/veriga GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII A A ŠTEVILKA I I NOVEMBER 1981 I I Kaj delajo v tozdu Sidrne verige? ESAB v tozdu Sidrne verige ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Ob cinema tepubtike čestitam® aSem detaacem, up&k&fiencem, naSim &&£ak®m, p o Stemnim pattnetfiem in n&em bcatcem cVecige DPO, samoupravni organi, vodstvo in uredništvo glasila ¥ * ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ -¥ *¥ ¥ ¥ To je zadnje čase gotovo eno najpogostejših vprašanj, ki si ga zastavljajo delavci Verige. Tozd Sidrne verige je zopet na tapeti, in to iz navidezno upravičenih vzrokov. Groba ocena rezultatov našega dela, in sicer slabo doseganje letnega plana ter poslovanje z izgubo ne dopušča drugačnega razmišljanja, kot pa da se slabo dela in da je v končni fazi to »slabo« delo po vrhu vsega še predobro nagrajevano. Vsa ta ugotavljanja so predvsem posledica nepoznavanja oziroma neupoštevanja razmer, v katerih delamo in gospodarimo. Prav zato bom poizkušal razčistiti nekaj dejstev, kar naj bi pripomoglo k pravilnejšemu dojemanju problematike v tozd Sidrne verige in s tem posredno tudi k učinkovitejšemu reševanju le-te! Najprej razčistimo nedoseganje planskih obveznosti za letošnje leto. Vzrok je v nepri-dobljenih naročilih za debele sidrne verige, ki so bila sicer planirana. Zato je pri tej grupi v devetih mesecih izpada za 1.000 t, to pa je ravno primanjkljaj do 100-odst. pokritja plana. Tega pa fizično nismo zmožni nadomestiti z drobnimi verigami. Poudariti pa je hkrati treba, da smo presegli planske obveznosti na internem trgu, in to pri žici za 8 odst. in verigah za 11,7 odst. Vzroki slabega poslovanja v letošnjem letu niso novi in jih poznamo že dalj časa, vendar smo z učinkovitim reševanjem vse preveč odlašali. Za jasnejšo predstavo je treba na začetku navesti nekaj specifičnosti tozda Sidrne verige, ki nas precej izdvajajo od ostalih tozdov. a) V tozdu imamo tri popolnoma različne tehnologije: izdelava verig, toplotna obdelava in vlečenje žice. Zadnji dve sta namenjeni skoraj izključno internemu trgu. b) Porazdelitev proizvodnje po trgih je druga pomembna značilnost, ki je s stališča poslovanja tozda v sedanjih pogojih dokaj neugodna: 50 odst. internega trga, 25 odst. izvoza, 25 odst. domačega trga. Le na domačem trgu, torej za eno četrtino proizvodnje, smo vsaj približno izenačeni z ostalimi tozdi glede pogojev pridobivanja dohodka, medtem ko smo s preostalimi tremi četrtinami v popolnoma podrejenem položaju. c) Naša proizvodnja je močno materialno angažirana, saj predstavljajo stroški materiala kar polovico vseh stroškov. V enem mesecu predelamo toliko materiala kot znaša' mesečna količinska realizacija cele DO. d) Predelava vsega tega materiala in toplotna obdelava izdelkov na internem trgu terjata ogromno energije in od celotne porabljene energije v DO odpade več kot polovica na tozd Sidrne verige. e) Pogoji dela v tozdu Sidrne verige so med najtežjimi v DO, kar se kaže v nezanimanju za to delo tako med ostalimi delavci v DO kot med novimi. Ker v bližnji prihodnosti zaradi znanih težav našega gospodarstva realno ni možno pričakovati izboljšanja stanja na področju gibanja cen in uvoza opreme, po drugi strani pa zaenkrat ni izgledov, da bi v okviru DO lahko nadomestili naš neakumulativni izvoz z izvozom drugih tozdov, je treba pač ugotoviti, da moramo še nekaj časa računati z obstoječimi pogoji tako na področju proizvodnje kot na področju poslovanja izven DO. Osnovne vzroke slabe poslovne uspešnosti tozda Sidrne verige je zato treba v danih pogojih iskati predvsem v okviru izvoza, kot problema DO in v okviru internega trga. Tako reševanje seveda ni preveč zanimivo, predvsem ne za prizadete tozde. Vendar pa bomo le tako dosegli, da bo dohodek resnično prikazan tam, kjer je bil tudi ustvarjen z delom. Področje izvoza je eden osnovnih vzrokov za poslovanje z izgubo, saj je bil v prvih devetih mesecih z izvozom dosežen negativni finančni rezultat v viši- ni 18 milj. dinarjev. To pa je breme, ki ga tozd sam ne more več nositi, inozemski trg pa naših gospodarskih težav oz. divjanja cen pač ne upošteva. Sedanja gospodarska situacija zahteva, da DO mora obdržati sedanji nivo izvoza in ker je izvoz sidrnih verig zaenkrat še nenadomestljiv, moramo izvažati za naše skupne potrebe po devizah. Zato je seveda nesprejemljivo, da nosimo breme izvoza sami. To breme bomo morali porazdeliti. Sicer imamo uvedeno izvozno stimuliranje, katerega namen pa je le spodbujanje proizvodnje za izvoz, ne more pa pokrivati izgub. Na internem trgu poslujemo na principu togega sistema planskih cen ki ga dejansko gibanje stroškov degradira že na začetku leta, ko stopi v veljavo v okviru gospodarskega načrta. Tako nosi vsa nepredvidena povišanja stroškov na polizdelkih in storitvah tozd Sidrne verige, ne pa tozd, ki. uspešno prodaja končne izdelke in zanje skoraj po pravilu med letom pridobi tudi povišanje cen. Na tak način poslovanje na internem trgu 'neizogibno zaide v izgubo. Pri našem obsegu proizvodnje za interni trg (50 odst.) je to drugi pomemben vir slabega poslovnega rezultata. V prvih devetih mesecih je interni trg v izgubi za 10 milj. dinarjev na področju proizvodnje verig, čeprav so bile v okviru končnega izdelka uspešno prodane. Upoštevati je treba, da prek internega trga sodelujemo pri skoraj vseh najbolj uspešnih proizvodih drugih tozdov (snežne verige, zaščitne verige, grabeži, bremenske verige, odkovki, verižni transporterji, vijiaki itd.). Gotovo bo marsikdo pomislil na dohodkovne odnose, vendar je tu podobno kot z izvoznim stimuliranjem. Dohodkovni odnosi so namenjeni le za »fino« poravnavo uspešnosti prodaje izdelkov in so učinkoviti šele, ko je finančni rezultat internega trga vsaj 0. Na koncu naj ponovno poudarim, da je bil moj osnovni namen predvsem razjasniti nekatere probleme značilne za tozd Sidrne verige. Z rešitvijo teh problemov bi bila izpolnjena naša zahteva po izenačitvi pogojev pridobivanja dohodka z ostalimi tozdi in šele tedaj bi lahko enakovredno primerjali poslovne uspešnosti posameznih tozdov. M. Ulčar Ob dnevu republike JAJCE, od 25. avgusta 1943 do 7. januarja 1944: Obdobje ustvarjanja nove države. Učvr-ščevanje pridobitev revolucije. Čas, v katerem ima NOV 440 tisoč borcev, sposobnih voditi velike operacije, ki jim tudi zavezniki priznavajo pomen odločilne fronte. Vojne operacije Nemcev niso mogle preprečiti, da bi sredi boja ne rasla v Jugoslaviji ljudska oblast. Kapitulacija Italije je omogočila, da so bila osvobojena obširna ozemlja. Izreden pomen narodnoosvobodilnega gibanja 1943. leta in hudi porazi Hitlerjeve Nemčije so zahtevali odločno rešitev nadaljnje usode jugoslovanskih narodov. Na osvobojenih ozemljih so se ustanavljali številni narodnoosvobodilni odbori. Tako so se začeli razvijati temelji poznejših republiških organov. Imenovali so jih antifašistični sveti narodne osvoboditve posameznih pokrajin. Že na prvem osvobojenem ozemlju se je pokazalo, da NOB ni bil samo boj za osvoboditev države izpod okupatorjevega jarma, temveč da je bil tudi ljudska revolucija, ki naj v Jugoslaviji odpravi kapitalizem. V »užiški republiki« 1941. delta se je prvič pokazalo pravo delovanj e narodnoosvobodilnih odborov. Pregnani so bili predstavniki Stare oblasti, za njimi pa še občinski odbori, orožniki, ■sodišča, okrajna glavarstva itd. Namesto njih je ljudstvo izvolilo svoje odbore, krajevne, občinske in okrajne. Ti so pomagali fronti in zaledju. Skrbeli so za pridobivanje novih partizanov, nabirali hrano in obleko zanje, skrbeli pa so tudi za ranjence. Na njihovih ramah je bila tudi skrb za mir in red na njihovem območju, da trgovina ni zamrla, da je tekel promet in da so bile šole odprte. Na njih je bilo, da so razlastili tiste, ki so sodelovali z okupatorjem, in uporabili njiihovo imetje za potrebe osvobodilnega baja -ali pa za reveže. NOO so bili prvi organi, ki so polagali temelje socialistični Jugoslaviji. S širjenjem narodnoosvobodilnega boja in novih osvobojenih ozemelj se je širila tudi mreža NOO. Toda vse to je bilo po italijanski okupaciji še premalo. Treba je 'bilo zagotoviti pridobitve narodnoosvobodilnega boja, o njih javno povedati svetu, da so in bodo za jugoslovanske narode nedotakljive, da narodi Jugoslavije ne marajo prav nič slišati o vrnitvi buržoazne vlade v novo Jugoslavijo. Zato je izvršni odbor AVNOJ sklenil poklicati AVNOJ na drugo zasedanje in pokazati vsemu svetu, za kaj se bore jugoslovanski narodi- v krvavem boju z okupatorjem. Vabilu so se odzvala vsa pokrajinska zastopstva. Z vseh strani Jugoslavije so se v partizanskih kolonah napotili njihovi člani proti starodavnemu bosanskemu mestu Jajcu. Tam je v novembrskih dneh 1943 bival Tòlto s svojimi sodelavci iz vrhovnega štaba in AVNOJ. V dvorani doma kulture v Jajcu se je ponoči od 29. na 30. november 1943 zbralo 142 poslancev pokrajinskih svetov in odborov, to je zastopnikov vseh jugoslovanskih narodov. Mnogi so prišli po več sto kilometrov daleč, slabo oblečeni in obuti so se prebijali v mrzlih jesenskih nočeh. Pogosto so bili lačni in hudo izčrpani od dolge poti, zaradi varnosti pa so hodili samo ponoči. Toda premagali so vse ovire in so bili pripravljeni, da jasno in preudarno odločijo, kakšen bo nadaljnji potek osvobodilnega boja in kakšna bo povojna izgradnja nove Jugoslavije. Na tem zasedanju so bili tudi slovenski poslanci. Na kočevskem zboru, ki je bil 1. oktobra 1943, so izvolili 120-član-ski slovenski narodnoosvobodilni odbor kot vrhovni organ slovenske ljudske oblasti. Zbor odposlancev pa je potem izmed sebe izvolil še 42-člansko delegacijo za zasedanje narodne osvoboditve Jugoslavije, to je za AVNOJ. S tem je slovenski narod izrazil željo povezati svojo usodo z usodo drugih jugoslovanskih narodov. Edvard Kardelj ; ki je vodil slovensko delegacijo v Jajcu, je bil med drugim tudi izvoljen za podpredsednika AVNOJ. Zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNOJ 1. AVNOJ je postal najvišji zakonodajni in izvršni organ nove Jugoslavije. 2. Nastala je nova jugoslovanska skupščina. Iz nje je bila takoj izbrana nova začasna jugoslovanska vlada NKOJ ali nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije. Predsednik je bil Tito. NKOJ je opravljal vse naloge AVNOJA. 3. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu, ki je zapustila svoje narode, so vzeli vse pravice zakonite vlade. Odvzeta ji je bila tudi pravica, da bi še naprej predstavljala oziroma zastopala jugoslovanske narode. Ta pravica je odslej pripadala AVNOJ in NKOJ. Kralju Petru so prepovedali vrnitev v domovino. 4. Nova Jugoslavija bo osnovana na demokratični podlagi ko:t skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov Srbije, Hrvaške, Slovenije, Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. 5. Potrjeni so bili sklepi kočevskega zbora in ZAVNOH o priključitvi Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Istre in Zadra z otoki k Jugoslaviji. 6. Soglasno je bil sprejet sklep, da se Titu podeli naslov maršala za njegove zasluge v boju za osvoboditev jugoslovanskih narodov. 7. Vsi so bili tudi istega mnenja, da je potrebno ustanoviti državno komisijo za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. S temi sklepi in odloki, ki so bili sprejeti v Jajcu, so bili postavljeni temelji nove, demokratične in federativne Jugoslavije. AVNOJ je nastopil kot revolucionarna ustanodaj-na skupščina in razglasil temeljna načela nove državne organizacije: a) demokratično zvezo delavcev, kmetov in delovne inteligence; b) ljudsko oblast z NOO in c) federalizem. Jugoslavija je postala nova zgodovinska tvorba z novo socialistično družbeno vsebino in z delovnim ljudstvom kot novim nosilcem oblasti. Hkrati pa je tudi povedala, kaj hoče. Odločila se je slovesno za pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Tako je bila 29. novembra 1943 ustanovljena Jugoslavija brez narodnega in socialnega zatiranja. V grb nove Jugoslavije je prešel datum njenega rojstva. Po pravici se torej ta dan praznuje kot rojstni dan nove jugoslovanske države. Drugo zasedanje AVNOJ je potekalo hkrati s konferenco v Teheranu in je imelo velik odmev v svetu. V Iranu so se 1. decembra 1943 prvič v drugi svetovni vojni sestali ameriški predsednik Roosevelt, predsednik vlade Velike Britanije Churchill in predsednik vlade Sovjetske zveze Stalin. Imenovali so jih »veliki trije«. Sestali so se, da bi se pogovorili, kako bi naprej vodili vojno. Ta sestanek je spodbudno vplival na vse borce proti fašizmu in je razveselil tudi jugoslovanske partizane. Na teheranski konferenci so namreč sklenili, da bodo narodnoosvobodilni vojski pod Titovim vodstvom pošiljali vojno pomoč v orožju, municiji in vojni opremi. Največ pomoči pa je prišlo v sanitetnem materialu in zdravilih. Zgodilo se je prvič, da so velike sile, ki so bile ravno tako proti fašizmu, javno izrekle priznanje osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov. V velikem svetu je naposled zmagala resnica o Draži Mihajloviču in njegovem sodelovanju z okupatorji, da je bilo njegovo »junaštvo« proti okupatorju, o katerem so govorile tuje radijske postaje, samo laž in nič drugega, resnica pa je bila drugačna. Jugoslovanski partizani so vedeli, da je bilo do spoznanja resnice prelite mnogo krvi. Naposled je zmagala, tako da je bila odslej narodnoosvobodilna vojska edina sila, ki se je borila z okupatorjem. Zavezniki so drug za drugim pošiljali svoje vojaške misije v vrhovni štab, prvi so bili Angleži, za njimi Američani, zadnja pa je prišla sovjetska vojna misija. Za zmago resnice v svetu so mnogo storili tudi izseljenci jugoslovanskega rodu v Ameriki npr. Louis Adamič. Po končanem drugem zasedanju AVNOJ so se delegacije vrnile domov, da nadaljujejo z izgrajevanjem zvezne demokratične Jugoslavije. Na temelju avnojskih sklepov, ki so jih pokrajinske delegacije sprejele, so v pokrajinah, to je v prihodnjih republikah, začeli izgrajevati suverenost jugoslovanskih narodov. V Sloveniji so že nekaj tednov po vrnitvi iz Jajca sklicali na zasedanje v Črnomelj Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je bil izvoljen na kočevskem zboru. Preimenoval se je v Slovenski narodnoosvobodilni svet, ki je postal najvišji zakonodajni in izvršilni organ Slovenije. Hkrati je postal nosilec suverenosti slovenskega ljudstva in slovenske republike kot enakopravne enote v demokratični federativni Jugoslaviji. Ko je Tito kasneje govoril o odločitvah, sprejetih v Jajcu, je dejal; »Vedeli smo, da bo imelo II. zasedanje AVNOJ v Jajcu v zgodovini nove Jugoslavije daljnosežno in zelo pomembno vlogo... AVNOJ so ustvarili sinovi naših narodov, pravi predstavniki ljudstva, v času revolucionarnega boja za svobodo in novo, boljše življenje, naši narodi so v najtežjih dneh svoje zgodovine zmogli toliko moči in sposobnosti, da so ustvarili eno največjih pridobitev. Vzniklo iz naroda in ustvarjeno na I. zasedanju v Bihaču je to tedaj osrednje politično telo na svojem drugem zasedanju izrazilo trdno odločenost naših narodov, da bodo, kot rezultat svojega boja, ustvarili svobodno življenje in pravičnejšo družbeno ustvaritev v enotni in enakopravni bratski skupnosti. Na teh temeljih je bilo nujno potrebno izbojevati končno osvoboditev dežele, utrditi mednarodni položaj nove Jugoslavije ter na načelih socializma in samoupravljanja in na temeljih resnične demokracije graditi in razvijati našo državno tvorbo ...« S. D. Zbor komunistov Verige je bil organiziran z namenom, da razjasni članom ZK gospodarsko stanje delovne organizacije in da sami kritično ocenijo lastno vlogo pri tem. Vodilni delavci Verige so podali rezultate gospodarjenja prvih devetih mesecev letošnjega leta. Stanje za enkrat še ni kritično, plani so količinsko in vrednostno doseženi različno, vendar v celoti gledano, na meji pozitive. Drugače je z oceno delovanja in vlogo članov ZK v teh dogajanjih. Skrajno slabo lahko ocenimo izvrševanje in uveljavljanje sklepov zadnjega zbora komunistov. Ni samo delovno predsedstvo krivo neizvrševanja, ampak vsi mi, nedelavni in neučinkoviti komunisti. Nočemo in ne znamo se držati večkrat sprejetih dogovorov. Ne poznamo več niti kritike, samokritike, še manj pa čuta odgovornosti. Toda vrste moramo ponovno urediti, ponovno mora zavladati duh aktivnosti in angažiranosti do vseh dogajanj, ne samo v naši DO, ampak na širši fronti, če hočemo povrniti ugled naše partije. Dosedanji dohodki in gibanja v naši družbi so komunistom odvzeli visok in časten naziv avantgarde delavskega razreda Jugoslavije. Delo in koraki za izboljšanje stanja v prihodnjih mesecih pa bodo pokazali, če smo razumeli namen zbora in namen partije. S. Pisek Zbor Ljubljanske banke Sanacija z drugačne plati Ne želim sanacije Sidrnih verig in njenega sanacijskega programa obračati na glavo, ker je bolje, da to store gospodarstveniki in tudi čas bo prinesel svoje, pač pa se mi zdijo zanimive nekatere okoliščine, ki spremljajo to dogajanje. O teh okoliščinah se neradi pogovarjamo ali pa jih kvečjemu primerno tolmačimo, čeprav utegnejo biti važne. Izguba v Sidrnih verigah je priljubljena tema povsod, kamor se obrneš, v delovni organizaciji in tudi zunaj nje, povsod iz sebi lastnih razlogov. Včasih je za koga to tudi resno vprašanje, večina pa se nas zadovolji z dobrohotnimi nasveti, ki veljajo seveda le za druge. Ko razmišljam o tem odnosu, se mi zazdi, da bi tudi sanacijski program lahko imenoval za tak nasvet. V velikem delu sloni na predpostavki, da so delavci v tej temeljni organizaciji čistokrvni Indijanci in drugih optimalnih predpostavkah, ki pa imajo to slabo lastnost, da se redkokdaj uresničijo. Premikov, ki jih je večina čakala in ki niso odvisni le od same temeljne organizacije, pa ni prinesel, čeprav pri vsem tem gotovo ne gre za preprosto vprašanje. Iz programa se da zaključiti, da se od delavcev v Sidrnih verigah pričakuje daleč nadpovprečna prizadevnost in vestnost ali pa se od njih zahteva, da iz daleč podpovprečnih postanejo normalno pridni delavci. Osebno si ne bi upal trditi niti eno niti drugo. Seveda pri vsem tem samih delavcev Sidrnih verig ne moremo izvzeti (podobno pravi tudi časopisje), čeprav smo v isti sapi že skoraj proglasili, da niso v ničemer odgovorni. Vse skupaj se zdi skratka dokaj nelogično. Pri ugotavljanju vzrokov izgube smo zelo inventivni, ko pa nam jih zmanjka doma, se zatečemo še v Rotterdam ali v Atene, kjer se tankerji nočejo in nočejo premakniti, da bi si obrabili sidrne verige. Odleže nam, ker pri takem položaju in ob vse hujši konkurenci na svetovnem trgu res ni mogoče ničesar storiti (pri tem se še zmenimo ne, da nam je križa v kapitalizmu po teoriji v prid, čudno pa je tudi, da imamo za vzor delovne navade v preživetem sistemu). Zraven pa še država in seveda ekonomska nuja silita v izvoz in začarani krog je sklenjen. Z eno besedo, zdi se, da za spremembo ali točneje rešitev Sidrnih verig iz izgub skoraj nihče ni objektivno zainteresiran (razen nekaterih ljubiteljev po službeni dolžnosti). Presenetljivo je (ali pa tudi ne, saj je tako po vsej Sloveniji), da to najbrž resno ne zanima tudi samih delavcev v temeljni organizaciji. Ce tvegajo kaj, tvegajo dober glas, pa še tega le vodstvo temeljne organizacije, saj smo za ostale delavce že ugotovili, da nimajo dosti pri tem. Osebni dohodki zaradi zgube namreč v ničemer niso slabši, v konkretni situaciji pa najbrž tudi ne bi bilo prav, da bi nosili rizi-ko nujnega izvoza le sami. Ce ugotovimo, da bi porazdelitev stare milijarde minusa na ostale temeljne organizacije preko skupnega prihodka, internih cen, deviznih stimulacij, itd., povzročila izgubo v najmanj eni, verjetno pa v več drugih tozdih, potem je razumljivo, da je vsem bolj prikladno, da ostane tako kot je — vsaj dokler ne pridejo boljši časi. Navsezadnje, zaradi Sidrnih verig se nam ni treba pogovarjati o lastnih problemih in bistvenih problemih vse delovne organizacije (na splošno so za to skupne službe). Rekel bi, da se je o sanaciji v ožjem smislu (pokritje izgub) komaj vredno pogovarjati, saj bo poslovni rezultat delovne organizacije s tem nespremenjen. O sanaciji Verige kot celote pa se pogovarjamo dosti bolj previdno in na splošno, sklicujoč se na zunanje krivce, na realne spremembe pa ne pristajamo. Kot negospodarstvenik ima človek včasih občutek, da ne vemo, kaj bi radi, ali bolje rečeno, da nas preveč ve, kaj bi kdo rad. Okrog programa pnevmatike in hidravlike (v pisni obliki smo ga spoznali šele v zadnjem času) se sučemo kot mačka okrog vrele kaše. Dosedanja investicija nas je prisilila, da se s tem formalno planskih dokumentih in na splošno nadaljuje, z upanjem, da ta obveznost preusmeritve le ni tako huda (pravimo tudi, da še pogojev), na drugi strani pa naj bi program odtehtal vsa vložena sredstva in zagotovil dosmrtno rento. S tako kontradiktornih stališč ustreznih odločitev ne more biti, da bi pa slučajno iskali povezavo s problemom sidrnih verig, pa zmanjka časa. Zamislimo si samo še to, da se je to zgodilo pri sosedu in vse bo v redu. Miloš Janša V začetku novembra smo se delegati v Temeljni banki Gorenjske udeležili 4. zbora banke v Kranju. Pred tem so bile konference poslovnih enot banke v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah in v Radovljici. Osrednji točki dnevnega reda zbora banke sta bili izvajanje investicijske politike v letošnjem letu in sprejem srednjeročnega plana Temeljne banke Gorenjske ter združene Ljubljanske banke. Ker so bile letos sprejete nekatere ostre restrikcije pri izvajanju investicij, se je banka morala tem ukrepom prilagoditi. Sprejeti zakoni so bili posledica ugotovitev, da se osnovne družbene usmeritve pri izvajanju naložbene politike ne uresničujejo, da odobreni krediti niso vedno v skladu z osnovnimi prednostnimi usmeritvami in da so pri odločanju na organih upravljanja bank še vedno prisotni lokalni interesi. Sedanje gospodarske razmere zahtevajo, da se vsa družbena sredstva usmerijo v izpolnitev glavnih stabilizacijskih nalog. Investicije se morajo prilagoditi razpoložljivim sredstvom, pri tem pa upoštevati prevzete obveznosti z Dogovorom o temeljih plana SR Slovenije. Proizvodnja V preteklem mesecu smo plan proizvodnje in prodaje v celoti dosegli. Podatki o realizaciji kažejo na naj večjo v letošnjem letu. Razveseljivo je dejstvo, da takšna realizacija ni le posledica odpreme snežnih verig iz tozd Verigarne, pač pa so k njej prispevale vse temeljne organizacije. Tudi izvoz je bil dosežen v znesku, ki presega mesečni plan za 41 odst. V desetih mesecih smo izvozili za 4,785.715 ameriških dolarjev izdelkov, kar je 11 odst. več od doseženega lani v istem obdobju. Še vedno pa zaostajamo za letošnjim planom. Spremenila se je tudi struktura izvoza, saj smo večji porast realizirali na klirinško področje, kar je za nas v neki meri neugodno, vendar nas je v to sililo izpolnjevanje pogodb. Uvoza materiala v oktobru ni bilo. Tozd Vijakarna je presegla količinski plan v kosih 12 odst. in po teži 32 odst. Tudi odprema je sledila ugodni proizvodnji in je tako 55 odst. nad planom. V Vijakarni primanjkuje nekaterih vrst materiala, predvsem iz barvnih kovin. Na splošno pa lahko ocenimo poslovanje tozd Vijakarne v letošnjem letu kot zelo uspešno. Tozd Verigama je količinski plan proizvodnje presegla 3-od-stotno. Struktura proizvodnje ni najbolj zadovoljiva, saj je izpadlo 45 odst. proizvodnje zaščitnih verig in skoraj v celoti verige z grabeži, kar je posledica neusklajenih kapacitet pri termični obdelavi in pomanjkanja opreme za montažo verig. Ta izpad bodo skušali v novembru nadomestiti. V letošnjem letu je banka sodelovala pri financiranju podražitev investicij, pri katerih je bila ugotovljena usmeritev v izvoz. Pri neproizvodnih investicijah je bil glavni poudarek dan zaključku investicij, ki so 80 odst. dokončane, in aktiviranju že vloženih sredstev. Upoštevali so stališča Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, v zadnjem času pa mnenja komisij za presojo investicij, ki delujejo na nivoju republike in na medobčinskem nivoju. Pri prednostnih naložbah prevladujejo tiste za kmetijstvo, delno so bile namenjene pospeševanju izvoza in sovlaganju. V prihodnje bo banka zagotavljala dopolnilna sredstva za proizvodnjo izdelkov za izvoz, za povečanje proizvodnje hrane, energije, surovin, gradnjo skladišč za blagovne rezerve in sovlaganja za navedene namene. Pri podražitvah bo sodelovala v primeru, ko bodo investicije 80 odst. dokončane, pri manjši stopnji dokončanosti pa bo spet upoštevala prioritetne namene. Sprejeli smo tudi srednjeročni plan Temeljne banke Gorenjske 1981—85. S tem je zaključena zadnja faza priprave planskih aktov. Osnovna naloga banke v naslednjem obdobju bo pospeševanje dohodkovnega povezovanja in samoup- v oktobru Tozd Sidrne verige je plan proizvodnje za eksterni trg dosegla v višini 71 odst., skupne proizvodnje pa presegla za 8 odstotkov. Dva stroja za izdelavo meterskih verig sta bila v okvari. Obveznost na internem trgu za dobavo visokoodpornih verig za Kovačnico je presegla 73 odst., kar je Kovačnici omogočilo uspešno proizvodnjo dvo-verižnih transporterjev. Plan prodaje na eksternem trgu je presežen 25-odstotno. Tozd Kovačnica je s proizvodnjo 163 ton za eksterni trg in 39 ton za interni trg presegla skupni plan proizvodnje 3-odstotno. Okvara 3. kovaške linije je povzročila manjšo proizvodnjo odkovkov. Tudi v oktobru je bila dosežena realizacija znatno nad planom. Tozd Orodjarna v oktobru ni izpolnila plana proizvodnje. Vzrok temu je bila velika odsotnost z dela zaradi bolniških ravnega združevanja dela in sredstev članic banke in s tem povečanje lastnega deleža pri investicijah ter zmanjšanje kreditnih odnosov. Uveljaviti bo treba nove oblike združevanja sredstev, kot je konzorcij, predvsem za prednostne namene. Prav tako bo banka pospeševala ustanavljanje internih bank in posebnih finančnih služb v OZD, saj preko teh delavci neposredno vplivajo na denarno področje. Pri sprejemanju investicijskih odločitev bo banka upoštevala temeljne razvojne cilje in prestrukturiranje gospodarstva, ki so nam že znani. Na področju poslov s prebivalstvom se predvideva, da bo denarno varčevanje občanov ra-stlo po nižji stopnji kot doslej, kar bo posledica manjših realnih osebnih dohodkov. Na osnovi zbranih sredstev prebivalstva bo banka s kreditiranjem zadovoljevala predvsem osebne, skupne in splošne potrebe prebivalcev, pri čemer dajemo prednost pospešitvi stanovanjske gradnje, malega gospodarstva in prodaji deviznih sredstev občanov. Delegati zbora Temeljne banke Gorenjske so dali tudi soglasje k srednjeročnemu planu Združene banke Ljubljana. M. Kozamernik izostankov in izrednih dopustov. Tozd Vzdrževanje je v oktobru dosegla približno enak obseg proizvodnje kot v septembru. Tako je kumulativno v desetih mesecih presegla plan 13-odstotno. Plan je presežen v največji meri pri velikih ? popravilih in rednem vzdrževanju. Tozd TIO je s proizvodnjo 7,397.00 din presegel plan 17 odst., odprema je nekoliko zaostala. Ugotavljamo, da je vsa odprema gotovih izdelkov realizirana v zadnjih dneh meseca, kar povzroča težave pri fizični odpremi in pri izpisu dokumentacije. Če bomo z uspešno proizvodnjo in prodajo nadaljevali do ‘konca leta, bomo lahko zadovoljni, vendar je le to pogoj, da pokrijemo stroške proizvodnje, ki so zaradi stalnega porasta cen vsak dan večji. M. K. Predstavljamo vam... Obisk med zamejskimi Slovenci Ko se človek sreča z nekom, ki ga ne pozna dobro, se nehote vprašuje, kako bo. Vendar je bila ta bojazen ob srečanju z dolgoletno sodelavko Majdo GROS, čisto odveč. Da smo jo zaprosili za nekaj besed, ni ravno naključje. Je dolgoletni član Verige od leta 1946, ko je v mesecu decembru prvič prestopila prag Verige. Sicer je domačinka, doma iz Bleda, kjer je končala 4 razrede osnovne šole, malo maturo pa je naredila na Jesenicah. Takoj po vojni se je preselila v Lesce in ker je primanjkovalo delovne sile, pa tudi možnosti za šolanje ni bilo veliko, se je zaposlila. Takrat je bil način sprejemanja delavcev precej drugačen od današnjega. Takratni direktor Engelbert ji je predlagal, da pol leta dela v različnih obratih Verige in se potem odloči, kje bo delala. Izbrala si je komercialo — prodajo in ji ostala zvesta do danes. Prva povojna leta so bila precej drugačna od današnjih. Dežela je bila v obnovi in potrebno je bilo poleg rednega dela tudi veliko prostovoljnega — udarniškega dela, bodisi kot pomoč pri proizvodnji, ali pri gradnji kulturnih domov. Za vsako delo ni bilo vprašanje ne denarja, ne časa. Bila so lepa leta, polna osebnega zadovoljstva, družabnosti in se z današnjim časom in življenjem, ki ga živijo mladi, ne da primerjati. Vseeno je našla čas tudi za kulturno udejstvovanje. Vsako leto so naštudirali 3—4 premiere. Pozneje je bila režiser pionirske sekcije, nato pa tudi starejših. 2al se sedaj s kulturo že nekaj let ne ukvarja več, ker v Lescah ni primernih prostorov. Bila je tudi aktivna gasilka in dolgoletni tajnik gasilcev. Darilo, s katerim so jo veri-garski gasilci presenetili, ji je »drag« spomin, za katerega jim je zelo hvaležna. Leta 1949 se je iz Maribora preselil v Lesce obrat vijačne. Takrat je s pomočjo tov. Preglja spoznala celotno proizvodnjo vijakov. Prevzela je prodajo vijakov, katero vodi še danes. Delo ima rada, ker je raznovrstno in pestro. V prvih letih je bilo potrebno veliko potovati po vsej Jugoslaviji in tako pridobivati kupce. Bila so krizna obdobja vsakih 3—5 let, ko sta ponudba in povpraševanje na trgu prehajala iz ene skrajnosti v drugo. Trg pa je potrebno obnavljati tudi takrat, ko je povpraševanje veliko. Za sam razvoj vijačne ugotavlja, da ni prav nič napredoval, ampak stagnira. Vzrok je med drugim tudi ta, da smo velik del asortimenta odstopili z ozirom na specializacijo tovarn, Plamenu in Tovilu, in si- cer: matične, nastavne, spon-ske vijake, matice, podložne ploščice ipd. Prav tako ugotavlja, da se je v tozd Vijakamo zelo malo vlagalo, s temi starimi stroji pa ne dosegamo zahtevnosti tržišča, ki je čedalje bolj zainteresiran za specialne izdelke. Škoda bi bilo, da bi bil tozd še naprej odvisen za nove investicije od drugih tozdov, kajti vsi vemo, da je dobro posloval, pridobljeni denar pa se je investiral v druge tozde. Zadnja leta smo prisiljeni uvažati repromaterial iz tujine, ker ga na domačem trgu ni možno dobiti. Iz tega sledi, da moramo izvažati, da sploh lahko proizvajamo. S tem povzročamo velike težave naši domači lesni industriji, ki svojih finalnih izdelkov ne more kompletirati in je večkrat vprašanje milijarde din izvoza. Sami trgovini za male potrošnike pa sploh ne moremo več preskrbeti dovolj robe. Zato meni, da izvoz za vsako ceno ne pride v poštev in naj ne gre v škodo naše lastne jugoslovanske proizvodnje. Glede odnosov pravi, da so bili v komerciali zmeraj dobri in temeljijo na dobrem delu in sodelovanju, ki je pogoj za uspešno delo. Posebno dobro je tudi sodelovanje s planskim oddelkom s tovarišema Bren-cetom in Žvegeljnom, s samim tozdom in tehnologom Kraljem. Ob tej priložnosti se zahvaljuje sodelavcem za darilo ob 50-letnici. Prav tako k odnosom sodi tudi delo s strankami, ki je naporno, saj zahteva mnogo potrpljenja, ki je potrebno za zadovoljstvo vseh. V prostem času se veliko ukvarja z vrtom in vnučko. Da pa je življenje še. bolj pestro in seveda ne prelepo, pa tudi pomaga pri gradnji sinove hiše, ki v današnjih časih ni več luk-sus. Za prijeten in izčrpen prispevek se Majdi zahvaljujemo in ji ob odhodu v pokoj konec letošnjega leta želimo vse tisto, kar si sama najbolj želi. Uredništvo Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Prešeren iz Žirovnice ima že več let kulturno sodelovanje s Slovenci iz zamejstva. Tako imamo redne izmenjave pevskih in folklornih ansamblov z Obirjem pri Železni Kapli, Brnco, Zahomcem v Ziljski dolini. Na italijanski strani pa so najtesnejši stiki z društvom Planinka iz Ukev v Kanalski dolini. Prav ta zbor pa je preko Glasbene matice in beneških Slovencev, ki živijo v Belgiji in Holandiji, organiziral pevsko in folklorno ekskurzijo. Ker la- stnega programa niso imeli zadosti, so prosili za pomoč naš oktet, ki tudi že deluje dvajseto leto. Tako smo sodelovali pri njihovem mešanem zboru, pomagali peti pri folklori in nastopali tudi samostojno na vsakem koncertu s 6 do 8 pesmimi. Potovanje je trajalo od 6. do 11. novembra. Nastanili smo se v Liegu, kjer smo imeli tudi prvi nastop. Na tem nastopu so bili poslušalci rudarji in žele-zarji iz Beneške Slovenije, Furlanije, Rezije in iz Kanalske doline pa tudi Italijani, ki živijo v teh krajih ter domačini. Program je izvajala naša skupina in folklora iz Rezije. Drugi dan smo se odpeljali v rudarski kraj Eisden, kjer so ravno praznovali obletnico svojega prosvetnega društva. Celotni program so spremljali sami Slovenci iz vseh delov naše republike, ki živijo v teh krajih. Bili smo zelo lepo sprejeti, tako da se je nastop zavlekel za mizami do zgodnjih jutranjih ur. Posebno lepo je bila sprejeta partizanska pesem, kot je: Počiva jezero, Zdaj zaori; pa tudi druge navadne pesmi. Poudariti moram, da živi tu že tretja generacija Slovencev, pa še vedno govorijo čisto slovenščino. Imajo moški in mešani pevski zbor »Slomšek«, ki štejeta preko 50 dobrih pevcev. Prav lepo so nas pozdravili s Prešernovo Zdravljico. Naslednji dan smo imeli na sporedu ogled rudnika črnega premoga v Holandiji, kjer smo po ogledu tudi naredili krajši program pesmi in plesov. Rudnik je bil toliko zanimiv, da je vredno reči o njem nekaj besed. Trenutno dela samo tretjina kopa, ker dobijo premog iz Poljske toliko ceneje, da se jim kopanje ne izplača. Glavni rovi, v katerih dela 800 rudarjev, so v globini 170 in 234 metrov. Vsi so opremljeni s transporterji, ki jih vidimo tudi v naših rudnikih. Vendar je premogovna žila debela le od 65—90 cm in teče od jaška pri 170 metrih na 234 metrov pod kotom 30—35°. Vse naprave in celotno mehanizacijo je treba montirati na kolenih in na trebuhu. Pogoji dela so kljub modernizaciji silno težki. Šele tu spoznaš, kaj pomeni delo na zraku pri normalnih pogojih. Na koncu ogleda so nas počastili s pravim rudarskim kosilom. Zvečer smo se zopet vrnili v Liege, vendar s spanjem tisto noč ni bilo nič. Na torek smo bili gostje na centrali EGS v Bruslju, kjer so nam razložili sestav parlamenta, dolžnosti, obveznosti in pravice članic. Tudi stališče članic do sprejema Jugoslavije so nam pojasnili in razložili, katerih pogojev za sprejem še ne izpolnjujemo. Popoldne je bila za uslužbence manjša proslava s programom naše skupine in ogled Atomiuma ter samega mesta Bruslja. Sledil je še nastop za uslužbence italijanske ambasade, ki je bil zelo dobro obiskan in zato tudi uspešen. Obiskali smo še več manjših krajev, kjer delajo naši ljudje in jih počastili s petjem in narodnimi plesi, tako da je bilo vsepovsod dosti smeha, vriskanja in tudi solza. Nehote se spomniš na pregovor »Ljubo doma, kdor ga ima!«. Čeprav so po večini dobro situirani, jim vedno manjka domovina, košček domačih gora, ki jih vlečejo nazaj domov. Odšli smo utrujeni, vendar zadovoljni domov z občutkom, da smo dali našim zdomcem nekaj veselih ur. Franc Legat Administracija — posledica zakonskih predpisov? V zadnjem času pogosto govorimo o preveliki administraciji v našem gospodarskem sistemu in velikem deležu družbenega proizvoda, ki je namenjen za vzdrževanje te administracije. Razmišljamo tudi o zakonskih predpisih, po katerih bi zniževali administracijo. Pri tem pogosto pozabljamo, da ima prav uveljavljanje velikega števila zakonov v praksi za posledico povečanje administrativnega dela in s tem tudi zvišanje števila administrativnih delavcev. Problem je še hujši, če upoštevamo dejstvo, da se znižuje kreativno v korist administrativnega dela. Za ilustracijo spredaj navedenega smo vzeli administracijo, ki je povezana s spremembo prodajnih cen. Na priloženi sliki je prikazan ves material za vlogo za cene za tozd TIO. Lahko si predstavljate, koliko tega materiala je potrebno za vse cene DO. Ocenite sami, kaj je potrebno spremeniti, da bi ohranil gozdove (razen novih nasadov). Jure Pejič ZAHVALA Dragi kovači! V svojem imenu in v imenu vseh svojcev pokojnega Andreja, nekdanjega vašega sodelavca, se iskreno zahvaljujem za cvetje, izrečeno sožalje in da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala. Francka Tavčar Naš izlet Končno je prišel veliki dan, težko jpričakovani izlet številnih članov kolektiva, izlet vseh tistih delavcev, ki so aktivno sodelovali na sejah različnih odborov in komisij, skratka vseh tistih, )ki so vestno opravljali zaupane jim funkcije. Del zahvale, hkrati pa spodbuda za nadaljnje delo in vestnost. Organiziran je izlet v Zreče s poudarkom ogleda tovarne UNIOR, ter obisk Roglje, vrha na Pohorju. Prijavilo se je zelo veliko kandidatov, kar 204 prijave so sprejeli v sindikalni pisarni. Res zelo lep in hkrati nepričakovan odziv. Kljub temu, da se izleta niso udeležili vsi prijavljeni, pa se je v soboto pred Verigo zbralo 170 udeležencev izleta. In odpeljali smo se, štirje avtobusi polni verigarskih upravljalcev, samoupravljalcev in kot se je kasneje na žalost izkazalo tudi nekaterih nepoznavalcev svoje lastnine, ki smo se polni pričakovanj in dobre volje prepuščali prijetni vožnji. Organizator je poskrbel za počitek in Okrepčilo na Trojanah, meji, kjer se Gorenjska pokrajina prevesi v Štajersko, kar je prebudilo še tiste zadnje udeležence izleta, ki se še niso vživeli. Prav kmalu, mogoče celo prekmalu smo se približali kraju severovzhodno od Slovenskih Konjic v dolini Gornje Dravinje — našemu dl ju Zrečam. Tukaj stoji tovarna UNIOR, kjer se je že pred leti razvilo izdelovanje kovanega orodja, sedaj pa se tovarna usmerja in razvija v proizvodnjo avtomobilskih odkovkov. Lega pod Pohorjem daje kraju prijeten videz in je turistično zanimiva, saj je vsa okolica izredno bogata z gozdovi. Ogledali in sprehodili smo se skozi tovarno. Priznati moramo, da nas je bilo za ogled in sodelovanje pri razlagi vodičev kar malo preveč, tako da smo si pač ogledali proizvodne prostore bolj samostojno. In kaj smo videli? Kovaško industrijo, ki proizvaja odkovke kot polizdelke za avtomobilsko industrijo in za traktorje. Drugi del njihove proizvodnje se sestoji iz specialne linije za izdelavo avtomobilskih delov francoske firme Renault, s katero ima tovarna pogodbo. Tretji del njihove proizvodnje je izdelava raznega ročnega orodja, predvsem izdelava ključev vseh vrst in oblik. V tovarni je zaposlenih približno 1200 delavcev. Letne potrebe tovarne po jeklu pa so 32001, katero preskrbuje Železarna Ravne. Ogledali smo si izdelavo vseh faz omenjenega orodja, žal pa nam je ogleda oddelka hladnega izvlačenja in iztiskavanja, katerega nam niso pokazali. V novem obratu, katerega prav tako nismo videli, imajo urejeno še sodobno orodjarno za izdelavo vseh orodij, ki jih rabi kovačnica. Tu imajo tudi poseben oddelek kjer proizvajajo razna komplicirana orodja in strojne dele iz železovih praškov in drugih elementov — del praškaste metalurgije. Orodjarna ima močno zastopane stroje za erozijo in elizijo. Poudariti je pomembno, da je tudi 'ostali strojni park sorazmerno nov, tako po starosti kot tudi po tehnološki zasnovi. Priprava materiala obsega razrez gredic in okroglih palic. Videli smo, da se celoten razrez opravlja na Škarjah, ki režejo v hladnem. V stari kovačnici smo videli še klasične peči in razna padalna kladiva ter stiskalke. Opaziti je bilo zelo usklajeno delo, tako da noben udarec ni bil zastonj, zanimiva pa hkrati ugotovitev, da so bili delavci na teh delih sorazmerno mladi. Delajo na normo, katero presegajo le do 15 odst. To pomeni, da so le-te sorazmerno visoke, za tak način dela kot smo ga videli. Pri vsem tem ja potrebno poudariti, da šo serije izdelkov zelo velike. Iz stare kovačnice smo prišli v novo, kjer teč Renaultov program. Kovaške skupine so povezane s transporterji, segrevanje pa teče s pomočjo indukcije. Tudi tukaj smo opazili in vsi po vrsti smo si priznali, da je tempo dela zelo hiter. Opaziti je bilo tudi sprotno čiščenje proizvodnih prostorov in okolice. Ustrezno mesto pri uspešni proizvodnji prispeva tudi zelo dobra kontrola izdelkov. Izdelki torej zahtevajo precejšnjo točnost in kvalitetno izdelavo. V tem obratu prav tako nismo spregledali peči za toplotno obdelavo, ki je namenjena poboljšanju izdelkov. V zadnjem obratu smo videli mehansko obdelavo ročnega orodja in ključev. Tudi tukaj sta nameščeni dve ločeni peči za toplotno obdelavo raznih ključev. V tem obratu se je kar sama ponujala izpolnitev »skritih želja« nekaterih udeležencev, ki se niso mogli upreti svojim nameram in so »prijateljsko« pripomogli k manjši storilnosti tega dne. V tovarni imajo tudi avtomatsko galva-niko in sodobno urejeno pakirnico, le-te pa nam žal niso pokazali. Iz tovarne smo odšli zadovoljni pod vtisom proizvodnje, katero si je vredno ogledati. Velik vtis naredi na opazovalca skrbno urejena priprava materiala, strokovnjaki takoj opazijo solidno segrevanje, predvsem pa je očitna ažurnost in prizadevnost pri delu ter velik poudarek, ki ga dajejo kontroli izdelkov. Po ogledu tovarne smo se odpeljali naprej proti Pohorju, proti kopastemu hribovju nad Dravsko dolino, Dravskim poljem in Mislinjsko dolino. Hribovje samo je v povprečju široko 10 km, ter se vleče 47 kilometrov daleč. V njenem osrčju se dviga Roglja — vrh visok 1552m — naš končni cilj izleta. Kopasti gorski svet, brez strmih pobočij in skal, pokrit z bogato odejo iglastih gozdov, v katere se tu in tam zajedajo v gorsko travo porasle jase, pa nas je kljub lepemu vremenu pričakal z belim na novo zapadlim snegom. Poledica na cesti in telovadba pri reševanju avtobusov nas je tega dne le spomnila na našo tovarno in verige. Na vrhu, od koder se nam je kot na dlani ponujal prelep razgled po dolini, smo v Hotelu Planja pokosili in se do večernih ur, ko je bil povratek, zadržali v prijetnem razpoloženju in zadovoljstvu vseh udeležencev izleta. Izlet in njegova organizacija je uspela. Udeleženci so bili zadovoljni. Ustvarili smo si vzporednice z našim delom, kateremu zagotovo velja dati več pozornosti. Prav tako so udeleženci izražali hotenje po večji družbenopolitični in samoupravni aktivnosti, da bi vsaj delno opravičili svoje »presedno delo« za lepo ekskurzijo. Marinka Janša Pojemo — ustvarjamo prispevamo V soboto, 12. decembra letošnjega leta, bomo leški verigarji prireditelji velike kulturne manifestacije. V goste nam prihaja 8 pevskih zborov, ki nekje predstavljajo višek te kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah SOZD. Poleg tega, da so to delavca iz sestavljene organizacije Slovenskih železarn, pa predstavljajo kulturno udejstvovanje zborovskega petja treh slovenskih pokrajin; Štajerske, Gorenjske in Koroške. Svoj delež bodo prispevali tudi pevci iz zamejske Koroške, saj kultura ne pozna državnih meja, temveč le etnične meje. Zbrani bodo pevski zbori: Zagrad Celje, Stane Žagar Kropa, ženski zbor z Jesenic in zbor Vintgar z Blejske Dobrave, mešani zbor VRES Prevalje, Koroški oktet, zamejski zbor Zarja iz Železne Kaplje in naš zbor iz Verige. Od vseh kulturnih prireditev v okviru SOZD je prav zborovsko petje najbolj razširjeno. To bo že 5. srečanje in smo verigarji prvič organizatorji. Srečanje organizira komisija za kulturo pri konferenci OOZS in KPD Veriga. Odločili smo se, da to organiziramo v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, 12. 12. 1981, ob 18. uri. Gostujoče pevske zbore bomo sprejeli že popoldne in si v smislu širjenja kulture nasploh in vsakega posameznika ogledali čebelarski muzej v Radovljici. To željo so izrazili pevoi sami. To pomeni, da delavci, ki delajo na pod-, ročju kulture, hočejo in čutijo potrebo po širjenju svojega kulturnega obzorja. Pa ne, da samo čutijo potrebo po širjenju kulture pri sebi, zavedajo se, da s svojim delom širijo kulturo med širokimi množicami in s tem opravljajo svoje poslanstvo. Vsi delavci na področju kulture in tudi vsi občani pa se moramo zavedati, da je kultura široko področje, ki zajema tudi kulturo dela, kulturno ponašanje vsakega posameznika, spoštovanje vseh pridobitev socialističnega samoupravljanja in še marsikaj. Na to včasih radi pozabljamo. Naše kulturno udejstvovanje v SOZD pa že dobiva svoje priznanje tudi v širšem slovenskem merilu. Saj se kvaliteta kulturnih prireditev stalno dviguje, pa tudi ostali SOZD poskušajo posnemati našo obliko delovanja. Na kulturni komisiji smo bili mnenja, da je kulturo treba širiti še z večjim zanosom, da je to edino pravo bogastvo vsakega posameznika in naroda kot celote. Dogovorili smo se tudi, da bomo oblike kulturnih dejavnosti še širili, pri tem pa obsolutno upoštevali stabilizacijska načela. Saj bomo s pravilno porabo sredstev privarčevali še za druge oblike kulturne dejavnosti. Na koncu bi zaželel vsem pevcem in delavcem SOZD, ki nas bodo obiskali, dobrodošlico in veliko uspeha pri širjenju kulturnih dobrin. B. T. V SILI SPOZNAŠ PRIJATELJA Počitnice so minile, kot bi trenil. Spet smo se zbrali v šo- li. Pričakala nas je domača in gostoljubna, vendar nekoliko neurejena. Ne mislimo na učence, učitelje ali razrede, zaskrb-belo nas je, ker še obnovitvena dela na stopnišču in v kuhinji niso bila zaključena. No, stopnice so bile kmalu nared, šolski zvonec nam je že pridno pozvanjal, le iz kuhinje še ni dišalo. Dela so se zavlekla in zbali smo se, da bomo lačnij Razveselila nas je novica, ki nam jo je sporočil tovariš ravnatelj po zvočniku, da bomo kljub težavam v kuhinji dobivali šolsko malico in kosila. S kosili nam bo namreč priskočila na pomoč OZD VERIGA. Veseli smo bili mi, skrbi so bili rešeni posebej starši, 'ki delajo v več izmenah. Za njihove »rogovilčke« je bilo poskrbljeno. Hrana je bila okusna, dobra. Radi smo jo jedli tudi zato, ker smo vedeli, da to jedo tudi naši starši, delavci, ki nam omogočajo brezskrbno otroštvo. November se nagiba v drugo polovico in naša kuhinja je dobila novo obleko. Hvaležni smo OZD Verigi za pomoč v stiski. Veseli smo, da živimo v takem kraju, ki zna prisluhniti našim željam in potrebam. To posebej velja za delovne organizacije Verige, Žito, Murko, prav tako pa za družbenopolitične organizacije, kot so KS, ZB, DPM, RK, ZSM in SZDL. Potrudili se bomo, da bomo po svojih močeh tudi mi lahko pomagali, če nas boste potrebovali. Člani novinarskega krožka OS F. S. Finžgar Lesce Žolčni kamni Žolčni kamni so bolezen, pri kateri se v žolčnem mehurju ali v žolčnih izvodilih nahajajo formiram kamni, različne velikosti, oblike in kemijske sestave. Kakor že samo ime pove, se žolčni kamni običajno pojavljajo v večjem številu, včasih tudi do več tisoč, redkeje pa se razvije samo en sam velik solitären kamen. Cim večje je število žolčnih kamnov, tem manjši so in obratno. Žolčni kamni, kakor tudi kamni v drugih telesnih votlinah (sečni mehur, ledvice, črevo, slinovke itd.), se pri nastajanju oblikujejo po prostoru, v katerem so, tako da so pravzaprav kamniti odlitki teh prostorov. V žolčnem mehurju so kamni edinci torej okrogle ali ovalne oblike, v cevkastih izvodilih pa valjaste oblike. Množični kamni v žolčnem mehurju so običajno piramidasti in fasetirani, tako da se s ploskvami lepo prilegajo drug ob drugega. Ce leže zapovrstjo kot okrogle baterije druga za drugo, se prilegajo drug drugemu kakor sklepna glavica sklepni ponvici. Žolčni kamni so lahko gladki, hrapavi, zrnati, kopasti. Barva žolčnih kamnov je odvisna od barve njihovih sestavin. Žolčni kamen se na mestu nastanka ne raztopi več, možno pa je, da se pri premikanju zdrobi in se potem izloči po naravni poti. Žolčni kamni nosilcem povzročajo Večje ali manjše težave, možno pa je, da ostanejo vse življenje »nemi« in da človek sploh ne ve, da jih ima. Patologi pri obdukcijah ponesrečencev ali umrlih zaradi drugih bolezni večkrat čisto slučajno odkrijejo take »neme« kamne, zato je treba biti previden, da se pri slučajno odkritih kamnih človeka ne sili v takojšnjo operacijo. Žolčni kamni so prastara bolezen človeštva. Niso redki niti pri živalih, zlasti še pri udomačenih ne. Ta bolezen je v različnih predelih sveta različno razširje- na, le redke pa so dežele, ki je ne poznajo (Egipt, Polinezija)-_ Žolčni kamni se pri obarvanih ljudeh javljajo precej redkeje kot pri belcih. To razliko pogojujejo način življenja in prehrane ter reaktivnost nevro-vegetativnega in endokrinega aparata. Žolčni kamni se javljajo v vseh starostnih obdobjih. Pri otrocih so redkejši, po 25. letu starosti pa vedno pogostejši, tako da so po 50. letu najdeni že pri vsaki četrti obdukciji. Pri ženah je ta bolezen 3— 4-krat pogostejša kot pri moških, vendar je pri slednjih oblika obolenja običajno težja. Žene, ki so rodile, 10-krat češče obolevajo za to boleznijo kot tiste, ki niso rodile. Nesporno je torej, da nosečnost, porod in laktadja pospešujejo nastanek žolčnih kamnov. Za pravi in dokončni vzrok te bolezni ne vemo. Nastanek žolčnih kamnov pogojujejo splošni in krajevni činitelji. Med splošne spadajo poleg določenega konstitucij-skega nagnjenja še adipoznost, premalo gibanja, nosečnost in pogosta zapeka. Med lokalne činitelje pa spada porušeno medsebojno ravnotežje posameznih sestavin žolča, zastoj žolča in krajevna infekcija. Kadar ena od sestavin žolča nenormalno poraste, pride do nastanka žolčnih kamnov, s čimer se zopet vzpostavi stabilno ravnotežje. Žolčni kamni nastajajo skoraj izključno samo v žolčnem mehurju, le redko pa tudi v žolčnih izvodilih. Običajno so tja zaneseni iz žolčnega mehurja. Žolč je zlatorumena tekočina, ki jo izločajo jetra in ki je neobhodno potrebna za normalno prebavo. Jetra izločijo dnevno približno pol litra žolča, ki neprenehoma po žolčnih izvodilih odteka v dvanajsternik. Žolč je sestavljen iz 97 odst. vode, ostalo pa predstavljajo žolčne soli, žolčna barvila, holesterol, maščobne kisline, anorganske soli in drugo. Med obroki hrane mišica zapiralka žolčni vod zapre, tako da žolč ne more iztekati v črevo, ampak se nateka v žolčni mehur. Ko hrana pride v usta, se zapiralka odpre, ko pa hrana pride v želodec, se skrči še žolčni mehur. Žolčni mehur človeku ni neobhodno potreben. Pri ljudeh, katerim je bil žolčnik odstranjen, žolč stalno počasi izteka v črevo, čez čas pa se žolčna izvodila nekoliko raztegnejo, tako da se med obroki žolč nabira v njih, pri hranjenju pa se izlije v črevo. Nastane nekakšen pomožni žolčni mehur. Operirani ljudje dobro prenašajo pečena jedila, izogibati pa se morajo mastne hrane. Žolčni kamni nastanejo iz normalnih sestavin žolča. Iz same sestave žolčnih kamnov lahko sklepamo na način njihovega nastanka in na rentgensko dokazovanje. Žolčni kamni so sestavljeni iz holesterola, kalcijevega bili— rabinata in kalcijevega karbonata. Zelo redki so čisti kamni — do 10 odst., ki so sestavljeni samo iz ene od teh snovi. Običajno so kamni sestavljeni iz vseh treh snovi — mešani kamni. Lahko pa je jedro sestavljeno iz ene snovi, zunanji plašč pa iz druge — kombinirani kamni. Konglomeratni kamen nastane z zlepljen jem več manjših kamnov, zato je tudi grčaste oblike. Holesterolov kamen —■ čisti kamen — je običajno en sam, precej velik in nastane izključno zaradi zastoja žolča. Ugodna okoliščina za nastanek tega kamna je prevelika količina holesterola v krvi, kar pa je reden pojav v nosečnosti. Vedno večja maternica pritiska na žolčnik, ki se zato vedno težje prazni. Preveč holesterola v krvi je prav tako posledica preobilice holesterola v hrani. V vojni, ko je primanjkovalo hrane, je tudi bolezen žolčnih kamnov postala redkejša. Pigmentni kamni nastanejo iz bilirubina, so običajno številni, drobni in skoraj črni. Holesterolov kamen in pigmentni kamni se na rentgenu brez kontrastnega sredstva ne vidijo. Mešani ali vnetni kamni so najpogostejši in običajno številni. Ker vsebujejo poleg holesterola in pigmenta še apno, so praviloma rentgensko dobro vidni. Od kombiniranih kamnov je najčešči bilirubinsko-apneni ka- ni, d konglomeratni kamni 1. želodec, 2. dvanajsternik, 3. jetra, 4. žolčni mehur, 5. žolčna izvodila, 6. trebušna slinavka, 7. izvodilo treb. slinavke, 8. skupen iztok žolča in sokov treb. slinavke v dvanajsternik men. Pri njem se na pigmentni kamen kot kristalizacijsko jedro nalaga apno, zaradi česar je rentgensko dobro viden. Cisti kamni iz kalcijevega karbonata so redki. Kadar se pri premikanju kamen zagozdi v vrat žolčnega mehurja ali se pri potovanju skozi žolčna izvodila začepi nekje na tej poti, izzove zastoj žolča in hude bolečine — žolčne kolike. Bolečine so najhujše pod desnim rebrnim lokom, sevajo pod desno lopatico in v desno ramo. Kolike se pojavljajo kot strela z jasnega, običajno ponoči iz polnega zdravja. Napad je posledica preobilnega mastnega obroka (dietni prekršek), razburjenja, nervi-ranja in fizičnih naporov. Pogosto se pridruži še bruhanje, napetost in zapeka. Zaradi zapore žolča se pojavi zlatenica, brezbarvno mastno blato in voda, podobna pivu. Napad traja od nekaj minut do nekaj dni. Ce se kamen izloči, je človek ozdravljen, sicer se napadi ponavljajo z raz-lično' dolgimi presledki. Diagnozo postavimo z rentgenskim in ultrazvočnim slikanjem. Kadar obstaja nevarnost, da bo žolčni mehur počil ali je že počil, je potrebna takojšnja operacija, sicer pa se običajno poskuša umiriti težave in šele nato operirati. Po operaciji včasih težave ne prenehajo, ker so nastale zarastline okoli žolčnih vodov, vnetje v izvodilih se še ni pomirilo, ali pa so se razvili po- novno žolčni kamni v žolčnih potih. Posledice žolčnih kamnov s o različne. 1. Kamen, ki se zagozdi v mehurjevo izvodilo1, zapre odtok žolča in lahko izzove vodenico žolčnega mehurja. 2. Kamen, ki ovira odtok žolča, povzroči vnetje žolčnika. 3. Vnetje se lahko z žolčnika razširi na jetra in ožilje. 4. Močno vnetje žolčnika lahko povzroči počen j e mehurja in prehod kamnov v trebušno votlino ali sosednje organe (želodec, dvanajsternik, debelo črevo). 5. Kamen, ki se zagozdi v mišico zapiralko žolčnega voda, lahko povzroči, da žolč zateka v trebušno slinavko in povzroči resno vnetje le-te. 6. Kamni v žolčnem mehurju z mehanskim draženjem stene lahko povzroče podivjano rast — karcinom. Bolniki z žolčnimi kamni naj omejujejo maščobe in holesterol v prehrani. Na splošno naj se izogibljejo živalskih maščob, mlečnih izdelkov in rastlinskih olj, sicer pa naj omejujejo nasledna živila: maslo, sir, neposneto mleko, smetano, jajca, mastno meso, mast, svinjino, loj olje in margarino. Kot splošno vodilo pri dieti no, loj, olje in margarino, kamni in drugimi motnjami žolčnika, jedo le tista jedila, ki jim po izkušnjah niso delala nobenih težav. Obratna ambulanta Verige Marjan Zupanc Delo KS OO ZSMS Veriga v oktobru 1981 V oktobru smo imeli 7. sejo predsedstva KS 00 ZSMS Veriga, združeno z razgovorom s predstavniki OK ZSMS Radovljica. Razgovor je zajemal osnovne probleme in možnosti dela ZSMS v DO. Navedel bi nekatere glavne ugotovitve: 1. Mladi se premalo samoiniciativno vključujemo v poslovanje DO. Pomembne akte, kot so razni programi, njihovo izpolnjevanje, periodične obračune, zaključne račune in podobno spremljamo zgolj formalno. 2. Zaradi velikega števila štipendistov naše DO bomo sklicali aktiv štipendistov, ki bo obravnaval njihove probleme. 3. S sodalno politiko, torej s problemi mladih družin, prehrano ipd. se mladinska organizacija še ni ukvarjala. Podobne težave mladih ne smejo preko mladinske organizacije. 4. Pojavljajo se problemi vključevanja mladih v delegatski sistem. 5. Pri prostovoljnem delu bomo poiskali oblike vključevanja osnovnošolske mladine v le-to. Vsaj kakšen mladinec iz DO Veriga se drugo leto mora udeležiti MDA. 6. Ker je delo na kulturnem področju zamrlo, bomo izvedli akcijo za pridobivanje novih članov v folklorno skupino in pevski zbor. 7. H kadrovnju mladih v ZK bomo pristopili bolj zavzeto in pritegnili mladince komuniste k delu ZSMS. Da navedeno ne bo ostalo le pri ugotovitvah, bomo vnesli te naloge v programe OO ZSMS, da bodo postale osnovno torišče dela mladih v naši DO. V oktobru je bil tudi izlet za udeležence delovne akcije za novo kovačnico. Povezali smo se z OO ZSMS iz krajevne skupnosti Lesce. Sli smo v Ptuj, kjer je bilo ta dan več OO ZSMS iz vse Slovenije. Izlet je vseboval ogled mesta Ptuj, športna tekmovanja, okroglo mizo o problemih mladih in kulturno-zabavni večer. S tem je bilo vzpostavljeno tudi sodelovanje z mladinci iz krajevne skupnosti Lesce, ki smo ga že dalj časa pogrešali. Navezali smo stike s slušatelji republiške sindikalne šole, ki je v Radovljici. Z njimi smo odigrali mali nogomet in organizirali družabni večer s kulturnim programom. Ker so slušatelji te šole iz vseh koncev Slovenije, ne bi izgubljal besed o koristnosti takih srečanj. V največji možni meri smo se poskušali udeleževati akcij OK ZSMS Radovljica, kot so občinska mladinska politična šola ipd. in akcij ostalih OO ZSMS. Darko Kovač Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd TIO: Šlajimar Branko, Bernard Zlatko, Močnik Drago tozd Sidrne verige: Jalen Stane tozd Verigama: Filipovič Dragan tozd Kovačnica: Koren Franjo tozd Vzdrževanje: Pejič Mara tozd Vijakama: Jelenc Valentin Finančni sektor: Sušnik Nada Prenehali z delom: tozd Vijakama: Alibabič Ikmeta, Mahmutovič Muhamed tozd Kovačnica: Čehič Esad tozd Sidrne verige: Kudič Enver tozd Verigama: Gašperin Boštjan, Mitrič Milorad, Kovač Ernest Odšli v JLA: tozd Vzdrževanje: Vidic Aleksander tozd Orodjarna: Bratuša Miran, Božič Roman, Frelih Bojan tozd Sidrne verige: Dežman Marko tozd TIO: Boršič Franc, Bjelanovič Jožo, Portič Zdenko Poročili so se: Alojz Zgonc iz tozd Sidrne verige Udovč Ignac iz tozd Vzdrževanje Rodili so se: Igorju Tofantu iz EOS, sin Matjaž Jožu Resmanu iz tozda Orodjarna, hči Ana Vidi Kavčič iz komercialnega sektorja, hči Ana Darku Hanžiču iz tehničnega sektorja, sin Darko Janezu Ribiču iz tozda Verigama, sin Gregor Mariji Zupanc iz splošnega sektorja, sin Kristjan Slavki Napast iz tozda TIO, sin Gregor Kadrovska služba Nesreče pri delu v oktobru 1981 V oktobru se je ponesrečilo pet delavcev. Palovšnik Silvo, tozd Sidrne verige Jakolič Martina, tozd Verigama Fikfak Vojko, tozd TIO Robič Janez, tozd Orodjarna Koselj Franc, tozd Orodjarna V oktobru sta bolničarki nudili prvo pomoč 442-krat, in sicer: Urezi in ubodi, 24-ikrat Opekline, 3-krat Udari in stisikanine, 23-ikrat Glavoboli, zoboboli, 94-krat Tujki v očeh, 18-krat Želodčne bolečine, 15-krat Prehladi, bolečine grla, 17-krat Previjanje poškodb, 44-krat Merjenje krvnega pritiska, 102-krat Ostale intervencije, 98-krat V oktobru nismo zabeležili začetnih požarov. Iz SVD Bolje preprečiti kot gasiti Vzemi si čas in preberi navodila za uporabo gasilnega aparata Zadnji teden v oktobru posvečamo posebno pozornost že ustaljeni požarno-preventivni akciji. Z njo želimo opozoriti na požarne nevarnosti, ki nam pretijo pri vsakdanjem delu ter raznih opravil. Številni požari, ki povzročajo velike gospodarske škode, nam narekujejo potrebo po osvajanju novih spoznanj o raziskovanju vzrokov požarov ter preventivnem delovanju, vseh s ciljem »-bolje preprečiti kot gasiti«. Opozoril bi na nekatere nevarnosti, ki so pogosto vzrok za nastanek požara. Statistika dokazuje, da povzročajo največ požarov neposredno ljudje into zaradi malomarnosti, podcenjevanja in tudi neznanja oz. nepoznavanja gorljivih materialov. Nekaj preventivnih ukrepov: — ko zapuščaš stanovanje ali delovno mesto, ne pozabi odklopiti električnih naprav, zapreti plin, v neposredni bližini peči odstrani gorljive predmete, pogosto pozabimo prižgano cigareto ali goreč ogorek odvržemo v koš papirja; -—■ pri menjavi plinske jeklenke opravi preizkus tesnosti z milnico, če plin pušča, zamenjaj tesnilo; —- plinsko jeklenko ne smemo shranjevati v kleti, ker je plin propan-Joutan težji od zraka; — vzdržuj red in čistočo na strojih in drugih napravah ter prostorih, kjer se med delovnim procesom pojavlja oz. zbira gorljivi prah in odpadni material ; — dosledno upoštevaj prepoved kajenja, prižiganja odprtega plamena in varjenja na mestih s povečano požarno nevarnostjo in kjer so hlapi vnetljivih tekočin, plinov ter ostalih vnetljivih snovi. V naši DO smo pripravili ogled kratkega filma, ki je imel poučno vsebino iz požarne varnosti »Človek zakaj tako«. Komisija za preventivne preglede je opravila pregled skladišč, kalilnice, lakirnice v novi proizvodni hali. Zatečeno stanje kaže na skrajno malomarnost predvsem neposrednih vodij del. Do konca leta bomo izvedli še praktičen prikaz gašenja z ročnimi gasilskimi aparati za vse zaposlene. Za zaključek požarno varnostnega tedna je Občinska gasilska zveza Radovljica pripravila proslavo s kulturnim programom, pionirji in pionirke pa so se pomerile v kvizu znanja iz požarne preventive. DragO' Stoje Šport ZMAGA VERIGE Predzadnja disciplina občinskih sindikalnih prvenstev za leto 1981 je bila tokrat namizni tenis. V organizaciji športnega društva Mošnje je bilo tekmovanje v soboto, 24. oktobra v telovadnicah v OS Radovljica. Letos se je turnirja udeležilo nekoliko skromnejše število igralcev namiznega tenisa, komaj 80. Tako kot lani so bili tudi tokrat razdeljeni v tri starostne skupine: od 27 let, od 27 do 40 let in nad 40 let. Zaradi res skromne udeležbe žensk, saj jih je nastopilo le 9, so bile razdeljene le v dve skupini, in sicer do 27 in nad 27 let. Namizni tenis ni bila nikoli naša, verigarska disciplina, tako da smo lahko računali s tem, da vidnejšo ekipno uvrstitev lahko dosežemo le s čim številnejšo ekipo. No, res smo imeli največ, to je 22 nastopajočih, tako da smo v končni skupni uvrstitvi dosegli prvo mesto, medtem ko smo bili v moški konkurenci eno točko za Elanom, to je drugi. Med posamezniki smo imeli najboljše predstavnike med moškimi nad 40 let, Nekoliko nenadejan, vendar zaslužen uspeh je dosegel Stane Zajc, ki se je kvalificiral v finalni del turnirja in tudi tam odpravil še dva nasprotnika in na koncu zasedel prvo mesto, ter s tem postal občinski sindikalni prvak za leto 1981. Nekoliko smole je letos imel Miha Vidic. V isti starostni kategoriji je zasedel sedmo mesto, vendar bi po prikazani igri vsekakor zaslužil vidnejšo uvrstitev. Omeniti velja še Milana Pogačnika, ki je bil med moškimi od 27 do 40 let peti. V najmlajši moški starostni kategoriji je bil od naših z devetim mestom najboljši Franci Hrovat, To je sicer eden naših boljših tekmovalcev, ki pa je že v drugem kolu naletel na zanj premočnega nasprotnika, kasnejšega zmagovalca turnirja, Filipa Praprotnika. V ženski konkurenci smo imeli le eno predstavnico. Milojka Pogačnik je v konkurenci nad 27 let zasedla četrto mesto in tako k ekipni uvrstitvi prispevala 11 točk. Res škoda, da v ženski konkurenci ni bilo več prijavljenih, saj je namizni tenis športna panoga primerna za vse starostne kategorije, tako za moške, kot za ženske. Ekipni vrstni red: Ženske : 1. LIP Bled — 41 točk, 2. Iskra Lipnica — 24, 3. KT Podnart — 20, 4. VVO Radovljica — 16, 5. Veriga — 11. Moški: 1. Elan — 67 točk, 2. Veriga — 66, 3. Iskra Otoče — 58, 4. Obrtno zdr. Rad. —- 33, 5. SGP Gorenje — 20 itd. Ekipno skupaj : 1. Veriga Lesce — 77 točk, 2. Iskra Otoče — 67 točk, 3. LIP Bled — 57 točk, 4. Iskra Lipnica — 39 točk, 5. KT Podnart — 30 točk. VF 1. 3. l| 2______ 3______ k______ 5 _____ 6 _____ 7 _____ 8 _____ 9 _____ 10 ______ 11_______ 12_______ 13_______ U________ 15 ______ 16 ______ 17 ______ 18 ______ 19 ______ 20 Zlogovnica Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili 101 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Edi Vidmar, druga 110 din Jana Pogačnik in Peter Macuh, tretja 80 din Zvone Sinkovič in Stane Simončič. Današnja križanka je zlogovnica. Rešite jo tako, da iz zgornjih zlogov sestavite dvajset besed, ki jih zahtevajo opisi. Iz dobljenih besed vzemite prvo in tretjo črko in jih prenesite v stolpca, kjer dobite brano navpično geslo današnje križanke. AL — BÄ — BJE — CA — CIR — Cit — DA — DER — Dl — E — E — E — E — GRAM — GRANT — GO — I — I — JA — JA — JA — KA — KA — KA — KA — KA — KLE — KO — KOR — LA — LAS — LE — LE — LEK — LI — L JA — LO — LU — MA — MI — MUL —NI — NI J — NJE — NJE — NJE — O — PAL — PO — RA — RE — RE — SAB — STAT — TA — TA — TE — TI — TI — TIK — TOST — TRI — VAN — VAR — VE — ZEM — ZI — ZI — ZUR. 1. Mesto na Hrvatskem pod Bilogoro 2. naprava za spreminjanje upornosti 3. država, ki meji na Jugoslavijo 4. lepa ženska, krasotica 5. kemična prvina za simbol ZR 6. raztegljiv trak 7. poskočen poljski ples 8. surovost, divjaštvo 9. izseljenec 10. prvak) as, šampion 11. slepilo, videz 12. hribovitost 13. vrsta energije 14. tlačilka, pumpa 15. mešanica vode in olja 16. mečevanje, bojevanje s sabljo 17. brzojavka 18. vaška slika, prizor iz preprostega življenja 19. bitje ure 20. opravljanje, čvekanje VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72J in mnenja sekretariata za informiranje SRS Prosto plačila prometnega davka. — Tiska: Tiskarna Ljubljana Program kina Radovljica OD 3. DECEMBRA 1981 DO 6. JANUARJA 1982 NEDOSEGLJIVI MOST ameriški barvni vojni film 3., 6. in 8. 12. ob 20. uri BEN HUR amer. barvni zgodovinski film 4., 7. in 9. 12. ob 20. uri VODA jugoslovanski barvni film 5. 12. ob 18. uri POROČILO IZ ST. PAULIJA zah. nemški barv. krimi-seksi film 5. 12. ob 20. uri, 6. 12. ob 18. uri NAREDNIK STEINER ameriški barvni vojni film 10. 12. ob 20. uri, 13. 12. ob 18. uri Človek imenovan tiger hongkonški barvni karate film 11. in 16. 12. ob 20. uri, 12. 12. ob 18. uri RAZBITO STEKLO angleški barvni film 12. in 14. 12. ob 20. uri UVAJANJE V LJUBEZEN kanadski barvni film 13. in 15. 12. ob 20. uri SILVIJA V CARSTVU STRASTI zah. nemška barvna seksi kom. 17. in 19. 12. ob 20. uri, 20. 12. ob 18. uri ZORA LAŽNIH BOGOV italijanski barvni akcijski film 18. in 22. 12. ob 20. uri HIŠNI OBISKI ameriški barvni zabavni film 19. 12. ob 18. uri, 21. 12. ob 20. uri VRNITEV jugoslovanski barvni vojni film 20. in 23. 12. ob 20. uri Serif v dolini nila ital. barvni pust. zab. film 24. in 29. 12. ob 20. uri, 27. 12. ob 18. uri VSI GREMO NA SMUČANJE: franc, barvni zabavni film 25. 12. ob 20. uri, 26. 12. ob 18. uri DEKLE IZ PLEMENA ASANTI angl. barvni pustolovski film 26. in 28. 12. ob 20. uri LADJA SMRTI ameriški barvni film 27. in 30. 12. ob 20. uri BARRACUDA amer. barvni pustolovski film 1. 1. ob 18. uri, 3. in 6. 1. ob 20. uri PAR — NEPAR ital. barvni pustolovski film 1. 1. ob 20. uri, 3. 1. ob 18. uri DINAMITAR JONSON filipinsko-hongkonški barvni karate film 2. 1. ob 18. uri, 5. 1. ob 20. uri MAČKA IZ VESOLJA ameriški barvni fantastični film 2. in 4. 1. ob 20. uri Bil sem na proslavi televizije ABC v New Yorku Po kosilu nas je obiskal v hotelu predstavnik TV, ki je že bil pri meni doma pred dvema letoma, Doug Wilson in nam zaželel prijetno bivanje, nato pa smo odpeljali Lilijano k zdravniku, kajti trpela je zelo hude bolečine, oni pa so jo na vsak način želeli toliko pozdraviti, da bi bila lahko prisotna na proslavi. Ko smo se vrnili, je strežnik prinesel v sobo veliko ikebano za Lilijano. Nato smo še poklepetali, potem pa sva z Dejanom še enkrat odšla v mesto. Niste videli New Yorka, če niste videli veleblagovnice Ma-cy’s, pravijo tam ljudje in do večerje nama je ostalo ravno še toliko časa, da sva si ogledala to največjo veleblagovnico na svetu. No, ogledala sva si jo le delček, kajti, če bi hotel videti vse, bi rabil mnogo več časa, kajti to je res ogromna trgovina. Zvečer smo z Dougom Will-sonom malo posedeli in poklepetali. Ko me je vprašal, kaj bi rad videl naslednji dan, sem izrazil željo, da bi se peljal s helikopterjem nad Manhatta-nom, seveda, če ni predraga vožnja. On mi je odvrnil, naj si s tem nikar ne belim glave in naj bova zjutraj ob 10. uri na vrhu stavbe P AN-AM, ki je bila v neposredni bližini hotela. Tam, je dejal, naju bo čakal helikopter. Bil sem zadovoljen, kajti s tem bi bilo prihranjenih kakih trideset dolarjev, toda, ko sem zjutraj pogledal skozi okno, se stavba PAN-AM sploh ni videla, bila je namreč vsa v megli, poleg tega pa je še močno deževalo. Malo sem bil razočaran, vendar sem upal, da se bo vreme popravilo, in bo ta vožnja prišla na vrsto kak drug dan, toda skoraj vse naslednje dni je deževalo ali pa je bila oblačnost tako nizka, da je bilo nesmi- selno in nemogoče leteti s helikopterjem. Sicer je še vedno ostala možnost vožnje z avtomobilom, ki je bil na razpolago skoraj vsak trenutek. Načrt je bil torej spremenjen in ob 10. uri sva se namesto v helikopter usedla v cadilac. Z nama je bila tudi vodička, prišel pa naj bi tudi prevajalec, kajti Dejan je ta dan imel veliko dela na televiziji. No, startali smo kar brez prevajalca, ker ga pač ob dogovorjenem času ni bilo, za silo pa smo se sporazumeli tudi brez njega. Ker v megli ne moreš gledati visokih stavb, smo si najprej ogledali nekaj mostov, ki so res nekaj posebnega, nato pa smo zavili še malo v kitajsko četrt, mimo World Trade Centra do obale, kjer so se videli skozi meglo obrisi Statue of liberty (kip svobode). Vodička nama je pokazala še nekaj muzejev in dve univerzi. Peljali smo se tudi do Greenwich Villagea, nato pa še do sedme avenije in Enaintridesete ulice, kjer stoji slovita Športna dvorana : Madison Square Garden. Cas nas je pričel priganjati in morali smo se vrniti v ho- tel. Sicer smo v nekaj urah videli kar dovolj. Zvečer sva se z Dejanom kljub temu še enkrat odpravila na križarjenje po mestu. S taksijem sva se odpeljala na Greenwich Village, od koder sva pot nadaljevala peš. Prav v Greenwich Vil-lageu se je pred leti pričelo hipijevsko gibanje in menda so bili prava turistična atrakcija. Tudi sedaj je tam polno mladih brezdelnežev, uživalcev in prekupčevalcev mamil, raznih umetnikov itd. Nasploh je kar precej živo tudi v večernih urah, če ni preveč hladno. V tem delu mesta ni visokih stolpnic, kajti to je stari del New Yorka, je pa zelo veliko praznih, zapuščenih blokov, in ko sva se z Dejanom sprehajala v poznih večernih urah po teh temnih in zapuščenih ulicah, mi je bilo kar malo tesno. Zapuščene namreč niso le posamezne hiše, ampak ponekod kar cele ulice, ki potem sploh niso razsvetljene. Ko sva tako hodila po teh ulicah, sva prišla v China town, kjer sva se seveda malo pomudila v trgovinicah s spominčki, nakupila pa sva tudi pravega kitajskega čaja. Nekateri imajo namreč svoje prodajalne odprte celo do poznih večernih ur, ne glede na to, ali je nedelja ali pa delovni dan. Vrnila sva se s podzemno železnico, s katero sva zelo hitro prispela do hotela. (se nadaljuje) Vinko Bogataj Panorama New Yorka