Politični ogSed. Avstrijske dežele. Za ,,črno vojsko" bode nam še lesos treba nad 12 milijonov šteti ter je predlog glede nje že v državnem zboru, pred delegaciji pa pride nov predlog na kakih 25 do 30 milijonov za skupno vojsbo. — Predlog dr. Foreggerja glede nove tiskovne postave ima sedaj posebni odsek poslancev v razpravi, izmed naših poslancev je v tem odseku g. dv. Gregorec. Kaj prida pa menda ni ta načrt dr. Foreggerja, kajti nihče ga ne sodi dobro. — Nemški klub je razdjan; 17 poslancev mu je obrnilo hrbet ter si namerava nov, strogo nemšk klub napraviti, v njem ne bode prostora za juda. Tako vsaj govorti glasila teh mož v Mariboru in Celju ali mi menimo, da velja to le dotlej, dokler noben jud ne pride. — Kakor gre glas, ne ostane noben liberalni uemški poslanec izmed štajarskih drž. poslancev v nemškem klubu ter bodo za nekaj časa divjaki, to je: brez kluba. — Baron Pino, prejšnji poslanec za slov. Velikovski okraj postal je ces. namestnik v Bukovini. Kdo da bode raesto njega voljen za drž. poslanca, še ni gotovo, mogoče je celo, da Slovenci ne bodo volili. Zdi se jim škoda truda, saj jim vlada, katero so doslej slov. poslanci podpirali, ni še v ničetn ustregla. Škof v Celovcu je dr. Jos. Kahn, doslej stolni korar v Gradcu. Ako se že ni smel vzeti iz domače škofije, je menda le-ta še najbolji. vsaj doma je na Koroškem. — V Ljubljani sta se bila dva uemška turnarja po plesu stepla in še po vrhu redarja, ki ju je prišel mirit, žalila. Sodnija jima pa je sedaj dala na izbiro ali plačati 10 gld. ali pa sedeti 48 ur. Iz Kranjskega gre vsako leto več Ijudi v Ameriko, letos bojda že 71 samo iz Novomeškega okraja, od drugod pa še več. Ali bodo našli ondi srečo ? — Na Primorskem se nabere letos 1529 mož za stalno vojsko, 153 mož za namestno reservo in najmanj 282 mož brambovcev. — V Trstu je ,,podporno društvo delavcev". veeina udov je slovanska in _se zanima za to društvo že cesarska rodovina. Žitna kupčija pa je v Trstu ponehala skorej do cela in dobivajo tatnošnji mlini iz velike večine žito iz tujih dežel. To je škoda, kajti tako naše domače žito ne more imeti cene. — V Oseku na Slavonskem so si uni teden bili v silnih strahih, kajti bila se jim je kolera prikazala in je kar po 10 do 15 ljudi na dan prijela, sedaj pa je bojda že popustila in zadnjo nedeljo že ni nihče zbolel. — Ogerski minister za finance, grof Szapary je odstopil, predsednik ministerstva pl. Tisza pa je sam zasedel njegovo mesto. Ne verjamemo, da mu bode tu tako šlo od rok, kakor v drugih rečeh. Kjer gre za denar, zapne si žepe še tudi Madjar. Vnanje države. V Carigradu se pogaja sedaj turški veliki vezir (prvi minister) z Bolgari ter jih hoče spraviti z Rusijo. Doslej še človek ne zapazi, da mož to doseže. — V Macedoniji se pa pripravlja bojda celo ustaja na škodo sedanji bolgarski vladi. — V Črni gori so vzprejeli prav lepo prvega kat. nadškofa. Celo razkolniški metropolit mu je prišel nasproti. — Rusija sedaj le čaka ter se dela, kakor da ji ni nic mari za Bolgarijo, v resnici pa se menda pripravlja za odločilno stopinjo. Ignacijev sili na površje in ta mož pomeni v balkanskih rečeh veliko. — Nemški kancelar, knez Bismark rad kaže na Francosko, češ, da je tam že kakor tik pred veliko vojsko in da ne sme torej Nemčija držati rok križem. Ker se državne volitve pripravljajo po vsej Nemčiji, služi mu to gotovo dobro za-nje. V kat. okrajih ob reki Rena bodo pa še vse eno prejšnji poslanci izvoljeni, da-si Bismarck napenja vse žile, naj spravi Ijudstvo na svojo tir. — Tudi v Belgiji govori se samo o bližnji vojski ia vladi se mudi z oboroževanjem. — Angleži so sedaj nekam osameli, cobena država ne vleče z njimi in to je poleg drugih reči še sreča, sicer bi bili že gotovo sredi v vojski, zakaj Aaglež bi že kje katero državo bil v vojsko zapletel. — Na Francoskem nosi še vedno general Boulanger, vojni minister, bandero ter se je po mislih Nemcev hudo zagrešil. S čem? Pisal je bojda ruskemu caru, tega pa bi ne smel, kajti kaj bi bilo, ko bi kje cara pregovoril, da bi ne vlekel več z Nemci ali pa celo, da bi potegnil s Francozi? No prijeten glas bi to že ne bilo za nemška ušesa. Doslej pa že ni sile. — Italija ima že blizu. da gotovo nove ministre, tudi v tem jim hodi za to, na katero straa se aaj obrne Italija. ako nastane vojska. Pravi se, da je bila dosehmal neka zveza med našo, nemško in italijansko državo, toda nekaterim ni ona po volji in le-ti so tako dolgo rovali, da je prejšnje ministerstvo odstopilo. Izgnba na italijanski strani — tam v Massauah — je bila precejšnja. Kakor se vidi iz novejih poročil, je bila še večja, kakor smo v zadnjem listu povedali. Koliko da je vojakov padlo, to število še ni in ne bode menda nikoli zanesljivo. — V Jeruzalem pojde letos več avstrijskih romarjev, izmed Slovencev bode pa težko, če kdo pojde.