Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Narcčnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v. Urediištvo in uprav-ništvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za V* strani K 40 — za Vi strani K 20-— za »/, strani K 10 — za »/ie strani K 5 — za Vu strani K 250 za Ve« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stey. 27. V Ptuju y nedeljo dne 9. avgusta 1914. ! XT. letnik. ovna na. Nemčija napovedala in zapričela proti Rusiji vojno. — Francoska pomaga Rusom. — Angleška napovedala Nemčiji vojno. — Avstrija, Nemčija in Italija stojijo trdno kot skale. — Razmerje malih držav. — Japonska skuša Rusiji v hrbet pasti. — Bog z nami in sreča junaška! Torej so najbnjši črnogledci vendar obdržali prav. Pričela se je svetovna vojna, kakor jo človeštvo še nikdar in nikjer ni videlo. Okoli 30 milijonov vojakov stoji danes v vojni. Tako je, kakor da bi krvoločna blaznost prijela vse človeštvo . . . Kakšen bode konec? Nikdo ne ve odgovora! Ali naj bode ta konec kakoršenkoli, eno nam stoji pred očmi: braniti hočemo ljubljeno svojo domovino do zadnjega hipa, do zadnjega zdihljaja indozadnje kaplj ice krvi! Kako je prišlo tako daleč? Vsemu svetu je to znano. Ves svet razume danes, da se je uresničila grozovita zveza, ki hoče Avstro-Ogrsko in Nemčijo zdrobiti. Ta zveza pa je pozabila na eneržijo in odločnost teh držav . . . Leta sem, odkar smo popolnoma opravičeno združili od nas kultivirano Bosno in Hercegovino z monarhijo, dviga se srbsko sovraštvo proti habsburški kroni. Pričela se je divja gonj», ki je imela cilj, odtrgati del Avstrije in uresničiti nam sovražno veliko Srbijo. V deželi, kakor je divjaška Srbija, katere kralj je navadni podlimorilec.katereministerski predsednik je isto-tako že parkrat komaj vešalam ubegli morilec, — v deželi, katera stoji pod knuto azijatskega carja, ki razpolaga z njo, kakor gospodar s hlapcem, — v taki deželi torej nima politična agitacija dragih sredstev nego bodalo in bombo, dinamit in strup. Tako je morilska Srbija povzročila in izvršila krvavi nmor v Sarajevi. Kot žrtev srbskega fanatizma padel je naš presvitli prestolonaslednik Franc Ferdinand. To je bil prvi akt! Avstrija je zahtevala od dežele morilcev zadoščenje in garancije, da se ne bodejo protiav-strijske hnjskarije nadaljevale. Zahtevala je, da kaznuje Srbija morilce. Gotovo opravičena zahteva! Ali mala Srbija, podpibana od svojega ruskega kruhodajcii, se je postavila proti Avstriji. OditTonila je avstro-ogrski ultimatum. Tako je bil naš presvitli cesar, o katerega miroljubnosti pač no more nikdo dvomiti, naravnost prisiljen, da je s krvavečim srcem a trdno roko podpisal n a-poved vojne proti Srbiji. To je bil drugi akt! Pričela je vojna, ki bi pravzaprav ne bila nobena vojna, ako bi bila ostala lokalizirana. Ali zdaj seje pokazal nakrat značaj zahrbtne Rusije, ki se je takoj postavila v pozituro in se šopirila kot protektor ter zaščitnica srbskih kraljemorilcev. Pravzaprav je to razumljivo. Rusija in Srbija sta dve sestrici; tu in tam vladajo morilci. Car je do ušes krvav od umorov in zato lahko prijateljsko stisne „kraljua Petru roko, kateri je prišel na prestol edino preko razmesarjenega mrliča svojega prednika. Rusija je pričela natihem in zahrbtno mobilizirati. In zdaj pride najlepše: medtem ko je car že pripravljal svoje vojaštvo za roparski naskok, hli-nil je še prijatelja miru. Prosil je celo pohlevno nemškega cesarja Viljema, da naj ta posreduje. In medtem ko je Viljem v svoji nemški poštenosti to res storil, nadaljeval je farizejski car svojo mobilizacijo ter zbiral ob avstrijskih in nemških mejah svoje vojake. Na tako podli, barbarski način osleparjeni cesar Viljem je nato zahteval tekom 12 nr pojasnila. In ko tega ni dobil, napovedal je Rusiji vojno. To je tretji akt te žaloigre. Rusija pa je zvezana z Anglijo in s francosko republiko, katera ima na Ruskem velikanske svote denarja posojenega. S Francosko so bile tudi takoj diplomatske zveze pretrgane in se je proglasilo med obema državoma vojno stanje. Franeozi so celo prelomili mednarodno pravo in ao pričeli vojno, predno je bila še napovedana. Iz vojaških nagibov pa je zahtevala Nemčija tndi od Belgije dovoljenje; da smejo njeni vojaki skozi belgijsko pokrajino korakati. To je bilo iz vojaškega stališča neobhodno potrebno. Belgija je pod francoskim vplivom to odklonila in zato je pričela tudi tukaj vojna. Medtem pa je tudi Anglija spremenila svoje stališče in je napovedala Nemčiji vojno. Samoumevno je, da mora v tem hipu tudi Italija kot naša in nemška zaveznica nastopiti. Svetovna vojska se je torej pričela! Na eni strani Rusija, Francoska, Anglija, Belgija, Srbija in Črnogorska, — na drugi pa Avstro-Ogrska, Nemčija, Italija, morda tudi Turčija, Švedska in Norveška in kaka druga manjša država . . . Kje bode zmaga? Nikdo ne ve tega! Ali z namije pravica in poštenje in ko bi bil ves svet poln vragov, — čas t našega poštenega meča mora biti ohranjena! Z Bogom za domovino in cesarja v naj-poštenejši boji Preje se mora vsa Evropa v krvi potopiti, predno da bi bili mi sužnji azi-jatskih tiranov in njih sebičnih zaveznikov! Nemčija Rusiji vojno napovedala. Berlin, 2. avgusta. — Ko je prišla tušem vest o s p lo šni ruski mobilizaciji, je dobil nemški poslanik v Petersburgu naročilo pozvati rusko vlado, naj ustavi proti Avstro-Ogrski in Nemčiji naperjeno mobilizacijo in naj na tozah-tero tekom 12 nr obvezno odgovo-r i. To je bil tedaj nemški ultimatum Rusiji. Roška vlada na ta ultimatom sploh ni odgovorila, marveč je proti mednarodnemu pravu brez napovedane vojne poslala nekaj svojih vojaških oddelkov čez nemško in avstro-ogrskomejo. — 2 — Straichill'ova grenčioa la zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, =^=== romarje itd i Vsled tega je Nemčija ruski vladi izročila vojno napoved. Samoumevno je, da je v tem hipa tudi vojno stanje med Rusijo in A v- stro- Ogrsko uresuifieuo. Vsak Lip zna tudi Avstro-Ogrska Rusiji vojno napoved vposlati. Anglija napove Nemčiji vojno. Berlin, 4. avgusta. — Wolffov zavod poroča: Po 7. uri zvečer prišel je angleški poslanik sir Edward Goschen k nemškemu zunanjemu ministru. Zahteval je svoj pas in n a-povedal v imenu angleške vlade Nemčiji vojno. — Nemška vlada je bila nato že pripravljena. Prelomila je belgijsko neutralnost zgolj iz vojaških ozirov, ker bi ji zamogla drugače Francoska skozi Belgijo v hrbet pasti. Prestolni govor nemškega cesarja. V nemškem državnem zboru imel je cesar Viljem sledeči prestolni govor na poslance: „Gospodje! V usodepolnih urah zbral sem izvoljene zastopnike nemškega naroda okoli sebe. Skoraj pol stoletja zamogli smo ostati na poti miru. Poskusi, da bi se Nemčiji vojno nagnjenje pripisovalo in mu zožilo njegovo mesto v svetu, postavili so potrpežljivost našega ljudstva mnogokrat na težko izkušnjo. V vedni poštenosti je vlada tudi po najbolj izzivalnimi okoliščinami zasledovala razvoj vsehn ravnih, duševnih in gospodarskih moči kot najvišji cilj. Svet je bil priča, kako neutrudljivo smo { zmešnjavah zadnjih let v miru stali, da ne bi dali našemu ljudstvu vojne. Najtežje nevarnosti, ki so nastale po balkanski vojni, so bile navidezno premagane. Ali nakrat se je odprl prepad z nmorom mojega prijatelja prestolonaslednika Franca Ferdinand. Moj visoki zaveznik, cesar in kralj Franc Jožef bil je prisiljen, da prime za orožje, da brani svojo državo pred nevarnimi pojavi iz neke sosedne države. Pri zasledovanju opravičenih interesov z nami zvezane monarhije stopila ji je Rusija nasproti. K udeležbi nas ne kliče samo dolžnost zveze, mi imamo obenem velikansko nalogo, da s staro kulturno skupnost obeh držav svoj lastni položaj napram sovražnim močem obvarimo. Težkega srca pustil sem svojo armado mobilizirati proti sosedu, s katerim je na mnogih bojiščih skupno od nastopala. Z resnično žalostjo vidim razdrobiti Nemčije zvesto ohranjeno prijateljstvo. Cesarsko ruska vlada se je vsled nenasitnega nacionalizma zavzela za ono državo, ki pospešuje zločine in ki je nesrečo te vojne povzročila. Da se je postavila tudi Francoska na stran naših nasprotnikov, nas ni moglo presenetiti. Premno-gokrat srečal je naš trud, da bi prišli s francosko vlado k prijateljskemu razmerju, na stare nade in staro sovraštvo. Gospodje! Kar zamore človeški razum in moč storiti, da se naš narod k zadnji odločitvi okrepča, to se je z Vašo pa-trijotično pomočjo zgodilo. Sovražnosti, ki so dolgo na vzhodu in zahodu okoli sebe segale, so zdaj velika plamena. Sedanji položaj ni nastal iz mimoidočega konflikta interesov ali iz diplomatskih kon-stelacij. On je uspeh že leta starega sovraštva zoper moč in napredek države. Mi nočemo dežel pridobivati. Nas navdušuje le nepremagljiva volja, da ono mesto obdržimo, na katerega nas je Bog postavil, za nas in za bodeče rodove. Nam vsiljeni silobran daje v našerokeizkušeni nemški meč. Narodom in plemenom Nemčije doni moj klic: Z vsemi močmi, z bratsko zvezo hočemo braniti, kar smo v dolgem delu miru ustvarili. Trdno in zvesto, resno ia vitežko, pohlevno pred Bogom in boja veselo napram sovražniku, tako zaupamo v Vsemogočnega, ki nas bode okrepčal v odporu in nas vodil k dobremu koncu. Na Vas, gospodje, gleda danes, zbrano okoli knezov in voditeljev, vso nemško ljudstvo. Sklepajte složno in hitro. To je moja najiskrenejša želja!" Cesar zaupa armadi. Ko se je peljal cesar iz Išla na Dunaj, ga je na kolodvoru v Lincu pozdravil častniški zbor. Cesar se je od častnikov zelo prisrčno poslovil ter rekel: nZelo me veseli, videti tu gospode, in v tej resni uri rečem, da zaupam na mišljenje, na hrabrost in na strajnost armade." Zahrbtnost ruskega carja. Nemški listi objavljajo dokumente, iz katerih je razvidna vsa lopovska zahrbtnost ruskega carja. Ta car, ki se je vedno navidezno zavzemal za svetovni mir, je pravi povzročitelj grozovite evropejske vojne, ki se je zdaj pričela. Ta rabelj iz Azije je pri temu ravnal tako hinavsko in podlo, da noben kulturen človek ne more več z njim občevati. Ko je Avstrija napovedala državi kraljemorilcev vojno, pripravil je mobilizacijo, da bi padel Avstro-Ogrskivhrbet. Navidezno pa se je delal jako miroljnbnoga in j e celo nemškega cesarja Viljema prosil, da naj ta posreduje ter s tem evropejsko vojno prepreči. Nemški cesar mu je veroval in je pričel res pri naši vladi posredovati. Medtem pa je Rusija mobilizirala. Tako je car s podlo hinavščino nemškega cesarja motil. Ko je ta to izpoznal, je seveda grozno hitro nastopal. Zahteval je v 12 urah odločno odgovor, zakaj Rusija mobilizira. Ko ta odgovor ni dospel, bila je takoj Rusiji vojna napovedana. In ko se Francoska ni hotela izjaviti, zgodilo se ji je isto. Car pa ostane za vse čase omadeževan pred vsem kulturnim svetom! Obstreljevanja Belgrada. List „Nene Freue Presse" priobčil je izviren dopis o bojih pri Belgradu, v katerem pravi dopisnik: „Vse kaže, da bodemo doživeli hndo noč. V Semlinu so vse syBtilke ugasnjene. Celo voz, ki se pomika z vojaško stražo na kolodvor, je moral na povelje juč ugasniti. Tudi Belgrad je brez luči, katere drugače tako prijazno k nam svetijo. Vse mesto je zavito v temo, samo na obrežju gorijo v dveh vrstah svetilke, ki se odsvitajo v temni Donavi. Tiho je postalo, vse tiho. Samo na kolodvoru sopiha lokomotiva, ki naj bi vlak v Novisad odpeljala. Ob bregu stoji velika množica Ijadstva, odrasli in otroci, ki tajno med seboj šepetajo in pričakujejo prihod monitorjev. Ce pridejo monitorji, je to znamenje, da se bode boj ponovil. Malo preje še smo vidili vroče boje. Že rano dopoldne imele so naše težke bi terije artiljerijski dvoboj s srbskimi baterijami, ki so bile postavljene pri Banjici, 5 kilometro' južno od Belgrada. Deset minut pred 8. uro zvečer se je začelo pri mostu ob Savi, ravno ko se je menjala naša predstraža, močno streljati iz pušk. Kaj je bilo? Avstro-ogrski aeroplan (letalni stroj), ki je prifrčal v smeri iz Novisada, je plaval nai srbskimi postojankami in jih obstreljeval. Kako: sveteča se vojaška tica je krožil visoko nad si vražnikom in je dajal našim topovom smer in cilj za streljenje. Ob tem času se pridružijo puškam naši havbici. Njih ogenj, ki so ga bluvali z občudovanja vredno natančnostjo, je kmalu prisilil nasprotno artiljerijo, da je utihnila. Kmalu potihne bojno gromenje. Sedaj smo odšli na slabo razsvetljen kolodvor ter tam čakali nadaljnih dogodkov. Proti 11. uri ponoči so začeli monitorji metati luč. Eq monitor je zavozil v Savo in obstal čisto ob njenem bregu. Njegove napol sveteče svetilke so plavo od8vitale na nas. Dolgo se ni nič ganilo na monitorjih. Naenkrat pade iz enega strel. Cisto natančno se vidi, kako so granate vdarile v spodnji del srbskih utrdb v kotu Save in Donave na severnem robu Belgrada. Ali kmalu se zasveti drugi in tretji strel. V Savi zasidrani monitor pa je metel luč doli do mesta. Naenkrat je opaziti ob mostu živahno gibanje. V tem hipu začnejo naši podonavski čolni in ob bregu postavljene strojne puške br-zo streljati. Smrtonosne kroglje pošiljajo v četo nasprotnikov, ki so jo obstreljevali metalci luči, da so kroglje, sigurneje našle svoj cilj. Nekoliko časa se vedejo Srbi, kakor da bi se hoteli ustaviti na nasprotnem bregu in pa nam odgovarjati. Toda naše strojne puške delajo y njih vrstah kmalu velike vrzeli in ko so začeli še naši havbici sodelovati, so Srbi kmalu zbežali iz svojih postojank. Srbske izgube so jako velike; na bojišču so pustili mnogo mrtvih in ranjenih. Boj na mostu, ki je bil istoteko težak kot kratek, utihne. Luči monotorjev ugasnejo. Ladje, ki so se gibale kot ponočne sence, se potopijo v popolno temoto. Čez nekoliko časa se zopet kakor zabliska ; monitorji tipajo po sovražnem pobrežju. Toda Srbi so po prvem naskoku, ki so ga napravili, imeli dovolj. Njih poskus, da bi most, popolnoma razstrelili, js bil krvavo odbit. Naše vojaštvo se drži nad vso hvalo dobro. Več kot 24 ur stale so vojaške čete v ognju in vsa prizadevanja Srbov, Vrhovni avstro-ogrski armadni voditelji. Vrhovno poveljstvo nad avstro-ogrsko armado ima kot zastopnik cesarja nadvojvoda Friderik. Vodstvo sedanjih vojnih pripravah in tudi poznejših operacij pa ima šef generalštaba, general infanterije Conrad plem. H 6 t-z e n d o r f. Pomaga mu tudi izredno vojni minister feldcajgmei-ster plem. K r o b a-t i n. Posebno vodstvo za boje proti Srbiji pa bode imel bržkone dosedanji bosanski deželni šef feldcajgmei- ster P o t i o r.e k. Kot zapovedniki posameznih armad pridejo v poštev: general kavaljerije plem. B r u d e r m a n n, general infanterije plem. Frank in general infanterije plem. A u f f e n b e r g. Vsi poznajo v poštev prihajajoče pokrajine, ker so večinoma na jugu služili. Vojna mornarica naše monarhije Qia.OteKretrjrftefi&rer 2?at#reirJi4)oyrns. Krieosmin.v.Krohatin I pa bode stala bržkone pod komando admirala "H'Su's. !i .' -■' :•--■■' '*■ "•' polastiti se mosta, bo bila vsled vrline in ču-ječnosti naših vojakov izjalovljena. Posebno se je odlikovala mala posadka finančne stražnice Burma tik malega Vojnega otoka, ki leži nasproti Belgrada in je vsled po-vodaji njega zveza z ogrskim bregom pretrgana. Ta posadka je morala vzdržati glavni napad sovražnih čet, ki so bile na ladijah ob belgrajskem pobrežju. Ko se je zmračilo in so posadko iz-menili, so marširali ti junaki v svoja stanovanja, kakor da bi prišli od vaje. Proti pol eni uri ponoči se je vnel nov boj na Savinem mostu, v katerega so naši havbici krepko posegli. Proti srbskim četam se je ustrelilo 11 šrapnelov. V temni noči se je razločno videla pot strelov in se je čnlo, kako so ee razpočili. Monitorji, ki ao bili v bližini otoka, so streljali na mestni vrt v Topšiderju na jugovzhodni strani Belgrada. Proti pol drugi uri ponoči se je začulo močno streljanje pušk, ki je po petih minutah zopet ponehalo. Ob 11. uri je korakala v Semlin nazaj kompanija, ki je bila kot predstraža postavljena k eavinem mostu in je stala v ognju polnih 24 ur. Oberst brigadir je čakal na kompanijo pred vratmi vojašnice, je imel na hrabre, ki so bili kot prve čete avstro-ogrske armade v ognju, kratek, podžigajoč nagovor. Pohvalil jih je za njih vztrajnost in junaški pogum. Moštvo je poslušalo z lesketajočimi očmi in nihče ni kazal niti sledu utrujenosti. Po obrstovem govoru je kompanija marširala s krepkim korakom naprej v svoje bivališče. V Nišu huda prede. »Siidslawische Korrespondenz" javlja iz Sofije sledeče poročilo iz Niša: Za pondeljek tu sem sklicana izvanredna seja skupščine se tega dne ni mogla vršiti, ker večina poslancev vsled mobilizacije ni mogla priti pravočasno v Niš in se vsled tega ni mogla doseči sklepčnost. Mini-sterski predsednik Pašič in vsi člani kabineta z uredništvom vred so tukaj. Svoje pisarne imajo deloma v starem konakn, katerega so zgradili Obrenoviči, deloma v zasebnih hišah. Taji postanki, med temi tudi nemški poslanik pl. Griesinger, so za silo nastanjeni v tukajšnjih hotelih. Pričakujejo prihod prestolonaslednika princa Aleksandra in kralja Petra. V Nišu ni skoraj prav nobenih poročil o dogodkih v ino-sremstvu, ker je pretrgana brzojavna in telefo-nična zveza. Večina belgrajskih listov se pripravlja na odhod v Niš. Tadi uradni list jSrpgke Novine" bodo izdajali v Nišu. Belgrajske banke so tukaj zopet začele poslovati. Veled prihoda toliko ljudi so cene stanovanj in živil postale neverjetno visoke. Bolgarski poslanik javlja brzojavno od meje, da je tačas brez stanovanja in da stanuje s svojim uradniškim fobjem v nekem železniškem vozu na kolo-droru v Nišu. Poslanik je zajedno naročil, da mu dopošljejo konzerv, ker primanjkuje v Nišu živeža. Neka druga vest pravi, da je došel v Niš princ Pavel. Princ Jurij je po enodnevnem bivanju v Nišu odpotoval k svojemu polku. S posebnim ukazom je proglasil kralj Peter mesto Niš kot novo srbsko prestolico. Nemčija proti Belgiji. Nemška vlada obrnila se je na belgijsko vlado s prošnjo, da ji dovoli, da gredo skozi belgijsko deželo nemški vojaki. Nemška vlada je dostavila, da prevzame vsako jamstvo za integriteto Belgije in za odškodnino vsake škode, ki bi zamogla belgijski državi vsled tega nastati. Belgijska vlada je to prošnjo in tudi tozadevni ultimatum odklonila. Valed tega je nemški poslanik belgijsko prestolico Briissel aa-pustil. Belgijski kraljevski dvor z vlado je zbežal v Antwerpen. Med Belgijo in Nemčijo vlada torej vojno stanje. Rusi pri Czenstochavi tepeni. Krakov a, 4. avgnsta. — Dne 2. t. m. nastal je pri Herby in Czenatocbavi boj med nemškimi in raskimi vojaškimi oddelki. Rusi so bili pregnani. Pred svojim begom razstrelili so magacine in železniško postajo. Isto-tako so razstrelili železniški most pri Nowora- domsku. Ponoči se je vršil tudi boj med nemškimi vojaki in kczaki. Nemci ao vjeli 200 ruskih kozakov. V treh urah je bilo rusko mesto v nemških rokah. Ob meji proti Krakovi so šli Rusi nazaj do Slomnika v okraju Miechow. Nemška armada napreduje zmagovito. Nemški paruik obstreljeval je rusko pristanišče L i b a v, ki je pričelo goreti. Pravijo, da je navdušenje med ruskim vojaštvom jako majhno. Boj pri Kibarty. Konigsberg, 4. avgusta. Nemški vojaki so rusko mesto Kibarty naskočili in zavzeli. Rusi zbežali so proti vzhodu in so pustili mnogo ujetnikov nazaj. (Kiberty je male mestece ob pruski meji.) Nemčija zapleni ruske milijone. Nemška vlada zaplenila je ruske milijone v berolinskih bankah kot last sovražnika. Vjeta ruska patrulja. Konigsberg, 4. avgusta. Pri Leng-wethenu so nemški vojaki landšturma vjeli 8 mož broječo patruljo ruskih ulancev. Spravili so jo v Konigsberg. Velikansko darilo našega cesarja. Dunaj, 4. avgusta. Naš cesar je z ozirom na sedanje vojno stanje v namene „Rdečega križa" in podpore potrebnih družin pod orožje poklicanih rezervistov podaril iz svojega lastnega premoženja pol milijona kron. Nadalje je cesar v namene ogrskega „ Rdečega križa" dovolil istotako pol milijona kron, za družine pod orožje poklicanih rezervistov v Bosni in Hercegovini pa 100.000 K. Danska — brezstrankarska. Kopenhagen, 4. avgusta. Danska vla-■&» je izjavila, da ostane zasedaj v rusko-fran-cosko-nemški vojni brezstrankarska. Oardanele zaprte. Konatantinopel, 4. avgusta. Vlada Turčije objavlja uradno obvestilo, glasom katerega hoče ostati v sedanji vojni nevtralna. Vsled tega pa je tudi morsko ožino Darda-nel in Bosporus zatuje vojne parnike zaprla. Ruski poslanik vedel za prestolonaslednikov umor. O smrti ruskega poslanika v Belgrada, Hart-viga, se še poroča od dobro poučene strani: Splošno se je z začudenjem opazilo, da se ruski poslanik v Belgradu, Hartvig, ni udeležil sv. maše-zadušnice za umorjenim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Ko se je avstrijski poslanik baron Giesl vrnil v Belgrad, ga je Hartvig prosil za sprejem, da se opraviči glede očitanja, da se namenoma ni hotel udeležiti maše-zadušnice. Hartvig je v pogovoru z Gieslom odločno povdarjol, da jo prisostvoval maši zadu-šnici in da je ob tej priliki imel pripet veliki križ Franc Jožefovega reda, na katerega je bil baje posebno ponosen. Baron Giesl je mirno poslušal, ko se je Hartvig razburljivo zagovarjal in mu je nato hladno odgovoril: „Pre zvišenost, ako mislite, da me boste z Vašimi smešnimi izgovori prevarali, se motite." V tem trenutku je potegnil Giesl iz žepa pismo Hartvigovo, v katerem mu je z njegovim lastnoročnim imenom jasno in neizpodbitno dokazal, da je že poprej dobro vedel za sarajevski umor in njegove vzroke. Hartvig je bil s tem tako hudo zadet, da je skočil pokoncu in je v zavesti, da se mu je dokazala krivda, se zvrnil vznak, zadet od srčne kapi. Da se naš poslanik na vse strani zavaruje, so se shranili vsi predmeti, ki so bili v Hartvigovi bližini, med temi tudi ostanki onih dveh cigaret, katere je Hartvig pokadil pri baronu Gieslu. Hartvig je namreč prosil Giesla, ko je prišel k njemu, če bi smel kaditi svoje cigarete, kar mu je Giesl tudi dovolil. Nadalje ee je tudi po zaupniku potrdilo, da poslanik Hartvig pri baronu Giealu ni ničesar zavžil. Nemčija in Nizozemska. Haag, 4. avgusta. — Nemški poslanik je dal pozitivno zagotovilo, da ne bode Nemčija na Nizozemsko nobenega ultimatoma stavila. Ako se bode Nizozemska strogo brezstrankarako zadržala, potem bodo tudi Nemčija napram njej to stališče zavzela. Ruski napad na mesto Memel odbit. Berlin, 4. avgusta. Wolffova pisarna poroča: Včeraj ao ruski obmojni vojaki v smeri proti Krottingen napadli mesto Memel. Ali oddelki nemške posadke tega mesta so napad odbili. (Mesto Memel je najsevernejše mesto na Nemškem in leži ob ruski meji in morju. Meato šteje 20.000 prebivalcev, ima prostorni pristan, nekaj utrdb ter je važno za trgovino z lesom in žitjem.) Ruski časopisi pri nas prepovedani. Vlada je prepovedala za vse avstro-ogrske pokrajine vse na Ruskem izhajajoče časopise. — 4 še državna bramba, ki šteje po 20 divizij 1. in 2. poklica. Armadni zbori so razdeljeni na 12 vojaških okrajev, ki imajo svoje sedeže v raznih mestih. Če so vesti o mobilizaciji Rasije resnične, kar je danes že potrjeno, in če je res, da je mobiliziranih 16 armadnih zborov, tedaj je postavila Rasija na bojno polje 800.000 do 1 milijon vojakov. Mobiliziranje pa bo šlo počasi zaradi nezadostnih železniških zvez in zaradi težkega aparata. Oborožena je ruska pehota z repetirko kalibra 76 mm, ki ima vedno nasajen bajonet. Tornistre ima samo garda, drngo vojaštvo pa ima vreče, ki vise na desni strani. Vsak regiment ima brzostrelne topove kalibra 12'62 mm, ki lahko streljajo na razdalje 6.400 metrov. Pozor pred špijoni I Po zanesljivih vesteh se nahaja v naši monarhiji večje število tnjih snbversivnih elementov, kisojavni in državni varnosti v največji meri nevarni. Zato se razglaša splošni poziv, uradne organe iz patrijotične dolžnosti podpirati v tem, da se bi nevarni elementi naredili neškodljive. Resna, z dokazi podprta obvestila se naj pošiljajo na vojni nad-zorovalni urad v vojnem ministerstvu. Seveda se lahko tudi domači oblasti izročijo. Uradno svarilo. Uradno se poroča: Vkljub opetovani obljubi, da se bodejo vse z splošnim položajem in vojnim dogodkom v zvezi stoječe vesti od strani vodilnih mest najhitreje na splošno znanje dalo, se vendar najbolj pustolovske govorice v širokih krogih prebivalstva vedno radovoljno širijo in jih ne popravi nobeno pametno premišljevanje. Ta pojav je tembolj obžaljiv, ker se ravno take alarmujoče govorice najbolj trdovratno vzdržujejo in zapeljujejo javno mnjenje na način, ki se ga ne more dovolj ojstro obsoditi. Treba je torej, da nepretrgano vso prebivalstvo pomaga, da se take, v njeni sredici nastajajoče, brez kritike naprej oddane in našemljene govorice radikalno odpravi. Oblast ob-ljubuje še enkrat, da se bode vsako poročilo o vojnih dogodkih in sploh v zvezi s splošnim položajem stoječih zadev od oblasti v pravem času brez olepšavanja in zavijanja objavilo. Tako se lahko občinstvo tudi v tem oziru s polnim zaupanjem na oblastvena poročila zanaša! K temu še opomnimo, da je zdaj za nekaj časa ves železniški promet vstavljen. Vsled tega naj nam naši čitatelji ne zamerijo, ako bi vpošiljatvi lista kaj ne bilo v redu. Pomagajmo stražiti domovino. Zanesljivo zavarovanje železnic, brzojavnih in drugih v vojaškem oziru važnih naprav zahteva nujno po sodelovanju javnosti radi podpiranja poklicanih varnostnih organov. Komo in deželnobrambno poveljstvo je torej prosilo, na primeren način po razglasih, časopisju in du-hovništvu itd., vplivati na prebivalstvo zlasti na domoljubna in mladinska društva, da se o pravem času spravijo s pota sumljive osebe. Osobito na ta način se lahko na deželi pospešuje zavarovanje železnic, če odvrača prebivalstvo samo vse nedomačine od železnic in priskrbi, da pridejo ti v roko orožništvu. Poveljniki črnovojniških oddelkov za zavarovanje železnic imajo nalog, da memudoma zahtevajo naravnost pri bližnji okrajni oblasti ali občini za- f nesljivih ljudi, ki se bodejo uporabljali pri različnih pomožnih opravkih (kot seli, pri knhanju in pripravi jedil, kot neoboroženi opazovalci itd.), da se na ta način olajša tem oddelkom njihova težka služba. Prepoved vojaških poročil iz Nemčije. Izdala se je posebna postava, glasom katere je objava vesti in poročil, tikočih se nemške armade, tudi na AvstroOgrskem prepovedana. Samoumevno je, da se hoče s tem preprečiti, da bi sovražnik bil informiran glede taktike in napredovanja zvezanih armad. Podrobna razprodaja moke, sladkorja in riža. Naprošamo se, da opozarjamo izrecno na to, da se tiče naredba c. kr. namestnije z dne 1. avgusta t. L, zadevajoča prodajo moke, riža in sladkorja, izključno na podrobno prodajo teh predmetov konzumentom (kupovalcem) in da se zamore oddajati samo ob sebi umevno drngim strankam (n. pr. gostilnam, pekom itd.) tudi večje množine kot 3 kg oziroma 5 kg naenkrat. Obrtne določbe. Povodom izvršene mobilizacije je določila c. kr. namestnija na podlagi § 51 obrtnega reda za podrobno prodajo predmetov, kateri spadajo k vsakdanjim življenskim potrebščinam, maksimalne tarife. Postavkov cen v označenih tarifih se ne sme prekoračiti, ker bi se v tem slučaju zamoglo postopati po kazenskih določbah obrtnega reda. Skrajno dopustnih postotkov cen tega tarifa se sme posluževati le tedaj, če gospodarski položaj ne pripušča prodaje po navadnih nižjih cenah. Spremembe tarifa se bodo objavile po političnih okrajnih oblastvih in potom časopisov dnevnikov. Zajedno je opozorila c. kr. namestnija na § 53 obrtnega reda, po katerem obstoja za pekovske in mesarske obrti obratna dolžnost. Imetniki takih obrtov ne smejo prekiniti poljubno svojih obratov, ampak morajo naznaniti morebitno nameravano ustavljenje obrata 4 tedne preje obrtnemu oblastvu. Končno je zankazala c. kr. namestnija podrejenim oblastvom, da skrbe za to, da se objavijo v smislu § 52 obrtnega reda za drobno prodajo predmetov, kateri spadajo k vsakdanjim življenskim potrebščinam, cene z ozirom na kakovost in množino na vidnih mestnih. Razglas. Povodom izvršene mobilizacije se pokličejo imetnikom pekovskih in mesarskih obrtij določbe §53 obrtnega reda o obratni dolžnosti v imenovanih obrtih v spomin. Po teh n i dovoljeno navedenim obrtnikom obrtni obrat po poljubnosti prekini-t i, ampak morajo nameravano astanovljenje obrti naznaniti štiri tedne poprej obrtnemu oblastvu. Prestopek teh določil se bo kaznoval po VIII. poglavju obrtnega reda. O. kr. štajerska namestnija. Gradec, dne 30. julija 1914. C. kr. namestnik :• Clary m. p. Varnostna služba in pomoč prebivalcev. Štajersko namestništvo poroča: ^Zanesljivo varstvo železnic, telegrafov in drugih vojaško važnih naprav potrebuje nujno pomoč javnosti za podpiranje varnostnih organov. Korno in deželno-brambeno poveljstvo je vsled Istotako je prepovedala uvoz cele vrste raznega blaga v Rusijo. Dnevno povelje našim bosanskim vojakom. Korni poveljnik baron A p p e 1 je izdal na vojake 15. kora to-le dnevno povelje: njegovo Veličanstvo naš najmilostljivejši cesar in kralj je, zaupajoč svoji vedno zvesti armadi in oprt na svoje dobro pravo, odpovedal Srbiji mir. Težkih dvomov vas rešujoča beseda je padla. Silen vihar dolgo časa zadržanih čustev resničnega navdušenja za čast in veličino domovine se ori po daljnih planjavah naše monarhije. Ne proti srbskem narodu, ne proti srbskem plemenu, od katerega jih toliko v naših vrstah vrlo izpolnuje svoje dolžnosti, je naperjeno naše orožje. Vsem onim, ki lojalno čuvajo zvestobo prejasni vladarski hiši in monarhiji, stiskamo podano bratsko desnico. Započeli smo vojno proti slabi vladi srbske kraljevine, ki je odklonila kazen za zločin, ki so ga izvršili njeni podaniki, proti onim fanatičnim voditeljem, ki so že leta v besedi in pismu nekaznovani rogo-vilili proti dostojanstvu in obstoju naše monarhije, in ki so si svojo zločinsko delo preko meja naše domovine drznili udejstviti z zaničevanja vrednimi sredstvi. Dvigamo orožje proti morilcem in njihovim za-p 1 o t n i k o m, katerim sta padla kot žrtev v Sarajevu prestolonaslednik in njegova soproga kot mučenika za bodočnost domovine. Naj čutijo vašo maščujočo roko, zakaj vi ne boste preje mirovali, dokler ne da zadoščenja na tla zrušeni sovražnik zato kar je zagrešil. Dnevno povelje apelira na vojaške vrline in zaključuje: V božjem imenu v boj!" 0 Japoncih. Velika nevarnost za Rusijo so seveda Japonci, ki so jo že enkrat tako hudo premagali. Japonski list „Nishi-Nishi" piše: „Japonska mora morebitne težave Rusije na vsak način izrabiti, da se uredi vprašanje Mandžurije in Mongolije". To se pravi: medtem ko se bode Rusija proti nemški in avstro-ogrski armadi bojevala, napadla jo bode Japonska v hrbtu! Zato se Japonska tudi doslej še ni izjavila, da bo v slučaju svetovne vojne ostala nepristranska. Japonsko ljudstvo je jako prijaznega mišljenja napram Avstriji in Nemčiji. Japonski vojaški krogi sodijo, da sta avstrijska in nemška armada najboljši armadi sveta. Rusija se je pač mnogo naučila v vojski z Japonci, je marsikaj izboljšala, toda na višku njena armada še vedno ni. Ruska armada. Rusija je gotovo velikanska država; ali njena armada ni ravno tako uničujoča, kakor to pojejo nasprotniki naše monarhije. Dobro poučeni listi poročajo: Ze nekaj let sem rusko armadno poveljništvo ni več objavilo številk o mirovnem stanju ruske armade. Zato so številke, ki jih posnemamo po drugih listih, samo približne in netočne. Doslej je vpoklicala Rusija na leto po 455.000 rekrutov. V mirnem času je imela Rusija torej kakih 1,240.000 vojakov. V zadnjem letu se je mirovno stanje zvišalo na okroglo 1,400.000 mož. Od te vojske stoji morda eden milijon v Evropi. Rusija ima 37 armadnih korov, 70 divizij in 24 kavaljerijskih divizij. Izmed armadnih korov 5 sibirskih in 3 turkestanski, ki niso za vojno v Evropi porabni. Rusija pa mora obdržati tudi v lastni državi mnogo vojaštva. V vojnem času ima Rusija z rezervnimi formacijami 2V« milijona vojakov, k čemu pride Solnce se smeji samo srečnim in zdravim. Bolani in bedni se ne veselijo veselo žarečemu solncu, njim ze zdi nežni solnčni žarek kakor zasramovanje lastnega trpljenja. Gotovo je greh, božansko naturo, gorki solnčni žarek tako krivično presojati; ali bolečine napravijo človeka vedno krivičnega in slabo razpoloženega. Mislimo naj torej že v zdravih dneh na možnost revmatičnega napada, da zamoremo temu stanju kmalu zopet zbežati. Pravo blagostanje je, ako se nahaja v hiši staro priznani bolečine odpravljajoči Fellerjev rastlinski fluid z zn. BElsa-fluid" in nas v naj- krajšem času od naših bolečin oprosti, sveže, zdrave in delazmožne napravi. Mi smo dobrote Fellerjevega fluida z zn. „Elsa-fluid" mnogokrat na lastnem truplu izpoznali in je zamoremo tedaj svojim čitateljem res najbolje priporočati. Gospod nadporočnik Tina Swircsev v Fer-dinandfalvu, Torontalski komitat, piše: „Moja žena trpela je 10 let dolgo na želodčnih krčih, tako da ni mogla skoraj nič prebaviti. Z rabo Vašega Elea-fluida je ta bolezen popolnoma izginila. Tudi sem dal nekaterim svojim znancem to dobro domače sredstvo in v mnogih slučajih je pri velikih bolečinah dobre uspehe imelo. Prosim pošljite mi zopet 2 specialni steklenici." Gospod Franc Znuregg, oskrbnik, Landstal, pošta Hainfeld, piše: „Ako bi Vam hotel sporočiti, kako vsi tukaj pri nas Vaš Elsa fluid hvalijo, bi Vam sploh ne mogel dovolj pisati. Vi lahko vsakokrat objavite, da je Vaš Elsafluid meni in mojim znancem proti gihtu, revmatizmu, prehlajenju, bolečinam v želodcu, ozebljenju in drugim bolečinam vedno hitro pomoč donesel; zato ga naročim danes že 12 krat." Naši čitatelji naj bi imeli to izborno domače sredstvo vedno na razpolago in naj naročijo Fellerjev fluid z zn. „Elsa- fluid" od apote-karja E V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). 12 steklenic stane franko samo 5 kron, mali izdatek, ki donaša bogato korist. .....duzi. - 5 - tega prosilo, da naj se na primerni način (potom časopisja, duhovščine itd.) prebivalstvo opozarja, da naj sumljive osebe pravočasno neškodljive napravi. Zlasti na deželi se lahko varstvo ž e 1 e s n i c pospešuje, ako pazi prebivalstvo samo na vse tujce in jih takoj izroči orožnikom, ako bi se vedli sumljivo. Oblast bode tudi poiskala primerne ljndi, ki jo bodejo pri prepo-trebnem varstvu javnih naprav podpirali. Važen razglas. S cesarsko naredbo z dne 1. avgusta 1914, drž. z. št. 194 ?e je c. kr. namestnija pooblastila, da odredi za dobo vsled vojnega stanja pov2ročenih izvanrednih razmer od slučaja do slučaja ali pa redoma vračajoče se zabilježenje zalog potrebnih predmetov, katerih se ne mere pogrešati. V smislu tega pooblastila je odredila c. kr. namestnija za okoliše občin Gradec, Maribor, Celje, Ptuj, Bruck ob Muri, Leoben, Knittelfeld, Judenburg, Donawi:z, Fohnsdoil, Zeltweg, Miirzzuschlag, Kapfenberg, Voitsberg in Koflach vsak teden vračajoče se zabilje-ženje pri izdelovalcih, trgovcih, skladiščnih in prometnih podjetjih nahajajočih se zalog žita, krmilnih sredstev (predmetov), moke, sladkorja in premoga. To zabilježenje se ima izvršiti po posameznih imetnikih ali posestnikih (shranjevalcih) zalog in sicer potom izpolnitve seznamov predmetov, katere se dobi v to svrbo pri političnih okrajnih oblastvih in pri do-tičnih občinskih uradih in sicer prvič tekom 48 ur po razglašenju te objave, pozneje pa vsak pondeljek. Izpolnjene sezname je vposlati neposredno političnim okrajnim oblastvom, v Gradcu in Mariboru mestnim svetem, v Celju in Ptuju mestnim uradom. Naredba c. kr. štajerske namestnije z dne 1. avgusta 1914, zadevajoča podrobno prodajo moke, riža in sladkorja. Da se omogoči kolikor mogoče jednakomerno aprovizacijo za vse sloje prebivalstva, se odreja na podlagi § 7 cesarske naredbe z dne 20 aprila 1854, drž. z. št 96 za mesta, trge in industrijalne kraje: V podrobni prodaji v trgovinah z sledečimi predmeti se ne sme oddajati naenkrat konsumentom (kupo-valcem) več kot sledečih množin: 1. od vseh vrst moke in riža največ 3 kg; 2. od sladkorja največ 5 kg, oziroma pri sladkorju v stoku in cel stok. Ta naredba ne velja za naročila, ki so se izvršila pred 1. avgustom 1914. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali tfmeljem § 11 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. z. št. 96 z denarno kaznijo od 2 do 200 K oziroma z 6 urnim do 14 dnevnim zaporom in sicer kakor se bode zdela ena ali druga kazen po okoliščinah primernejša ali učinkovitejša. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Razglas. Vnovič se opozarja na to, da se bodo kaznovala prekoračenja dne 29. julija 1914 od c. kr. štajerske namestnije razglašenega tarifa za prodajo predmetov, kateri spadajo k vsakdanjim življenjskim potrebščinam, kakor tudi morebitnih potom političnih podoblaster k temu tarifu objavljenih sprememb kar najstrožje. Zlasti se bode v slučajih, v katerih se izraža namera, izrabljati obstoječe izvanredne razmere v vzvišanje cen in v izkoriščanje, izpeljalo brezobzirno odtegnitev obrtne pravice. Dalje se opozarja na določbe §§ 482 do 484 kazenskega zakona, po katerih postanejo obrtniki, kateri prodajajo predmete, kateri spadajo k vsakdanjim živ-ljenskirn potrebščinam in kateri skrivajo svoje zaloge, ali pa se branijo od istih prodati kateremu koli kupcu, krivi sodnijskega kaznjivega prestopka in se imajo kaznovati po meri potrebščine dotičnega predmeta prvič z denarno kaznijo 20 do 100 kron, drugič do dvojne višine, rred tem ko ima tretja kazen za posledicp izgubo ■obrtne pravice. Jeli nastane zakrivanje ali hranjenje povod javnemu nemiru, kaznuje se že prvič z izgubo obrtne pravice. V času javnega nemira izvršen prestopek, se kuznuje, če ne vsebuje zločina, z izgubo obrtne pravice, poleg tega pa še z strogim zaporom eden do šest mesecev. Političnim podoblastvom se je zaukazalo, da naznanijo takoj slučaje zakrivanja ali zadrževanja živil pristojnim sodnim oblastvom v uradovanje. Tudi se opozarja na to, da bi imelo zakrivanje živil nasproti vojaškim oblastvom za posledico prisilno konfiskacijo vse zaloge po zakonu o vojnih dajatvah, med tem ko bi bil dotičnik pod gotovimi pogoji podvržen vojaškemu sodstvu. Čarobnih m o l i c e v nimamo •amo v basni. Mali hitri čarobni možici •tojijo vsaki gospodinji na razpolago, katera si nabavi dra. Oetker praSek za pecivo. Pripraviti ima potem le Se na Octker-zavojih predpisane dodatke za najfinejše pecivo in žrtvovati četrt ure mešanju. V nadaljni pol uri zamore najlepšo pogačo, najtečnejša močnata jedila na mizo prinesti. Kajti dra. Oetker prašek za pecivo napravi „vzba- ('arije" testa nepotrebnim. Vsako testo, :i se ga z njim nipravi, je takoj gotov za peči. In vsako testo, ki se pripravi po Oetkerjcvih receptih, daje rahlo, dobro redilno močnato jed. Zato rabijo pametne gospodinje le prašek za pecivo z znamkom blaga „Svitla glava"; ta je najboljši. 921 Zadnji telegrami. Nemški parniki bombardirajo Algerijo. Berlin, 5. avgusta. V srednjem morju se nahajajoči nemški parniki bo včeraj dospeli do obrežja francoske Algerije (v Afriki) in so s kanoni razrušili francoske utrdba ter pristane za vojake. S tem so hoteli preprečiti, da bi afričanski francoski vojaki odšli v Evropo. Amerika nevtralna. Waschington, 5. avgusta. Predsednik Združenih držav Severne Amerike je izjavil, da bode država v tej vojni brezstrankarska. Artiljerijski boj pred Belgradom. Dunaj, 5. avgusta. — Poročila od naših ob srbski meji stoječih vojakov dajo izpoznati, da je pričelokrepkejenastopanje. Pri Belgradu so srbski trdujavski topovi zgornje in spodnje trdnjave in tudi na sosednih gričih skušali vstaviti gibanje na našem bregu kakor tudi promet bark na Savi in Donavi. Vsled tega so pričeli naši vojaki z arti-Ijerijskim ognjem. Artiljerijski tabojjekončal s tem, da SO morali srbski kanoni obmolčati. Tudi srbske utrdbe so bile hudo poškodovane. Na mesto samo pa naši vojaki niso streljali. Na Drini vlada m i r. Jako junaško nastopa naša infanterija ter obmejni lovci. PoBkušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dun&| I. Biberstrasse 2 S. Kje je denar najbolj varen? Velikanska vojna je pričela in ljudje, ki imajo kaj denarja v denarnih zavodih, se bojijo za svoje premoženje. Neizobraženi ali od brezvestnih hujskačev zapeljani ljudje so celo tako nezmiselni, da jemljejo denar iz hranilnic. To je naravnost bedasto! V v o1 j s k i n e m času je denar najbolj varen, ako je v šparkasi naložen. Kajti iz šparkase ne vzame država nikdar denarja. Pa tudi sovražnik ne bi denarja iz šparkase nikdar oplenil, ako bi v deželo prišel. Kajti ta denar je zasebna last. Ako pa imaš denar doma, se ti prav lahko zgodi, da ti ga kdo ukrade, opleni ali da ga na drug način izgubiš. Zato mora vsak pametni in pošteni človek ljudstvu le to-le svetovati: Ne jemajte denarja iz šparkas, ker je tam najbolj varen I Iz Spodnje-Štajerskega. Resno svarilo. V zadnjem času se je zgodilo v Ptuju in okolici nekaj izgredov. Sicer ni bilo večje nesreče, ali škode se je vendar nekaj napravilo. Sploh pa povzročajo taki izgredi veliko razburjenost, ki je v teh resnih časih lahko nevarna. Svarimo torej prav resno pred vsakim takim izgredom inde-monstracijam. Ako je kdo kaj izdajalskega ali protipostavnega stori), ga bode že oblast zasačila in mu preskrbela postavno kazen. Ljudstvo pa je res predobro zato, da bi zaradi srbskih prijateljev trpelo in prenašalo bogve kakšne žrtve. Prosimo torej že enkrat naše somišljenike, naj se nikar ne pustijo od hipne razburjenosti tako daleč zapeljati, da bi se udeležiliizgre-d o v. Bodimo raje mirni in pametni, kajti s tem bodemo dali najlepš i dokaz naše ljubezni do cesarja in domovine! Izgredi pri Mahoriču zadnjo soboto in nedeljo, pri katerih je razjarjena množica vse razbila in zdrobila, so prišli hipoma, nepričakovano in — zakrivili so jih v resnici s 1 o-vensko-prvaški voditelji s svojimi neverjetnimi hojskarijami. Ravno ti slovenski voditelji so leta sem govorili o Srbih kot o „naših bratih". Ni čuda, da jih zdaj ljudstvo dela za vojno odgovorne. Izgredov samih so se udeležili večinoma slovenski kmetje in rezervisti. Naših pravih somišljenikov ni bilo skoraj nič pri teh demonstracijah. Hoteli smo to pribiti, ker se nas dela od gotove strani odgovorne za te izgrede. Mi obsojamo te izgrede, ki gotovo ne morejo nikomur koristiti. Mi smo nasprotniki nasilstev, katera so seveda tudi slovenski voditelji v Štajerski javni boj spravili. Mi svarimo pred nadaljnimi izgredi, ker bi znala oblast prav energično proti demonstrantom nastopiti. Slovenskemu časopisju pa svetujemo, da naj ljudstvo v boljšem duhu vzgaja. Potem ne bode več doživelo takih izgredov ! Iz Frama (Frauheim) se nam poroča: Dne 3. t. m. bo orožniki odgnali naravnost v vojaško sodišče v Gradec našega priljubljenega —--------— dovolj znanega župnikaMuršeca. — Ta gospod se je predrznil presvitlega cesarja na časti žaliti ter za Srbe agitirati. No, zdaj se bode temu duhovitemu popu verjetno dokazalo, da še v Avstriji kraljuje jako priljubljeni blagi oče cesar Franc Jožef in njega vnuk Kari, ne pa srbski vodja morilcev Peter in njega prismuknjeni sin Juri. — čudno je, daje večina dozdaj zaprtih avstrijskih izdajalcev — klerikalnih Slovencev. Iz SIOV. Bistrice se nam poroča: Dne 31. julija t. 1. bila je tukaj konjska zbirca; pri tej priložnosti je črešnjevski župan Simon P u š n i k črez celo uro po mestu v največji naglici v nevarnost otrok in ljudi jokal in grozovito kričal in za Srbe propagandiral; končno jo v galopu otrga iz mesta proti domu ter je kričal „Živijo Srbija". — Ker je ta prenapeti možicelj znan kot obče znan srbski agitator, so ga drugi dan orožniki odgnali k okrožni sodniji v Maribor. — Pripomnimo, da je ta mož vodja črešnjevske klerikalne stranke. Vrli patrioti! Deset bratov pod orožjem. Iz Ptuja se nam piše: Gospod Daniel Schonlaub, vodja firme Reinhardt v Ptuju zapustil je naše mesto. Podal se je v svojo domovino Rheinpfalz, da vstopi kot prostovoljec v nemško armado. Poleg njega poklicano je vseh njegovih 9 bratov pod orožje. Tudi oče še živi. Oče je bil v francosko-nemški vojski leta 1870—71 in ima tudi vojno medajlo. čast vrlemu veteranu in njegovim 10 hrabrim sinovom. Srbski prijatelji. Zaradi veleizdajalskih klico v zaprli so v Mariboru uradnika Alojza G o m-8 i in Franca K r i ž a n i č. — Nadalje so zaprli v Mariboru slikarskega pomočnika Johana Vesijak, ker je klical „živio Srbija." Ljudstvo ga je preje hudo preteplo. — V R o g a t-c u zaprli so nekega Hrvata, ker je baje špijon; odpeljali so ga v Gradec. — V Slov. Bistrici aretiranega slov. voditelja G r i 1 a so istotako oddali vojaški sodniji v Gradcu. — VMakovjah so zaprli veleposestnika S n i d a r zaradi žaljenja veličanstva. —V Središču so zaprli učitelja Serajnika zaradi prijateljstva do Srbov; odpeljali bo ga v Gradec. — V Bistrici aretirali so in so oklenjenega odpeljali učite-ljiščnika H e r i č a. Fant je agitiral za Srbe. Ko bo ga vprašali, zakaj da je to storil, dejal je: moji profesorji so krivi! — Krčmarja M a h o-r i č v Ptuju, nadalje komija B r e n č i č a, brata našega državnega poslanca, ter slovenskega nad-učitelja V a b i č a so aretirali in vse tri v Gradec k vojaški sodniji odpeljali. — V zadnjem hipu izvemo, da bo tndi občinskega predstojnika Grah a rja iz Hajdine aretirali in fjodniji oddali. Razglas c. kr. štajerske namestnije, zadevajoč določitev maksimalnih tarifov za podrobno prodajo predmetov, ki spadajo k vsakdanjim potrebščinam za vse občine na Štajerskem. Na podlagi določil § 51 obrtnega reda določi c. kr. namestnija po izpeljavi zakonitega postopanja, osiraje se na obstoječe razmere za vse občine na Štajerskem do preklica ea podrobno prodajo predmetov, ki spadajo k vsakdanjim življenskim potrebščinam, sledeči maksimalni tarif; Maksimalni tarif. Maksimalni postavki veljajo, v kolikor ne vseboje tarif posebnih dro-gačnih določb, za najboljše kakovosti. Ceneje vrste, katere so predmet trgovanja, je prodajati za v prometa običejne procentnalno nižje postavke cen. A. Sadeži »a krati in za krmo: pšenica 1 kg 32 b, rž 1 kg 24 h, ječmen 1 kg 21 h, oves 1 kg 23 h, tnršošca (koruza) l kg 23 b, gr-ašica 1 kg 27 b. B. Moke: pšeničca moka 0 l kg 56 b, pSenična moka 1 1 kg 55 h, pšenična moka 2 1 kg 54 h, ržona moka 1 J. kg 42 h, torščična moka ea knho 1 kg 44 h. 'd Gotov krah: bel kruh 1 kg 60 h, pol-beli kcnh 1 kg 55 fa, črn kruh 1 kg 50 b, zemlje 1 kg 1 krono. B. Snho sočivje: zdrobljeni riž {z izjemo mesta Gradec) 1 kg 36 h, zdrobljeni riž (za mesto Gradec) 1 kg 42 h, riž drage vrste (z izjeme mesta Gradec) 1 Ikg 48 h, iiž drage vrste (za mesto Gradec) 1 kg 54 h, riž srednja kakovosti (z izjemo mesta Gradec) 1 kg 58 h, riž, s&ednje vrste (ea mesto Gradec 1 kg 64 h; (glao© vrste v tem tarifa niso vsebovane). Pae-nični edrob 1 kg «0 h, fižol t kg 48 h, proso (kaša) 1 kg 44 h, ajda 1 kg 42 h. E. Sočivje: krompir, nov 1 kg 16 h; kislo zelje 1 kg 32 b, čebula 1 kg 40 h, česen 1 kg 60 h. F. Različni užitni predmeti: kava, santos, surova, navadna 1 kg 3 K 4® h, kava, santos, žgana, aavadaa 1 kg 4 K, kava, srednja, surova 1 kg 3 K €0 k, kava, srednja, žgana 1 kg 4 K 40 h, (fiae vrste in mešanice v tem ceniku niso zapopadene); sladkor v stoku (cel) 1 kg 94 h, sladkor v stoku (stoičen) 96 h, sladkor v kockah 1 kg 98 h, varjena sol 1 kg 28 h, laceno olje 1 1 1 K 20 b, bočno olje 1 1 2 K, fino namizno olje (izvzemši čisto olivno olje) 1 1 2 K 40 h. G. Meso in mast: (sveže meso v izsekanem stanju per 1 kg) goveje meso s priklado, 1. vrste 2 K 10 h, goveje meso a priklado, 2. vrste 1 K 90 h, goveje meso s priklado, 3. vrste 1 K 70 h, goveje meso za Spodnji Štajer 10% ceneje; svinjina za Srednji in Gornji Štajer 2 K 60 h, svinjina za Spodnji Štajer 2 K 20 h, ovčje meso 1 K 60 b, prekajeno meso 1 kg 2 K 60 h, suhi špeh 1 kg 2 K 20 b, avinjska mast 1 kg 2 K 40 b, rastlinska mast 1 kg 1 K 80 h, margarin 1 kg 2 K 40 h. H. Mleko, surovo maslo, jajca: polnomastno mleko 1 1 30 h, posneto mleko 1 1 22 h, surovo maslo za kuho 1 kg 3 K, jedilno surovo maslo po kakovosti do 1 kg 4 K, jajca sveža 1 komad 10 h, sir srednje kakovosti 1 kg 2 K 50 h, presni sir 1 kg 60 h. I. Drva in premog: piberštajnski premog 100 kg 2 K 90 h, trboveljski premog 100 kg 3 K 20 h, eibiswaldski premog 100 kg 3 K 60 h, 1 zavoj drv 58 h. K. Razno: mrva (seno) 100 kg 13 K, re-zanica 100 kg 8 E, otrobi 100 kg 13 K, bencin za motore 1 kg 1 K. Ta tarif (cenik) vsebuje izključno najvišje postavke, katerih se ne sme prekoračiti. Teh skrajno dopustnih postavkov cen se je posluževati le tedaj, če gospodarski položaj ne pripušča prodaje po navadnih nižjih cenah. Premem be tega tarifa se bodo objavile po političnih podoblaatvih in potom dnevnih čaw>-piwv. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah VIII. poglavja obrtnega reda eventualno z odtegnitvijo obrtne pravice. S tem razglasom se nikakor ne dotika v naredbi c. kr. miniaterstva za domobranstvo z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 171 določenih odškodnin za oskrbovalne predmete. Gradec, dne 29. jnlija 1914. C. kr. štajerska namestnija. C. kr. namestnik: Clary m. p. Vojska je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Hxleči križ/ ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Mali, jako dobro ohranjeni 619 auto tri sedeži, dva cilindra, se zaradi smrti poceni proda. Vpraša se v upravništvu „štajei"ca.;' w Zahtevajte v vseh trge- llflftilffil vinah,gostilnah,kavarnah, UM! I veljajte v vsaki hiši iz- IKI vrstne „Š ta j er 6 eve" lig Uliti V • u ž i g al i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „L$nderbank", Dunaj 1., drugače pa pri glavni zalegi BRATA 8LAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. KARL REJNIK) „Aumuhle" {preje mlin g. E. C. Schwab) V Ptulu kupuje vsako množino pšenice in rži; plačam za jako lepo pšen co 28 do 29 K za 100 kg, za rž K 20 — do 22 — 632 Lepo posestvo z mlinom in žago */« uri od železnice v lepem kraju, se vsled smrti mojega moža pod ugodnimi pogoji proda. Možitev ni izključena. — Ponudbe na upravništvo tega lista. e2i Lepa cinžna hiša^ 9 strank, poslopje na dvorišču s kravjim hlevom, svinjakom, veliko remizo za vozove, jako veliko dvorišče,. mnogo vinskih tri, velik vrt za zelenjavo, njive, jako primerno za voznika io mlečno gospodarstvo, leži ob glavni cesti v središču Studenc; se zaradi bolehnosti lastnika za smešno ceno 18.C0O kron z lahkimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša se v trgovini 01. Kaiba, Lembachstraase 54 v Studenicah pri Mariboru. Res ni potrebno da se pustite trpinčiti od svojih kurjih oči! Cook. & Johnsons amerik. patent rinke zoper kurja očesa rabljene v smislu navodila, oprostijo Vas takoj in popolnoma od Vašega trpljenja! 1 poskusni kos 20 vinarjev, 6 kosov v škatlji 1 K. 888% „SamarIter" Zoper trdo kožo in žulje, kurja očesa na peti in podplatn, kjer ne drži noben flajJter, je nedose žen „Samariter" tekoče mazilo zoper fcnrja očesa v kronskih tubah. 1 tuba K —'60. Oba sredstva se dobi v vseb apotekah in drozerijah. 560 Kopači (Hauer) sprejmejo se pri rudniku Johamsthaler Kohlengewerkschaft Karmel na Dolenskem. 63o Vodilna marka v industriji ur«je te več let »em „lKO"-precutijska ura iz lastne protokolirane fabrike švicarskih ur krščanske svetovne raiposiljalnc hiše H Suttner v Ljubljani št. 701. Vsaka posamezna ura mojstersko delo natančnosti, zanesljivosti in trpežnosli ter Judež na cenosti, ker se ure brez zaslužka druzega prodajalca direktno zasebnikom po originalnih fabričnib cenah prodajajo. Št. 803 damska ura, jeklo ali nik. K 790 Št. 80*srebr.damska ura,6 rub. K 950 Št. 806 srebrna damska ura, 6 rubisov,močno ohišje K 1050 St. 806 srebrna damska ura, 6 rubisor, gravir ohišje z zlatim robom ... K 13 — Št. 410 niklasta patent Roskopf- ura, gre 36 ur ... K 4-10 Št. 705 niklasta Anker-Roskopf- ura, teče v kamenjih K 5 90 Št. 501 Ekstra-plošča niklasta kavalirska ura, dvojni mantelj ......K 8-80 št. 861 srebrna verižica okrogli pancer K 6-— niklaste verižice......K T— Št. 24 amerik. duble zlata verižica, elegantna faojja ostane trajno lepa...........K 6-60 Vsaka ura je natanko repasirana. Suttnerjeve ure gredo na mali del sekunde natanko. Velikanska izbira mV^^rtfS£%$£r-, Mm kataloge. Raipošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote. — Kar le dop«ae, se izmenja ali pa se plača denar nazaj. — Naslov: 679 I SL 449 posrebrena ps tent-Roskopf ura, lepo gravirani dvojni mantelj K Št. 698 nikel-cilindor-rementoar ... K 5-20 Št. 518 ekstra-plošča niklasta kavalirska ura, najmodernejša fagija . . K 7-60 LIITIIEIt it. ju. Brez dirjale! krščanska razpotiljalna hiša. Svetovi« ziaaa t* tuljavi boljilk ar. Lastna fabrika v Švici. Glavno zastopstvo fabri ke ur -Zenith* Brci lilijah-! 34 En komi in en učenec -ožna nemščine in sloven-De, od pridnih starišeT, -jmeta se v trgovini z me-ganin blagom 1. Wouk. Hrastnik. 682 Prvorazredna kolesa! KajMvrJSl modeli 1914/15. ■tinti Trajna! lahko tekata! Sflet pismene reelne garancije! Krasna priznanja iz vseh krogov. St 13/2. Leitner-kolo znamka ,B. L." z najboljSim torpedo-(reilautorr., doppelglockenlager, Srskim manteljnom, delavni oroJjem, zvoncem, ace-tylen-svetilko, nožno pumpo, varstvom proti blatu, skupaj K 120-—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in franko! Največja fabricua zaloga koles Briider Leilner. 8t Veit a /d. Slan 8t. 23. 389 Komi nemScine in slovenščine zmožen, verzran v stroki mešanega blaga, se sprejme. Ponudbe na A. Hogtnwarth. Fraaheim. 6L7 •ar v v oi Isce s se zastopnike proti visoki pro-vitiji ia obisk kmetovalcev, •obrtnikov, uradnikov itd. za razpoSiljalno trgovino moškega in ženskega blaga. Vpeljani imajo prednost. fievpeljani, ki pa imajo dobro znanje, se vdehjo. P< nudbe-pod ,,Tnch-fabrik 4313" na Haagenstcii 4 V«ffl*r, Prag, II. CeSko. Fino odpadlo milo pri štancanju Uhko poškodovano, v raznih dišavah k. rože; '"vijolice itd., primerno tudi za nadatjno prodajo, v 5 kilskem poštnem zavoju. ("isto ton kakovost ca. 60 it 70 kosov K 7 50 po povzetju. Seifen-Veraandhans ..Merkur", Wien - Neuler- ihi-nteld -IS cOS lm Schonlieb, tournu orežja in izdeloval- aica Uiili pušk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške RoparaUire, pre-naredbe, strokovnja*ko, zlasti nove cevi t nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov. 657 Lepa hiša v dobrem stanu za trgovino -ali obrinijo z vrtom, v Središču, blizu cerkve, se poceni proda ali v najem odda. Vprašanja ca Willi. Blub, Lederb.. 6r»z, Annenstr. 25. 697 Lepo posestvo 10 mirut cd mesta Maribora in 10 minut od koroškega kolodvora, ob glavni cesti, hiša a 6 sobami, t kuhinje, lepa klet, hlev za 4' govede, 4 svinjski hlevi, brajde ki se nabere dva pelovnjaka vina, zemlje je 2 orala, vse pri hiši in vse za stavbene prostore, od katerih je že nekaj prodano. Proda se po ceni; 6000 kron ostane v knjiženih. Več se izve pri laelniku. Lembacher- atrasse 21, Branndort bei -'Marburg. 603 Učenec i se sprejme pri Heinrieh Prim««, trgovina z železom, Specerijo in .stavbenim materijalom v • Maribora. j Krepki . 607 mlinarski učenec se proti polni oskrbi in mesečni plači takoj sprejme pri J«h. Bohm, umetni io Valčni mlin, Franheim. 5,i Vas stane dopisnica, s katero lihko moj najnovejši 4000 slik obsegajoči katalog zahtevate, ki vsebuje bogato izbiro koristnih rab-nih predmetov in primernih priložnostnih daril in ki se vsakomur zastonj ter poštnine prosto razpošilja. C. in k. dvorni liferant Hans Konrad raipo*ilja1na hiša (Rriix št 6454 Češko.) Prave niklaste žepne ure K 3-90, K 6-— in višje. Niklaste budilnice K 2-90, ure-kukavice K 7oO, ure na pendelj K 9" - , harmonike K 6—, gosle K 680, revolveri K 680. Razpoši-ljatev po povzetju ali na-prej-plačilu. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 190 Ameriko oi B46 z 12.000 do 19.000 toni velikimi paraiki z dvojnimi iravbami Red Star Line Prvarazredal paniki, Zmerne cene. Irborna oskrba Odpoto-vanje vsak teder. v soboto v Novi York, vsakih 1* dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star klale, Antwerpta, Dnnaj IV Wiedeuergurtel 20. Julius Popper. Innsbruck Sttdbahnstrane 3, Franc Doleuo, Ljubljana, kolodvorska ulica 4i. L*o-lold Franki, Gradac Joanncumnat; if Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Josef Wesiak, Pantigamer Bierdep'it, Mar-borg. Miiblgasse. 601 En ali dva 698 učenca"^ se takoj sprejmeta pri Wester-mayer. kovaški mojster v Celju._________ Orožje skrbno pristreljeno, z državnim pečatom (Beschusstempel), v najboljši izpeljavi razpošilja e. in kr. dvorni liferant HANNS KONRAD Briix št. 625 (ivško). Revolver K 6>0 Flobert-žepne pištole K 3 6o. Terceroli K 3-2(1. Flobeit-tešingi K 11-20. Lovske puške K 48'— in višje v najbogatejši izbiri, fllavni cenik na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 630 Priden in delaven 634 mlinarski učenec se takoj sprejme po dobrih Cogojih v učenje. Aloiz Ku-ovvetz, posestnik umetnega mlina, Ptnj. Ženitna ponudba Gospodična stara 30 let, trgovka, vajena vsakega gospodinjskega dela in gostilne, išče primernega ženina Vdovec z 1 otrokom ni izključen. Cenj. ponudbe je poslati na' spravo „Št*jerca". 681 St. 18086. Mesto občinskega talita. Krajna občina Selc (Zeli) pri Borovljah, pol. okraj Celovec, išče občinskega tajnika, ako mogoče obenem crganista pri farni corkvi pod sledečimi pogoji: 1. Plača kot tajnik 70 kron mesečno, prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava; 8. Plača kot organist po dogovoru bržkone okoli 300 kron na leto; 3. Polno znanje nemškega in slovenskega jezika (zlasti koroškega slovenskega narečja) v govoru in pisavi je potreboo; 4. Tajnik ne sme biti predkaznovan in naj ima, ako le mogoče, skušnjo za občinske tajnike v zmislu razglasa c. k. deželne vlade za Koroško z dne S. februarja lh91 1. d. p. št. 6. Lastnoročno pisane prašnje (v obeh jezikih) vposlati je najkasneje do 1. septembra 1914 v lastno roko župana g. Floriana CMip, po domače Uinik v Selah. Nastop službe čimpreje po dogovoru. Prosilci naj bi se pred vpošiljatvijo svojih ponudb v tajništvu koroškega deželnega odbora v Celovcu (Landhaus) predstavili. Od koroškega deželnega odbora v Celovcu dne 28. julija 1914. 629 Viniear dostojen, zanesljiv, s 5 do 6 delavskimi močmi se pod jakO dobrimi pogoji sprejme. Ponudbe na poaestnika Richard Ogriseg, Sturmberg v Lei- tersbergu pri Mariboru. 605 Krasna kmetija » v Lavantski dolini, 30 oralov, 6 oralov gozda, ostalo travniki, polja, sadonosaik, i kmetska hiša in veliko gospodarsko poslopje z velbanim hlevom, skupaj a stroji (mlatilni stroj, stroj za krmo, domači mlin, cirkularna žaga), na vodnem obratu lastna napiava in vodna pravica, nadalje vozovi, kmetsko orožje in razni fundus. *;4 ure pespota do železnice in v bližini mesta, vsa v planjavi, ae za nizko ceno 84X00 kron zaradni nakupa velikega posestva nujno proda, Naplaček 20.000 K. Ponudbe ako le mogoče v nemškem jeziku na poscšlnisa Konrad Lorber jun.. Unterdrauknrg. Sprejme se na malo posestvo oženjen Opraviti 5 do 7 glav živiite. Vinograd en oral. Plača mesečno 70 kron in nporaba njive. Naslov pove uredništvo lista. 623 Warletz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 288 Kassierin and Lehrling mit guter Schulbtldung, beider Sprachen machtig, werden aufge- nommen bei 60© Briider Slawitsch, Pettau. Rlagajnicarka in učenec z dobro Šolsko izobrazbo, obeh jezikov zmožen, sprejmeta se pri bratih Slawitsch, Ptuj. 421 Pozor! Kupci ali prodajalci posestev! Kdor hoče priliko porabiti, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na od visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KARL MAGNET v Velikovcu, Koroško, Obere Postgasse 113. Tam so zdaj na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova umttna mlina na jako dobrem kraju, mestne, stanovalne in trgovske hiše itd. Partija dobro ohranjenih VINSKIH SODOV z vsebino 120 do 600 litrov se nsjeeneje odda v veletrgovini vina Ferd. Kiister, Maribor, Mellingerstrasse. 694 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ČM za kopanj«! ob delavnikih od 12. ure do S, ure popoldn« (blagajna je ' IS. do 1. on zaprta V ob nedeljah in praznikih od 11. do iS. uro dopoldne. 1 kopeli .Brausebi vročim zrakom, paro " z »juho K —"70 k iro ali I Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte t velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik), n« Pšenico kupuje 32 vinarjev za kilo Jasef Ornig, Ptuj. 6S5 000000000 Kertiš Marija, posmtnica pri Sveti Kungoti ima lepo posestvo in pa štiri johe zemlje in je čisto sama. Torej želeti ji je pridnega žen na. Ako je kdo med vaaai in ima., veaelje do. i. virstva, naj se takoj pri njej 1 628 . "'oglfsi. I m mm Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. postno -hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m m m priporoča se glede vsakega med hranil nične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka «adeva pojasni in po vsem s== vstreže. ■= % Občenje $ $ 8 avst. ogersko # $ banko. * m m oa Ravnateljstvo., m m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. ni ID IT Asbestskril fc# M ■» ■ ■ popravaprost.varen pred ognjem. utrjen prorf-vsakemu vremenu.mrzlinesranaviren.JaheK nizka «na,krdsen.DUHif DELAVNICA, CELOVEC. 6?5 Glavni zastopnik za Štajersko: E. L. Hammerscbmidt, Gosting pri Gradcu. EBBEBBBEBBBBBEEflBBBBBBBBBIBfllflflfl Občinska (šparkasa) v iirmo^u, = .32.036. Jemlje vsak dan hranilne vloge, izposojajo domače hranilne pnšice ali šte-dilnice (Heirosparkassen), dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevah, ki se tičejo hranilnice. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vloge te šparkase jamči razven rezervnega sklada mestna občina ormožka z vsem svojim premoženjem. Hranilnica (šparkasa) je podvržena državnemu nadzorstvo in državnim revizijam, torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 618 RAVNATELJSTVO. gBBIIIflBflllimiMBIIfllflB BBBflflflflBj Meščanska parna žaga. Na novem Itntntm trgu (Landplate) v Ptuju zmrtft klaUie* i» pHnank* hi*« poitarfyaaa j* parna tag* Tsakoianw Tiakemnr m 1m Joči M.,Us f sabtcn tak«j rufafja. Taakdo pa m» tadi tam oblati, TrtaM, »pahati i. t. «. od K 20— naprej Amerik, niklasta ura K 280 Roskopf patent-ura . „ 8' — Amerik. goldin-ura . „ 3-60 Železniška Roskopf . „ 4"— Roskopf dvojni mantelj „ 4'GO Plošča mestna ura . „ 5*— Srebr. imit. dvojni m. „ 6-— 14 karatna zlata ura „ 18*— 14 karat, zl. verižice „ 20'— Konkurenčna budilnica, zanik)., 20 cm. vis. ., 2*— Znamka Junghaus . . „ 8-— Radium svetilna ura . „• 4-— Radium dva zvonca . „ 5"— Radium štiri zvonci . ti 6'— Radium godba . . . „ 8#— Ura na pendelj, 76 cm „ 8-— „ „ „ stolpovo zvonenje . . ■ „ 10 — Ura na pend. z godb. budiln. in šlagvcrkom,, 14 — Okrogla ura z budiinico.........„ 6'— 3 leta pismena garancija. Razpošilja po povzetja. Max Bohnel u Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51. Liferant c. k. drž železnic. Orig. fabr. cenik zasttnj. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg lirih »llsenlh 2 K; boiiSib 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h ; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo belih, šil sinih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg Bitma (Daunen) sivega 8 K, 7 K ; koleg: 16 KJ; najfinejši print Vi K. Ako se vzame 5 K, potem franko. aaa> Gotove postelja 'Sex ii krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga. 1 tnfceat, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama. vseka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; atane 24 S; posamezni tubenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 8 K, S K 60 h, 4 K Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ah vrnitev franko dovoljena. Kar se aa dopada denar nazaj. S. BatllSCll, Deschenitz Nr. 716, Češki (Bbhsieri) Cenik gratis in franko. .'- 82S Peter M-a naslednik Celje na glavnem trga zravea apoteka priporoča ivejo zalogo: Otročjih hjrač, ranih mt usnatega blaga kakor kafra, talka za lato, ■a nakupovanje in za aonar, toaletno raci, ai-oalne in kadilno predmeta. Razno stvari Iz jekla npr. bastek, žlic, noža za zap ki prava Solinger britve itd. Blaga Iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. kerba za potovanj« tim vnt. Razno Mata Iz stekla hi porcelana, talarjo, plakre, okledo, flaše, ilaie In druga t te itroko ■padajočo reči. Bazarnl oddelek i« «4 20 via. aaproj. PomInm top« ročipasatOdeK 1*21. Nedoseženo Originalni „Otto" motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji in naprave Motorji za surovo olje --------------;--------t----—i—rmiT^iriiiiiniin—ni i—wMTai 121.000 motorjev z 1300 000 konjskimi močmi doslej odano f Prospekte, proračune troškov itd. zastonj. LANBEN & WOLF, DUNAJ X. Luz.nburgerstrasae 53 E. Zastopstvi: Inleiir Frsin lack, Gradec, Ileotlor KSraersIruse 47 11/10. Joh. Melcliior '-"""? pu5-k-v Boto*1J* (Koroško) oddaja prvora moderne lovske pnike iz prve roke. Reparatare, nova kopiti zlasti nove eevi vseh jeklenih mark z strelno garancijo najecneji Xosene pnSke se izmenja proti novim po dogovoru. Ilustr. cenik franko. Mestna nosredovalnica (Wohnung- and DienstYermittaf sa službe, učence, stanovanja in posestva T Ptuftt izTrihije ▼se Trste posredovanja najhitreje. "W Vpraiwja in pojasnil« y mastni »tražniei (letora). veliko trgovino Johann Koss, Celje i zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kaz-kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, nagrobne venoe In trakove« c eno besedo vh«» ============== RAZ GLAS. 641 Šparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 4 0 o Obrestovanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Rentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daj ena željo šeko poštne hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Šparkasa mestne občine Celje. i________ Izdajatelj ta odgovorni artanik: Kari Liahart. Tiikal: W. Bl.nke v Pt.<«.