ekonomsko ogledalo januar 2009, št. 1, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, mag. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Katarina Ivas, Slavica Jurančič, mag. Mateja Kovač, Miha Trošt (Cene); mag. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); mag. Barbara Ferk (Razpoložljivi dohodek ter potrošnja gospodinjstev in NPISG, 2007); mag. Mojca Vendramin (Okoljski davki, 2006), Barbara Knapič Navarrete (Izdatki sektorja država po namenih (COFOG), 2007) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Solos Naklada: 400 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene....................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 24 Izbrane teme..................................................................................................................................................29 Razpoložljivi dohodek ter potrošnja gospodinjstev in NPISG, 2007...............................................................................31 Okoljski davki, 2006..............................................................................................................................................................................32 Izdatki sektorja države po namenih (COFOG), 2007.................................................................................................33 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 Okvirji Okvir 1: Vmesna napoved Evropske komisije..............................................................................................................................8 Okvir 2: Cene hrane...............................................................................................................................................................................18 Okvir 3: Vpliv finančne krize na slovenski bančni sektor.......................................................................................................23 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 3 Aktualno Aktualno Evropska komisija in MDS sta januarja ponovno poslabšala napovedi gospodarske rasti; MDS za leto 2009 napoveduje najnižjo svetovno gospodarsko rast po drugi svetovni vojni. MDS je v januarski napovedi znižal napoved svetovne realne gospodarske rasti z 2,2 % na 0,5 %. Podobno je svojo napoved gospodarske rasti v evrskem območju januarja znižala tudi EK, in sicer za 2,0 o. t. na -1,9 %, počasnejše pa naj bi bilo tudi okrevanje prihodnje leto (z 0,9 % na 0,5 %). Nove napovedi za vse naše najpomembnejše trgovinske partnerice so tudi občutno nižje od predpostavk UMAR v Ažurirani jesenski napovedi gospodarskih gibanj. Poslabšanje napovedi ni presenetljivo glede na novembrsko izrazito pospešeno znižanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti in nadaljnjem zniževanju cen nafte se še naprej umirja inflacija, ki je januarja znašala 1,1 %, ECB je januarja ponovno zniževala ključno obrestno mero, in sicer za 50 bazičnih točk na 2,0 %. Novembra je prišlo do izrazite upočasnitve gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Novembrsko medletno realno znižanje izvoza blaga (-14,2 %) je bilo največje po letu 1995, znižanje industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti (-12,7 %) pa največje po letu 1992. Novembra je bila prvič v letu 2008 na medletni ravni nižja tudi vrednost opravljenih gradbenih del (-8,1 %), v trgovini na drobno pa se je nadaljevalo umirjanje rasti, predvsem v trgovini s trajnimi dobrinami. Januarja se je ponovno znižal kazalnik gospodarske klime, ki je dosegel novo najnižjo raven po začetku merjenja (leta 2000), kar nakazuje nadaljnje zniževanje gospodarske aktivnosti v prvih mesecih leta 2009. Nižja gospodarska aktivnost se že odraža na trgu dela, rast delovno aktivnih se je novembra precej znižala. Po znižanju oktobra se je medletna rast števila delovno aktivnih znižala še za 0,5 o. t. na 2,2 %, glede na oktober pa se je število delovno aktivnih najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Število registriranih brezposelnih je v zadnjem četrtletju leta 2008 naraslo za več kot desetino (za približno 7000 večje kot konec septembra). Novembrska rast plač je bila najnižja v zadnjih štirih letih. Bruto plača na zaposlenega je bila novembra nominalno 8,9 % višja kot v predhodnem mesecu, vendar je bilo zaradi manjšega števila in nižjega zneska izrednih izplačil, novembrsko povišanje najnižje v štirih letih. Zaradi nizke medletne rasti plač v zasebnem sektorju, kjer so rast zabeležili le v proizvodnih storitvah, se je precej umirila tudi medletna rast skupne bruto plače (3,9 %), medtem ko je bila rast plač v javnem sektorju bistveno višja. Kljub umiritvi medletne rasti v zadnjih dveh mesecih je bila rast skupne bruto plače v enajstih mesecih leta 2008 (8,3 %) še vedno precej višja kot v enakem obdobju leta 2007. Decembra sta se medletna inflacija (2,1 %) in inflacija brez cen nepredelane hrane in energije še znižali (3,9 %). V drugi polovici leta 2008 se je rast harmoniziranega indeksa cen zaradi nižjih cen tekočih goriv in hrane, ter hkratnega umirjanja gospodarske aktivnosti znižala s 6,9 % julija na 1,8 % decembra, kar je precej hitreje kot v celotnem evrskem območju (s 4,0 % na 1,6 %). Ob upočasnjeni rasti novembra je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v enajstih mesecih presegel 1,8 mrd EUR. Novembrski primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je bil med nižjimi v letu 2008, v enajstih mesecih skupaj pa je bil za 676,3 mio EUR višji kot v istem obdobju predhodnega leta. Primanjkljaj je bil novembra nižji zaradi višjega presežka v storitveni bilanci in nižjega primanjkljaja v trgovinski bilanci. V enajstih mesecih je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance znašal 1.825,6 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 1.149 mio EUR). Ob koncu leta se je rast javnofinančnih prihodkov pričela umirjati. Po razpoložljivih podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost za celotno leto 2008 se je rast javnofinančnih prihodkov po ugodni rasti v prvi polovici leta, od julija začela postopoma umirjati, v celem letu pa je rast znašala 9,8 %. Po konsolidirani bilanci je rast javnofinančnih prihodkov v desetih mesecih leta 2008 znašala 11,1 %, odhodkov pa 9,8 %. Slovenski državni proračun je leto 2008 zaključil z negativnim neto položajem do proračuna EU v višini 64,7 mio EUR. Skupna vplačila v proračun EU v letu 2008 so zaradi novih ocen statističnih agregatov presegla načrtovana v rebalansu proračuna za 2008 za slabih 10 %, črpanih pa je bilo manj kot polovico sredstev (44,4 %). tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, januar 2009 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Ob nadaljnjem poslabševanju gospodarskih razmer v evrskem območju se še naprej slabšajo tudi napovedi gospodarske rasti za letos in prihodnje leto. Novembra je v evrskem območju prišlo do občutnega zniževanja gospodarske aktivnosti, sajsta se obseg industrijske proizvodnje in vrednosti gradbenih del medletno znižala najboljv 17-ih oz. 12-ih letih, vrednost obeh kazalnikov pa je bila medletno nižja že sedmi oz. deveti mesec zapored. Prvič odkar so razpoložljivi podatki (leto 1996) se je na medletni ravni znižal prihodek v trgovini. Upadanje aktivnosti pa se vedno bolj odraža tudi na trgu dela, saj je stopnja brezposelnosti v evrskem območju med septembrom in decembrom narasla za 1,0 o. t. na 8,3 %, kar je največ po marcu 2006. Januarja se je ponovno znižala vrednost kazalnika gospodarske klime v evrskem območju, ki pada že od maja 2007. Januarja je bila objavljena nova napoved MDS, po kateri bo svetovna gospodarska rast letos, kljub vključenim učinkom vseh že sprejetih fiskalnih ukrepov za omilitev krize, znašala le 0,5 % (novembra 2,2 %), kar bo najnižja rast po drugi svetovni vojni. Januarja so bile ponovno nižje tudi napovedi Consensusa, po kateri naj bi se gospodarstvo evrskega območja letos skrčilo za 1,4 %, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 0,8 %. Svoje napovedi pa je v januarski vmesni napovedi občutno navzdol popravila tudi Evropska komisija (glej Okvir 1). Slika 1: Gibanje napovedi gospodarske rasti Consensus za 2009 2,0 1,5 1,0 0,5 £ 0,0 Œ -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 ZDA EMU EU Nemčija Vir: Consensus Forecasts. Po prvih ocenah se je BDP v ZDA v zadnjem četrtletju leta2008 občutno znižal (-3,8 %). BDP (anualizirano medčetrtletno) se je tako že drugo četrtletje zapored skrčil, prvič tudi na medletni ravni (-0,2 %). K skrčenju BDP je največ prispeval negativni prispevek zasebne potrošnje (-2,5 o. t.) in izvoza (-2,8 o. t.), vendar je imel zaradi pozitivnega prispevka uvoza (2,9 o. t.) saldo menjave s tujino rahlo pozitiven vpliv na skupno rast. Občuten negativen prispevek k Slika 2: Gibanje obrestnih mer Vir: ECB, FED, www.euribor.org. Opomba: *Razpon med 0,0 in 0,25%. skupni rasti so imele bruto investicije v osnovna sredstva (-1,8 o. t.), saj so se v zadnjem kvartalu občutno znižale investicije v opremo in programsko opremo (-27,8 %) ter stanovanjske investicije (-23,6 %), ki se znižujejo že od prvega četrtletja leta 2006. V zadnjem četrtletju leta 2008 se je stopnja brezposelnosti povečala za 0,6 o. t. na 7,2 %, kar je največ po januarju 1993. Ameriške oblasti poskušajo preprečiti nadaljnje poglabljanja recesije tudi z novim paketom državnih pomoči v vrednosti skoraj 900 milijard dolarjev. Ob nadaljnjem umirjanju inflacije je ECB januarja nadaljevala z zniževanjem ključne obrestne mere. Inflacija v evrskem območju se še naprej znižuje, kjer je po prvi oceni Eurostata januarja znašala 1,1 % (v ZDA decembra 0,1 %). Glavna razloga za umirjanje inflacije sta še naprej padec cen nafte in precejposlabšana gospodarska aktivnost. Slika 3: Gibanje cene nafte Brent 150 140 130 120 110 100 "D O S 90 on 3 80 70 60 50 40 -2009 2008 -2007 2006 jj v ^ v M A Vir: EIA. 6 5 4 ~ 3 2 0 30 8 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Vmesna napoved Evropske komisije Evropska komisija (EK) je januarja predstavila precej poslabšane napovedi gospodarskih gibanj. Glavni razlog za popravljeno napoved EK je v poglobitvi finančne krize v jesenskih mesecih, ki vse bolj vpliva na realni sektor gospodarstva evrskega območja, saj je le-to v tretjem četrtletju leta 2008 prvič vstopilo v tehnično recesijo, potem ko se je BDP na medčetrtletni ravni znižal drugo četrtletje zapored (-0,2 %). Za zadnje četrtletje EK predvideva nadaljnje krčenje BDP glede na tretje četrtletje (-1,5 %), recesija pa se bo nadaljevala še vsaj v prvih dveh četrtletjih leta 2009. Tako bo BDP leta 2009 realno upadel za 1,9 %, leta 2010 pa zabeležil skromno rast (0,4 %). Letos se v evrskem območju pričakuje zmanjšanje vseh agregatov povpraševanja razen državne potrošnje, precej se bo dvignila stopnja brezposelnosti, inflacija pa naj bi se do druge polovice leta še zniževala. Zasebna potrošnja se bo v skladu z negativnimi gibanji na trgu dela letos znižala za 0,1 % (prihodnje leto rast 0,3 %), upadel bo tudi obseg investicij (-5,5 %; 2010: -0,7 %). Padec investicijske dejavnosti je posledica občutnega znižanja zasebnih investicij, medtem ko se bodo investicije države povečale za okoli 9,0 % v obeh letih. Umirjanje gospodarske aktivnosti po svetu bo vplivalo tudi na izvoz evrskega območja, ki se bo v letu 2009 znižal za 4,0 %, leta 2010 pa naj bi ponovno nekoliko narasel. Pozitiven prispevek k gospodarski rasti pa bo letos imela rast državne potrošnje, ki bo narasla za 1,6 % (2010: 1,2 %). Negativni trendi pa se bodo odrazili tudi na trgu dela, ko bo močno narasla stopnja brezposelnosti evrskega območja, in sicer s 7,5 % leta 2008 na 9,3 % letos in na 10,2 % prihodnje leto. V prvi polovici leta 2009 se pričakuje nadaljevanje hitrega zniževanja inflacije, ki bo predvsem zaradi baznega učinka dno dosegla v tretjem četrtletju letos pri 0,5 %. Povprečna inflacija v evrskem območju bo letos znašala 1,0 %, prihodnje leto pa 1,8 %. Večina držav je že sprejela fiskalne ukrepe za omilitev posledic krize, brez katerih bi bila gospodarska rast še nižja. Po oceni EK predstavljajo že sprejeti državni ukrepi za omilitev posledic krize v letu 2009 1 % BDP, v letu 2010 0,5 %, ostali ukrepi za spodbujanje povpraševanja 0,5 % BDP, avtomatski stabilizatorji pa dodatnih 2 % BDP, skupaj torej 4 %. Brez teh ukrepov bi bila gospodarska rast letos nižja še za 0,75 o. t., drugo leto pa med 0,50 in 0,75 o. t. Poleg avtomatskih stabilizatorjev pa bodo ti ukrepi vplivali na poslabšanje salda javnih financ v evrskem območju, saj naj bi primanjkljaj narasel z 1,7 % BDP leta 2008 na 4,0 % BDP letos in na 4,4 % BDP leta 2010, kar bo največji primanjkljaj v 15 letih. Slika 4: Primerjava novembrske in januarske napovedi za ključne kazalnike 12 10 8 2009 (EK nov. 08) ■ ■ I ■ 2009 (EK jan. 09) ■ 2010 (EK nov. 08) 6 # 4 2 0 -2 -4 ■ 2010 (EK jan. 09) ■ t.......■........................................ 1 1 1 _[J_ -6 BDP Stopnja brezposelnosti Inflacija Saldo javnih financ Vir: EC Economic Forecast (november 2008), EC Interim Forecast (januar 2009). Tabela 1: Primerjava napovedi EK in predpostavk UMAR EK nov 08 UMAR dec 08 EK jan 09 EK nov 08 UMAR dec 08 EK jan 09 EU 0,2 -0,2 -1,8 1,1 1,1 0,5 EMU 0,1 -0,5 -1,9 0,9 0,9 0,4 DE 0,0 -0,6 -2,3 1,0 1,0 0,7 IT 0,0 -0,6 -2,0 0,6 0,6 0,3 AT 0,6 0,5 -1,2 1,3 1,2 0,6 FR 0,0 -0,5 -1,8 0,8 1,0 0,4 UK -1,0 -1,3 -2,8 0,4 0,8 0,2 US -0,5 -0,7 -1,6 1,0 1,3 1,7 Vir: European Commission Economic Forecast (november 2008), UMAR Ažurirana jesenska napoved (december 2008), European Commission Interim Forecast (januar 2009). Tako je ECB januarja znižala ključno obrestno mero za 50 bazičnih točk, februarja pa jo je pustila nespremenjeno in sedaj znaša 2,0 %. Ključna obrestna mera FED ostaja na decembrski ravni na intervalu med 0,0 % in 0,25 %. Še naprej se znižujejo tudi obrestne mere na medbančnih trgih, 3-mesečni EURIBOR se je januarja še naprej zniževal in v povprečju dosegel 2,457 %. Januarja so se cene nafte nekoliko dvignile in se gibale malenkost nad mejo 40 USD/sod. Povprečna cena nafte Brent je januarja znašala 43,5 USD za sod, kar je 8,8 % več kot decembra leta 2008. V primerjavi z januarjem 2008 so cene za sod nafte nižje za več kot polovico (52,9 %). Januarja je evro v primerjavi z ameriškim dolarjem ponovno izgubil na vrednosti. Povprečni tečaj evra je januarja znašal Ekonomsko ogledalo, januar 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja Slika 5: Gibanje tečaja USD/EUR 1,7 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 1,3239 USD za 1 EUR, kar je 10,1 % manj kot januarja 2008. Januarja se je nadaljevalo padanje vrednosti evra do japonskega jena (povprečni tečaj 119,73 JPY za 1 EUR) in do švicarskega franka (povprečni tečaj 1,4935 CHF za 1 EUR), medtem ko se je tretji mesec zapored dvignila vrednost do britanskega funta (povprečni tečaj 0,9182 GBP za 1 EUR). Gospodarska gibanja v Sloveniji Novembra se je izvoz blaga na medletni ravni znižal najbolj po letu 1995. Novembrsko znižanje izvoza (-14,2 %) je bilo predvsem posledica močnega padca izvoza v države EU (-17,1 %), znižal se je tudi izvoz v države nečlanice EU. Izvoz v EU se je na medletni ravni znižal že v tretjem četrtletju, kar se je zgodilo prvič po vstopu v EU, negativna rast pa se je oktobra in novembra le še stopnjevala. Po drugi strani je bila rast izvoza v nečlanice EU v tretjem četrtletju še precej visoka (12,8 %), oktobra se je rast upočasnila (9,0 %), novembra pa se je izvoz v omenjeno skupino držav medletno že znižal (-7,1 %). V enajstih mesecih leta 2008 je bil skupni izvoz blaga medletno višji za 3,2 %. Skladno z intenzivnostjo umirjanja gospodarske aktivnosti v posameznih pomembnih trgovinskih partnericah se je znižanje izvoza v Italijo in Veliko Britanijo, ki se je začelo v tretjem četrtletju, nadaljevalo tudi oktobra1, znižal pa se je tudi izvoz v Avstrijo in Nemčijo, ki je v tretjem četrtletju še naraščal. Oktobrsko znižanje rasti izvoza v države nečlanice EU je bilo predvsem posledica močnega padca izvoza v ZDA (-30,8 %), izvoz v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v Rusko federacijo pa je oktobra še rasel. V strukturi izvoza po SMTK oktobra ni prišlo do bistvenih sprememb, saj je k skupni rasti izvoza še naprej največ prispeval izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter izvoz električne energije, ki sta se v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 na medletni ravni še nekoliko povečala, medtem ko je imel oktobra največji negativni prispevek izvoz cestnih vozil. Slika 6: Izvoz in uvoz — Izvoz — Uvoz Vir: SURS, preračuni UMAR. Pri uvozu blaga je bil novembra ravno tako zabeležen največji padec po letu 1995. Na medletni ravni je uvoz po oktobrski rasti (3,3 %) novembra precej upadel (-13,6 %), v enajstih mesecih leta 2008 pa je bil medletno višji za 8,3 %. Ena izmed možnih razlag za tako velik padec uvoza blaga je tudi močna prisotnost uvozne komponente v izvozu, saj so v zadnih letih domači proizvajalci več kot polovico uvoženih proizvodov za vmesno porabo vgradili v proizvode namenjene za izvoz. Po razpoložljivih podatkih o strukturi uvoza po SMTK za deset mesecev leta 2008 je oktobra k rasti uvoza še vedno največ prispeval uvoz Slika 7: Geografska porazdelitev blagovnega izvoza 30 25 20 o 5 15 ro 'š io E 5 ä 0 cp * -5 -10 -15 II I ll II 1 Podatki o blagovnem izvozu po posameznih državah so razpoložljivi do oktobra 2008. Vir: SURS, preračuni UMAR. 30 25 20 a 15 10 5 0 Vir: ECB -15 10 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja nafte in derivatov (5,1 o. t.), največji negativni prispevek pa je imel uvoz cestnih vozil in uvoz drugih transportnih vozil (-3,1 o. t.). Slabšanje pogojev menjave blaga se je oktobra precej umirilo, kar je bilo večinoma posledica precej nižje rasti uvoznih cen. Pogoji menjave blaga so se oktobra medletno poslabšali le za 0,9 % (septembra za 4,2 %). Izvozne cene so se oktobra medletno povečale za 2,0 % (septembra za 2,5 %), uvozne cene za 2,9 % (septembra za 6,9 %). Oktobrsko upočasnitev rasti uvoznih cen povezujemo predvsem z medletnim padcem cen nafte in cen ostalih primarnih surovin. V desetih mesecih leta 2008 je bila rast izvoznih cen nižja (indeks 101,9) od rasti uvoznih cen (indeks 105,4), pogoji menjave pa so se poslabšali za 3,3 % (v enakem obdobju leta 2007 za 0,4 %). Slika 8: Dinamika pogojev blagovne menjave Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji i Pogoji menjave ■ Uvozne cene Izvozne cene v % 2007 XI 08/ X 08 XI 08/ XI 07 I-XI 08/ I-XI 07 Izvoz1 16,9 -16,3 -8,1 6,5 -blago 16,3 -17,2 -13,9 3,8 -storitve 20,1 -12,7 25,4 19,4 Uvoz1 18,3 -17,8 -11,5 8,5 -blago 18,1 -18,6 -13,0 8,5 -storitve 20,1 -12,4 0,9 8,6 Industrijska proizvodnja 6,2 -12,82 -12,03 -0,6 -v predelovalnih dejavnostih 7,5 -13,72 -12,73 -0,5 Gradbeništvo - vrednost opravljenih gradbenih del 18,2 -20,32 -8,13 16,2 Prihodek v trgovini na drobno 9,5 -1,72 2,83 11,1 Gostinstvo - prihodek v gostinstvu 0,3 -1,22 -6,23 -3,8 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. delovnim dnem), glede na predhodni mesec pa za 13,7 % (desezonirano). Obseg proizvodnje se je tako spustil na raven iz leta 2005. Novim naročilom, ki so se krepko znižala že nekaj mesecev prej, je z nekajmesečnim zamikom sledila prodaja (v povprečju imajo podjetja predelovalnih dejavnosti zagotovljeno proizvodnjo za štiri mesece). Realni prihodek od prodaje se je znižal predvsem na tujih trgih, ki je bil v preteklih letih glavni vzvod rasti. Na evrskem trgu je bil glede na november 2007 nižji kar za 22,9 %, velik padec pa je bil zabeležen tudi na trgih tujih valut (-16,1 %). Še najmanjše, a kljub temu obsežno, je bilo znižanje prihodka od prodaje na domačem trgu (-14,4 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast storitvene menjave, predvsem izvoza, se je novembra na medletni ravni precej povečala. Rast izvoza se je okrepila s 15,5 % oktobra na 25,4 % novembra, k skupni rasti izvoza storitev pa je največ prispeval izvoz ostalih poslovnih storitev (zlasti posredovanjin raznih profesionalnih, poslovnih in tehničnih storitev), ter potovanj in cestnega transporta. Prispevek slednjega v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2008 stagnira, medtem ko sta se prispevka ostalih dveh skupin precejokrepila. Po oktobrskem medletnem znižanju se je uvoz storitev novembra neznatno povečal (0,9 %). K skupni rasti uvoza sta največ prispevala rast transporta in potovanj, prispevek gradbenih storitev pa je bil negativen. V enajstih mesecih leta 2008 se je izvoz storitev medletno povečal za 19,4 %, uvoz pa je bil višji za 8,6 %. V predelovalnih dejavnostih je bil novembra zabeležen največji padec industrijske proizvodnje odkar so razpoložljivi podatki (leto 1992). V primerjavi z novembrom 2007 je bil obseg proizvodnje nižji za 12,7 % (prilagojeno Slika 9: Proizvodnja in prihodek od prodaje v predelovalnih dejavnostih trgu - Industrijska proizvodnja ; ■ 98 96 94 30 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja Novembra se je obseg proizvodnje zmanjšal v vseh panogah predelovalnih dejavnosti, najbolj v izrazito izvozno usmerjenih. Slednje so v povprečju desetih mesecev, predvsem po zaslugi kemične industrije, beležile še relativno ugodne stopnje rasti, novembra pa je bil obseg proizvodnje nižji za kar 17,5 % glede na november 2007. Pri tem je bil največji padec aktivnosti med izrazito izvozno usmerjenimi panogami zabeležen v proizvodnji vozil in plovil (-32,8 % medletno), zaradi velikosti pa je bil učinek 18,6-odstotnega padca proizvodnje kemične industrije še nekoliko večji. Ker je prodaja močno upadla tudi na domačih trgih, ni presenetljivo, da se je novembra proizvodnja krepko zmanjšala v vseh štirinajstih panogah predelovalnih dejavnosti. Slika 10: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po izvozni usmerjenosti J -5 jan.- okt. 2008/ «nov. 2008/ jan.- okt. 2007 nov. 2007 Izrazito izvozno usmerjene panoge Zmerno izvozno usmerjene panoge Pretežno na domači trg usmerjene panoge Vir: SURS, preračuni UMAR. Nizka proizvodna aktivnost se odraža na trgu dela in v nizki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Novembra se je v primerjavi s predhodnim mesecem število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih znižalo za 1.484, največ v kovinski (450) in tekstilni (249) industriji ter v proizvodnji vozil in plovil (217). Obeti na trgu dela so neugodni tudi za prihodnje mesece. Po zadnji, januarski anketi poslovnih tendenc, je delež podjetij, ki pričakujejo, da bodo zmanjšali število zaposlenih za 53 o. t. presegel delež tistih, ki pričakujejo dodatno zaposlovanje. Medtem ko so še lani v enakem obdobju podjetja kot najpogostejši omejitveni dejavnik pri proizvodnji navedla pomanjkanje usposobljenih delavcev, pa je bil ta odgovor januarja letos med manj pogostimi. Največ podjetij vidi kot omejitev pri proizvodnji pomanjkanje domačega in tujega povpraševanja (55 % oz. 64 %), glede na septembrsko anketo pa je precej več podjetij kot omejitev pri proizvodnji navedlo negotove gospodarske razmere (41 %) in finančne probleme (23 %). Poleg tega se je v primerjavi s septembrom izrazito znižala tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, in sicer na 74,5 %, kar je najnižja vrednost odkar so razpoložljivi podatki (od leta 1996). Slika 11: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih ■ Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (leva os) Nezadostno domače povpraševanje(desna os) - Nezadostno tuje povpraševanje(desna os) a a a a a a Vir: SURS. a a a a Gradbena aktivnost se je novembra znižala. Po visoki rasti v začetku leta in umiritvi rasti na približno 15 % v drugem in tretjem četrtletju ter v oktobru, je bila novembra vrednost opravljenih del 8,1 % nižja kot leto pred tem. Vrednost del v nestanovanjski gradnji stavb je bila nižja za 30,5 %, v gradnji inženirskih objektov višja za 2,5 %, v gradnji stanovanjskih stavb2 pa ravno tako višja za 24,5 %. Po desezoniranih podatkih se je aktivnost novembra glede na oktober znižala kar za 20,3 %. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del 80 70 60 50 ÏS 40 ro 30 ro f 20 "U S 10 0 -10 -20 -30 - Gradbeništvo skupaj Stavbe - skupaj Gradbeni inženirski objekti •' \ ----- '< A 1 j 1 ' \ ' y ' \ \ - -, A » /v Vl\ \y Vir: SURS, preračuni UMAR. 2 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 88 86 60 84 50 82 40 S 80 30 78 20 I 76 10 10 74 0 5 0 -15 12 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Podatki o pogodbah in poslovnih tendencah kažejo, da se bo umirjanje aktivnosti nadaljevalo. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb novembra 10,8 % nižja kot v enakem mesecu leta 2007. Vrednost novih pogodb je bila v enajstih mesecih leta 2008 glede na enako obdobje predhodnega leta 4,1 % nižja, predvsem zaradi znižanja v zadnjih mesecih. Podobno na umirjanje kažejo podatki poslovnih tendenc o omejitvenih dejavnikih, kjer vedno večji delež podjetij kot omejitveni dejavnik omenja nezadostno povpraševanje. Ta kazalnik je decembra dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih, januarja je ostal na tej ravni. V zadnjih mesecih pa so se povečale tudi težave s pridobivanjem kreditov in visokimi finančnimi stroški. Slika 13: Omejitveni dejavniki v gradbeništvu po poslovnih tendencah 45 40 35 m 1 30 ro N m K 25 o f 20 > 15 10 5 0 - - _____ Nezadostno povpraševanje /isoki finančni stroški ežave pri pridobivanju kreditov jJ: t i A A * y --- ....-- j V tretjem četrtletju leta 2008 se je rast obsega cestnega blagovnega prometa precej umirila, nadaljnje poslabšanje pa pričakujemo v zadnjem četrtletju. Potem ko je v prvi polovici leta 2008 obseg cestnega blagovnega prometa medletno naraščal še za četrtino, je v tretjem četrtletju porasel le za 7,7 %, skupaj v treh četrtletjih medletno za 18,8 %.V tretjem četrtletju je bila rast obsega mednarodnih cestnih blagovnih prevozov domačih prevoznikov z 8,5 % dvakrat višja od rasti prevozov znotraj Slovenije (4,1 %). Ob zniževanju industrijske proizvodnje (in obsega gradbene dejavnosti) pri nas in pri naših glavnih trgovinskih partnericah v zadnjih mesecih so obeti za rast v zadnjem četrtletju skromni. V tretjem četrtletju se je obseg prevozev blaga po železnici sicer malo povečal, v devetih mesecih skupajpa, kljub povišanju obsega notranjih prevozov za desetino, medletno znižal za 1,9 %. Delež notranjih prevozov namreč tako v cestnem kot železniškem prometu znaša le 19 % vseh prevozov, ostalo so mednarodni. V ostalih segmentih, ki skupaj predstavljajo dobro tretjino transportnih dejavnosti, sta se v enajstih mesecih leta 2008 pristaniški in pomorski blagovni promet na medletni ravni okrepila za 6,3 % in 20,4 %. V okviru prevoza potnikov stagnirata mestni in medkrajevni avtobusni (v enajstih mesecih medletno -0,7 % in -0,2 %), železniški pa je v prvih treh četrtletjih 2008 medletno narasel za 6,1 %. Zaradi visoke osnove (predsedovanje Slovenije EU) se je v drugi polovici leta 2008 začela pospešeno umirjati rast v zračnem in letališkem prometu, ki pa bo na letni ravni še vedno visoka. Slika 14: Mednarodni cestni blagovni promet in industrijska proizvodnja v Nemčiji 160 O 120 — Mednarodni cestni blagovni promet — Industrijska proizvodnja v Nemčiji Ki (desna os) 116 5 aaaaaaaa Viri: SURS, Eurostat, preračuni UMAR Leta 2008 se je proizvodnja električne energije občutno povišala, poraba pa znižala, pri čemer slednje v zadnjih mesecih odraža poglabljanje gospodarske krize. Proizvodnja elektrike se je decembra medletno povečala za 6,7 %, v celem letu 2008 pa za 9,7 %. Decembra je proizvodnja hidroelektrarn poskočila kar za 120,6 %, v letu 2008 skupaj za četrtino, proizvodnja nuklearke je bila v letu 2008 (brez rednega remonta) pričakovano višja za desetino, proizvodnja termoelektrarn pa se praktično ni povišala (0,5 %). Poraba elektrike se je decembra medletno znižala za 14,0 %, v celem letu 2008 pa za 5,4 %. Decembrsko znižanje porabe neposrednih odjemalcev je bilo daleč največje v letu 2008, 38,2-odstotno, prav tako pa tudi 9,7-odstotno znižanje distribucijske porabe, kar nakazuje nadaljnje znižanje industrijske proizvodnje decembra 2008. Povečanje izvoza za četrtino in znižanje uvoza za sedmino je pomenilo, da smo decembra imeli neto izvoz v višini 19,2 % proizvodnje, v letu 2008 skupaj 10,6 %, kar je največ po letu 2001. Novembra se je v delu trgovine na drobno3, povezanim s trajnimi in poltrajnimi dobrinami, nadaljevalo umirjanje aktivnosti. Medletna rast realnega prihodka v trgovini na drobno se je oktobra in novembra občutno umirila. 3 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi (50+52) 220 200 180 50 112 140 100 80 96 60 92 Vir: SURS Ekonomsko ogledalo, januar 2009 13 Tekoča gospodarska gibanja Slika 15: Poraba elektrike in industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti Poraba elektrike Ind. proizvodnja Viri: SURS, ELES, preračuni UMAR. Drugi mesec zapored se je na medletni ravni znižal realni prihodek v trgovini z motornimi vozili, kjer se rasti umirjajo od marca, rast v trgovini z motornimi gorivi pa se je več kot prepolovila v primerjavi s povprečno rastjo v prvih treh četrtletjih. Po visoki rasti v prvih dveh mesecih leta 2008 se je rast števila prvič registriranih motornih vozil v naslednjih mesecih umirila, novembra pa je bilo njihovo število drugi mesec zapored nižje kot v enakem mesecu predhodnega leta (-18,9 %). Rast v trgovini z neživili je bila v enajstih mesecih leta 2008 več kot enkrat nižja kot v enakem obdobju leta 2007, v trgovini z živili pa rast ostaja visoka. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo nadaljnje umirjanje aktivnosti v trgovini na drobno, saj je kazalnik zaupanja januarja po desezoniranih podatkih znova dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Slika 16: Prihodek v trgovini na drobno ■ Trgovina na drobno Neživila Motorna goriva Živila, pijača, tobak ■ Motorna vozila E 10 Aktivnost v gostinstvu se je znižala tudi novembra. Realni prihodek se je medletno znižal peti mesec zapored, ponovno predvsem zaradi nižjega realnega prihodka v skupini nastanitve in z njimi povezane storitve (-15,7 %). V enajstih mesecih je bilo medletno znižanje realnega prihodka v tej skupini (-5,9 %) trikrat večje kot v skupini priprava in serviranje jedi ter skoraj dvakrat večje kot v skupini točenje pijač. Tudi število turističnih prenočitev je bilo novembra znova medletno nižje (-4,4 %), saj je bilo četrti mesec zapored medletno manjprenočitev tujih turistov (-11,9 %). Do novembra je bilo turističnih prenočitev ob 0,9-odstotnem zmanjšanju prenočitev tujcev (9,0-odstotna rast leta 2007) in 4,8-odstotni rasti prenočitev domačih turistov, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 1,4 % več (7,2 % leta 2007). Slika 17: Prihodek v gostinstvu Nastanitve-----Jedi Pijača Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Razpoloženje potrošnikov se je januarja ponovno poslabšalo; večji nakupi trajnih dobrin so se v zadnjih mesecih precej umirili. Kazalnik zaupanja potrošnikov je januarja tretji mesec zapored dosegel najnižjo raven doslej, v primerjavi z decembrom pa je njegova originalna vrednost padla kar za 8,0 o. t. Potrošniki so zelo pesimistični glede gospodarskega stanja v prihodnjem letu (prav tako menijo glede preteklega gospodarskega stanja), brezposelnosti in večjih nakupov. Menijo tudi, da je sedaj primeren trenutek za varčevanje in da jih bo v prihodnjem letu več varčevalo (kazalnika sta na najvišji ravni po juliju 2007). V drugi polovici leta 2008 so se precej umirili nakupi trajnih dobrin. Fizične osebe so v drugem polletju 2008 registrirale približno 1.100 osebnih vozil (-7,5 %) manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Vrednost nakupov pohištva in gospodinjskih aparatov pa je bila še vedno višja kot leto prej, vendar se je stopnja rasti zelo upočasnila (z 12,5 % medletno v prvem polletju na 2,0 % v drugem). Kazalnik gospodarske klime je januarja ponovno padel in dosegel novo najnižjo vrednost od oblikovanja leta 2000. 10 5 0 15 50 40 30 20 0 v -10 -20 14 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 18: Nakupi trajnih dobrin - Reg. vozila, fiz. in pr. osebe - Pohištvo, gosp. aparati, gradb. material Trg dela Poslabšanje razmer na trgu dela glede zaposlenosti se nadaljuje. Število delovno aktivnih se je novembra znižalo za 0,1 %, medletna stopnja rasti pa se je znižala za 0,5 o.t. na 2,2 %. V primerjavi z oktobrom se je število delovno aktivnih še naprej povečevalo v večini storitev (po številu najbolj v trgovini), najbolj upadlo pa v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Število potreb po delavcih in novih zaposlitev se je decembra zmanjšalo že tretji mesec zapored. Obojih je bilo 22,0 % manj kot novembra, na medletni ravni pa 13,4 % oz. 8,1 % manj. Število delovnih dovoljenj za tujce, ki je oktobra že preseglo 90.000, pa se še ne zmanjšuje. Decembra se je povečalo še za nadaljnjih 261 na 90.696. Vlada je konec januarja sprejela uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2009, ki znaša 24.000, kar je manj kot lani (32.000). Ponovno se je znižala vrednost vseh petih podkazalnikov, ki so vsi (z izjemo gradbeništva) že tretji mesec zapored dosegli najnižjo raven od začetka merjenja. Na skupno znižanje je januarja najbolj vplivalo znižanje kazalnika v storitvenih dejavnostih, kjer so vrednosti večine kazalnikov (poslovni položaj, povpraševanje, pričakovano zaposlovanje, pričakovane prodajne cene in zaupanje) dosegle najnižjo vrednost od začetka merjenja, in znižanje kazalnika zaupanja potrošnikov. Slika 19: Poslovne tendence - Gospodarska klima - Trg. na drobno - Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 vu vv y» \ • \Y \ j''''" i \ U A S' b i' 1 " .1 i i A ' ^' ti /v. \\ sep. 08/avg.08 ■ okt.08/sept.08 »nov. 08/okt.08 Slika 20: Sprememba števila delovno aktivnih po področjih dejavnosti 2,0 1,5 1,0 5 0,5 £ 0,0 -0,5 -1,0 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Rast brezposelnosti se je nadaljevala tudi decembra. Že od septembra se povečuje število oseb, ki so izgubile delo. Med njimi se povečujeta deleža tistih, ki so izgubili delo za določen čas in iz poslovnih razlogov. Zmanjšuje se število brezposelnih, ki so delo dobili.4 Novembrska stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala na 6,7 %. Kljub temu, da se število registriranih brezposelnih povečuje že tretji mesec zapored in je samo v zadnjem četrtletju leta 2008 glede na predhodno četrtletje naraslo za 11,7 %, je bilo na medletni ravni decembra še vedno 3,2 % nižje. Povprečno je bilo v letu 2008 registriranih 63.215 brezposelnih oseb, kar je 8.121 (11,4 %) manj kot v letu 2007. Število brezposelnih se je v letu 2008 znižalo predvsem zaradi manjšega števila prijavljenih iskalcev prve zaposlitve. Teh je bilo 15,1 % manj kot leta 2007. Do novembra je bilo manjše tudi skupno število oseb, ki so se prijavile med brezposelne zato, ker so izgubile 40 30 i 20 10 0 40 Vir: SURS 4 Glej Ekonomsko ogledalo, december 2008 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja delo. Decembrski priliv pa je bil tako visok (1.145 oseb), da jih je bilo v celem letu 2008 1,0 % več kot predhodno leto. Med prijavljenimi brezposelnimi v letu 2008 je bilo takšnih, ki so bili zaposleni za določen čas 57,1 %, 12,6 % po lastni volji (ta deleža se še naprej povečujeta), 16,2 % iz poslovnih razlogov, 4,7 % zaradi stečaja podjetja, ostalo (9,5 %), pa iz različnih drugih vzrokov. Po drugi strani so bili odlivi iz brezposelnosti manjši kot v letu 2007. Delo je dobilo 15,2 % manj brezposelnih, odlivov iz različnih administrativnih razlogov pa je bilo 12,3 % manj kot v letu 2007. V letu 2008 se je nekoliko zmanjšal delež žensk med brezposelnimi (na 52,8 %, kar je 2,1 o. t. manj kot leto prej). Zmanjšujeta se tudi deleža mladih in iskalcev prve zaposlitve, povečuje pa delež starejših od 50 let, ki jih je bilo že 34,7 %, kar je 3,6 o. t. več kot leto prej. Slika 21: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb ■B 70 Število registriranih brezposelnih (leva os) - Medčetrtletna rast (desna os) 5 Novembra je zaradi izrednih izplačil ob koncu leta rast plač poskočila, v enajstih mesecih leta 2008 pa je, kljub medletni umiritvi v zadnjih dveh mesecih, še vedno precej višja kot v enakem obdobju leta 2007. Bruto plača na zaposlenega se je novembra v primerjavi s preteklim mesecem zvišala za 8,9 % nominalno, kar je najnižje novembrsko povišanje v zadnjih štirih letih. Brez izrednih izplačil bi bila novembrska bruto plača celo nekoliko nižja od oktobrske, delno tudi zaradi dveh delovnih dni manj. Umirjanje rasti plač je še izrazitejše na medletni ravni (3,9 %), predvsem zaradi znatnega znižanja rasti plač v zasebnem sektorju. V enajstih mesecih leta 2008 je rast povprečne bruto plače znašala 8,3 % in bila precej višja od primerljive rasti v enakem obdobju leta 2007 (5,9 %), realno pa je za njo celo zaostajala. Ob nekoliko hitrejši rasti plač in progresivni obdavčitvi je bila rast neto plač v enakem obdobju za pol odstotne točke počasnejša. Slika 22: Nominalna bruto plača na zaposlenega a a Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. 18 16 14 12 > fS 10 (C C (U 8 n œ > 6 4 2 0 -Skupaj > Zasebn avni \ t jf - \ j » - •* > Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2007 XI 08/ X 08 XI 08/ XI 07 I-XI 08/ I-XI 07 Aktivno prebivalstvo 1,6 0,0 1,5 1,9 Formalno delovno aktivni 3,5 -0,1 2,2 3,1 - Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,3 -0,2 2,2 3,2 Registrirani brezposelni -16,9 1,2 -7,3 -12,1 Povprečna nominalna bruto plača 5,9 8,9 3,9 8,3 -zasebni sektor 6,9 11,2 1,0 8,0 -javne storitve 4,1 3,4 12,2 9,4 2007 XI 07 X 08 XI 08 Stopnja registrirane brezposelnosti 7,7 7,3 6,6 6,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.284,79 1.491,65 1424,08 1.550,29 Zasebni sektor (v EUR) 1.217,14 1.467,82 1333,46 1.482,97 Javni sektor (v EUR) 1.485,09 1.563,28 1696,23 1.753,49 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Gibanje plač v zasebnem sektorju že odseva zaostrene gospodarske razmere. Novembrska rast bruto plače v zasebnem sektorju (11,2 %) je bila sicer zaznamovana z izrednimi izplačili ob koncu leta, ta pa so bila skromnejša kot v letu 2007. Povprečni znesek izplačil trinajstih plač je bil nižji za 8,8 %, prejel pa jih je tudi nižji odstotek zaposlenih (19,9 % oz. 3,9 o. t. manj kot novembra 2007). Na medletni ravni je bila rast bruto plače le 1,0-odstotna, v povprečju enajstih mesecev pa 8,0-odstotna. Pri tem so pozitivno medletno rast dosegle samo plače v skupini proizvodnih storitev (G do I; 5,1-odstotno), v vseh drugih skupinah pa so se plače znižale, v povprečju za slab odstotek. Takšna gibanja plač so rezultat sovpadanja lanskega manjšega obsega izplačil trinajstih plač (posledica oteženega poslovanja podjetij) in visoke osnove leta 2007. V javnem sektorju je bila rast plač novembra visoka (3,4-odstotna), medletna in povprečna rast plač pa sta še naprej višji kot v zasebnem sektorju. Mesečna rast plač je bila 20 90 15 80 10 60 0 50 40 16 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 23: Bruto plače v zasebnem sektorju Cene Kmetijstvo, ribištvo (A, B) - Proizvodne storitve (G do I) • Industrija, gradbeništvo (C do F) Poslovne storitve (J do K) 16 14 12 # 10 2 8 ro c 6 ■ö S 4 2 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. nepričakovano visoka zlasti v javni upravi, predvsem zaradi povečanih izplačil sodnikom (za dobrih 15 %). V primerjavi z novembrom 2007 so bile plače v povprečju višje za 12,2 %, v enajstih mesecih leta 2008 pa za 9,4 % glede na enako obdobje predhodnega leta. Zaradi odprave plačnih nesorazmerij smo priča visoki medletni in povprečni rasti plač v vseh dejavnostih javnega sektorja, še posebej v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (novembra 20,1-odstotna medletna rast), kjer so bile odprave nesorazmerij največje. V drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah so se novembra plače na medletni ravni znižale (za 3,2 %), kar povezujemo z dejstvom, da je večina njih zaposlenih v zasebnem sektorju, kjer so plače v večini prav tako upadle. Decembra je medletna inflacija v Sloveniji znašala 2,1 %.5 Inflacija v Sloveniji se je umirila hitreje kot v evrskem območju. V drugi polovici leta se je medletna rast harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin v Sloveniji znižala s 6,9 % julija na 1,8 % decembra, na ravni celotnega evrskega območja pa v enakem obdobju s 4,0 % na 1,6 %. Pomemben razlog za hitrejše umirjanje medletne inflacije pri nas je podobno kot v obdobju naraščanja inflacije, približno 60 % večji delež tekočih goriv za prevoz in ogrevanje v strukturi izdatkov povprečnega gospodinjstva in s tem v domačem indeksu cen življenjskih potrebščin kot na ravni celotnega evrskega območja. Slika 25: Prispevki posameznih skupin cen v letu 2008 2,0 1,5 1,0 0,5 0 .Ï- 0,0 ro 1 -0,5 Iv s- -1,0 CL -1,5 -2,0 -2,5 -3,0 ■ Ll 1. polletje «2. polletje Hrana Tekoča Storitve Ostalo goriva Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 24: Bruto plače v javnem sektorju 25 ■ Javna uprava (L) - Izobraževanje (M) - Zdravstvo, soc.varstvo (N) ■ Drjavne, skupne, osebne st. (O) Umirjanje osnovne inflacije se je nadaljevalo tudi decembra. Medletna rast indeksa cen življenjskih potrebščin, merjena brez cen nepredelane hrane in energije, se je v zadnjih nekaj mesecih znižala in decembra znašala 3,9 %. Ključni dejavnik umirjanja osnovne inflacije je še naprej umirjanje rasti cen predelane hrane, ki se je z 11,3-odstotne rasti aprila 2008 umirila na 5,2 % decembra. Cene, ki so pod različnimi oblikami regulacije so se v letu 2008 znižale (-7,8 %). Energentom so se cene znižale za 11,9 %, ostale regulirane cene pa so se povišale za 0,4 %. Lanska rast reguliranih cen je bila tako skladno z usmeritvami Načrta uravnavanja reguliranih cen za leti 2008 in 2009, zaostala za rastjo prostih cen, ki so se po naši oceni povišale za 3,6 %. Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Več o decembrskih inflacijskih gibanjih glej Ekonomsko ogledalo, december 2008. Podatek o januarski inflaciji bo SURS objavil 9. 2., saj bodo z januarjem 2009 pri indeksih cen izvedene nekatere metodološke spremembe, kot so sprememba uteži, ažuriranje liste proizvodov in storitev ter prodajnih mest, na katerih se spremljajo cene. 20 10 5 0 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 4: Cene 2007 2008 v % XII 2007/ XII 2006 O (I 07—XII 07)/ O (I 06-XII 06) XII 2008/ XI 2008 XII 2008/ XII 2007 O (I 08-XII 08)/ O (I 06-XII 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 5,6 3,6 -0,6 2,1 5,7 Blago 6,0 3,2 -1,0 1,3 6,0 -Goriva in energija 9,8 3,1 -5,8 -7,2 10,6 -Drugo 5,2 3,2 0,1 3,2 5,0 Storitve 4,8 4,5 0,3 3,8 5,0 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 5,7 3,8 -0,7 1,8 5,5 Regulirane cene1 7,2 2,6 -5,8 -7,8 9,6 -Energija 9,6 2,7 -8,8 -11,9 14,4 -Drugo 1,5 2,4 0,3 0,4 0,1 Osnovna inflacija -odrezano povprečje 3,2 2,3 -0,1 2,6 3,9 -brez (sveže) hrane in energije 4,0 2,7 0,2 3,9 4,6 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 3,1 2,1 -0,1 1,6 3,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 6,3 5,4 -0,4 3,1 5,6 -na evrskem območju 0,9 5,0 -1,1 -0,1 2,1 Viri podatkov: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Slika 26: Inflacija v Sloveniji in celotnem evrskem območju - Slovenija: Inflacija Slovenija: Inflacija brez energije in nepredelane hrane - Evrsko območje: Inflacija Evrsko območje: Inflacija brez energije in nepredelane hrane Slika 27: Regulirane cene 30 20 ■Načrt RC 2008 -Realizacija-2008 Vir: SURS, Eurostat. Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so se decembra znižale že četrti mesec zapored. Ponovno se je znižala tudi rast cen na medletni ravni, s 3,6 % na 3,1 %, za prodajo na tujih trgih pa z 2,5 % na 0,8 %. Umirjanje medletne rasti cen je v pretežni meri posledica umirjanja rasti cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil, ter padanja cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, kjer so bile cene decembra 2008 glede na december 2007 nižje za 2,8 % na domačem trgu in za 5,4 % na tujem trgu. Novembra se je cenovna konkurenčnost, merjena z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, po petmesečnem izboljšanju na mesečni ravni, izboljšala tudi medletno. Ob nekoliko upočasnjenem upadanju na mesečni ravni 12 10 10 3 0 ro 6 4 2 0 18 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja (-0,4 %, oktobra -0,8 %) je realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, novembra 2008, prvič po marcu leta 2006, padel tudi medletno (-0,7 %, v prvih enajstih mesecih skupaj je bil 3,0 % višji). Pod vplivom močnega upadanja evra do USD, JPY in CHF se je padanje nominalnega efektivnega tečaja nadaljevalo (-0,2 % na mesečni in -1,7 % na medletni ravni), ob tem, ko se je evro hkrati okrepil do večine drugih valut EU, na-jizraziteje do GBP, nekoliko manj pa do SEK, HUF in PLN. Relativne cene so novembra na mesečni ravni ponovno padle (-0,2 %), umirjanje njihove medletne rasti pa je bilo ponovno izrazitejše (na 1,0 %, z oktobrskih 1,6 %). Merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov se je novembra medletno izboljšanje cenovne konkurenčnosti upočasnjeno nadaljevalo. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti6, je novembra v primerjavi z oktobrom porasel (za 0,8 %), posledično pa je bil nižji tudi njegov medletni padec (-0,2 %, oktobra -1,0 %). Novembrsko poslabšanje sicer ugodnih gibanj je bilo posledica izrazitejše rasti relativnih cen (mesečno za 1,0 %, medletno za 1,5 %), po njihovi enoletni skromni rasti, ko je bila rast cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti v Sloveniji zelo podobna njihovi rasti v trgovinskih partnericah. Okvir 2: Cene hrane V letu 2007 in prvi polovici leta 2008 so cene hrane na svetovnih trgih in tudi v Sloveniji precej porasle. V tem času so cene prehrambnih surovin na svetovnih trgih izredno hitro naraščale, podobno pa so naraščale tudi cene kmetijskih proizvodov pri slovenskih pridelovalcih. To je pospešilo rast cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil ter rast cen hrane v maloprodaji. Ta je bila poleg rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje tudi glavni dejavnik pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v tem obdobju. Rast cen hrane na svetovnih trgih je povzročila rast cen hrane v celotnem evrskem območju. Podobno kot v Sloveniji so se povišale vmesne cene v proizvodnji in končne cene v trgovini na drobno. Ključna razlika pri gibanju cen hrane v Sloveniji v primerjavi z gibanjem teh cen v evrskem območju pa je bila ta, da so se cene v proizvodnji hrane, pijač in krmil ter v maloprodaji v Sloveniji povišale precej bolj kot so se v povprečju evrskega območja. Poleg tega je rast cen hrane v maloprodaji v Sloveniji presegla rast cen v proizvodnji, medtem ko je v evrskem območju za njo zaostala. V drugi polovici leta 2008 so se cene prehrambnih surovin na svetovnih trgih in tudi v Sloveniji pričele zniževati, kar na cene v maloprodaji ni vplivalo. Cene kmetijskih surovin na svetovnih trgih so se v drugi polovici leta zniževale, podoben trend zniževanja pa se je pričel tudi pri cenah kmetijskih pridelkov pri slovenskih pridelovalcih. Posledično so se začele zniževati tudi cene v naslednjem členu prehranske verige, to je v proizvodnji hrane, pijač in krmil. Na ravni celotnega evrskega območja se je to začelo dogajati septembra 2008, v Sloveniji pa malo občutneje decembra 2008. Končne cene hrane v maloprodaji pa zniževanju cen na začetku verige ne sledijo niti na evrskem območju, niti v Sloveniji in se tako še naprej ohranjajo na relativno visokem nivoju. Slika 28: MDS indeks cen hrane in cen kmetijskih Slika 29: Indeks cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil, pridelkov pri slovenskih pridelovalcih in maloprodajnih cen hrane 150 90 ' 80 I^IL^IVOVOI^I^COCOC^ ooooooooo ro ro ro ro ro Vir: SURS, MDS. Opomba: *vino ni vključeno v MDS indeks cen hrane, v slovenskem indeksu kmet. prid. pa ima velik (11.5-odstoten ponder), zato smo ga izločili. Vir: SURS, Eurostat. 6 Na domačem trgu. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Slika 30: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu Slika 32: Realni efektivni tečaj - Industrijski proizvodi pri proizvajalcih skupaj Pro. hrane,pijač in krmil - Pro. kovin in kovinskih izd. ■ Relativne CPI Relativne PPI ■ Nominalni efektivni tečaj Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. 4 3 15 2 12 9 ^ 0 6 3 0 Slika 31: Realni efektivni tečaj — Deflacioniran s CPI — Deflacioniran s PPI Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. Novembra je bila v vseh članicah evrskega območja cenovna konkurenčnost boljša kot pred letom. Slovenija je bila med članicami z najnižjim medletnim padcem realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega s HICP. Ob še vedno relativno visoki inflaciji, ki se je sicer še naprej postopno umirjala7, so bili zaradi nadpovprečno velikega deleža menjave, ki jo Slovenija realizira na evrskem območju, učinki padca evra na izboljšanje slovenske cenovne konkurenčnosti relativno manjši. V enajstih mesecih skupaj je bila cenovna konkurenčnost v vseh članicah evrskega območja še slabša kot pred letom, Slovenija pa je bila v skupini članic z zmernim poslabšanjem. Slika 33: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP 6 5 4 3 J 2 ro I 1 Jk "S o s -i -2 -3 -4 -5 Vir: ECB, preračuni UMAR. 5 4 3 2 0 7 Še septembra je bila Slovenija skupaj z Belgijo, po višini medletne inflacije med članicami na 1. do 2. mestu, oktobra na 3. do 4. mestu, medtem ko je bila novembra Slovenija, skupaj z Grčijo na 5. do 6. mestu. V enajstih mesecih je bila medletna inflacija med članicami evrskega območja v Sloveniji še najvišja, kljub relativnem zmanjšanju razlik. 20 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Ob nekoliko upočasnjeni rasti novembra je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v enajstih mesecih presegel 1,8 mrd EUR. Novembra je bil primanjkljajna tekočem računu plačilne bilance med nižjimi (157,5 mio EUR) v letu 2008 in tudi nekoliko nižji kot novembra 2007, k čemur sta prispevala višji presežek v storitveni bilanci in nižji primanjkljaj v trgovinski bilanci. Višja pa sta bila primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in bilanci tekočih transferjev. V enajstih mesecih pa je dosegel 1.825,6 mio EUR, kar je 676,3 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2007. Slika 34: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ^^B Trgovinska bilanca Storitvena bilanca Faktorski dohodki Tekoči transferi -Tekoči račun -400 -500 I^I^I^I^COcOCOCOOï OOOOOOOOO Ü £ — o £ — o Vir : BS. Trgovinski primanjkljaj je novembra znašal 181,4 mio EUR in je bil najnižji po maju (ko je začel hitreje naraščati). Tudi v primerjavi z novembrom 2007 je bil novembra 2008 primanjkljaj nekoliko nižji, v enajstih mesecih pa je bil za 980 mio EUR višji kot v enakem obdobju preteklega leta. V obdobju enajstih mesecev se je blagovni primanjkljaj povečal za 980 mio EUR, povečal se je primanjkljaj v menjavi z državami EU in zmanjšal presežek v menjavi z državami nečlanicami EU. Po desetmesečnih podatkih se je blagovni primanjkljaj po namenski strukturi povečal predvsem zaradi naraščajočega primanjkljaja v menjavi proizvodov za vmesno porabo, kar je glede na močno prisotnost te uvozne komponente v izvozu povezano z ohlajanjem mednarodne konjunkture in upadanjem tujega povpraševanja. Čeprav je bilo medletno poslabšanje pogojev menjave blaga oktobra skromno, pa je v desetih mesecih leta 2008 k rasti blagovnega primanjkljaja prispevalo več kot dve tretjini (68,5 %). Presežek v storitveni bilanci je bil novembra nižji kot v preteklih mesecih, vendar še precej višji kot novembra 2007, in sicer zaradi visokega izvoza poslovnih storitev. Presežek v storitveni bilanci je novembra znašal 132,0 mio EUR. K povišanju na medletni ravni je največ prispeval višji izvoz v menjavi ostalih poslovnih storitev, zlasti posredovanj ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. Po oktobrski izraziti krepitvi neto izvoza gradbenih storitev, je bil prispevek slednjega novembra že precej nižji. Oktobra in novembra se je na medletni ravni krepil presežek v menjavi skupine ostalih storitev, presežka v menjavi potovanj in transporta pa sta se znižala. Pri slednjem je znižanje sovpadalo z upadanjem rasti blagovne menjave. V enajstih mesecih leta 2008 se je presežek v storitveni bilanci v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 522,6 mio EUR, na 1.652,8 mio EUR. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, ki je v letu 2008 naraščal zaradi višjih plačil neto obresti, je bil novembra medletno višji predvsem zaradi višjih neto odlivov iz naslova dividend. Rast neto plačil obresti na tuje kredite, ki se je novembra nekoliko upočasnila, ostaja glavni dejavnik rasti primanjkljaja bilance faktorskih dohodkov. Novembra so se medletno znižale neto prejete obresti iz naslova vrednostnih papirjev, večinoma obveznic in zadolžnic bančnega sektorja. Od septembra pa se medletno povečujejo neto odlivi iz naslova dividend, saj so tuji neposredni investitorji v teh mesecih medletno bolj povečali izplačila dividend in razdeljenega dobička kot pa slovenski neposredni investitorji v tujini. V enajstih mesecih leta 2008 je primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov znašal 928,1 mio EUR, kar je 258,7 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2007. V skupnem saldu dohodkov od kapitala je najvišji delež neto plačanih obresti od kreditov (80,7 %). Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev se je novembra medletno rahlo povečal zaradi primanjkljaja vladnega sektorja. Primanjkljaj vladnega sektorja je bil realiziran zaradi višjih neto plačil davkov in prispevkov tujini, prihodki iz evropskega proračuna pa so bili novembra višji od odhodkov iz proračuna RS za 30,3 mio EUR. Primanjkljajv bilanci tekočih transferjev je v enajstih mesecih leta 2008 znašal 196,6 mio EUR, medletno pa je bil nižji za 39,9 mio EUR, predvsem zaradi večjega presežka ostalih transferjev. Novembra so finančne transakcije s tujino po septembrskem in oktobrskem neto odlivu zabeležile neto pritok kapitala. Neto pritok kapitala je bil predvsem posledica višjega neto pritoka iz naslova vrednostnih papirjev. Višji je bil tudi neto finančni pritok iz naslova neposrednih naložb, neto finančni pritok iz naslova ostalih naložb pa se je predvsem zaradi odplačila tujih kreditov znižal. V enajstih mesecih leta 2008 je neto finančni tok znašal 1.782,3 mio EUR, v enakem obdobju leta 2007 pa 1.185,8 mio EUR. Novembra so se glede na predhodni mesec finančne obveznosti do tujine znižale predvsem zaradi nižjih obveznosti iz naslova posojil poslovnih bank; obveznosti iz naslova gotovine in vlog BS ter prilivov od neposrednih tujih naložb pa so se povečale. Poslovne banke so se novembra dolgoročno zadolžile v višini 237,0 mio EUR, Ekonomsko ogledalo, januar 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 5: Plačilna bilanca I-XI 2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XI 2007 Tekoče transakcije 25.810,2 27.635,8 -1.825,6 -1.149,3 -Blagovna menjava (FOB) 19.062,7 21.416,1 -2.353,4 -1.373,3 -Storitve 4.694,9 3.042,1 1.652,8 1.130,2 -Dohodki od dela in kapitala 1.156,8 2.084,9 -928,1 -669,4 Tekoči transferi 895,8 1.092,7 -196,9 -236,8 Kapitalski in finančni račun 4.689,3 -2.934,1 1.755,2 1.221,8 -Kapitalski račun 237,7 -280,5 -42,9 -31,5 -Kapitalski transferi 234,8 -271,9 -37,1 -29,0 -Patenti, licence 2,9 -8,6 -5,7 -2,5 -Finančni račun 4.451,6 -2.653,4 1.798,1 1.253,3 -Neposredne naložbe 1.017,4 -929,0 88,5 -319,1 -Naložbe v vrednostne papirje 650,9 -259,4 391,5 -2.300,6 -Finančni derivativi 0,0 5,7 5,7 -22,7 -Ostale naložbe 2.767,4 -1.470,8 1.296,6 3.828,3 -Terjatve 28,8 -1.455,9 -1.427,1 -4.946,7 -Obveznosti 2.738,6 -14,9 2.723,7 8.775,0 -Mednarodne denarne rezerve 15,9 0,0 15,9 67,5 Statistična napaka 70,3 0,0 70,3 -72,5 Viri: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. likvidnih sredstev. Prilivi iz naslova neposrednih naložb od avgusta 2008 ostajajo skromni, povečujejo pa se obveznosti med kapitalsko povezanimi družbami. Priliv iz naslova neposrednih naložb je bil v enajstih mesecih leta 2008 (1.017,4 mio EUR) v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta višji za 121,5 mio EUR. Novembra so se znižale tudi finančne terjatve do tujine, predvsem zaradi nadaljnjega močnega upadanja terjatev iz naslova vrednostnih papirjev in ostalih naložb. Po naložbah v instrumente denarnega trga septembra in oktobra, se je BS novembra iz teh naložb umaknila. Terjatve iz naslova instrumentov denarnega trga so se zato precej znižale (za 649,5 mio EUR). Novembra so tuja podjetja poravnala del kratkoročnih komercialnih kreditov v višini 130,4 mio EUR. Obseg kratkoročnega komercialnega kreditiranja tujine se je v enajstih mesecih leta 2008 medletno znižal, stanje pa je konec novembra 2008 znašalo 5,7 mrd EUR. Struktura kratkoročnih komercialnih kreditov je podobna strukturi slovenskega blagovnega izvoza. Slovenija je tako največ terjatev izkazovala do Nemčije, Italije, Avstrije, Francije in Velike Britanije. Novembra je tujina tudi slovenskim poslovnim bankam neto odplačevala dolg, saj je odplačani dolg (dolgoročni) presegel dana posojila (kratkoročna). Terjatve iz naslova gotovine in vlog bank so se novembra znižale največ v letu 2008 (457,0 mio). V enajstih mesecih leta 2008 je pri terjatvah do tujine prevladoval izvoz kapitala v obliki neposrednih naložb v tujini (928,9 mio EUR), komercialnih kreditov (591,5 mio EUR), posojil (439,1 mio EUR) ter gotovine in vlog (425,3 mio EUR). Slika 35: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe --. (C --. (C Vir: BS. tujini pa vrnile kratkoročne kredite v višini 820,6 mio EUR. Med finančnimi obveznostmi do tujine so v enajstih mesecih leta 2008 prevladovala dolgoročna posojila bank (1.159,5 mio EUR), katerih delež v skupnih posojilih pa upada; banke so tudi najele precej manj omenjenih posojil kot v enakem obdobju leta 2007 (1.855,0 mio EUR). Novembra se je spet povečalo financiranje bank preko ECB. Povečale so se obveznosti BS do Evrosistema, preko katerega BS zagotavlja nemoten dostop bank do 1000 0 -200 -400 -600 -800 -1000 -1200 22 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Bruto zunanji dolg Slovenije je konec novembra 2008 znašal 39,6 mrd EUR (konec leta200734,7mrd EUR), bruto dolžniške terjatve do tujine pa 31,1 mrd EUR (konec leta 200728,5 mrd EUR). Neto zunanji dolg je konec novembra znašal 8,5 mrd EUR (22,7 % ocenjenega BDP) in se je v primerjavi z decembrom 2007 povečal za 2,3 mrd EUR. Finančni trgi Potem ko se je kreditna aktivnost domačih bank v prvih desetih mesecih leta 2008 postopoma umirjala, se je novembra zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medbančnih trgih skoraj v celoti ustavila in je bila na najnižji ravni po marcu leta 2005.8 To zaostrovanje je sovpadlo tudi z odplačilom večjega kredita, ki ga je NLB junija 2008 najela v tujini, kar je še dodatno upočasnilo kreditno aktivnost domačih bank. Banke so tako novembra neto odplačevale kredite najete v tujini v višini 583,6 mio EUR, kar je najvišja vrednost doslej. Neto odplačevanje je tako posledica odplačila kratkoročnih kreditov v višini 820,6 mio EUR, nasprotno pa jim je, kljub zaostrenim razmeram, uspelo neto črpanje dolgoročnih kreditov v višini 237,0 mio EUR, kar je tretja najvišja vrednost v enajstih mesecih leta 2008. Kreditna aktivnost domačih bank se je decembra sicer nekoliko okrepila, a je bila glede na prvih deset mesecev leta 2008 še vedno na izredno nizki ravni (mesečni neto tok kreditov je bil 63,5 mio EUR). Medletna stopnja rasti je, kljub relativno nizki kreditni aktivnosti decembra 2007, tako ob koncu leta upadla še za 0,8 o. t. na 18,1 % in je tako bila za 14,2 o. t. nižja kot konec leta 2007. Obseg sredstev v vzajemnih skladih je upadel tudi decembra, vendar je bil s 5,9 % najnižji v zadnjem četrtletju leta 2008. Velik del upada je posledica nadaljnjega zniževanja vrednosti naložb, le dobra desetina pa je posledica neto odlivov iz vzajemnih skladov. Ti so bili decembra s 13,2 mio EUR najnižji v zadnjih štirih mesecih. Velika večina neto odlivov je iz delniških in mešanih vzajemnih skladov. Potem ko je obseg sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev v obdobju 2000-2007na letni ravni v povprečju beležil skoraj 90-odstotno rast, se je njihova vrednost v letu 2008 skoraj prepolovila. Vzajemni skladi so tako v letu 2008 izgubili 1,4 mrd EUR. Upad sredstev so beležile skorajvse skupine vzajemnih skladov, največjega pa delniški skladi, in sicer za več kot polovico. Večji obseg sredstev so ob koncu leta 2008 imeli le vzajemni skladi denarnega trga, ki svoja sredstva nalagajo v najbolj varne in likvidne naložbe, vendar pa ti predstavljajo le dober odstotek vseh sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev. Skoraj 80 % celotnega upada predstavlja nižja vrednost naložb, preostanek pa gre pripisati neto odlivom, ki so bili na ravni 303,6 mio EUR, v predhodnem letu pa so bili zabeleženi rekordni prilivi v višini 469,7 mio EUR. Kljub velikim neto odlivom se struktura vzajemnih skladov v letu 2008 ni bistveno spremenila, saj še naprej več kot 95 % sredstev predstavljajo bolj tvegani delniški in mešani vzajemni skladi. Potem ko se je vrednost indeksa SBI20 v vseh mesecih leta 2008 zniževala, je njegova vrednost januarja zabeležila 3,8-odstotno rast. Že drugi mesec zapored se indeks na Ljubljanski borzi ni več gibal skladno s tujimi kapitalskimi Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2007 30. XI 2008 30. XI 2008/ 31. X 2008 30. XI 2008/ 31. XII 2007 30. XI 2008/ 30. XI 2007 Krediti skupaj 26.715,5 31.488,6 0,0 17,9 18,9 Krediti podjetjem in DFO 19.378,7 23.107,4 0,0 19,2 20,6 Krediti državi 519,2 596,5 15,4 14,9 19,2 Krediti prebivalstvu 6.817,7 7.784,7 -0,9 14,2 14,0 Potrošniški 2.742,5 2.891,0 -1,3 5,4 3,4 Stanovanjski 2.667,9 3.336,6 -0,6 25,1 27,1 Ostalo 1.407,3 1.557,0 -1,0 10,6 10,6 Bančne vloge skupaj 12.541,8 13.507,4 1,2 7,7 13,0 Čez noč 5.387,7 5.303,6 0,9 -1,6 4,2 Kratkoročno vezane 5.112,4 5.519,6 1,5 8,0 13,4 Dolgoročno vezane 1.286,0 1.824,1 2,8 41,8 43,5 Vloge na odpoklic 755,6 860,1 -2,4 13,8 18,8 Vzajemni skladi* 2.924,4 1.513,4 -5,9 -48,2 -48,2 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR, *podatki se nanašajo na december 2008. 8 Več glej Ekonomsko ogledalo, december 2008. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 23 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 3: Vpliv finančne krize na slovenski bančni sektor Posledice finančne krize se v slovenskem bančnem sektorju zaradi nizke izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, ki so bili povod za finančno krizo, kažejo predvsem posredno. Po razširitvi finančne krize septembra 2008 je prišlo do občutnega zaostrovanja razmer na medbančnih trgih, ki so bili najpomembnejši vir financiranja kreditne aktivnosti slovenskih bank. Poslabšali so se predvsem pogoji za pridobivanje kreditov, saj so porasle obrestne mere (referenčne obrestne mere in tudi pribitki), zaradi velike negotovosti pa je prišlo tudi do občutnega krajšanja ročnosti kreditov. Kreditna aktivnost slovenskih bank se je tako v letu 2008 pričela postopoma umirjati, ob koncu leta pa se je skoraj ustavila. Banke so se v zadnjih letih precej zatekale k tujim finančnim virom, tako da se je pokritost kreditov z vlogami precej zmanjšala. Financiranje bank v tujini se je v zadnjih letih močno pocenilo in postalo dostopno celotnemu bančnemu sektorju, depoziti nebančnih sektorjev pa so se v tem času deloma preusmerjali tudi v druge naložbe z višjim pričakovanim donosom. V zadnjih treh letih1 so se banke na tujem neto zadolžile v višini 6,6 mrd EUR, depoziti nebančnih sektorjev pa so beležili neto priliv v višini 4,8 mrd EUR in s tem dosegli 30 odstotno rast, obseg kreditov nebančnim sektorjem pa se je več kot podvojil. Na spremenjen odnos slovenskih bank do depozitov kaže tudi gibanje pasivnih obrestnih mer. Te so bile v preteklosti na ravneh, ki niso zagotavljale niti ohranjanje realne vrednosti prihrankov v bankah. Kratkoročne obrestne mere so se od druge polovice leta 2006 in vse do oktobra leta 2008, kljub višji inflaciji v Sloveniji, ohranjale na nižji ravni kot v evrskem območju. Dolgoročne obrestne mere pa so se v tem obdobju gibale le rahlo nad ravnjo v evrskem območju, razlika pa se je sicer v letu 2008, zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medbančnih trgih, nekoliko okrepila. Pokritost kreditov z vlogami se je tako do decembra 2008 občutno znižala. Potem ko so vloge domačih in tujih nebančnih sektorjev še konec leta 2004 presegale vrednost kreditov domačim in tujim nebančnim sektorjem, so konec decembra dosegale le še dobrih 60 % kreditov nebančnim sektorjem, kar je precej manj od povprečja EU (86,5 %2), kjer se pokritost kreditov z vlogami v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala. Med leti2004 in 2007seje izpostavljenost slovenskega bančnega sektorja tujini izrazito povečala.3 Potem ko je izpostavljenost bank do tujine še v letu 2004 dosegala manj kot polovico bilančne vsote bank in bila nižja od povprečja članic EU, je do leta 2007 poskočila že na skoraj dve tretjini in za slabih 10 o. t. presegla tudi povprečno vrednost članic EU. Še večji je razkorak v primerjavi z evrskim območjem, kjer izpostavljenost bank ne dosega niti polovice celotnega obsega bilančne vsote. Manjši pomen domačih virov in vse večji delež tujega financiranja kreditne aktivnosti bank sta tako precej okrepila občutljivost slovenskih bank na dogajanja na mednarodnih finančnih trgih. To se je potrdilo tudi ob koncu leta 2008, ko so se razmere na mednarodnih medbančnih trgih močno zaostrile, ponudba virov financiranja se je močno skrčila, hkrati pa so Slika 36: Gibanje pasivnih obrestnih mer Slika 37: Pokritost kreditov z vlogami v Sloveniji in EU Vir: BS, ECB. 1 Od novembra 2005 do novembra 2008. 2 Podatek se nanaša na december 2007. 3 Izpostavljenost merimo kot obseg vseh tujih obveznosti in terjatev bank glede na celotno bančno aktivo po podatkih BIS. 24 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja slovenske banke morale poravnati zapadle obveznosti do tujine, kar je skoraj v celoti zaustavilo kreditno aktivnost, ki se je sicer ob zaostrovanju posojilnih pogojev postopoma umirjala že v preteklih mesecih. Medletne stopnje rasti izdajanja kreditov so se tako spustile na najnižje ravni v zadnjih nekaj letih, njihov upad pa je bil precej občutnejši kot na ravni celotnega evrskega območja. Kljub občutnemu znižanju obrestnih mer na medbančnih trgih v zadnjih mesecih, pa razmere še niso dovolj stabilne, da bi dopuščale celotno refinanciranje najetih tujih bančnih posojil, še manj pa novo zadolževanje. Zato banke še naprej pomemben del potrebnih sredstev pridobivajo iz depozitov nebančnih sektorjev. Za boljšo likvidnost bančnega sistema je vlada sprejela več ukrepov, med drugim tudi državna poroštva, ki naj bi ponovno povrnila zaupanje na medbančne trge, vendar pa ti ukrepi še niso bistveno pripomogli k boljši likvidnosti bančnega sistema. Vse večje likvidnostno tveganje pa predstavlja tudi širjenje finančne krize v druge sektorje gospodarstva, ki se v določeni meri že soočajo z likvidnostnimi težavami. Pogoji poslovanja so se v zadnjem četrtletju leta 2008 močno poslabšali, kar bo negativno vplivalo na sposobnost odplačevanja kreditov podjetij in NFI, ki so se v obdobju treh let neto zadolževala v višini 12,0 mrd EUR, kar predstavlja dobre tri četrtine celotnih neto tokov kreditov nebančnim sektorjem. Slika 38: Izpostavljenost tujini kot delež celotne Slika 39: Posojilni pogoji ECB za evrsko območje in rast bilančne vsote bank kreditov bank nebančnim sektorjem razen države at 30 12 O J! Posojilni pogoji* - Slovenija (desna os) - EMU (desna os) i/irNm^rvorNm^ri^rNm^rcorNm^,. oaaaoaaaoaaaoaaa cS ćS cS Ć5 Vir podatkov: ECB, BS, preračuni UMAR. 70 45 60 40 50 35 40 30 25 ^ 20 20 10 15 0 10 5 0 Slika 40: Neto prilivi v vzajemne sklade domačih upravljavcev in medletne stopnje rasti obsega sredstev i ■ i »i Ostalo ■i mmmf Uravnoteženi I Delniški 600 500 400 aR 300 U LU ° 200 E ■ j 100 to prili 0 et Z -100 -200 -300 ^^m Skladi skladov lllllll Indeksni ^^B Obvezniški -Stopnje rasti (desna os) 300 250 trgi, kjer so se vrednosti indeksov, po razmeroma ugodnem decembru, januarja ponovno občutneje znižale. Izmed pomembnejših indeksov sta največji (9,8-odstoten) upad zabeležila osrednja indeksa tokijske (NIKKEI 225) in frankfurtske borze (DAX 30). Javne finance Leta 2008je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 9,8 % več prihodkov kot leto pred tem. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost9 so vplačila znašala 14,2 mrd EUR. Javnofinančni prihodki so se v letu 2008 oblikovali v razmeroma ugodnem makroekonomskem okolju, v pogojih višje inflacije, po nekoliko spremenjenem davčnem sistemu in spremenjenih davčnih instrumentih. Po precej ugodni rasti v prvi polovici leta 2008, so se po juliju gibanja prihodkov od 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: ATVP, preračuni UMAR. 9 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-december 2008, UJP 50 0 -150 400 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 25 Tekoča gospodarska gibanja davkov in prispevkov postopoma umirjala. Pešanje rasti je bilo še zlasti izrazito v novembru in decembru, ko so se kot posledica umirjanja gospodarske aktivnosti kazale upočasnjene rasti prihodkov iz vseh vrst davkov in prispevkov. Ob koncu leta 2008 so bili v celoti javnofinančni prihodki glede na predvidene prihodke v rebalansiranih proračunih ter finančnih načrtih ZPIZ in ZZZS nekoliko preseženi, predvsem pri dohodnini, prispevkih za socialno varnost in trošarinah, pri drugih, predvsem pri davku na dodano vrednost pa so bili celo pod načrtovanimi. Med javnofinančnimi prihodki so v letu 2008 najhitreje rasli prihodki iz dohodnine (21,1 %). Zakon o dohodnini je bil v letu 2008 večkrat spremenjen in dopolnjen, s čimer so se povečevale splošne davčne olajšave pri zavezancih Slika 41: Davki in prispevki za socialno varnost -Davki na doh. in dobiček -Prispevki za soc. varnost -----Domači davki na bl. in stor. -----Drugi davki 500 400 300 cc ZD m O 'se > 200 100 Vir: UJP, preračuni UMAR. z nizkimi dohodki in uvedle investicijske olajšave za vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj za samostojne podjetnike in za naložbe v kmetijskih gospodarstvih. Med dohodninskimi prihodki so se v letu 2008 prihodki iz davka od plač iz zaposlitve, ki predstavljajo pretežen del dohodnine, povečali za 12,7 %. Rast prihodkov iz tega davka je bila vse leto do decembra precej stabilna, gibanja v decembru pa odstopajo od dinamike iz preteklih let, predvsem zaradi manjših izplačil trinajstih plač. Prihodki iz drugih podvrst dohodnine so se v letu 2008 povečali za skoraj 21 %. Potem ko so sredi leta prihodki, zlasti iz davka od prodaje kapitala in iz davka od dohodkov iz premoženja, dosegali zelo visoke vrednosti zaradi pospešene prodaje vrednostnih papirjev, so se proti koncu leta nekoliko umirili. Precej manjši kot v letu 2007 so bili v letu 2008 poračuni dohodnine, ki so dohodninske prihodke v letu 2008 zmanjšali za 59 mio EUR, v letu 2007 pa predvsem zaradi vpliva spremenjene dohodninske lestvice za 158 mio EUR. Višja od skupne rasti prihodkov je bila v letu 2008 tudi rast prihodkov iz davka na dohodek pravnih oseb (12,9 %). Po opravljenih poračunih davka od dohodka pravnih oseb po zaključnih računih za leto 2007 se je po mesecu juliju rast njegovih prihodkov umirjala. Mesečne akontacije so se v zadnjih mesecih leta postopoma zniževale (od okoli 92 mio EUR julija na okoli 86 mio EUR decembra), ker so davčni zavezanci v luči prihajajoče gospodarske krize bolj intenzivno uporabljali, postopkovno sicer zapleteno možnost prilagoditve akontacij davka na nove osnove po novi (nižji) davčni stopnji. S tem v zvezi je bila decembra kot ukrep za izboljšanje likvidnosti pri pravnih osebah in s tem blaženja negativnih učinkov finančne krize sprejeta sprememba in dopolnitev zakona o davčnem postopku, ki omogoča vsem davčnim zavezancem takojšno prilagoditev (zmanjšanje) akontacij davka od dohodka pravnih oseb novemu zakonu. Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2007 2008 v mio EUR v % BDP Rast v % v mio EUR I-X 08 X 08/ X 07 I-X 08/ I-X 07 Prihodki - skupaj 14.006,1 40,6 8,1 12.524,1 98,9 111,1 -Davčni prihodki 12.757,9 37,0 8,5 11.518,2 103,4 111,3 -Davki na dohodek in dobiček 2.917,6 8,5 6,7 2.868,5 111,9 120,4 -Prispevki za socialno varnost 4.597,9 13,3 8,7 4.165,2 113,0 111,6 -Domači davki na blago in storitve 4.498,6 13,1 10,3 3.999,5 95,3 109,9 -Prejeta sredstva iz EU 347,9 1,0 -0,1 242,1 16,3 97,5 Odhodki - skupaj 13.915,5 40,4 5,4 12.053,9 110,4 109,8 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 9,5 3,0 2.885,1 109,0 106,1 -Izdatki za blago in storitve 2.212,2 6,4 6,7 1.932,6 112,2 115,2 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 14,8 4,6 4.545,9 110,8 108,4 -Investicijski odhodki 1.130,5 3,3 25,4 809,3 80,5 118,9 -Investicijski transferi 334,3 1,0 -17,4 276,6 148,6 146,7 -Plačila sredstev v proračun EU 355,9 1,0 23,6 319,4 161,1 115,6 Vir: MF, preračuni UMAR. 26 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 Tekoča gospodarska gibanja Prihodki od domačih davkov na blago in storitve so se v letu 2008 povečali za 7,8 %. Med njimi so se prihodki od davka na dodano vrednost povečali za 8,2 %, prihodki od trošarin za 8,4 %, prihodki od davka na zavarovalne posle le za 1,1 %, prihodki od davkov od posebnih iger na srečo in od prometa nepremičnin pa so se v letu 2008 celo zmanjšali. Tudi gibanje domačih davkov na blago in storitve se je proti koncu leta umirjalo. Samo decembra so se prihodki iz domačih davkov na blago in storitve medletno zmanjšali za skoraj 9 %. Del upočasnitve je sicer možno pojasniti s časovnimi razporeditvami vplačil davka na dodano vrednost in trošarin, del pa z upadanjem aktivnosti in domačega povpraševanja proti koncu leta. Decembra in januarja 2009 so bile povečane trošarinske dajatve za naftne derivate, kar bo okrepilo prihodke od trošarin v letu 2009. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se v letu 2008 povečali za 10,7 %. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so do meseca decembra rasli zelo stabilno, decembra pa se je njihova medletna rast več kot prepolovila. Glede na november pa so dosegli eno najnižjih rasti, ki je za 4 do 5 o. t. počasnejša kot v preteklih letih. Prispevki sledijo gibanju mase plač, na katero so v zadnjih mesecih leta 2008 kot posledica gospodarske krize že vplivala prva odpuščanja delavcev in okrnjena izplačila trinajstih plač. V prvih desetih mesecih leta 2008 so bili po konsolidirani bilanci10 MFjavnofinančniprihodkiza 11,1 %, odhodkipa za 9,8 % višji kot v enakem obdobju lani. Javnofinančni prihodki po konsolidirani bilanci MF (po metodologiji denarnega toka) so znašali 12,5 mrd EUR, njihova rast v desetih Slika 42: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. mesecih leta 2008 pa je bila precej višja kot v primerljivem obdobju predhodnega leta (7,7 %). Konsolidirani javnofinančni odhodki so v enakem obdobju znašali 12,1 mrd EUR. Tudi njihova rast je bila večja kot v enakem obdobju leta 2007 (5,0 %), a nižja od rasti prihodkov. V ekonomski strukturi odhodkov so se v obdobju prvih desetih mesecev glede na enako obdobje predhodnega leta najbolj povečali izdatki za investicije in investicijske transfere (25,0 %). Višja od skupne rasti odhodkov je bila tudi rast sredstev, vplačanih v proračun EU, izdatkov za blago in storitve in sredstev za subvencije (11,6 %). Izdatki za transfere posameznikov in gospodinjstvom so se v desetih mesecih glede na enako obdobje leta 2007 povečali za 8,4 %, med njimi pa so se bolj od skupne rasti povečali izdatki za transfere za zagotavljanje socialne varnosti (13,5 %), predvsem zaradi enkratnega izplačila draginjskega dodatka upokojencem in izdatki za druge transfere posameznikom in gospodinjstvom (16,7 %), v okviru katerih se je septembra z začetkom šolskega leta začela zagotavljati brezplačna prehrana v srednjih šolah in izvajati program brezplačne oskrbe za drugega otroka v vrtcih. Visoko rast dosegajo tudi izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila (13,9 %). Izdatki za pokojnine so se v prvih desetih mesecih na medletni ravni povečali za 7,1 %, njihova rast pa se bo okrepila novembra po uskladitvi pokojnin (za 4,6 %). Izdatki za transfere brezposelnim so se v obdobju desetih mesecev medletno zmanjšali (-6,9 %), njihovo zmanjševanje pa je iz meseca v mesec manjše. Izdatki za plače in prispevke zaposlenih pa so se v obdobju desetih mesecev, potem ko je bila septembra izvedena prva četrtina usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju, nekoliko okrepili in se povečali za 6,1 %. Izdatki za obresti so se v desetih mesecih medletno zmanjšali za skoraj 6 %. Slovenski državni proračun je leto 2008 zaključil z negativnim neto položajem proračuna RS do proračuna EU v višini 64,7 mio EUR. Ali bo Slovenija kot država tako Slika 43: Pomembnejši konsolidirani javnofinančni odhodki - Plače s prispevki - Transferi posam. in gosp. - Plačila v proračun EU ■ Izdatki za blago in storitve - Investicije in inv. transferi JI 1 A / \ J i / - A \........ _______ .......... --------- 10 Konsolidirana bilanca vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Vir: MF. 18 16 o> 14 10 8 5 4 2 0 0 Ekonomsko ogledalo, januar 2009 27 Tekoča gospodarska gibanja kot v preteklih letih ostala neto prejemnica sredstev iz EU proračuna pa bo znano, ko bodo na voljo podatki Evropske komisije.11 Po pričakovanjih so bila vplačila v EU proračun decembra višja in so v letu 2008 presegla načrtovana vplačila. Razlog je v povečani obveznosti Slovenije do proračuna EU, ki je temeljila na novi oceni statističnih agregatov za Slovenijo.12 sedaj. Najslabše je bilo črpanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Črpanje sredstev za izvajanje kmetijske politike je bilo, podobno kot v preteklih letih, realizirano skoraj v celoti. Po visokem črpanju novembra je bilo črpanje decembra pod pričakovanji, skupno pa je bilo v letu 2008 črpanih manj kot polovica načrtovanih sredstev13. Črpanje decembra je bilo celo nominalno nižje kot v preteklih letih (z izjemo leta 2004). Največ je bilo prejetih sredstev iz naslova skupne kmetijske politike za program razvoja podeželja iz nove finančne perspektive. Prišlo je do večjih črpanj iz naslova stare finančne perspektive, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Kohezijskega sklada za področje prometa in za področje okolja. V letu 2008 se je glede na predhodno leto nekoliko izboljšalo črpanje sredstev iz kohezijskega sklada, medtem ko je bilo črpanje iz strukturnih skladov nominalno na približno enaki ravni kot leto pred tem in z izjemo leta 2004 najnižje do Slika 44: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Predpristopna sredstva EU i Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2008 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2007 i Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec) Skupaj prejeta sredstva v letu 2007 (jan-dec) 100 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 11 Podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za finance, zajemajo povračila sredstev v državni proračun v koledarskem letu, medtem ko podatki, ki jih objavi Evropska komisija, zajemajo nakazila sredstev (tako v državni proračun kakor tudi neposredno končnim prejemnikom) za posamezno proračunsko obdobje in so zato višja. Glej tudi Ekonomsko ogledalo, december 2008. 12 Glej Ekonomsko ogledalo november 2008. 13 Podatki, ki jih je posredovalo Ministrstvo za finance, med odhodki in prihodki zaradi bruto načela zajemajo tudi previsoka januarska vplačila Slovenije v EU proračun za obveznosti iz decembra 2007, oz. vračila preveč vplačanih sredstev, ki jih je Evropska komisija vrnila v slovenski proračun. Za potrebe naših analiz smo ta sredstva v višini 15,5 mio EUR izločili na obeh straneh, kar ne vpliva na neto položaj, vpliva le na višino vplačanih in črpanih sredstev (44,4 % načrtovanih sredstev). izbrane teme Ekonomsko ogledalo, januar 2009 31 Izbrane teme Razpoložljivi dohodek ter potrošnja gospodinjstev in NPISG, 200714 Leta 2007se je nagnjenost gospodinjstev in NPISG k potrošnji povečala.15 Potrošnja je namreč nominalno porasla bolj (9,4 %) od razpoložljivega dohodka (8,8 %). K temu je po naši oceni prispevala gospodarska konjunktura, zaradi katere so bili potrošniki bolj optimistični. S tem (in ob višji rasti mase plač) so se kljub razmeroma visoki rasti v preteklih letih nakupi trajnih dobrin realno povečali za več kot 16 %.16 Za nakup vozil so gospodinjstva namenila kar petino več, za gospodinjske aparate in pohištvo pa približno desetino več sredstev kot leto prej. Slednje je tudi posledica povečanih nakupov stanovanjod leta 2005, kar potrjuje podatek, da je bilo od leta 2005 do 2007 najetih skoraj 2 mrd EUR stanovanjskih posojil.17 Glede na povprečni razpoložljivi dohodek na prebivalca Slovenija še vedno precej zaostaja za povprečjem EU, čeprav se mu vsako leto bolj približa. Leta 2007 smo v Sloveniji dosegli 67,1 % dohodka na prebivalca EU-27 (in 58,6 % v EU-13). V primerjavi z letom 2000, ko smo dosegli 57,7 % povprečnega dohodka EU smo napredovali za 10 o. t., kar je lahko eden izmed pokazateljev, ki kaže na povečanje relativne blaginje slovenskih gospodinjstev v tem obdobju. Slika 45: Komponente razpoložljivega dohodka gospodinjstev in NPISG, 2007 Struktura razpoložljivega dohodka kaže, da v Sloveniji pridobimo večji delež dohodka z zaposlitvijo in manjši z lastnino kot v povprečju EU. Delež sredstev za zaposlene je v EU vidno nižji kot pri nas, kar pomeni, da gospodinjstva Tabela 8: Komponente razpoložljivega dohodka 2000 2006 2007 delež 2006, v % delež 2007, v % povprečna letna realna rast 2007/20001 VIRI, v mio evrov, tekoče cene 17.139 27.451 30.075 139,7 140,8 4,0 sredstva za zaposlene 9.650 15.757 17.242 80,2 80,7 3,7 socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi2 3.175 5.059 5.366 25,8 25,1 2,9 bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek 3.112 4.989 5.487 25,4 25,7 3,5 dohodek od lastnine 477 605 850 3,1 4,0 3,6 drugi tekoči transferji 699 1.004 1.099 5,1 5,1 1,8 PORABA, v mio evrov, tekoče cene 4.809 7.807 8.712 39,7 40,8 3,9 prispevki za socialno varnost2 2.874 4.713 5.121 24,0 24,0 3,6 tekoči davki na dohodek, premoženje itd. 1.169 1.943 2.138 9,9 10,0 4,0 dohodek od lastnine 1.169 1.943 2.138 9,9 10,0 4,3 drugi tekoči transferji 526 908 1.022 4,6 4,8 4,9 BRUTO RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK = Viri - Poraba 12.330 19.643 21.363 100,0 100,0 3,2 ZASEBNA POTROŠNJA 10.610 16.438 17.984 83,7 84,2 3,1 Vir: SURS - Letni nefinančni sektorski računi 2000-2007 (31. 12. 2008); SURS - Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, Slovenija, 2000-2007 (10. 9. 2008); sestavitev bilance in preračuni UMAR. Opomba: Zasebna potrošnja - Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev in NPISG (neprofitne institucije storitev gospodinjstvom); Razpoložljivi dohodek, deflacioniran s CPI, zasebna potrošnja s pripadajočim deflatorjem. 2Zaradi majhnosti kategorij so socialnim prejemkov na strani virov odšteti tisti na strani porabe, prispevkom za socialno varnost pa so odšteti tisti na strani virov; zaradi tega se seštevek kategorij na strani virov in porabe ne ujema s skupnim podatkom za vire in porabo. 14 Konec decembra 2008 je SURS prvič objavil sektorske račune za leto 2007 in spremembe podatkov za obdobje 2000-2006. 15 Za potrošnjo so namenila 84,2 % razpoložljivega dohodka (0,5 o. t. več kot leto prej). 16 To je največ doslej; podatki so na voljo od leta 1995. 17 Tako je bil verjetno tudi preostali del dohodka (15,8 %), ki ni bil porabljen za potrošnjo kot je opredeljena po nacionalnih računih, v večji meri porabljen za investicije v stanovanja. V povprečju so v obdobju 2001-2007 imela gospodinjstva vsako leto na voljo 5 % dohodka več za ne-potrošne namene. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 32 Izbrane teme v EU manjši delež v strukturi razpoložljivega dohodka pridobijo iz zaposlitve, več pa z drugimi viri. Predvsem je razlika opazna pri deležu dohodka od lastnine (dividende, obresti, najemnine od zemljišč ipd.), ki v povprečju EU-27 znaša kar 13,2 % (v EMU še 1,4 o. t. več). V Sloveniji imamo tudi manjši delež tekočih davkov na dohodek in premoženje. Oboje je lahko posledica dejansko manjšega premoženja gospodinjstev, ali pa manj popolnega registra premoženja. Leta 2007 so slovenska gospodinjstva v povprečju potrošila manjši delež dohodka kot v EU (EU-27 91,1 %; EU-15 87,1 %). To je lahko posledica že omenjenih razmeroma velikih stanovanjskih investicijslovenskih gospodinjstev v zadnjih letih in večjega razmaha možnosti za varčevanje (alternativne oblike bančnemu varčevanju, ki jih v tujini poznajo že dlje časa)18. Leta 2007 smo sicer dosegli 62,0 % potrošnje na prebivalca EU-27 (56,6 % v EU-15). Okoljski davki, 200619 Prenovljena strategija trajnostnega razvoja EU (2006) poudarja pomen tržnih inštrumentov okoljske politike za doseganje cen, ki vključujejo tudi škodo, povzročeno človekovemu zdravju in okolju. Okoljski davki so eden pomembnejših tržnih instrumentov okoljske politike.To so davki na rabo energije, prometna sredstva, onesnaževanje in rabo naravnih virov. Največji del predstavljajo prvi, in sicer približno tri četrtine vseh javnofinančnih prilivov iz okoljskih davkov. Leta 2006 so prilivi iz teh davkov v povprečju držav EU predstavljali 2,6 % BDP, v Sloveniji 3,1 % BDP. Ta delež se je v državah EU-15 povečeval predvsem v začetku 90-ih let, v novih članicah pa kasneje, v povezavi s procesom vstopanja v EU. Največji delež okoljskih davkov glede na BDP je v letu 2006 dosegla Danska (6,0 %), ki ima daleč največji delež dajatev na prometna sredstva ter na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Slednja sta na Danskem predstavljala skoraj dve tretjini vseh okoljskih davkov, medtem ko je v povprečju EU njun delež na ravni četrtine. Ker so ti davki večinoma obračunani na osnovi količine (količinski davki), se njihov delež v BDP zmanjšuje, če se višina dajatve ne povečuje z rastjo cen. Delež okoljskih davkov se v Sloveniji zadnja leta znižuje. V Sloveniji se je v obdobju od leta 2000 do leta 2004 delež okoljskih davkov povečeval s 3,0 % BDP na 3,4 % BDP. Potem se je zmanjševal in v letu 2007 po naši oceni padel na raven iz leta 2000 (3,0 % BDP). Zmanjševanje je bilo predvsem posledica nizke stopnje obdavčitve pogonskih 18 Po naši oceni se je od leta 1995 delež varčevanja v bankah zmanjšal z 90 % na okoli polovico. Po finančnih računih BS, ki so na voljo od 2001, pa delež gotovine in vlog še naprej pada, saj so leta 2001 predstavljale 52,1 %, leta 2007 pa 45,6 % vseh finančnih sredstev; njihov obseg pa se je v omenjenem obdobju nominalno povečal 2,2-krat. 19 Zadnji razpoložljivi podatki so na voljo do leta 2006. Tabela 9: Prihodki iz okoljskih davkov, v % BDP 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 EU np np np 2,69 2,71 2,67 2,62 2,56 Avstrija 2,11 2,38 2,58 2,65 2,71 2,68 2,62 2,48 Belgija 2,24 2,27 2,26 2,21 2,27 2,37 2,35 2,17 Bolgarija np 2,46 2,78 2,27 3,02 3,38 3,07 3,12 Ciper 2,85 2,67 2,96 2,93 3,75 3,98 3,52 3,30 Češka 2,85 2,48 2,55 2,47 2,55 2,64 2,69 2,58 Danska 4,52 5,18 5,14 5,29 5,13 5,51 5,84 6,00 Estonija 0,77 1,69 2,11 1,97 1,89 2,12 2,27 2,21 Finska 2,92 3,12 2,94 3,03 3,16 3,21 3,07 2,96 Francija 2,80 2,49 2,35 2,51 2,43 2,43 2,35 2,31 Grčija 3,12 2,34 2,53 2,28 2,17 2,16 2,05 1,96 Irska 3,05 2,88 2,33 2,31 2,30 2,47 2,48 2,47 Italija 2,85 2,67 2,96 2,93 3,75 3,98 3,52 3,30 Latvija 1,21 2,40 2,16 2,30 2,50 2,60 2,66 2,38 Litva 1,18 1,82 1,91 2,10 2,09 2,02 1,91 1,83 Luksemburg 2,96 2,78 2,82 2,77 2,79 3,06 2,97 2,64 Madžarska 3,07 2,99 2,85 2,82 2,65 2,80 2,80 2,86 Malta 3,19 3,68 3,68 3,45 3,42 3,08 3,34 3,40 Nemčija 2,32 2,38 2,52 2,52 2,65 2,53 2,46 2,40 Nizozemska 3,61 3,89 3,76 3,63 3,70 3,84 3,96 4,10 Poljska 1,84 2,09 2,07 2,40 2,46 2,59 2,65 2,76 Portugalska 3,48 2,73 2,97 3,15 3,11 3,11 3,06 2,95 Romunija np np np 2,13 2,45 2,41 2,02 1,93 Slovaška np 2,21 1,94 2,36 2,62 2,68 2,56 2,43 Slovenija np 2,99 3,29 3,31 3,36 3,37 3,26 3,07 Španija 2,19 2,19 2,08 2,08 2,05 2,00 1,94 1,86 Švedska 2,76 2,74 2,78 2,85 2,86 2,80 2,83 2,72 Zdr. kraljestvo 2,94 3,04 2,81 2,73 2,67 2,60 2,50 2,40 Vir: Environment, Environmental Accounts (Eurostat). Opomba: np - ni podatka. goriv v letih, ko se je vpliv naraščanja svetovnih cen nafte na inflacijo blažilo z nizko ravnijo obdavčitve pogonskih goriv. Sicer ima Slovenija med državami EU relativno visok delež okoljskih davkov. V letu 2006 so imele večjega le Bolgarija, Ciper, Malta, Nizozemska in Danska. V strukturi teh davkov glede na delež v BDP ima Slovenija relativno veliko davkov na energijo in na onesnaževanje ter rabo naravnih virov, nekoliko manj pa na prometna sredstva. V okviru slednjih ima že 13 držav članic dajatve na osebna vozila vezane na izpuste CO2. V Sloveniji se takšna zakonodaja še ne pripravlja. Gibanje kazalca deleža prihodkov iz okoljskih davkov v BDP ne odraža nujno dejanske slike okoljske politike. Delež prihodkov iz okoljskih davkov relativno glede na BDP ne kaže nujno na uresničevanje okoljskih ciljev, saj se lahko ta povečuje prav zaradi večje rabe naravnih virov in energije, kar pomeni neugodne strukturne spremembe Ekonomsko ogledalo, januar 2009 33 Izbrane teme Slika 46: Prihodki iz okoljskih davkov, 2006 Davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov I Davki na prometna sredstva i Davki na energijo v gospodarstvu. Podobno se lahko prihodki manjšajo zaradi učinkovitejše rabe energije in naravnih virov ali zaradi okoljsko naravnane fiskalne politike, ki uvede davčne olajšave na okoljsko manj škodljive proizvode. Podobno lahko delež pada, če se z večanjem cestnin, ki niso davčni prihodek, zmanjša nadomestilo za rabo cest. Ali pa z novim inštrumentom okoljske politike, kot je trgovanje z emisijskimi dovoljenji, ki nadomešča davek na energijo tistih, ki so vključeni v to trgovanje. Kazalnik, ki te pomanjkljivosti kazalnika deleža prihodkov iz okoljskih davkov odpravlja, je kazalnik implicitne davčne stopnje okoljskih davkov. Med slednjimi statistika zaenkrat spremlja implicitno davčno stopnjo na rabo energije, ki kaže obdavčitev v evrih na enoto končne rabe energije.20 Izdatki sektorja država po namenih (COFOG), 200721 SURS enkrat letno objavlja podatke o izdatkih sektorja država po namenih oz. po funkcijah države. Priprava podatkov temelji na metodologiji COFOG22, ki deli izdatke države na deset skupin namenov, ki jih financira država, ti pa se naprej delijo še na drugem in tretjem nivoju. Evropska komisija si prizadeva, da bi vse države članice začele s pripravo in objavo podatkov po namenih na drugem nivoju. Podatki o izdatkih po namenu na drugem nivoju so namreč ključni za analize učinkovitosti javnofinančnih izdatkov. Primerljivi podatki na drugem nivoju COFOG še vedno niso na voljo, saj so pri vseh državah članicah še vedno velike omejitve za pripravo podatkov. V Sloveniji so podatki na drugem nivoju na voljo za tri skupine namenov: socialno zaščito, zdravstveno varstvo in izobraževanje, ki pa hkrati poleg izdatkov za javno upravo, predstavljajo tudi največje deleže celotnih izdatkov države. Delež celotnih izdatkov sektorja država v primerjavi z BDP se je v letu 2007 znižal za 2 o. t. Izdatki sektorja država v primerjavi z BDP v zadnjih letih padajo, vendar je bilo to znižanje najvišje do sedaj. Razlog za takšno zmanjšanje je deloma tudi počasnejša rast izdatkov v ugodnih makroekonomskih pogojih. 6 5 4 3 2 0 Tabela 10: Izdatki sektorja država v Sloveniji po namenih v % BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Izdatki sektorja država skupaj 46,7 47,6 46,3 46,4 45,8 45,3 44,5 42,4 Javna uprava 6,7 7,7 7,0 6,6 6,5 6,4 6,1 6,2 Obramba 1,1 1,2 1,2 1,2 1,3 1,3 1,5 1,3 Javni red in varnost 1,7 1,8 1,8 1,8 1,8 1,6 1,7 1,6 Ekonomske dejavnosti 5,2 4,3 4,4 4,8 4,1 4,0 3,9 4,0 Varstvo okolja 0,4 0,5 0,5 0,6 0,6 0,5 0,4 0,4 Stanovanjske dej. in urejanje okolja 0,6 0,6 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 0,5 Zdravstvo 6,4 6,7 6,6 6,5 6,2 6,1 6,0 5,9 Rekreacija, kultura, religija 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,2 1,1 Izobraževanje 6,3 6,4 6,3 6,4 6,3 6,4 6,3 5,8 Socialna zaščita 17,3 17,3 17,0 17,0 17,4 17,3 16,9 15,5 Vir: Izdatki sektorja država po namenih, Slovenija, 2000-2007 (SURS), 2009. 20 Ta kazalnik bo letos vpeljan v poročilo o razvoju kot kazalnik spremljanja Strategije razvoja Slovenije. 21 Zadnji podatki za Slovenijo so na voljo za leto 2007. 22 COFOG je metodologija Združenih narodov iz leta 1999, ki jo za pripravo podatkov znotraj t.i. programa poročanja v skladu z evropskim sistemom računov ESA 95, predpisuje tudi Evropska komisija. COFOG ima tri nivoje. Na prvem nivoju se izdatki razvrščajo v 10 področij (divisions), ki so označeni z dvomestnimi številkami od 01 do 10, na drugem nivoju na 69 oddelkov (groups), ki so označeni s trimestnimi številkami od 011 do 109 in na tretjem nivoju na 111 pododdelkov (classes), označenih s štirimestnimi številkami od 0111 do 1099. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 34 Izbrane teme Slovenija je po višini izdatkov v primerjavi z BDP za večino namenov blizu povprečja EU. Več izdatkov kot v povprečju EU Slovenija namenja za izobraževanje. Med najslabšimi državami pa je Slovenija pri izdatkih za varstvo okolja, kjer je skupaj z Avstrijo dejansko na predzadnjem mestu. Manj od povprečja EU Slovenija namenja še za stanovanjsko dejavnost in zdravstvo. Največji delež izdatkov predstavljajo izdatki za socialno varnost. Njihov delež je največji, kljub temu da je njihov delež v primerjavi z BDP, potem ko je bil vrsto let dokaj stabilen, v letu 2007 padel za 1,4 o. t. Del tega zmanjšanja lahko pripišemo spremembi zakonodaje na področju socialnih transferov. V primerjavi s povprečjem EU Slovenija za socialno varnost namenja nižji delež izdatkov v primerjavi z BDP, kljub temu pa je še vedno med državami z višjim deležem izdatkov za socialno varnost. Izdatkom za socialno varnost sledijo izdatki za javno upravo, zdravstveno varstvo in izobraževanje. Medtem ko se je delež izdatkov za javno upravo v primerjavi z BDP skozi daljše obdobje zniževal, se je v letu 2007 rahlo zvišal. Izdatki za zdravstveno varstvo v primerjavi z BDP skozi daljše obdobje rahlo upadajo. Znižanje glede na leto 2006 je opaziti še pri izdatkih za izobraževanje, pri ostalih namenih, pa se deleži v primerjavi z BDP ohranjajo na približno enaki ravni, brez večjih odstopanj. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, januar 2009 37 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ažurirana Jesenska napoved 2008 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,8 4,3 4,3 5,9 6,8 4,1 1,1 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.752 27.162 28.704 31.013 34.471 37.403 38.905 41.435 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 12.900 13.599 14.346 15.446 17.076 18.464 19.151 20.345 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 17.000 18.400 19.500 20.700 22.000 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 82 85 87 88 89 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.553 26.848 28.460 30.645 33.792 36.432 37.895 40.379 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.583 26.803 28.316 30.429 33.531 36.135 37.602 40.253 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,9 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 7,7 8,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,6 5,2 5,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,2 4,0 4,5 4,2 3,7 1,3 2,5 2,8 Inflacija2, povprečje leta 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 1,1 3,0 Inflacija2 , konec leta 4,6 3,2 2,3 2,8 5,6 2,2 3,0 3,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,1 12,4 10,6 12,5 13,8 5,8 1,5 4,8 Izvoz proizvodov 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 3,2 1,3 4,1 Izvoz storitev -2,5 10,9 12,0 8,6 17,0 17,6 2,4 7,5 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,7 13,3 6,6 12,2 15,7 6,5 0,5 5,3 Uvoz proizvodov 7,3 14,6 6,8 12,7 15,1 6,0 0,1 5,3 Uvoz storitev 2,8 5,6 5,5 8,8 19,7 10,4 3,1 5,5 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -196 -720 -498 -771 -1.455 -2.266 -1.630 -1.717 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,8 -2,6 -1,7 -2,5 -4,2 -6,1 -4,2 -4,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 13.225 15.343 20.508 24.034 34.358 39.5464 - - - delež v primerjavi z BDP, v % 51,4 56,5 71,4 77,5 99,7 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,128 1,242 1,244 1,254 1,371 1,460 1,270 1,270 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,3 2,7 2,6 2,9 5,0 3,4 2,8 3,8 - delež v BDP, v %* 56,0 55,0 54,4 53,0 52,2 52,6 52,5 52,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,4 3,3 4,1 2,5 3,9 2,2 2,6 - delež v BDP, v %* 19,0 18,9 19,0 18,8 17,7 18,2 18,9 19,2 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 8,1 5,6 3,8 10,4 11,9 7,0 -2,0 5,0 - delež v BDP, v %* 24,0 24,9 25,3 26,3 27,5 28,0 26,5 26,8 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec novembra 2008; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, december 2008 38 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija skupaj 6,1 6,2 - 8,4 6,9 5,9 3,8 1,5 3,3 -1,0 - 7,6 8,9 8,5 12,7 C Rudarstvo 10,4 3,6 - 9,4 13,3 0,7 -6,7 5,0 -9,4 -12,0 - -14,8 10,2 34,3 23,5 D Predelovalne dejavnosti 6,5 7,5 - 9,7 8,1 6,8 5,7 1,7 3,6 -0,6 - 9,1 10,6 9,3 14,0 E Oskrba z elektriko, plin., vodo1 -0,9 -11,1 - -8,1 -14,9 -5,0 -15,9 -3,3 7,1 -2,1 - 0,2 -11,9 -13,0 -10,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,3 18,4 - 35,5 31,5 16,7 2,8 32,5 16,5 16,6 - 37,4 30,9 38,1 34,7 Stavbe 14,0 15,7 - 22,6 31,5 9,9 5,6 37,2 7,9 12,4 - 27,8 12,7 27,6 26,8 Gradbeni inženirski objekti 16,8 24,9 - 67,0 35,2 26,1 2,4 28,3 23,0 19,6 - 64,1 75,0 63,1 49,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 - 7,0 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 - 14,9 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 - 6,0 8,3 12,3 11,8 15,7 13,2 10,5 - 1,9 6,0 9,5 8,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,6 5,5 - 6,4 3,8 5,7 6,0 5,8 5,7 6,1 - 3,5 2,4 12,3 6,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili, vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 11,7 14,2 - 5,6 13,0 19,6 18,2 26,5 21,2 15,4 - 0,3 9,6 6,8 11,9 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 - 19,7 15,0 15,1 15,2 20,6 23,9 20,8 - 19,6 19,0 20,2 21,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,6 4,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 -0,9 1,7 7,2 5,4 19,7 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 4,8 0,5 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 5,2 -8,4 5,4 2,3 23,4 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,7 9,0 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -5,8 8,9 9,8 8,4 17,6 Prihodek v gostinstvu 6,1 0,4 - -1,4 -0,5 2,3 0,9 -2,7 -2,8 -6,4 - -3,1 -2,0 0,5 -0,8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 - 101,3 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 - 32,2 31,1 37,9 37,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 2 15 15 13 11 10 8 4 -14 15 16 14 15 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -6 13 13 12 11 8 1 -8 -22 12 14 12 13 v gradbeništvu 3 17 3 19 21 15 14 15 9 3 -16 15 21 22 20 v storitvenih dejavnostih 26 29 22 30 29 30 27 29 26 25 8 31 29 29 30 v trgovini na drobno 22 27 23 23 26 29 29 29 28 27 7 21 25 24 26 potrošnikov -14 -11 -20 -8 -7 -10 -17 -19 -16 -17 -28 -8 -8 -8 -10 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 39 Statistična priloga 2007 2008 2009 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 3,2 5,4 8,7 8,0 1,5 10,0 1,6 -0,7 0,6 7,7 -3,0 9,0 -1,0 2,2 -2,1 -7,0 5,4 -2,8 -14,0 - - 8,8 8,3 -5,8 18,9 -9,7 -2,0 -4,6 -15,2 12,8 9,5 -3,9 0,2 -17,1 -11,5 7,6 -36,7 -0,9 -7,2 -20,6 - - 4,3 6,9 10,0 8,4 2,5 11,8 3,0 1,7 0,8 8,1 -2,9 9,4 -0,6 2,2 -2,5 -5,9 5,8 -2,9 -14,7 - - -16,1 -17,4 -5,1 -1,7 -8,2 -10,9 -14,3 -21,5 -7,2 0,3 -2,2 7,1 3,1 11,1 -0,7 -6,6 0,9 0,0 3,7 - - 48,6 17,4 20,0 31,6 4,1 10,0 7,4 -11,8 38,7 41,3 21,2 23,1 13,6 14,0 18,6 10,4 20,8 10,7 -8,1 - - 55,1 17,3 21,1 17,3 -5,4 1,9 19,7 -4,1 55,0 43,7 19,1 11,7 4,8 7,9 1,9 14,7 20,9 6,6 -20,7 - - 45,2 17,4 19,3 52,7 13,5 16,1 -0,1 -18,0 23,7 39,3 22,9 32,0 20,0 18,8 31,7 7,3 20,7 13,1 2,5 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 9,5 6,5 10,6 12,9 13,4 16,8 11,7 7,0 18,1 23,9 7,2 17,4 11,8 10,3 12,7 5,8 12,8 2,8 0,9 - - 4,5 1,2 4,7 4,7 7,9 9,4 4,5 4,3 6,4 14,9 -1,8 8,2 4,8 4,1 7,6 2,8 7,9 3,9 3,2 - - 14,8 12,3 17,1 22,6 19,3 24,4 19,2 10,5 31,4 33,4 17,0 27,5 19,2 17,1 18,3 9,3 18,1 2,2 -0,8 - - 15,5 8,4 19,6 12,7 13,2 19,5 19,2 7,5 21,6 30,1 12,2 31,8 20,7 19,2 22,8 11,1 27,8 11,4 1,3 - - 7,6 6,0 6,0 9,6 3,6 4,6 8,3 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 4,0 - 8,6 12,0 0,9 7,2 -3,7 4,2 2,6 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 5,0 - 7,0 2,1 9,8 11,0 7,8 4,8 13,7 -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 3,0 - -2,0 1,2 0,5 4,7 1,7 1,3 0,1 1,1 -3,4 2,6 -6,9 -3,3 1,6 -6,7 -5,1 -5,9 -4,8 -3,8 -6,2 - - 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 - - 16 14 15 13 11 10 10 12 10 10 11 10 8 5 5 4 3 -3 -17 -22 -27 14 12 12 12 11 10 11 11 10 7 6 4 1 -3 -6 -8 -11 -17 -23 -27 -30 21 21 17 16 11 12 10 19 14 13 17 11 10 7 6 0 2 -4 -16 -28 -35 28 30 32 30 28 30 25 27 28 29 29 27 26 25 25 26 25 22 7 -4 -8 26 26 26 28 33 28 29 31 29 28 30 29 29 27 29 27 25 25 1 -4 -7 -4 -8 -6 -9 -16 -17 -19 -16 -23 -20 -15 -12 -18 -19 -19 -20 -12 -17 -33 -35 -44 Ekonomsko ogledalo, december 2008 40 Statistična priloga Trg dela 2005 2006 2007 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 905,0 910,7 925,3 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,5 918,0 919,2 920,0 921,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 813,1 824,8 854,0 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 838,0 841,5 845,8 849,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,7 38,9 41,6 43,1 42,0 41,0 40,3 41,9 41,2 40,6 43,0 43,1 43,1 41,9 V industriji in gradbeništvu 310,9 313,3 322,9 317,4 322,2 324,8 327,3 327,3 331,5 333,2 316,2 317,8 318,3 320,5 - v predelovalnih dejavnostih 233,7 227,9 229,9 229,4 230,2 229,6 230,4 230,0 230,2 228,6 228,9 229,6 229,7 230,0 - v gradbeništvu 61,7 69,9 77,8 72,8 76,8 80,0 81,7 82,2 86,2 89,5 72,1 73,0 73,3 75,3 V storitvah 463,5 472,6 489,5 481,3 488,5 490,3 497,8 501,6 506,7 507,9 478,8 480,7 484,4 486,6 - v javni upravi 49,1 50,2 50,1 49,7 50,1 50,2 50,3 50,6 50,7 50,9 49,8 49,7 49,7 49,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 106,5 109,1 110,0 109,9 110,2 109,3 110,6 111,3 111,9 111,1 109,5 109,9 110,2 110,4 ZAPOSLENI1 731,6 741,6 766,0 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 749,5 752,9 757,0 761,3 V podjetjih in organizacijah 666,2 675,1 696,1 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 682,8 685,6 689,0 692,4 Pri fizičnih osebah 65,4 66,5 69,9 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 66,7 67,3 68,0 68,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 81,5 83,3 87,9 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 88,5 88,6 88,8 87,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI 91,9 85,8 71,3 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 80,0 77,7 74,2 72,6 Ženske 49,4 47,0 39,1 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 43,2 42,1 40,7 40,2 Mladi (do 26. leta) 22,2 18,2 11,9 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 15,1 14,2 12,8 12,2 Starejši od 40 let 40,1 39,7 37,1 38,7 37,2 36,6 36,1 36,3 34,7 34,3 39,0 38,8 38,1 37,7 Brez strokovne izobrazbe 37,5 33,7 28,0 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 31,6 30,7 29,0 28,2 Brezposelni več kot 1 leto 43,4 41,9 36,5 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 39,6 39,0 37,9 37,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 23,3 22,7 16,6 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 19,9 19,1 18,3 17,2 STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 10,2 9,4 7,7 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 8,7 8,4 8,1 7,9 Moški 8,6 7,7 6,2 6,9 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 7,2 7,0 6,6 6,3 Ženske 12,1 11,5 9,6 10,3 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 10,6 10,3 10,0 9,8 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 8,0 5,2 21,5 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 6,7 1,2 0,8 1,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,7 18,6 14,7 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 1,3 0,8 0,9 1,0 Izgubili delo 67,2 63,8 52,5 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 7,6 3,8 4,0 4,0 Brezposelni dobili delo 53,9 57,4 49,1 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 5,1 4,4 5,2 4,2 Črtani brezposelni 33,1 39,2 28,0 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 2,0 2,5 3,1 2,4 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 3,9 7,8 15,3 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 0,3 1,2 2,5 3,6 Upokojitve2 18,4 20,6 20,7 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 2,0 1,8 1,4 1,7 Umrli2 2,3 2,5 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,7 0,7 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 32,7 36,7 37,8 14,3 9,2 4,6 9,9 8,9 3,3 4,5 9,1 3,5 1,8 0,8 PROSTA DELOVNA MESTA3 16,9 19,0 20,2 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 20,0 17,8 23,6 20,6 Od teh za določen čas, v % 75,6 75,3 76,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,6 77,1 75,1 77,5 76,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 41,6 48,3 60,2 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 51,0 52,2 54,7 58,3 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 4,6 5,3 6,5 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 6,1 6,2 6,5 6,9 NOVE ZAPOSLITVE 137,0 155,9 160,0 39,1 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 13,5 11,6 13,9 14,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 942,4 940,5 944,6 950,7 950,3 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 40,2 41,8 41,9 42,1 41,2 41,2 41,2 40,6 40,6 40,7 40,3 40,2 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 325,7 326,0 327,1 328,8 330,3 331,4 332,8 332,7 332,7 334,1 333,9 331,6 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 230,3 230,1 230,2 229,0 228,5 228,5 227,6 226,1 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 80,9 81,2 82,2 83,3 84,8 86,2 87,5 88,7 89,2 90,6 91,2 90,4 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 498,5 499,6 502,0 503,4 505,2 507,0 508,0 506,5 506,6 510,6 513,9 515,1 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 50,4 50,6 50,7 50,5 50,6 50,7 50,9 50,7 50,8 51,0 50,9 50,8 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 110,5 110,9 111,4 111,5 111,7 112,0 111,9 110,6 110,4 112,3 113,0 113,4 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 36,3 37,0 36,4 35,6 35,0 34,7 34,5 34,6 34,4 33,9 34,0 21,5 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,8 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 6,1 6,0 6,0 5,9 5,8 6,0 6,0 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 9,6 9,4 9,6 9,3 9,0 9,2 9,0 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -0,3 -1,9 4,1 6,1 -0,5 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,4 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 1,6 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 3,3 5,0 -0,7 -0,9 6,2 5,6 4,6 -0,3 7,1 1,7 0,1 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,4 2,4 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 7,0 7,0 7,2 7,4 7,4 7,6 7,6 7,6 7,6 7,8 8,2 8,7 9,0 9,2 9,5 9,9 10,0 10,2 10,2 13,4 13,0 11,8 9,9 16,9 18,2 13,6 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 Ekonomsko ogledalo, december 2008 42 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2005 2006 2007 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 1 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 4,8 5,9 5,4 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 6,4 4,8 5,0 5,9 Zasebni sektor (A do K) 5,4 5,4 6,9 6,3 6,3 6,7 8,1 8,3 9,4 9,3 7,7 5,8 5,5 6,9 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 3,9 5,6 8,2 6,2 8,0 7,3 11,2 10,1 8,8 10,1 8,2 5,3 5,1 9,4 A Kmetijstvo 3,7 5,6 8,2 6,4 8,0 7,3 11,0 10,2 8,8 10,1 8,4 5,5 5,5 9,4 B Ribištvo 6,9 7,9 8,0 -3,8 8,2 8,2 17,5 6,8 7,7 9,5 3,3 -2,7 -11,4 9,9 Industrija, gradbeništvo (C do F) 5,8 5,5 6,5 5,7 5,8 6,3 8,1 8,0 9,5 9,2 7,5 5,1 4,5 6,7 C Rudarstvo 6,3 4,5 7,0 3,6 4,3 6,0 13,4 10,1 14,1 16,1 4,2 3,2 3,4 3,3 D Predelovalne dejavnosti 5,8 5,5 6,8 5,9 5,9 6,8 8,4 8,2 9,7 9,3 7,8 5,3 4,5 7,1 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 9,7 5,6 6,2 3,0 5,0 5,5 10,7 9,0 9,4 9,3 4,6 2,8 1,6 4,2 F Gradbeništvo 4,8 6,2 6,5 7,1 6,7 5,6 6,6 7,5 9,5 9,1 8,4 6,4 6,6 7,5 Proizvodne storitve (G do I) 4,7 5,0 7,0 7,3 6,4 6,8 7,2 7,9 8,9 9,2 8,0 6,7 7,1 7,4 G Trgovina 4,8 5,6 7,6 8,0 7,4 7,5 7,4 7,4 9,0 8,8 9,1 6,7 8,3 8,6 H Gostinstvo 3,2 4,4 6,0 4,0 5,3 5,4 8,7 10,1 10,3 10,1 3,9 2,7 5,4 4,4 I Promet, skladiščenje, zveze 5,1 3,6 5,7 6,7 4,4 5,6 5,9 7,7 7,9 9,4 6,9 7,9 5,3 5,4 Poslovne storitve (J do K) 3,9 4,7 6,8 5,7 6,2 6,8 8,3 8,8 9,4 8,9 7,0 5,2 5,0 5,4 J Finančno posredništvo 6,7 7,2 7,3 7,9 7,8 5,7 7,4 8,1 8,8 8,2 8,7 9,1 6,0 6,5 K Poslovanje z nepremičninami 3,2 3,9 7,2 5,3 6,1 7,8 9,4 9,5 10,1 9,6 6,8 4,0 5,1 5,6 Javne storitve (L do O) 3,3 3,5 4,1 3,5 4,6 4,4 3,8 7,1 7,0 11,7 3,6 2,8 4,2 4,1 L Javna uprava 3,2 3,1 5,1 2,5 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 2,6 1,7 3,2 3,8 M Izobraževanje 4,8 4,8 3,9 4,8 5,7 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 4,9 4,5 4,9 5,5 N Zdravstvo, socialno varstvo 2,2 2,7 3,2 2,7 3,7 4,0 2,4 6,1 4,8 16,7 3,2 1,9 3,0 3,2 O Dr. javne, skupne in oseb. stor. 2,7 2,1 3,9 4,1 2,9 3,9 4,5 4,5 6,7 9,2 2,9 2,3 7,0 2,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno -0,7 0,2 0,8 0,9 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 0,7 1,0 0,9 0,8 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) -0,2 0,7 2,3 1,4 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 1,6 1,3 1,2 1,4 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 -0,9 2,1 2,1 2,0 2,2 2,1 1,4 1,5 0,4 2,3 2,3 1,9 1,8 USD za EUR 1,2448 1,2557 1,3706 1,3105 1,3482 1,3745 1,4494 1,4998 1,5620 1,5038 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. ]Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 20012003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 43 Statistična priloga 2007 2008 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 5,8 5,2 6,9 5,7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 6,4 5,5 7,6 6,8 5,6 8,2 8,4 7,6 6,9 9,4 8,5 10,7 8,2 9,5 10,1 7,2 10,7 7,7 1,0 8,6 6,0 8,5 8,8 4,6 8,4 15,1 9,5 8,5 15,2 6,8 9,4 8,9 8,1 12,7 6,3 11,4 9,2 -0,9 8,7 5,9 8,5 8,7 4,6 7,9 15,2 9,5 8,7 15,5 6,7 9,6 8,9 7,9 12,7 6,3 11,4 9,8 -0,8 5,3 9,5 8,6 12,4 3,5 30,6 13,0 10,0 2,5 4,4 14,0 -1,3 10,2 14,8 12,5 5,7 10,4 -11,5 -7,2 5,8 5,0 7,3 6,3 5,5 7,8 8,7 7,8 6,2 9,8 8,1 11,2 8,2 9,2 10,8 6,3 10,6 8,1 -1,1 4,7 4,8 6,6 3,9 7,5 9,5 10,2 21,6 5,9 10,4 14,1 12,3 17,7 12,3 17,5 10,2 20,5 38,5 -5,0 5,7 5,1 7,5 6,9 6,0 7,9 9,2 8,0 6,1 10,2 8,5 11,2 8,4 9,5 10,8 6,5 10,7 6,8 -1,1 3,0 7,7 3,5 5,2 7,7 11,1 11,2 9,6 8,1 10,8 8,3 12,1 8,5 7,7 14,1 6,9 7,4 20,9 1,9 8,1 4,5 8,5 5,3 3,1 6,7 7,4 5,6 7,3 8,6 6,6 11,9 7,3 9,5 9,9 6,0 11,4 7,4 -0,7 6,0 5,9 7,5 7,1 5,9 7,2 6,7 7,7 7,3 8,2 8,1 9,7 7,8 9,1 8,9 8,4 10,3 7,6 5,1 6,8 6,7 7,8 7,8 7,0 7,1 8,3 6,7 6,5 8,8 7,0 10,1 8,0 8,9 9,2 7,0 10,1 7,9 4,1 5,1 6,5 6,5 6,0 3,8 7,6 10,5 8,0 10,6 11,0 8,7 10,9 11,1 8,9 10,5 9,1 10,8 7,7 1,9 4,1 3,8 6,9 5,7 4,0 6,6 2,6 9,1 7,5 5,9 9,6 8,3 6,2 9,2 7,4 10,7 10,1 6,9 7,7 7,4 5,8 8,2 7,2 5,1 10,1 8,7 6,3 7,4 9,3 9,8 10,4 8,0 9,9 9,3 7,0 10,5 6,2 -0,6 9,9 7,0 8,5 7,1 1,6 13,9 8,0 1,0 6,7 6,7 10,7 12,0 6,6 7,9 6,9 6,5 11,1 0,9 -6,6 6,8 5,8 8,4 7,6 7,3 8,7 9,8 9,6 8,1 10,8 9,6 10,0 9,1 11,3 10,7 7,6 10,6 8,9 3,8 4,7 4,9 5,8 3,5 3,8 3,3 3,9 4,1 4,5 9,6 7,2 7,0 6,7 7,5 5,8 16,5 12,8 13,1 12,2 5,2 5,7 8,7 4,9 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,9 13,3 12,9 16,0 6,4 5,1 4,3 2,6 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,6 6,0 5,0 10,8 7,3 8,0 9,4 3,4 4,3 5,4 3,3 3,3 2,1 2,0 3,0 3,6 8,0 6,7 3,8 4,4 6,2 4,8 24,2 21,2 20,8 20,1 1,9 3,9 4,5 3,1 4,0 3,0 5,1 5,3 5,0 6,9 1,8 5,9 6,7 7,3 6,0 11,1 10,5 12,1 -3,2 0,7 0,6 0,6 0,5 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 1,7 2,3 2,5 2,2 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 2,0 2,1 2,1 2,5 2,0 2,3 2,3 1,8 1,5 1,2 1,5 2,4 1,3 0,9 0,7 0,9 -0,3 -1,0 -0,2 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 1,4570 1,4718 1,4748 1,5527 1,5750 1,5557 1,5553 1,5770 1,4975 1,4369 1,3322 1,2732 Ekonomsko ogledalo, december 2008 44 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 2,3 3,0 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 2,7 2,1 2,3 2,6 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 3,7 6,5 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 4,0 3,0 3,9 6,3 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 5,5 6,0 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 5,5 5,4 5,6 5,7 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 1,8 0,9 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 3,6 2,6 -0,5 -0,7 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 -0,2 1,0 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 -0,1 -0,9 0,4 1,0 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 5,0 5,2 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 5,1 5,3 4,7 4,8 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,5 1,4 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 0,9 1,4 2,3 1,4 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,2 0,8 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -0,4 -0,9 0,6 0,4 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,0 0,4 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 1,4 -0,7 -0,6 -0,3 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 2,5 2,5 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 2,9 2,6 2,2 1,4 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 1,1 0,6 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 0,5 1,5 1,1 -1,1 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 6,9 6,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,9 7,1 6,7 6,6 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 4,2 3,1 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 5,0 4,7 3,0 2,9 HICP 2,5 3,8 5,5 2,6 3,3 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 2,8 2,3 2,6 2,9 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2,8 2,3 3,9 1,6 2,0 2,5 3,1 4,4 4,4 4,1 2,8 2,0 1,3 1,5 1,7 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 1,9 1,9 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 2,3 1,9 1,5 1,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,9 4,3 4,6 4,1 3,6 3,4 3,9 5,2 3,0 3,9 4,6 4,5 4,7 Domači trg 2,3 5,4 5,6 4,5 5,1 5,4 6,5 5,9 6,3 6,5 3,8 3,5 5,1 5,0 4,9 Tuji trg 2,2 2,9 2,1 4,1 4,2 2,8 0,7 0,8 1,4 3,8 2,2 4,2 4,1 4,0 4,4 na evrskem območju 2,6 5,0 2,1 7,1 7,3 4,6 1,4 1,2 1,6 4,1 1,3 7,1 6,9 7,3 7,6 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,6 -0,6 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 -0,3 -0,3 -1,2 -0,7 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,6 7,0 6,6 2,4 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 7,8 6,6 6,7 7,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -2,0 -0,1 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -0,4 -4,6 -0,8 -0,3 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,0 -2,2 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -2,0 -7,5 -2,3 -2,6 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -6,3 -6,2 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 -7,4 -5,8 -5,8 -6,5 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,7 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 0,7 0,8 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 2,6 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 3,3 3,4 3,1 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,9 3,2 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 2,8 0,0 2,8 3,1 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: Sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 45 Statistična priloga 2007 2008 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2,9 3,6 3,8 3,5 3,5 5,1 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 6,3 6,9 7,6 6,9 10,0 13,3 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 6,2 6,0 8,1 8,5 7,6 6,5 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 1,0 2,4 2,7 4,1 3,1 1,8 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,0 4,6 4,8 0,4 1,7 1,9 3,2 1,4 6,7 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 9,4 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 5,2 5,7 4,5 3,3 3,0 3,6 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 1,1 1,7 2,0 0,7 0,8 0,8 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 0,4 1,5 0,9 -1,6 -1,9 0,4 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,6 2,6 -3,6 -5,4 0,2 1,2 1,2 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 3,0 3,3 4,4 4,8 4,5 4,9 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 1,4 1,4 1,4 1,4 3,7 3,6 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,8 6,4 6,5 7,0 7,6 7,9 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 3,1 3,2 3,3 4,0 3,8 3,0 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,5 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,1 3,8 4,0 3,4 3,6 5,1 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,9 2,5 2,5 2,3 2,5 2,7 3,3 3,2 4,2 4,3 4,6 4,3 4,4 4,4 4,7 4,0 3,6 3,1 2,8 2,6 1,9 2,4 2,6 2,9 3,0 3,7 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 4,7 4,6 4,3 4,2 3,9 3,7 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,7 4,6 5,2 5,6 4,8 4,0 3,1 2,0 5,1 5,2 5,2 5,3 5,8 6,3 6,8 6,3 6,5 5,5 5,7 6,2 6,3 6,5 6,9 7,0 5,7 4,8 3,6 3,1 4,3 3,9 3,4 3,0 1,9 1,1 0,3 0,6 0,5 1,2 0,8 0,4 1,0 2,7 3,5 4,1 3,9 3,3 2,5 0,8 7,6 6,7 5,5 4,7 3,8 2,1 1,1 0,9 0,8 1,9 1,0 0,4 0,8 3,5 3,9 4,6 3,7 2,9 1,2 -0,1 -0,8 -0,5 0,0 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 6,7 6,1 2,9 3,6 0,8 -0,2 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,4 0,5 0,7 3,5 3,2 4,6 3,7 1,6 -1,1 -1,0 0,9 1,3 -2,6 -3,6 2,2 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -3,3 -0,8 -0,8 -5,5 -6,6 2,1 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -6,0 -6,0 -6,0 0,7 -5,7 14,3 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 2,4 2,3 2,2 3,8 3,0 3,0 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,6 4,0 4,3 2,9 -2,3 3,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 Ekonomsko ogledalo, december 2008 46 Statistična priloga Plačilna bilanca 2005 2006 2007 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 1 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -498 -771 -1.455 -96 -216 -480 -663 -512 -482 -454 17 -109 -3 -105 -100 Blago1 -1.026 -1.151 -1.666 -242 -359 -401 -664 -494 -679 -744 -82 -80 -80 -134 -146 Izvoz 14.599 17.028 19.798 4.783 5.027 4.927 5.062 5.138 5.413 5.125 1.471 1.514 1.798 1.586 1.729 Uvoz 15.625 18.179 21.464 5.025 5.386 5.328 5.726 5.632 6.093 5.869 1.553 1.594 1.878 1.720 1.874 Storitve 920 993 1.193 275 366 354 198 355 469 544 123 56 97 116 119 Izvoz 3.214 3.572 4.291 897 1.038 1.307 1.049 1.107 1.243 1.518 321 254 323 347 337 Uvoz 2.293 2.580 3.098 622 672 953 851 752 774 974 198 198 226 230 218 Dohodki -295 -440 -708 -52 -188 -356 -112 -221 -235 -293 -16 -16 -20 -74 -43 Prejemki 647 872 1.169 234 293 298 344 294 325 313 76 75 82 93 100 Izdatki 942 1.312 1.877 286 481 654 456 515 560 607 92 91 102 167 143 Tekoči transferi -97 -173 -274 -76 -34 -78 -86 -152 -37 39 -7 -69 0 -14 -30 Prejemki 738 785 905 197 237 219 252 195 265 277 51 59 87 75 65 Izdatki 835 958 1.178 273 271 296 338 347 301 238 58 128 87 89 95 Kapitalski in finančni račun 970 1.092 1.713 281 177 339 915 426 823 458 -187 220 249 22 -66 Kapitalski račun -114 -131 -52 15 -27 -32 -8 -2 -21 -42 18 6 -9 0 -7 Finančni račun 1.084 1.223 1.765 266 204 371 923 428 844 501 -205 214 258 22 -59 Neposredne naložbe -43 -174 -269 -248 -64 -4 47 151 -34 -84 -114 -135 2 -43 -100 Domače v tujini -516 -687 -1.319 -326 -296 -439 -257 -160 -326 -334 -107 -157 -62 -148 -116 Tuje v Sloveniji 473 513 1.050 79 232 435 304 311 292 250 -8 22 64 104 17 Naložbe v vrednostne papirje -1.313 -1.442 -2.264 -624 -1.204 377 -814 303 -1.127 180 -902 -152 430 -414 -620 Finančni derivativi -10 -13 -21 2 -2 -12 -10 2 0 3 6 -4 1 0 0 Ostale naložbe 2.639 1.571 4.179 1.080 1.484 -22 1.636 53 1.924 401 620 628 -168 425 726 Terjatve -1.459 -1.939 -4.877 -2.413 -455 -1.405 -605 -994 -198 370 -734 -836 -843 -847 481 Komercialni krediti -226 -442 -394 -385 -180 32 139 -508 -166 -8 -27 -164 -194 -97 -10 Posojila -340 -733 -1.890 -372 -456 -435 -627 53 -440 161 -21 -90 -261 -48 -213 Gotovina, vloge -872 -743 -2.601 -1.675 182 -990 -118 -530 366 235 -754 -575 -345 -685 701 Ostale terjatve -22 -21 7 18 0 -12 1 -9 42 -19 68 -7 -43 -16 3 Obveznosti 4.098 3.510 9.057 3.493 1.939 1.383 2.241 1.047 2.122 31 1.355 1.464 675 1.272 245 Komercialni krediti 291 479 503 269 55 -88 268 177 300 68 -172 218 223 -19 89 Posojila 2.731 2.064 3.840 32 1.554 910 1.345 640 1.469 234 146 -52 -62 1.021 301 Vloge 1.053 998 4.727 3.208 338 567 613 253 346 -272 1.406 1.282 521 279 -140 Ostale obveznosti 23 -30 -14 -16 -7 -6 16 -22 7 2 -25 16 -6 -9 -5 Mednarodne denarne rezerve2 -189 1.281 140 55 -11 32 64 -81 80 1 185 -123 -7 55 -65 Statistična napaka -473 -321 -258 -185 39 141 -252 86 -341 -4 170 -110 -245 84 166 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.392 1.680 1.933 456 508 466 504 523 578 595 136 134 185 159 176 Blaga za vmesno porabo 7.723 9.368 10.438 2.609 2.670 2.560 2.593 2.752 2.894 2.731 811 835 963 854 921 Blaga za široko porabo 5.282 5.709 7.014 1.647 1.746 1.790 1.858 1.754 1.816 1.648 503 521 623 545 592 Uvoz investicijskega blaga 2.163 2.565 3.004 658 736 740 870 772 928 855 198 211 249 229 265 Blaga za vmesno porabo 9.764 11.319 12.874 3.152 3.212 3.162 3.344 3.416 3.663 3.543 1.006 987 1.159 1.016 1.119 Blaga za široko porabo 3.877 4.456 5.609 1.238 1.446 1.413 1.508 1.456 1.515 1.468 359 402 477 478 494 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: ]izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 47 Statistična priloga 2007 2008 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 | 9 |10|11 -10 -230 -93 -158 -173 -184 -306 -215 -181 -116 -118 -236 -128 -195 -145 -114 -219 -157 -79 -89 -117 -195 -180 -191 -293 -189 -139 -166 -168 -290 -222 -265 -297 -183 -255 -181 1.712 1.741 1.478 1.708 1.855 1.781 1.426 1.637 1.724 1.778 1.886 1.737 1.791 1.836 1.366 1.923 1.852 1.534 1.791 1.830 1.595 1.903 2.035 1.973 1.719 1.826 1.863 1.944 2.053 2.027 2.012 2.101 1.662 2.106 2.107 1.716 130 94 141 119 79 56 63 109 102 145 149 143 177 154 205 185 153 132 354 443 465 399 382 307 360 372 351 384 413 386 444 521 521 475 442 385 224 349 324 280 303 251 297 264 249 240 264 243 267 367 316 291 289 253 -71 -210 -102 -44 -45 -28 -39 -72 -74 -76 -73 -75 -88 -90 -99 -104 -92 -86 100 97 91 110 112 112 120 97 96 100 108 109 108 108 102 103 114 110 171 307 193 154 157 139 159 169 170 176 181 183 196 199 201 207 206 197 10 -25 -15 -38 -27 -22 -37 -63 -70 -18 -26 -15 4 6 45 -13 -25 -22 96 70 89 59 74 85 93 56 63 75 76 86 102 93 108 76 76 83 87 96 104 97 101 106 130 119 133 94 102 101 98 87 62 89 101 105 221 323 19 -2 139 286 491 99 247 80 228 323 271 186 238 34 -154 203 -20 -11 3 -24 7 5 -20 6 2 -10 6 -6 -21 -11 2 -33 -6 29 240 334 16 21 132 281 511 93 245 90 222 330 293 197 237 67 -149 174 79 96 45 -145 99 -103 50 41 11 99 -50 -7 24 -92 101 -93 -36 91 -32 -154 -61 -224 6 -159 -104 -42 -40 -78 -155 -133 -37 -212 -26 -96 -91 -18 111 250 107 79 93 56 154 83 51 177 105 126 61 120 126 4 56 108 -169 234 119 24 -360 -490 36 18 688 -404 -426 -457 -244 134 -207 253 379 657 -2 -7 -5 -1 -11 0 1 3 3 -3 1 0 0 2 0 1 0 0 333 -121 -136 235 384 901 351 30 -494 517 613 777 534 226 239 -64 -525 -556 -89 -605 -360 -439 -302 -372 70 139 -955 -177 396 183 -776 123 -95 342 -508 -97 -73 31 155 -154 -233 -18 390 -76 -224 -208 -23 -96 -46 16 144 -168 -39 130 -194 -214 -148 -74 -131 -136 -359 174 -41 -80 18 -205 -253 256 -377 282 -286 74 165 -408 -371 -211 53 -217 45 27 -685 129 352 493 -480 -154 140 249 -192 -305 13 -14 3 -1 8 -1 -6 14 -5 -18 48 -9 3 5 -2 -22 9 5 423 484 225 674 686 1.273 282 -108 461 694 217 595 1.310 103 334 -406 -17 -460 -15 59 -303 156 163 97 8 -78 106 150 94 214 -8 29 -97 136 -3 -133 232 231 254 425 209 881 254 116 215 309 -175 511 1.133 108 225 -99 37 -484 199 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 6 7 -8 -6 -14 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 -1 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 -211 -93 74 160 34 -101 -185 116 -65 36 -110 -87 -143 9 -93 80 374 -45 174 166 140 160 180 165 159 146 178 199 194 193 191 202 152 241 196 n.p. 895 918 778 864 959 927 707 892 934 927 1.015 925 953 977 755 998 974 n.p. 610 619 520 651 679 653 526 561 580 613 635 578 604 607 411 630 638 n.p. 242 246 199 295 303 299 268 248 251 273 316 312 301 293 225 337 270 n.p. 1.077 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.116 1.144 1.156 1.225 1.220 1.219 1.292 1.028 1.223 1.296 n.p. 475 478 424 511 576 492 440 466 473 518 515 501 498 519 403 547 543 n.p. Ekonomsko ogledalo, december 2008 48 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2005 2006 2007 2007 1|2|3|4|5|6|7|8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,4 16,6 67 69 69 69 68 68 68 68 68 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 2367 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 23,1 24,9 118 108 106 107 105 107 107 107 110 Gospodinjstva (S.14, 15) 1025,9 1289,4 6818 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3236,0 18105 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 368,1 2305 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1158,7 2401 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2099,2 2298,2 26555 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 V tuji valuti 2199,4 3149,0 1990 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 Vrednostni papirji skupaj 1375,1 1286,8 3570 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.610,3 2.903,4 20.029 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 Čez noč 987,0 1.178,6 6.887 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 Vezane vloge - kratkoročne 1.175,5 1.251,2 8.913 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 292,4 2.857 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 Kratkoročne vloge na odpoklic 137,8 181,2 1.372 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 Vloge v tuji valuti skupaj 1.346,6 1.454,5 559 634 614 607 597 615 610 605 628 Čez noč 534,8 552,7 218 311 293 285 264 280 274 270 278 Vezane vloge - kratkoročne 481,2 545,5 248 240 239 237 251 248 249 242 258 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,3 56 64 64 62 60 61 60 61 62 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 37 19 18 23 22 26 27 32 30 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,47 0,32 0,36 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 Vezane vloge do 1 leta 3,34 2,96 3,36 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,99 4,56 5,80 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,23 4,64 5,76 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,02 2,78 3,85 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 2,19 3,58 4,28 3,75 3,82 3,89 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 6-mesečni 2,24 3,58 4,35 3,89 3,94 4,00 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,80 1,51 2,55 2,15 2,21 2,26 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 6-mesečni 0,87 1,65 2,65 2,26 2,32 2,36 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 49 Statistična priloga 2007 2008 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 | 11 67 67 67 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 69 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 111 114 112 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 181 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 608 589 585 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 551 269 255 260 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 247 248 241 226 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 227 60 60 57 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 42 31 33 42 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 35 0,37 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 5,76 5,59 - 6,25 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 Ekonomsko ogledalo, december 2008 50 Statistična priloga Javne finance 2005 2006 2007 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 1 2 1 3 1 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 11.976,1 12.958,7 14.006,1 3.063,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.353,8 4.005,7 3.854,7 1.060,6 958,7 1.043,9 1.293,0 Tekoči prihodki 11.517,2 12.395,3 13.467,2 2.955,0 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.731,3 1.034,4 926,2 994,4 1.272,6 Davčni prihodki 10.884,0 11.762,0 12.757,9 2.828,7 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 994,5 883,2 951,0 1.219,0 Davki na dohodek in dobiček 2.241,9 2.735,3 2.917,7 587,7 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 188,2 189,9 209,7 462,9 Prispevki za socialno varnost 3.987,7 4.231,2 4.598,0 1.083,4 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 358,4 360,5 364,6 371,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 526,2 472,9 418,1 96,1 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 32,8 32,1 31,1 32,8 Davki na premoženje 170,4 189,1 206,4 22,2 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 6,2 7,9 8,1 10,7 Domači davki na blago in storitve 3.914,7 4.077,3 4.498,6 1.017,6 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 403,2 286,9 327,6 332,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 39,1 50,7 117,1 21,5 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 5,5 6,3 9,7 8,9 Drugi davki 4,0 5,4 2,1 0,3 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 0,3 -0,3 0,3 0,1 Nedavčni prihodki 633,3 633,3 709,2 126,3 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 259,3 39,9 43,0 43,4 53,6 Kapitalski prihodki 113,4 166,8 136,6 19,7 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 7,5 6,1 6,1 6,0 Prejete donacije 9,1 5,4 11,9 2,1 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 0,7 0,4 1,0 0,7 Transferni prihodki 34,0 42,8 42,5 0,2 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 0,1 0,0 0,0 0,3 Prejeta sredstva iz EU 302,4 348,4 348,0 86,2 59,6 55,1 147,1 48,5 94,8 91,0 17,9 26,0 42,3 13,4 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 12.275,7 13.208,7 13.915,5 3.201,2 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.373,0 3.792,9 3.628,5 983,7 1.108,8 1.108,7 1.061,8 Tekoči odhodki 5.353,9 5.689,0 5.950,9 1.482,0 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,4 489,3 473,2 519,5 506,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.016,3 3.180,3 3.276,9 785,8 851,7 814,4 825,0 812,0 898,8 884,1 262,1 262,1 261,6 261,8 Izdatki za blago in storitve 1.911,0 2.073,2 2.212,2 490,3 482,6 518,0 721,3 530,8 597,3 594,2 192,1 146,0 152,2 155,1 Plačila obresti 372,1 376,4 357,0 197,5 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 32,4 62,4 102,7 87,1 Sredstva, izločena v rezerve 54,6 59,0 104,8 8,3 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 2,6 2,7 3,0 2,4 Tekoči transferi 5.598,6 5.925,8 6.143,9 1.457,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 434,9 507,9 514,4 468,2 Subvencije 381,2 402,9 423,4 104,4 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 6,7 54,8 42,8 10,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.628,6 4.871,5 5.093,3 1.219,0 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,4 1.448,9 1.344,8 388,1 415,5 415,5 409,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 563,1 624,1 595,3 130,9 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 39,7 35,5 55,6 48,5 Tekoči transferi v tujino 25,7 27,4 32,0 2,9 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 0,3 2,1 0,5 0,6 Investicijski odhodki 654,2 901,4 1.130,5 133,4 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 44,7 46,3 42,4 46,6 Investicijski transferi 383,4 404,6 334,3 28,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 6,5 9,4 12,7 16,5 Plačila sredstev v proračun EU 285,6 287,9 355,9 100,0 60,6 85,6 109,8 127,7 76,2 67,0 8,3 71,9 19,7 24,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -299,6 -250,0 90,6 - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, januar 2009 51 Statistična priloga 2007 2008 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 3 4 5 6 7 8 910 1.172,5 988,5 1.182,3 1.222,7 1.024,1 1.323,7 1.323,1 1.413,0 1.118,6 1.100,1 1.135,1 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.286,6 1.309,8 1.158,0 944,3 1.159,9 1.168,9 1.003,3 1.259,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.260,5 1.295,1 1.094,2 886,5 1.089,8 1.099,5 934,2 1.194,1 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 288,3 163,1 168,7 251,4 226,3 233,4 235,7 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 371,9 380,7 379,2 377,9 382,1 385,1 397,3 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 32,4 34,5 34,1 33,6 33,9 34,1 36,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 27,2 20,0 20,8 31,4 15,2 16,3 29,3 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 363,3 277,2 475,4 395,4 264,6 514,5 459,9 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 11,0 10,7 11,5 9,6 12,0 10,4 9,1 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 0,2 0,2 0,1 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 63,8 57,9 70,1 69,4 69,0 65,3 68,1 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 108,1 61,0 4,1 5,1 13,5 17,1 8,9 14,6 15,7 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,0 0,7 1,4 0,7 -0,1 1,4 1,4 0,8 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 0,1 0,1 0,2 0,1 0,8 39,7 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 8,7 37,5 8,1 36,6 10,4 47,6 30,6 69,0 2,2 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 15,8 7,7 1.242,4 1.088,3 1.094,3 1.090,3 1.055,3 1.140,5 1.249,6 1.691,7 1.014,7 1.140,4 1.217,9 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,4 1.259,4 506,3 435,8 450,8 463,5 447,9 483,8 500,7 673,7 450,9 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,1 535,2 321,9 268,0 271,1 273,7 269,6 266,2 273,5 285,3 266,1 263,5 282,4 275,1 336,2 287,5 289,8 289,7 304,6 290,2 169,3 158,2 170,2 183,4 164,4 187,4 212,1 321,9 157,5 171,1 202,2 187,3 201,8 208,1 206,6 188,5 199,1 210,3 12,0 6,2 6,8 3,3 7,4 26,6 4,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 3,1 3,4 2,7 3,2 6,5 3,7 10,3 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 639,5 557,8 525,2 467,0 463,7 473,7 547,1 544,3 460,5 517,3 512,0 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 39,7 88,2 57,3 13,0 18,0 18,0 25,6 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 537,7 412,2 406,4 403,6 401,1 405,0 470,5 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 54,7 55,2 57,6 47,1 40,6 49,6 48,9 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 7,3 2,3 4,0 3,3 4,0 1,1 2,2 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 55,6 60,7 72,2 104,2 90,5 117,3 121,0 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,4 19,3 19,2 22,3 23,2 23,8 35,6 49,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 21,6 14,8 23,7 32,4 29,5 30,1 31,3 48,4 40,6 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - 52 Ekonomsko ogledalo, december 2008 Seznam kratic Seznam kratic ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BIS - Bank of International Settlements, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenije, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, MDS - Mednarodni denarni sklad, MF - Ministrstvo za finance, NLB - Nova ljubljanska banka, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, SURS -Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanja, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L - Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O - Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Ekonomsko ogledalo, december 2008 53 Naročilnica Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Elektronska pošta: Tel./faks: Datum naročila: Davčna številka SI Žig in podpis odgovorne osebe Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (1 1 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (1 1 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko ogledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si. faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.