49. štev. V Kranju, 49. velikega travna 4900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta d.ro praznik, pa dan poprej. — Volja po p o.* ti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpočiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za pctitvisto 10 vinarjev, če se tis', enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravni stvo se nahaja v g. Floriana hUi nasproti mestne hranilnice. — UpravniHvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. £&n£8£ stane samo 4 K, /a pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Kako dela Gospodarska zveza? (Dopis s posebnim nzirom na £enčursko kmetijsko podružnico.) Da Gospodarska zveza, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ne gleda posebno prijazno naše dične c. kr. kmetijske družbe, je obče znano. Vemo pa tudi, da c. kr. kmetijska družba ni posebno naklonjena neznatni Gospodarski zvezi. Popolnoma neznano in nejasno pa je, zakaj izvršuje Gospodarska zveza naroČila, oddana kmetijski družbi. Naj nekoliko pojasnim gorenjo trditev. Predsednik kmetijske podružnice v Šenčurju, gospod Aleš Bergant, dal je pred kratkim ponosno izklicati, da naj se vsak, kdor želi travnih semen, oglasi pri njem, da mu jih bo naročil. In res! Gospod župan J. M. je, opiraje se na omenjeni izklic, naročil sedem kilogramov travnih in deteljnih semen izrecno od kmetijske družbe. Kako pa se je mož, ki je zvest ud kmetijske družbe, in ki odločno obsoja nepotrebno Gospodarsko zvezo, začudil, ko je prejel od Gospodarske zveze semena in račun, ki se glasi: «Gospod J. M., župan! Znesek 10 kron blagovolite nam odobriti in doposlati po priloženi položnici, in sicer takoj brez škonte.» Neumevno nam je, kako se je izvršilo naročilo. Najbrž je gospod Bergant, ki je obenem tudi uradnik Gospodarske zveze, zlorabil zaupanje udov kmetijske podružnice in naročil semena namesto pri kmetijski podružnici pri Gospodarski zvezi. Popolnoma neumevno je, zakaj je Gospodarska zve/.a, zadruga, ki more in. sme naročevati in oddajati razne potrebščine le svojim udom, prevzela naročilo neuda in ga tudi izvršila. S tem je Gospodarska zveza prestopila meje pravil, in jo je smatrati za navadno trgovsko, konkurenčno podjetje. Znano je, da trgovska podjetja ne dobivajo podpor od ministrstva, pač pa so prav občutno obdavčena in preobložena z raznimi neposrednimi in posrednimi davki. Gospodarska zveza pa uživa poleg podpor, katere so ji izposlovali razni kmetski izdajice z bogsigavedi kakšnimi ilustracijami, še ugodnost, da sme prav nesramno drago prodajati semena in razno blago tudi — neudom. Gospodarska zveza je računala gospodu J. M. sedem kilogramov travne in deteljne mešanice kilogram po K 1*40, tedaj po 70 kr., in to brez garancijskega lista za kaljivost in čistost predenice. Druge tvrdke, n. pr. bratje Bošan, Višniikv in Klauser na Dunaju, pa pošiljajo z garancijskim listom za čistost in kaljivost opremljene, za nase krajevne razmeie prikladne deteljne in travne zmesi, preizkušene na semenski postaji na Dunaju, kilogram po K P20ali 60 kr. Poleg tega dajo tudi pri takojšnjem plačilu po dva do tri odstotke popusta, pri večjih naročilih celo po pet odstotkov. Iz navedenega je razvidno, da prodaja Gospodarska zveza semena 20 odstotkov dražje, kakor obdavčeno tvrdke, obenem pa vtakne tudi odstotke popi U svoj globok žep. To so ljubeznive ugodnosti, kateri *najo udje in neudje, ki.naročajo svoje potrebščine pri Gd?t!>odarski zvezi. Nikakor pa mi ne gre v glavo, kako more Gospodarska zveza tako brezobzirno terjati plačilo za blago, ki ga naslovljenem niti prejel ni. Gotovo je, da je pošta hitpeja, kakor železnica. Običajno odpošlje u im, - račun z blagom vred. Večinoma dobi naročnik raču. . n ali dva dni prej kakor naročeno blago. Nikdo pa ne bo toli brezumen, da bi odpošiljal denar za «mačka v žaklu», ki ga še niti nima. Gospodarska zveza hoče biti zelo postrežljiva (kulantna). Svojim članom hoče kupovati na javnih dražbah posestva i. t. d., od gospoda župana pa, ki pri njej ni naročil svojih potrebščin, terja brezobzirno in židovsko umazano neznaten znesek, nekako tako, kakor bi bil ravno župan najslabša in zadnja oseba v občini. Potrebno se mi je še zdelo omeniti predstoječe, ker kaže v popolni, luči delovanje prevzetnih mladičev pri Gospodarski zvtfzi. Gorenjski kmetje pa iz tega lahko razvidih*, kako bockb postopali z onim, kateremu bo posestvo. Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah! kupljeno na javni tira/hi oii Gospodarske zveze, zopet izročeno v najem. — Dragi, pazi! Čudno je pa tudi, zakaj dopuščajo merodajna oblastva Gospodarski zvezi, da s.ne neovirano pol krinko človekoljubja z 20% dobičkom in še dražje prodajati vsakovrstne kmetijske potreb-čine svojim udom in neudom. Og!'/mo -i travna" in detelj na semena, kalen je zaračunala Gospodarska zveza kot zmes brez garancijskega lista kilogram po K I '40, Za našo gorenjske razmere so prikiadnu --kar sem prepričan iz lastno izkušnje — za štiri do šest let trajajoča travnike napeSčeni, suhi zemlji sledeče trave in detelje: :-'.>)>;.!;i <].-I':lia': Bela detelja': i í'"^Ca''Sia;..íl2:e!|a:'' girantirano i 1'asja trava: ¡ rancoska puhovka: Italijanska pahovka: lUjževa travi: Slutil rep: čistost DOodiL, kaljivoatBOodst. po k S'ilO 96 96 82 HI) 94 90 88 8*> 80 90 90 98 1-08 1-20 1-20 •81 •60 116 •61 I/, predstoječe tabele je razvidno, da sianejo najboljša, na c. kr. semenskem preizkušališču preizkušena semena povprečno kilogram le Iv 1*28 = <>4- kr. Ge se pa v/.amo razmerje, da je treba šopate detelje, ki je nad polovico dražja, kakor druga trava, med mešanico za en mernik posetve le kilogram, se zmanjša povprečni račun •'. voznino vred za eno krono. Se enkrat povdaijun! Gospodarska zveza zahteva /.a svoje posredovanje 20 odstotkov čistega dobička, poteg tega pa spravi v svoj žep še - škonto. 1 Med mešanico j.t j«- dovolj zi mernik posetve l kilogrami 8 Domača detelja pride vmes talno z:i eno leto, da te med tem trave 1><>IJ r o zrastejo. PODLISTEK. Matija iz Kranja, papežev vojak leta 1654. Priobčil Simon Kutar. KoneC. Potem Matija nadaljuje: «Na Štajerskem sem bil v (lelju, in sicer pred petimi leti, ko sem potoval na Dunaj. Bil sem dvakrat v Mariboru (Morburga), vsakikrat po eno noč: prvikrat pred desetimi leti, ko sem potoval v Gradec; drugikrat pred petimi leti, ko sem še! na Dunaj. Bil sem tudi dvakrat v Vildonu (Kildan): pred desetimi in pred petimi leti ter sem se mudil vsega skupaj en dan in eno noč. Leta 1648. sem hodil v Gradcu v šolo in sem bil tam (kakor že povedano) dveinpol leta. Skozi Bruck sem potoval trikrat: pred sedmimi, šestimi in petimi leti. V drugih krajih Štirije nisem bil. Stirija meji z Ogersko, ali njenega zadnjega mesta proti Ogrski ne vem. .Meji pa tudi s Koroško in njeno zadnje mesto proti tej deželi je Slovenji Gradec; pravega mejnika ne vem, samo to vem, da je pri neki hiši ob reki Dravi. Stirija meji tudi z Avstrijo in prvo avstrijsko Vsiljuje se mi vprašanje, kje naroča Gospodarska zveza de!e!jna in travna semena? »Pri trgovcih,* odgovoril mi bode vsakdo, «saj doma nimajo polja!» Vsa!: pošten posredovalec zadovolji se z 5 do 1 ) odstotki. Seveda Gospodarska zveza je dražja, ker ima drago plačane uradnike! Pride še. V Kranju, dne li*. velikega travna. Politični položaj se še ni izpremenil. Mladočehi tirajoobstrukcijo dalje. Druge desničarske stranke izkušajo nanje pomirjevalno vplivati s tem, da zahtevajo, da se Cehom dado primerne koncesije, in da se poravnajo vsaj nekatere krivice. Odvisno je, sedaj od vlade, kakšno stališče da zavzame. Korberja so razni nemški listi proglasili kot najhujšega sovražnika Nemcev, ker so je bnje ugodno izrekel o desničarskem posredovanju in o Čeških začasnih zahtevah. Ministrskemu predsedniku t o raj ne kaže drugega, kakor okleniti se desničarske večine, sicer mora pasti s ceiim ministrstvom. V delegacijah imamo Slovenci samo enega slovenskega delegata, gospoda Ivana Vencajza. Navadno sprejema cesar takoj prvi dan, ko se delegaciji snideta, posamezne delegate. Omeniti moramo, da je pri tem sprejemu štajerski delegat grof Sturgkh cesarja pošteno nalagal, ker mu je pravil, da se je deželni zbor štajerski vsled oisotnosti slovenskih poslancev prav zelo trudil pospešiti gospodarske koristi štajerskih Slovencev. Grof Sturgkh je ntenda hotel cesarja napačno obvestiti o štajerskem deželnem zboru, ki je dosedaj dosledno zanemarjal kulturne in gospodarske koristi ondotnih Slovencev. Zato naj bi gosp. Vencajzpri prvi priliki pojasnil širokoustnost grofa Sturgkha in povedal v delegaciji, kako je s štajerskimi Slovenci. V Bolgariji je vse proti vladi zaradi novega davka, desetine. Kmetje se puntajo, vojaki pa odrekajo pokorščino. V južni Afriki se godi Burom slabo. Njih bojna sreča je minila in se mora dan za dnevom umikati veliki premoči Angležev, vendar Buri ne obupajo, ter se umikajo le počasi. — V nedeljo so Buri baje pregnati Angleže iz Mafekinga. mesto ob štajerski meji je Schottvvien (Schiaustien). Kje je meja mej Stirijo in Salcburgom, tega ne vem. Tudi prave meje med Stirijo in Kranjsko ne znam; zadnji mejni kraj Kranjske proti Stiriji je Podpefi (Podpenia). Drugih mejnikov Štirije ne poznam, za te pa vem, ker sem potoval tam, in ker so mi to povedali drugi. V deželi Istriji nisem bil nikoli in tudi ne poznam njenih mejnikov. In v Kranjski so gore, nad Ljubljano je pa tudi ravnina proti Krasu (Kaisel). In v Kranjski se po vseh krajih govori slovenski. In v Kočevju, v nekem kraju Kranjske proti Dalmaciji, se govori nemški in slovenski. To vem, ker sem slišal o tem pripovedovati in ker sem govoril z ljudmi, ki so bili od tam. V Stiriji se govori slovenski in nemški, to je od kranjske meje do Maribora se govori slovenski, nekateri govore tudi nemški. Onstran Maribora vsi govore nemški in to vem zato, ker se in bil tam.» Na deseto vprašanje odgovarja Matija, da ne more povedati mejnikov pokrajine Slovenije, ker ne razume, kaj pomeni to «pokrajina» (provincia). Zopet pa zatrjuje, da se govori slovenski v enem delu Koroške, v enem delu Štirije, v Kranjski, v Istri (kakor je slišal od drugih pripovedovati) in v Gorici. Dopisi. Iz okolice. Poštne razmere na deželi so neznosne. Pisma, ki dohajajo na pošto, puste navadno ležati toliko časa, da dotični slučajno pride sam tja po drugih opravkih. Zopet drugje so nastavljeni poti, ki opravljajo svoj posel po otrocih. Pa ne šele to, da se dostavljanje vrši po ljudeh, ki za tak posel niso sposobni, temveč ti ljudje še celo ne izroče pisma onemu, na kogar je naslovljeno, ampak oddado ga komu iz bližine, ki potem da pismo drugemu, ta tretjemu in nazadnje dobi stranka pismo popolnoma zamazano, prepozno in mnogokrat se celo izgubi. Največkrat se pa pismo prepozno dostavi. V dokaz naj bode naslednji slučaj: Nek bučelar na Gorenjskem piše svojemu staremu znancu, da naj pusti prostor v svojem uljniku za štirideset panjev. Stranka ni prejela pisma, vendar pa je slučajno ob času, ko je dotični pripeljal bučele na »pašo*, imel še za toliko panjev prostora. Ko je ajda odcvetela, prišel je zopet lastnik bučel ponje in jih odpeljal domov. Cez dober teden potem, torej ko je gospodar bučeleže domov odpeljal, sprejme gospodar bučel-njaka šele pismo, v katerem ga prvi prosi, naj mu prihrani prostor zaštirideset panjev bučel. Pomisliti je treba, kaj bi bil naredil bučelar z bučelami, ko bi ravno ta gospodar slučajno ne i nel za toliko panjev prostora in pa, kolika škoda bi se bila lahko storila obojestransko. Največja napaka in nesreča se prav lahko zgodi kaki stranki, ki ima kako važno pravdo, in če vabi odvetnik za vložbo kakega rekurza ali spioh o drugih važnih zadevah. Kako lahko se zamudi, in kdo je kriv? Našim gospodom poslancem so te nizmere, ki se ponajveč tičejo ubogega kmeta, gotovo znane. Toda oni se ne zmeaijo in ne brigajo veliko za nas trpine, pa kako tudi, saj jih ni nikdar niti prej niti slej videli, kakor samo Udirat, kadar jim gre za mandat. A tudi, če pridejo, imajo svoj program, ki ga izpolnijo razni govorniki, in ko končajo, pobero svoja šila in kopita ter odidejo z izgovorom, da je prišel čas, in da ne morejo več ostati. In če ostanejo, se vsedejo k župnikovi mizi, kamor je povabljen iz milosti včasih tudi kak župan, največkrat pa se sami maste in potem seveda nimajo srca za ubogega kmeta, ker navadno vsakega , ki bi rad Na dvanajsto vprašanje odgovarja dalje: »Govoriti znam slovenski od rojstva, ker sem rojen v Kranju, kakor sem rekel. V Ljubljani sem bil (kakor že povedano) večkrat. Gospod tega mesta je cesar, upravlja pa ga gospod Auersperg (Artesburg), brat majordoma rimskega kralja. In v Ljubljani vse ljudstvo govori slovenski. So pa tudi taki, ki govore nemški in italijanski. To vem, ker sem jih slišal govoriti in sem tudi govoril ž njimi, .lavna pisma se pišejo nemški, in sicer jih pišejo doktorji, kdor se je pa naučil nemški, pa jih spisuje sam. (Priča Kolenčič pa je trdila, da se tudi javna pisma pišejo slovenski; poleg tega so pa »inštrumenti* tudi v latinščini in drugih jezikih. Tudi pridige so slovenske; samo v eni cerkvi se piopoveduje nemški za »češke tujce«.) In pridige se govorijo v slovenskem jeziku in v tem jeziku učijo tudi v šolah govoriti latinski.» Na petnajsto vprašanje je odgovarjal Matija: «Vein, da leži mesto Trst v Sloveniji, in sicer zato vem, ker se tam govori slovenski. Nisem bil sicer nikoli v tem mestu, ali vem, da se v njem govori slovenski, ker živi tu v Rimu nek Ivan Slavec (Slauiz), ki mi je rekel, da je j govoril s poslancem o kaki važni zadevi, odslovi župnik ali pa celo cerkvenik z besedami «gospod že vejo, kaj imajo storiti*. — V tej zadevi bi bilo umestno, da bi se izpregovorila krepka beseda na merodajnem mestu, ker razne prošnje nič ne koristijo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Pisrnonošev na deželi bi toraj potrebovali, in ona ! dva vinarja za vsako pismo že radi damo, samo da ga i dobimo dostavljenega o pravem času. Iz Bohinja. V nedeljo popoldne je bil v Srednji vasi v hiši »Kmetijskega društva* sklepni račun, in sedaj kroži po Bohinju vesela novica, da ima društvo čez 800 kron dobička, a o dolgovih, neizterljivih terjatvah, zastarelem in deloma že izpridenem blagu se modro — molči! Pred prihodom učenih zadružnih računarjev je dal »gospod* Anton v zborovalni in pivni sobi obesiti na steno svederc ter ga okrasiti s svežim zelenim vencem. Računsko zborovanje je zaključil z imenitnim govorom, potem pa se je začela prosta zabava — pitje! V svojem govoru je tudi razložil veselim kmetom pomen ovenčanega srederca na steni. Rekel je, da ta s\ederc znači zmago kmetijskih zadrug nad trgovci in gostilničarji, kateri so prej ljudem s svedrom vrtali žepe! Da, gospod Anton, Vi ste res dober dovtipnež, izvrsten glumač in neprekosljiv hujskač nerazsodnega ljudstva proti Vašim nasprotnikom! Vsa čast in slava Vam! Ni vrag, da bi nt? zmagali, ko nosite take talente v glavi! A vendar se Vam najnovejši dovtip s svedrom ni posebno dobro obuesel, d asi je nekaj resnice v njem. Na steno obešeni svederc je namreč premajhen, ker bi se skozi ljuknice, katere bi brezvestni trgovci inkrčtnarji radi še nadalje ž njim delali v žepe Vaših ljudi, mogli prikazovati le — drobni vuiarčki! In prav tak drobiž so si menda prej privitavali Vaši pieganjenci iz žepov I svojih obiskovalcev. Pa bilo je že greh tudi to, ker njih bla gaj niče niso bile blagoslovljene! Zato jih niso mogli i napolniti tako hitro, kakor Vi, gospod Anton, sedaj pa bodite Se tako prijazni, da naredite podoben dovtip tudi j o svojem društvu! Svetujem Vam, da si naročite tak i velikansk sveder, da bodete mogii ž njim vrtati v žepe ! svojih zaslepljenih kmetov tako velike ljukne, da se bodo skozi nje valili najnovejši petkrouski si obrni koleščki! Ta | doma iz Trsta in govori slovenski. Tega ne vem iz drugega vzroka. Tudi ne vem, ali so Gradiška, Kormin in Sv. Ivan Devinski mesta Italije, ali katere druge pokrajine. GradiSka leži v nižini ob neki reki, katere ime sem pozabil, ali vem, da ta reka teče tud: mimo Gorice. Mejnikov tega mesta pa ne poznam.* Na zaključivna vprašanja je odgovoril Matija: «Res ! je, da je Ljubljana prvo mesto Kranjske in da je v deželi Sloveniji, ker v tej se govori slovenski. In do kje sega Slovenija, ter kje se govori slovenski, to sem že povedal pri izpraševanju, kakor vem dobro, ker sem bival po tistih krajih. Ravno tako je res, da v gori rečenem mestu Ljubljani, vsi prebivalci govore slovenski in se poslužujejo tega jezika in to vem dobro, ker sem bil tam in ker sem slišal govoriti prebivalce, ker sem govoril ž njimi. To pa tudi potrjujem iz drugih gori navedenih vzrokov.* Ta zapisnik je prepisal gospod kanonik dr. Ivan Črnčič i/, svetojeronimskega arhiva v Rimu in ga did natisniti v »Starinah jugoslovanske akademije znanos'' in umjetnosti*, knjiga XVIII., stran 188 do 188, sveder zamenjajte z malim svedefcem In ovito ga s primernim vencem ! Se bolje pa bi bilo. da bi namesto svedra pribili na zid zavoj dmamita, katerega pomen bi lahko pojasnili svojim zvestim poslušalcem tako-le: Glejte, s tem tgvirccm* bomo kmalu razstrelili žepe vsem našim dolžnikom! Če pri tem pade tudi kaka bajtica, to nič ne dê! He, h", he! Sedaj pa bi rad povedal še nekaj, a si staro ne opatu! Pa sîj drugI to govore! Toraj poslušajte in strmite, ve h gOfpodU Antonu nagnjene in zanj užgane dušo. kaj zlobni, obrekljivi jeziki še govore o «ta velikem Svedercu- in prijatelju hrvaških buli Pravijo, da se je ta društveni dodojaint venik v nedeljo zvečer od samega veselja nad nepričakovano velikanskim uspehom svojega neumornega truda in vzornega gospodarstva v društveni hiši tako vpijanil, da je pobožno obležal na tleh in da so ga potem neki nš-abni nevosčljivri, ki so prej pregledovali račun-. poraoetU z lastno vodo ter ga vrgli na cesto! PomislUe, kaj takega se predrznejo govoriti tei še c.do trdili, da je resnično! Tega kratkomalo ne verjamem ii tudi drugi ne smete verjeti! Potem le, da bodete vedeli, kako popačen in hudoben je sedanji svet. On, Bohinjci, še vam bode treba misijonov, da vas bodo poučili, kaip boste pri-ii. če boste govorili tako nespoštljivo o svojimi največjem zadružnem dobrotniku! Novičar. Na (i o r e n j s k e m. Osebne vesti, (lesarski svetnik in deželni poslanec, gospod Ivan Murnik je minulo nedeljo nevarno obolel. Zadel ga je namreč mrtvoud. Bolnik se je kmalu začel zavedati in je mogel zopet govoriti. Bolezen se je na to obrnila na bolje, in upati je. da bo cesarski svetnik v kratkem čil in zdrav. —• C. kr. stavbni pristav v Kranju, gospod Ivan .lakše, je stalno nameščen v službi. (1. kr. vladni svetnik, gospod J. Merk. bivši tukajšnji glavar, je prosil za upokojenje. • Gorenjski Sokol* napravi peš-izlet k sv. Joštu prihodnji četrtek, dne 24. t. m. ob sedmih zjutraj. Ker je ta dan praznik vnebohoda, darovala se bode ob desetih sveta masa, pri kateri poje čitalniški zbor. Kdor se udeleži obeda, naj se pravočasno priglasi bratu tajniku Janku Sajovicu, da se ve naročiti zadostno število kosil. Oni bratje sokoli, ki se mislijo udeležiti izleta v sokolski obleki, naj pridno obiskujejo koračne vaje, ki se vrše, in sicer v ponedeljek in v sredo v logu brata Vinka Majdiča točno ob poldevetib/.večer. Ker seje vsestranski izražala želja, da se vrši ta izlet, nadeja se polnoštevilne udeležbe ter beleži z bratskim «Na zdar!» odbor. Koncert se vrši danes zvečer ob poldevetih v prostorih »Narodne čitalnice v Kranju- na korist »Učiteljskemu konviktu» s prijaznim sodelovanjem čitalniškega godbenega kluba in pevskega zbora, gospodične E. Jurmanove (klavir), gospoda Fr. VVogrolija (violina) in gospoda H. Vrabla (bariton). Spored: 1. W. A Mozart: Uvertura k operi »Tit Dohrotljivi*, igra godbeni klub: 2. Iv. pl. Zaje: «Večer na Savi», moški zbor; .;>. Ch. de Beriot: »IX. Vioiin-Goncert», za violino s spremljevanjem klavirja; 4. F. S. Vilhar: »Mornar*, bariton-solo s spremljevanjem klavirja; .">. I. Hobaude: . t. m. O teh se nam poroča: Prvi dan je bilo od poklicanih fantov potrjenih 89, drugi dan 44 in tretji dan zopet 44. Število potrjenih znaša za vse tri dni skupaj, povprečno le 22o odstotka. Pravijo, da je to žalostno znamenje za Gorenjsko, kije nekdaj dala največ in najmočnejših vojakov. Kdor pozna razmere v radovljiškem okraju, tistemu se ne bode zdelo čudno, da tukaj tako propada kmečko ljudstvo. Odpravite špirit iz dežele ali pa ga naredite za | pijačo nerabnega in potem bode v tej zadevi gotovo boljše postalo. Zdaj mora že tudi v vinu biti špirit in ne dobi se ga menda v tem okraju brez te zoprne in škodljive primesi. Ali bi ne bilo že čas, da bi se storil konec takemu kvarjenju vina! Vendar pa radovljiški okraj še ni tako slab glede letošnjega novačenja. Nekateri dolenjski okraji so dali še manj odstotkov vojaških novincev. Iz kranjskogorskega okraja jih je bilo potrjenih čez 50 odstotkov in prav izredno se je odlikovala Kropa, ki je dala letos povprečno 00 odstotkov mladih vojakov. Iz prvega razreda pa so bili potrjeni vsi trije, toraj sto odstotkov. No dotičiii fantje so lahko ponosni in veseli, ker si bodo pri vojakih zaslužili tistih 24 kron. katere bi morali plačati kot nevojaki, kar v Kropi tako neradi store. j — V drugem dopisu se omenja, kako so šle bohinjske »device* na božjo pot na Brezje, večinoma menda samo zato, da so prej izvedele, je-li so potrdili v Radovljici tega ali onega ljubčka. Drugi dan pa so se skupno domov peljale s fanti, ki so bili na vojaškem naboru. Kje je državni poslanec pete kurije, gospod dr. Krek? Piše se nam z Bleda: Državnozborsko zasedanje | se je pričelo, a o državnem poslancu dr. Kreku, ki je imel pred kratkem »slovit* shod v Bohinju, ni ničesar siisati z Dunaja. Mislil so je namreč peljati z romarji v Kini, v Lescah pa se je premislil in zato krenil raje v Bohinj, oznanjevat Bohinjcem lepo prihodnjo železnico in hvalit njih »kozule* ter kupčijo s teleti. Od tistega rasa pa ni o njem ne duha ne sluha. Morda je zabredel v bohinjsko jezero ali pa padel v Savico, ker ga ni niti na Dunaju niti v Ljubljani. Ako kdo ve o njegovem bivanju, naj bo tako prijazen in naj nam sporoči. Blejee. Iz Begunj smo prejeli naslednjo brzojavko: Občinski odbor je soglasno imenoval gospoda župnika J. Košmelja častnim občanom. — Dalje se nam dodatno poroča od tam: Tukajšnji občinski odbor je storil ta sklop v soji dne 29. malega travna t. 1. vsled tega, ker ima gospod župnik mnogo zaslug, ki si jih je pridobil za časa svojega bivanja v naši občini. Okusno izdelana diploma se mu je izročila lf>. t. m., to jo dan pred njegovim godom. Zvečer mu je pa priredilo tukajšnje gasilno društvo sorenado in malobakljado. Gosp. župnik je dal pri tej priliki 100 K za občinske uboge in 100 K za gasilno društvo, za kar mu bodi najtoplejša zahvala. Novice iz Oerkljan. Pišejo nam : v novejšem času se tukaj razprodaja več posestev, oziroma hiš z gospodarskimi poslopji. Prvi je poskusil svojo srečo Miha Kmetic. Ker se mu je kupčija dobro obnesla, sta mu takoj sledila mizar Simon in gostilničar J. Polka. Ravno sedaj razprodaja F. Barle svoje veliko posestvo, seveda to vse po zloglasnem razkosovaleu zemljišč z namenom, da so pogleda malo onkraj luže, kako se tam koplje premog. — Gospod Hribar, ljubljanski župan, obziduje sedaj svoje posestvo okrog in okrog z zidovjem, kar bo vas Cerklje precej olepšalo. A pri tem se je zmislil neki ondotni škodoželjni človek «kunst», s katero bi se — tako se sploh govori — rad pravdal, »seveda* na občinske troške, z gospodom Hribarjem zaradi neke malenkosti. Bomo videli, kaj vse se izcimi, no, pa saj smo že navajeni takih smešnih prizorov. — Dne 27. t. m. ima naše kmetijsko društvo občni zbor. Iz Škofje Loke se nam poroča, da so vtorek zaprli zunanjo in notranjo dekliško šolo — zadnjo za one deklice, ki hodijo domov spat — zaradi vratice, ki se je pojavila med tukajšnjimi otroci, ter ustavili pouk. Nova planinska koča. Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva« je prejela od gospe Terezije Soukupovc, rojene Tomčeve, v dar od nje očeta na Begunjšici zgrajeno kočo. Imenovala se bo Tomčeva koča. Umrla je v čeli tek opoldan gospa Terezina Pninrau pl. Preinerstein, rojena Kristaj, soproga c. kr. okrajnega stražmojstra v Radovljici. — V Ljubljani pa je ta dan umrl gospod Ivan Mallner, hotelir z Bleda. Koncert v Radovljici. Radovljiška godba, ki se je pod novim kapelnikom nenadno povspela, priredi v nedeljo dne 27. t. m. na vrtu restavracije gospoda V. Hu-dovernika koncert s sledečim sporedom: 1. H. Šejnost : Pozdrav Radovljici, koračnica; 2. B. Ipavic: Domovina, duet za evfonij in rog; 3. Neudhard: Vesnička ma, valček; 4. R. Wagner: Arija iz opere «Tannhâuser» ; 5. II. Sejnost: Bon ton, polka francoska; 0. a) M. Vilhar: Po jezeru, kvartet za rogove; b) Schubert: Podoknica, solo za rog s spremljevanjem kvarteta; 7. Pelhfimovsky: Burska parada ; 8. Teodor : Sumi Marica, koračnica. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina f>0 vin., godbo podpirajoči člani prosti. Cisti dobiček je namenjen uniformo vanju godbe. Iz Lesec se nam piše: Vreme nimamo ravno najugodnejše, vendar je sadno drevje v najlepšem cvetju, da že mnogo let ne pomnimo tako dišečega majnika. Tudi majnikovi hrošči so zaostali, le malo jih je videti. — Novoizvoljeni župan in svetovalci so storili obljubo dne 18. t. m. pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Konec je torej agitacij. Bog povrni zopet mir v našo občino, ki naj bo ponosna, da ima tako vrle možake za občinske očete. Kmet. Veselica v Kropi. Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva* priredi na binkoštni ponedeljek v Kropi v gostilni gospoda J. Jalena s sodelovanjem domače godbe 1er slavnega pevskega zbora iz Krope večjo veselico, katere čisti dobiček je namenjen v pokritje troškov brvi čez Savo mod Radovljico in Kamnogorico, o kateri priobčimo par vrstic prihodnjič. Natančnejši spored sledi, za danes opozarjamo domačine in one turiste, ki binkoštne praznike ne polete v Postojno ali še dalje, da pri ti priliki poselijo starodavni kraj Kropo. Iz Kamnika se nam piše: Pevsko društvo «Lira» pohiti o binkoštih v Sarajevo, da se udeleži tamkaj slavnosti razvitja zastave pevskega društva »Trebevič*, ki je zelo važno za daljno delovanje za Slovane na jugu. Prav občudujemo brale Hrvate, da so v deželi, ki je bila toliko stoletij kruto tlačena in zanemarjena, dospeli do toliko lepih uspehov. Slovenci bi morali manj laziti tja po drugih deželah in bolj družili se z brati na- slovanskem jugu. Kdor se hoče udeležiti te prevažne slavnosti, mu naznanimo, da bode vožnja iz Ljubljane do Sarajevega in nazaj stala okoli 16 K. Bratje Slovenci! Pohitite ta dan v Sarajevo, da se seznanite s to lepo deželo, j Nikomur ne bode žal. Odhod iz Ljubljane bode v petek, dne 1. rožnika, ob pol treh popoldne s poštnim vlakom, prihod v Sarajevo pa v soboto ob treh popoldne. Toliko v pojasnilo udcležnikom. V fipitaliču, političnem okraju Kamnik, se je dne 1. t. m. otvoril nov poštni urad, ki ima zvezo s poštama v Kamniku in Motniku. Na Kranjskem sploh. Občinske volitve v Ljubljani so se vršile ta teden. Izvoljeni so sami pristati narodno-napredne stranke. Vrtnarja in oskrbnika iščejo za gluhonemnico v Ljubljani, ki mora biti izučen vrtnar. Mesečna plača 80 kron, prosto stanovanje, kurjava in vrtna zelenjava. Prošnje je vložiti do dne 1. velikega srpana t. 1. na c. kr. deželno vlado. Križem sveta. Strašna nesreča. V Seefieldu (Utah) v Ameriki se je v lamošnjem rudniku dne 2. t. m. pripetila velika nesreča. Nad 200 oseb je mrtvih. Dosedaj so našli le 248 mrtvecev. Vžgal se je menda smodnik. Gospodarske stvari. V Št. Vidu nad Ljubljano se je ustanovila zadružna prodajainica mizarjev. Gene govejega mesa na Gorenjskem so iznašale v minulem mesecu povprečno za kilogram, in sicer v Kamniku, Mengišu, Krašnji, Škofji I^oki 88 vin., v Kranju l K, v Tržiču 1 K 4 vin. Ribiška razstava v Solnemgradu. Odsek »ribištvo* solnograške c. kr. kmetijske družbo,priredi povodom sedanjega avstrijskega zborovanja ribičev od dne 2. do 10. kimovca 1900. leta v Solnemgradu občno ribiško razstavo, katere se lahko udeleži vsako društvo, vsak zavod, vsako podjetje, vsak ribič, trgovec i. t. d. naše države in inozeinstva. Podrobnosti in spored se lahko vpoglcdojo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tedenski sejem v Kranju dne 14. t. m. Prignalo seje 142 glav goveje živine, 2 telet, ¿157 prašičev. 50 kg stane, in sicer: pšenice K 8*25, prosa K 7*50, ovsa K 6 25, rži K 8 —, ajde K 9*—, ječmena K 7-—, fižola K 12*—, krompirja K 3*50. Semena: čista grahora K 9-—. Naznanilo. Podpisani mIjihIiiu naznanja slavnemu p. t. otH-instvu in cenjenim obiskovalcem, da je od danes, dne 12. velikega travna 15*00. leta, tarif za brijenje in striženje las zvišal, in sicer: za brijenje 10 kr. = 20 vinarjev, za striženje las 20 » = 40 * za kodranje las 30 » = 60 » Dijaki in učenci plačajo za striženje 15 kr. — 30 vin. 117 —2 Spoštovanjem Janko Potušek. brivec v Kranju. Loterijska srečka dne 12. velikega travna 1.1. Zalia „BeMe Me W (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice,galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah. _9T> ,r> na ?uMcij>fii ee>fri v CjurVfjani <*•*■ ym**tmr pf ipotcVi 9f.1v11.Mnn c (■-' i n .11111 »wj» 19 ft J C| a i 11 v i z ft a m c C} a G Ca cj a {'cz \ cj: a č MCI JVC-fo »M ?to(>P.O. 3.niu-.t»jn ■n.noJifa točno. — S.-Me titsfu'. 72—9 Sedlar J. BAN v Ljubljani so priporoča čaatitemrj občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, Katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. — (lene nizke. Naprodaj imam ilva napol pokrite, Jako elegantna dunajska brek-vozn, dva broni in dve odpiti kočiji. 105 4 Fran Detter - — Piva in najstarej.a 73—9 zaloga šivalnih strojev. Tu m dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstm- slani o r e zn i C e in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti reno. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Karola Kavseka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina 7. .;:eUv:nuu> na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. IS priporoča sv..jo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilniee, slaiKore/nii f. gepefyne, čisulnie* (t lijerj e),stroje za zijati, kositi in zeti, lelezne pluge, katerih ni treba držati. Vedno čez gOO strojev v salogt, katere si lahko vsak ogleda. 107 .'5 Traverze, železniške sine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna. štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, revi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje sa mizarje, kovače i. t. nadrobne križe. !!Cene izvanredno nizke!! relečattiteinu gospodu /.upniku J. Košmelju, ki je blagovolil darovali ubožcem občine Begunje znatni znesek 100 kron. V Begunjah, dne 16. mejniku 1900. H!> ! J. AvSCnik, I. svetovalec. J. Jane, župan. priporočilo. tla sivina velike Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, dobivajo v gostilni „pri Fidru" na polju vsakovrstna izboini kakor ti i« 1 i goika in mrzla jedila. Posebno se priporočam gospodom izletnikom, ker imam , na novo sezidane gostilniške prostore s krasnim razgledom. Zahvaljujem se za dosedanji obi.sk in se priporočani zanaprej z velespoštovanjem RAJ KO POTUCEK, 120 1 g< »stilniear. DR Alojzij Kokalj V£. kazenski zagovornik in odvetniški konclpijent vpisat ni di. Fr.Štora, odvetnika ■> ■■ - - • ■■> - > •>-> - ► ■■ ■> v Ljubljani, Križevniške ulice št. 2. 121 — 1 v kateri se nahaja gostilna, pekarija in trgovina z mešanim blagom z vso potrebno opravo. Tudi se nahajajo primerni prostori za vinsko trgovino. K hi/i spada nekaj polja in gozdov. 119—1 Več izve se pri Letniku Petru Alešovcu, Tupaliče štev. 20 (Gorenjsko). Hiša z gospodarskim poslopjem gozdom in S> mernikov posetve se proda v Šenčurju pri Kranju. Hiša in hlev za živino sta z opeko krita. Kje? pove upravništvo «Gorenjca*. 118—1 Dobro znana, že rez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilniei vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113 — 2 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejSi fagone priporoča po nizki ceni 57—10 .1. S. BENEDIKT na Starem trgu. Trgovina z železnin o F. 6®I®fe LJUBLJANA Wotfove ulite št. 8 LJUBLJANA i) $ priporoča svojo zalogo 99—4 *j raznovrstnega železnega blaga« kuhinjske 2 posode, hišnega, poljskega in razno vrst M nega rokodelskega orodja, pozlačenih » Z grobnih k rižev in vsakovrstne želez ni ne. & 2 Cene nizke. Postrežba točna. & Šivalni stroji y in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. •">.'} 10 jjgj Pri nakupovanju m ¡áiiknene^a in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—10 m Lo», n y Ur Bpitalske ulice štev. 4 a zaloga suknenih ostanko Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUOHA Monarch, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—10 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. m i i i m i i ii M Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju46 v novozgrajeni hiši otvoril h5tel. 62—10 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - GENE NIZKE. - MMMMMMMM Pravo 2 G tO < plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—10 v zalogi Ivana Gorupa. I o p Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA Zaloga in lastna izdelcvalruca sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—10 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — Stoli za gostilne po 95 kr. 1> O) .S Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 77-9 priporoča svojo velik* zalogo vseh vrst ■uknanega oiaga jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in timskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlaiVtTfnn in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka v z o r c e v sukna se razpošilja na zahteva nje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom LJubljana, Prešernove (Stanove) ulice fo. 10-14 priponki HY>>jo veliko zalogo mi drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srehra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: tolkla t?M. 5*60 1 tucat zlir, navadnih fra, 4--i<\ t „ .za kavo „ a ■_'(!, 1 . BOtfV ali vilic . »;• —. Jwln.. v. lika eica za mleko gld. —•»(). H julio gld. I*— Hoži in vilire /. Klenim, konični in ali Udo-Uw nim ročajem : 18 parov navadnih od ({Id. l'SO do gld. S'il . boljftih ,, . 3-.r>0 , . 7-.r)0 8večniki iz alpake visoki 21 24 86«/, cm 84-8 gli\ v to »tieko >padajoča 04 fa. «?t.-jcma ni iy la ïxov | i it k le j a *■ v Ljubljani. « m * llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto, m V t-:-ii;ni v.' f i fi oal'i t't '»afioeoo ¡1 ima po niiffi cvni s.v3uov &afoav L08—CT> cj} Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana Največja zaloga 102-4 modnega, manufakturnega, platnenega, vol natega blaga in perila. Vidnj novosti v suknji in modnem blagu za dame MCene brez konkurence!! MT* Najrazličnejši ostanki za polovico cene. Radi prevelike spremembe v blagi, se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. 0 IO Varstvena znamka Važno za kmetijstvo! Doktor Trnkoezy-a redilna in hranilna štupa za * prašiče, # Redilni in krmilni prašek. Varslveno in dietetično sredstvo za prašiče, Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolste. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 50 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Qospod pl. Trnkoczv v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni JOSIP ŽNIDAHŠIC. G radi skuta (Prhnorje), dne 12. junija 1890. Lekarna Trnkoczv v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamotkov retlilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Te r š i č - Vr a n s ko (Štajersko), dne 10. januvarija 1897. S spoštovanjem ____ IVAN PIKL. Pozor, kmetovalci! Po razpisu visoke deželne vlade se sme ta prašek v yseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Če ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom: 83—7 z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobite takoj po pošti. JAKOB PB1ISSIHI v KRANJU „pri vinotoču" © ima veliko zalogo , &W pristnega IstrlJanSkCgavina po ;JU2 kr. liter vinskega kisa......,, 8 „ ,, mal i novca 80 in se priporoča slavnemu občinstvu za obilno odjemanje. I Za pristnost se jamčil 2- bogar, p. d. ^>eko\Jc po$e$toik t> bctcocab $t. g, p. r^raoj priporoča ui-3 strešno opeko proti jamčenju petih let., Natančneja pojasnila daje pismeno. Mestna hranilnica v Kranju. obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,097.507 kron 45 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,440.226 kron 24 vinarjev. 35—15 KAROL FLORJAN ■ trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—19 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. H. Suttner urar v Kranju, prej SPRACHER, zraven lekarne priporoča svojo največjo zalogo 109—8 TJ O O CL O HS sur o t> v •U -■—i TD T> O L. 9- ur, jlatnir)«, $rcbrr)ir)C, cr)ir)a-$rcbra ir) optičnega blaga Žepne ure vsake vrste, zlate, srebrne, /* N _ Bogata zaloga salonskih (pendel) ur, nikelnaste, le najfinejšega Švicar- /SS? M7\fei^P) kakor tudi ur za gostilne, pisarne Skega izdelka —^3 m kuhinje ter budilk Velika izber uhanov, brošk, prstanov, verižic, nnirčkov, zapestnic, obeskov i. t. d. Optično blago po tovarniških cenah kakor tudi vse vrste očal, naočnikov, daljnogledov (Feldsteclter), barometrov, termometrov, vag za žganje, mleko i. t. d. Jedilno orodje iz china-srebia iz najboljših tovarn. — Darila za vsako priliko. Vsa popravila se izdelujejo v lastni delavnici in se izvršujejo točno in ceno. Birmska darila po zelo znižanih cenah. Izilaja in I&laga konsorcij «(¡orenje¡i>. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.