List 10 Tečaj LUI. » obrtniške a in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 8. marcija 1895. đ^ii^feds^fe^fe^ii^i^i^^ii&ife^^ ^ železnico in bode torej podpíral na vso moč sedanj € Politiški oddelek. T ÏÉ* ker ima od nje največ upanja, da doseže, kar želi katera vlada bi prišla za njo, in kdo ve, če Izid Po dolenjski volitvi. poslednje volitve za državni zbor je znan že ve, n j ej karju izstop vlado, Kdo pri še veljal Šukljeje upli toliko, da bi mogel Višni za pripomoći do dolenjske železnice. Če bode šio iz koalicije, je pred vsem vprašanje, če izstopi tudi našim čitateljem. Reci moramo, da se ga nismo nič po- grof Hohenwart tem je pa znano, da iztopi ce sebno razveselili; Zmagali so krajevni oziri in pa vladni kranjski slovenski poslanci izstopijo Če pa Višnikar ne upliv, pa pomoč kočevskih Nemcev. To so trije fakti, katere morajo užalostiti vsacega Slovenca. bi hotel izstopiti smo prepričani, da se nekatcri drugi gospodje slovenski poslanci s Kranjskega tudi ne odločij Gospoda Višnikarja niso volili zaradi njegovih na- za izstop in grof Hohenwart lahko še ostane Če pa on rodnih zaslug, pa tudi ne zaradi njegovih posebnih sposob- ostane v koaliciji, se pa ni bati posebne nevarnosti od nostij i temveč v prvi vrsti zaradi tega, ker od njega pri konservativne strani. Tako utegne še zadnja dolenjska čakujejo, da pribori s pomočjo Šukljejevo podaljšanje do- volitev ovirati politično delovanje slovenskih lenjske železnice. Če se bi ravnali po tem načelu poslancev ki je odločevalo pri dolenjskih volitvah, kam pa pridemo po na Dunaji. Ker smo pa že govorili o podaljšanji dolenjske že tem z našim narodnim programom. Odločevalo bi pred leznice, omeniti pa vendar moramo, da to vprašanje ni vsem to, kateri poslanec ima največ upanja, da doseže povsem odvisno od tega kako cesto ali pa kak vodovod ali kaj druzega, kar ima koalicijo hodil Če če bode dolenjski poslanec s se s hrvaške strani zgradi železnica ■ kak gospodarski pomen za dotični okraj. Taki poslanci do kranjske meje, potem je čisto naravno, da se bode bi potem v zboru ne mogli zagovarjati narodnih načel, prej ali slej zvezalo tudi Novo mesto z Metliko. To bodo vsaj jih volilci v deželni ali državni zbor niso poslali že razmere zahtevale. K večjemu je mogoče, da se nekaj za to. temveč le za to, da jim pribore ceste, vodovode, let peprej zgradi, ako bode dolenjski poslanec mole- mostove, vrejenje ali odpeljavo vode. Polega tega bode doval okrog raznih ministerstev. Sploh je pa treba po- na hrvaški strani zidali železnico bodo pa tak poslanec se sukal le okrog vlade, da gotoveje do- polne jasnosti, seže, kar je obljubil svojim volilcem, podpíral bode njene z normalnim ali pa ozkim tirom Če jo zidajo z širokim da se predioge, naj so že dobre ali slabe v narodnem oziru. tirom, se bode na vsak način moralo delati na to Kdo ve, če se še ne bode narodna stranka kesala, da ni tudi belokranjska železnica zgradi s širokim tirom, in to pravočasno z vso odločnostjo nastopila proti taki politiki se bodě tudi zgodilo, ker bodo to zahtevale prometne na Dolenjskem. Dolenjski okraji so že močno korumpi- potrebe. Prepričani smemo biti, da tukaj ne bodo zma- rani, ondu nimajo več nobenega smisla za kake višje gali nobeni oziri na Trst, na katere se je skliceval gosp ideale, temveč le za krajevne koristi Čudneg a to ni, ker Šuklj v dežel. zboru. Mi ne vemo, zakaj so Šukljeju na so jih nekateri politiki že dolgo v tem smislu vzgojevali. srci tržaške koristi, a mi Slovenci se ni mamo dosti po Položaj na Dun jako zamotan, to vidimo o voda toliko na nje ozirati vprašanji o celjski gimnaziji. Utegnil bi priti čas, da bi . . _ « » # Višnikar je na Dolenjskem bil v nekem oziru vladni narodna dolžnost zahtevala, da izstopijo slovenski po- kandidat. To je naravnost přiznal neki uradnik na Do- Ij ' i slanci iz koalicije. Vpraša se, če bi novi poslanec do- lenjskem, kakor poroča „Agramer Tagblatt", mož se je lenjskih mest imel pogum storiti ta korak. Mi jako dvo- hudoval, da se je neko mesto pri volitvah premalo vladno mimo. On je obljubil s pomočjo koalicije doseći dolenjsko pokazalo. Vladni upliv je pa za Slovence že bil tolikokrat / 92 škodljiv, da se zanj pač ne moremo nauduševati » posebno stvareh mej seboj, ker vedo, da sedanje stanje njih osebnita od sedanje koalicijske vlade Slovenci nič dobrega ne pričakujmo. Kočevji je pa Višnikar dobil 81 glasov. Ti gla- koristim najbolje ugaja. Seveda Slovenci bi ne imeli žalovati za sedanjo vlado, če tudi ne upamo, da kaj dosti boljega za njo. povoda prišlo Državni zbor je nadaljeval koncem minolega in v za-sovi volitve niso odločili, a vsekako so označljivi za na- četku sedanjega tedna razpravo o novem kazenskem zakonu, rodno mišljenje kandidata, ki jih je dobil. Nemška za- štirje paragrafi, ki govore o postavljenji političnih zločincev grizenost Kočevcev je dovolj znana in lahko smo prepri cam bili i da bi ne bili volili slovenskega kandidata, da niso prepričani, da bode varoval njih narodne koristi. pod policijsko nadzorstvo, so se vrnili kazenskemu odseku, da jih še predela, ker se premalo vjerna s svobodnostnim duhoui sedanjega časa. Dva paragrafa, ki se tičeta varstva verskih družeb in pa tajnih družeb, sta se pa vsprejela v taki oblik i. Tudi kdor prefriganost Kočevcev pozna, ve, da niso šli da se bode v Avstriji prav lahko razvijalo prostozidarstvo. To kar tako volit Višnikarja, temveč so se poprej morali je sad koalicije, tište koalicije, katero sestavljati in ohranjevati gotovo vršiti kaki dogovori. Zato se pa bati, da baš zaradi te kočevske pomoči gosp. Višnikar ne bode mogel tako prosto postopati, kakor bi bilo želeti od slovenskega poslanca v državnem zboru. je pomagala naša katoliška stranka. Sedej se vidi, kako so se poboljšali nemški liberalci In liberalci si upajo take stvari sklepati še pred volilno reformo, ko vedo, da bodo še konser- vativce potřebovali. Kaj bodo še le storili, ako se volilna repo njih volji. Potem bodo pa kaj tacega upri- forma izvrši Nekoliko je pa pri nekaterih volilcih na Dolenjskem zorili kot je Wekerle na Ogerskem. Iq za vse to bode odg«»- uplivalo tudi nasprotje mej duhovskim in posvetnim stanom. Neovržno je znano, da nekateri niso hoteli voliti gosp. Župana jedino zaradi tega, ker je duhovnik. vorna naša katoliška stranka, ie pomagala sklopiti koali- cijo. Te dni je pa generalna debata o davčni reformi. Ogerska. Zopet se govori, da se v kratkem zgode To je pa jako obžalovanja vredno i ker Slovenci moremo le napredovati, če posvetnjaki in duhovniki složno delujejo. Čudimo se pa temu ne, če upoštevano vse, kar se je na Slovenskem poslednja leta godilo, do poslednje gonje proti notarjem. Vzrokov ni treba iskati v libera lizmu prinesenem s tujega, temveč jih je dosti doma. Če dervary, ki bode državni zbor razpustil in odredil nove volitve. na Ogerskem velike premene Imenuje se zopet ban Hedervarv, je te dni bil zopet v Budimpešti in poizvedoval, kako bi bilo ž njegovo kandidaturo za ministersko predsedništvo. Ban fřyju se stališče močno maje. Ta mesec prideti gospodski zbornici neřešeni cerkvenopolitični predlogi na vrsto. Upanja je pa jako malo, da bi je vsprejeli ogerski velikaši. Ce vlada propade, bode najbrž odstopila in za njo pa pride baje ban He- se je toliko hujskalo proti najboljšim slovenskim rodo- Govori se, da obdrži ves cerkvenopolitični program. On ima ljubom, potem ni čuda, če nastajajo tako sama na sebi obžalovanja vredna nasprotja. Seveda ljudje večkrat potem ne delajo razločka mej duhovnikom in duhovnikom, cvetje gre seme, katero se je sejalo. upanje. da po volitvah v gospodski zbornici dobi većino. Mnogi bodo več ugovarjali, ako bodo videli, da se je ne velikaši narod odločil pri volitvah za tako politiko. Proti nemadjarskim narodnostim bi pa utegnil biti nekoliko bolj pravičen Khuen Hedervary, nego so bile dosedanje ogerske vlade. Prevelicih nad seveda tudi vauj Slovani ne smejo staviti. Vatikan. Dne 3. t m. minolo je 17 let, ko bil Politični pregled. sedanji veliki papež Leon XIIÍ. kronan glavarjem sv. Cerkve Kot 68letni starček zasel se Celjska gimnazija skuhal nov predlog. sv Petra stol, z katerega toli Za rešenje celjskega vprašanja modro vlada že celih 17 let. Dočim je papež star že 85 let prvem in drugem razredu naj se vkljub temu prav krepkega in čvrstega čuti. Povodom na- še uvele paralelke, v katerih se nekoliko rabil slovenski pominane obletnice prisustoval je papež v sikstinski kapeli sv. učni jezik. Posebno bi se pa v teh razredih vtepala nemščina maši v sijajnem spremstvu. Razun vatikanskih cerkvenih do venskim dečkom v glave, da mogli v tretjem in četrtem stojanstvenikov čestitali so jubilantu vsi tuji odposlanci pri razredu slediti pouku z nemškim učnim jezikom. Pripravljahu Vatikanu v imenu svojih držav. Da nam Bog ohranil razred bi se odpravil drugo ostalo pri starem. Vlada modrega Leona XIII. še mnogo let ! se je te dni posvetovala o tej stvari s slovenskimi koaliranci Rusija. Car je imenoval ministrom za vnanje stvari in pa vodjo štajarskih konservativcev Kakšen uspeh teh bivšega ruskega poslanika na Dunaji in sedanjega poslanika v vemo, a bati se je, da bodo naši konservat posvetovanj, ne prijenjali, da se le ohřáni koalicij Berolinu, kneza Lobanova. vecjemu gosp. Robič in morji v Italiji dne V San Remu ob Sredozemskem t. m. umri veliki knez Aleksij Mi- Vošnjak bi utegnila izstopiti iz konservativnega kluba. Omeniti hajlovic. Bil je najmlajši sin velikega kneza Mihajla, sina Ni- pa moramo, da nemški nacijonalci niso zadovoljni s tako ko laj a čegar pravnuk je sedaj vladajoči car Nikolaj Alek3an- uredbo na celjski gimnaziji kot jo sedaj želi vlada, temveč po drovič. Pokojnik se je šel v San Rem zdravit, a je ondi nasel svojih glasilih naglašajo, da se učenci pač lahko razdele v mesto zdravja smrt Zadušnica, se je brala za paralelke po narodnostih, drugo pa mora ostati pri starem, umrlim avstrijskim nadvojvodom Albrechtom v Peterburgu ude- maje. odstop Koalicijske vlade posebna lastnost je, da se vedno ležil se je car sam, poleg tega pa nepričakovano mnogo višjih Sedaj se razširjajo novice, da več ministrov misli na krogov, kar priča o simpatijah Albrehtovih na ruskem dvoru . Madejski je baje zgubil zaupanje pri kroni, ker vedno in o prijaznih razmerah Rusije napram Avstriji. rine v boljše službe svoje sorodnike. Stvar je že nekajkrat Srbija. Razni listi poročajo, da se mladi srbski bila v razgovoru v državnem zboru. Nekateri hočejo vedeti, kralj hoče oteti vpliva svojega očeta. On biva sedaj v Biaritz-u da Madejski odstopi, ko se reši v državnem zboru proračun pri svoji materi in govori se, da po njenem nagovarjanji izde- njegovega ministerstva. Schônborn se je naveličal ministrovanje luje nacrt, po zaradi neugodnih razmer na Češkem katerem bi se mogel Srbiji povrniti notranji Wurmbrandu maje stališče zaradi celjske gimnazije, Windischgrátz pa baje misli odstopiti, ako ga zapuste njegovi tovariši. Za njim baje se pa mir in ji vsigurati pogoje razvoja Razkralj Milan se ne smel več vrniti v Srbijo, a mladi kralj sestavil bi ko- prišel grof Thun Vse to so pa pač le ugibanj ker alicijsko ministerstvo radikalno - liberalno - naprednjaško. Volitve za skupščino bodo 1. aprila in 22 aprila se skup- gospodje v koaliciji bodo 1 najbrž že sporazumeli se o vseh ščina snide. Po sedanji ustavi voli narod 80 članov, a 93 kralj jih imenuje 40 Nadalje se poroča, da se po Srbiji sojujejo, kar so sicer tudi starejše „gospodarske založne « širijo pozivi na narod, da naj se siloma zapreci povratek v délaie. Srbijo kralju Aleksandru, razkralju Milanu in razkraljici Na talij i Čehi Kakor imamo Slovenci svojo „Zvezo", tako imajo svojo n Jednoto založen v Čechách na Moravě a ve Obrtnija. Slezsku", ki izdaje jednako našemu „Letopisu" štatistiko čeških posojilnic in ki jih podučuje in menda nekoliko tudi po svojih uradnikih nadzoruje. tej » Jednoti" pla čujejo jednako slovenskim posojilnicam posamezne » za , i . j , Slovensko posojilništvo. Spisal Ivan La panj e. (Dalje.) Popřed kakor nenoški kmetje so znali češki kmetje ložnéft na leto 100 gld. po tem, kakor so večje ali manjše. Iz najnovejše Statistike (za 1. 1892.) posnamemo * ki so razlagati si sanje egiptovskega Jožefa; v dobrih časih varčevati za slabe čase. Ze v 18. stoletji in menda še popřej so imeli kmetje po čeških vaseh in trgih napa sploh v jeseni da je vseh čeških založnic 1. 1892. bilo v omenjenih de želah češke krone 680 (vmes tudi 1 na Dunaji) imele 266.095 članov. Dočim skrbi « Jednota" vado da so žito v dobrih letih ali shranjevali, da so ga imeli za slabe čase in za setev. Nekov del svojih pridelkov morali so „založiti" v skupnih žitnicah in shrambah, v katere so morali tudi graščaki nekaj doprinašati. Prve češke posojilnice na Českem, Moravském in Šleskem so bile torej žitne, a ne denarne za-ložnice, ki so bile last vseh zemljiških posestnikov do za red in poduk pri po-sojilnicah, ima pa „Živnostenská (obrtna) banka" v Pragi s svojimi podružnicami nalogo, da jim priskoči na pomoč, kedar so v denarnih stiskah. Ta banka posojuje češkim založnicam, kedar potrebujejo, večje ali manjše svote proti menicam. to banko so stopile tudi že slovenska posojilnice na jednak način v zvezo in bile prav zado voljne s postrežbo. Predno prestopimo h kratki zgodovini slovenskih tične vasi. To shranjevanje žita je bilo začetkoma pro- posojilnic, moramo povdarjati, da je češko posojilništvo stovoljno, pozneje pa za cesarja Jožefa ukazano. To je najstarejše in najbolj razvito ter da prekosi vse nemško trajalo morebiti skoro do polovice tega stoletja. žitnih zakladov, ki so prišli kmalu pod državno nadzor- Iz teh posojilništvo v deželah češke krone in drugih avstrijskih kronovinah stvo, izcimili so se polagoma denarni zavodi. Žita je namreč večkrat preostajalo, prodali ga denar pa shr Posojilništvo se je začelo namreč v zadnjih letih tudi po Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem širiti in tudi njevali. In kakor bilo žito občna (občinska, vaška) po Tirolskem. Povsodi se snujejo posojilnice ali po Schulze last, tako tudi za žito skupljeni novci, katere so začeli jevih ali po Raiffeisnovih principih; vendar se ne more mesto žita — ne podarjevati, marveč posojevati. Na ta nič bolj razviti kakor slovensko posojilništvo, čeprav pod- način so nastale edi tega stoletja in pozneje češke pirajo dežele same ustanovitev ondotnih novih posojilnic njimi se je začelo pečati tudi (osobito onih po Raiffeisenovih nazorih), dočim se mora „gospodarske záložny". zakonodavstvo, osobito deželni zbor, da so se '.e staro- naše posojilništvo le na lastne moči, na domoljube na davno češke posojilnice uredile v duhu časa in po jedna- moč slovenskega kmeta opirati komernem zákonitém poty. Najprvo se je več teh malih (Dalje sledi.) založnic, ki so bile po vaseh raztresene, združilo v okrajne založnice, ki so bile in so še nadzorovane po deželnem odboru ; pozneje so se uredile v zmislu zadružnega zakona ali pa prelevile celo v čisto nove zadruge po Schul-zejevem ali Raifieisenovem sistemu. Obrtnijske raznoterosti. Kaj more postati iz drevesa v jednem dnevu V Cámnerswald so nedavno zjutraj ob sedmih posekali dve smreki, hitro so jih omlajili sparili razbrusili v lesno snov, Razen „gospodarskih založen" so se pa istočasno, hitro iz nje napravili papir, ki je ob petih popolne že bil suh kakor na Nemškem, tudi na Češkem snovale samostojne posojilnice za drugo ljudstvo, (zemljiški posestniki so jih že imeli) za meščane, rokodelce, trgovce itd. Te so bile osnovane največ po Schulzejevih navodih. Njih število je bilo že pred 20 leti jako veliko, ko so se osnovale še in še tišti večer tiskali na njem novice in potem s kosi vrhov omenjenih smrek poslali v razstavo v Freiberg vidi kaj Tu vse mogoce, pri današnjem napredku industriji se ▼ Crnina ebenovine, katero tako občudujejo v umetnih mizarijah, se da tudi umetno prirediti. Površje bukovega bre zovega češpljevega lesa se napoji z žvepleno kislino, potem kot društva, ko ni bilo še sedanjega ugodnega zadružnega se pa les razgreje, dokler ne dobi zaželene barve zakona. To posojilnice so zvali „občanské (meščanske) Spiritni lak za barvanje pletenih torb se napravi záložny" ; imele so menda svoje sedeže največ po mestih, ako se kilo ameriške smole, kilo rubinovega šelaka, kilo ter- trgih in obrtnih krajih. Kot tretja pa slabše zastopana vrsta čeških poso- bile one male „založne" iz novejše dobe, katere imajo običajno naslov „spořitelní a uverni spolek". Te se pentina na ognji raztopi in potem pridene i1/^ kile močnega špirita. Ta lak se sicer malo počasi suši, tako je pa jako dober za taka delà. Osveženje dragocenin. Žveplene kisline se ogreje v glinasti posodi, v gorko in ne vrelo kislino se pomočij dra v tem od onih razločujejo, da so sprejele bolj Raiff- gocenine (zlate in srebrne), potem se pa izplaknejo v mlačni eisenova načela, da na pr. izključno zadolžnice po- vodi in z žaganjem posuše •J » Kmetijstvo. naj izvoli visoki zbor odobriti in izročiti upravnemu od seku v posvetovanje. > • . Potreba prenaredbe domovinskega zakona iz L 1863. (Utemeljeval v deželnem zboru posl. Povše.) (Konec.) Obe ti instituciji morate se popolniti in v dobro delujočim stanovom urediti. Ob enem pa mora država Kmetijske raznoterosti. v r _ Ciki smodek so dobro sredstvo za preganjanje mrcesov z vrtnih zelišč. Taki ciki se posuše in potem zdrobe. S tem prahom potresajo se rastline zjutraj ob rosi, ali pa po škrop-ljenji, da se bolje prime. Dobro je pa tudi, ce se v vodi ku-hajo in potem s to vodo rastline škrope. Sredstvi, s katerimi se preganjajo psom bolhe ? lotiti se po vzgledu Nemčije naloge priskrbovanja za delo Dvakrát v tednu psa Čisti s krtačo ali Ôesalom, s katerim si onemoglih delavcev, to je starostno priskrbovanje. Nemčija že več let izvaja to ustanovo, ki stane državo dokaj milijonov na leto. Ako hoćemo ublažiti pri nas sedanje pač prežalostne socijalne razmere, lotiti se po prej snažil konia Drugo sredstvo se pa takole pripravi : Vlije se se 20 gr bencina, v 160 gr vode in pridene 10 gr katranovega mila. m potem se kaka cunja v to tekočino p o- moči in ž njo drgne psa. Mrzli hlevi niso za debelenje živine. V njih živina moramo delà in rešiti akutno nastalo socijalno vprašanje poje mnogo krme, ne da bi se kaj odebelila Pa tudi v pre z modrim, vztrajnim in požrtovalnim delovanjem in go- tovo smem imenovati starostno priskrbovanje delujočih gorkih hlevih se živina povoljno ne debeli. Najbolje je, če je v hlevu 12° gorkote. stanov kot najvažnišo socijalno zadevo. Ne smem biti pre- obširen, zato pristavljam, da prav s tem se tudi za one obcine, ki bodo nosile težja bremena za preskr-bovanje ubožcev, torej za mesta, zamoglo ublažiti to raz- áí dfcítUfiífo îfc rfi^&^îfiitwii^^^îtt^ît^ rlfyfcífc & «s 91 tm : Poučni in zabavni del. < ■ —n—W— merje. Vsekako pa se mora osnovati poseben državen ubožni zaklad — oziroma deželni ubožni zakladi, ki bi iz državnega zaklada dobivali podpore v svrho, da se iz tega zaklada potem vsem onim občinam, katere bi izka- zale, da imajo čezmerno breme nositi za ubožce, povr- Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VI. (Dalje.) Demokratje izmislili so se tudi drugo sredstvo, da nejo stroški, ki presegajo maksimalni odstotek naklade v umetno obračajo narodno voljo na svojo stran. Kakor svrho preskrbovanja za ubožce. Enaki zakladi nahajajo hitro dobe v roko zakonodavstvo kake države, takoj se tudi v drugih državah in gotovo je država dolžna v vpeljejo gerrymandor volilnih okrájev. Ta beseda je nova prvi vrsti skrbeti za svoje uboge državljane. v anglešcini in pomenja tako razdelitev okrájev, katera se Mestom torej in občinam, v katerih se nahajajo ne ozira na naravne geografične meje, temveč na to, velike tovarne, rudniki itd., bo se moralo iz takih osred- da pride več okrájev v roke demokratov. Za poslednje bili demokratje napravili mnogo njih zakladov dajati pomoči v to svrho in s tem bo tudi volitve za kongres so za te odstranjeno hudo breme, katero pa bo za ogromno gerrymandorov, a najvažnejši je bil v državi Ohajo i kjer število ubogih kmetskih občin z novo postavo gotovo so iz bivšega v zemljepisnem oziru skupnega, republi znižano. kanskega volilnega okraja, v katerem bival in vselej Konečno bodi mi dovoljeno še na jedno prednost bil voljen demokratom posebno nasproten predlagatelj novega nacrta opozoriti. Človekoljubje, dandanes moderna novega tarifnega zakona Mac Kinley, naredili tri nove beseda, govori za prenaredbo domovinskega zakona. Po volilne okraje vsacega z demokratično večino v obliki sedanjem zakonu dobi nalog preskrbeti ubožca občina, v otoka Celebesa in vsled tega je propal Mac Kinley. kateri je ubožec imel svojega očeta rojenega. Nihče se Drugi slučaj je pa bil v državi Alabama, v severovzhod ne spominja več na očeta, nihče ne pozna njegovega sina. nem kotu, katere ob gorah Tenessy je že dolgo še od Občina sklene, da ubožca pusti dovesti domov in tu mora vojske sem živelo republikansko prebivalstvo, ki je vselej prosjačiti milosti od ljudij, ki njega ne poznajo in ki ne volilo republikanca v zbornico poslancev. Ta volilni okraj morejo čutiti zanj tako, kakor za člověka je bil od razbili so na dva in da ede nova volilna okraja za nekdaj doma znan, priljubljen, pa je vsled nesreće, bo- trdno demokratična, raztegnili so jednega po vsej severní lezni opešal, tako, da mora iskati usmiljenih src. Kako meji države nad 300 milj daleč in 10 do 15 milj na hudo mora biti onemu ubožcu, ker večinoma mu dajo široko, drugega so pa potegnili ob vzhodni meji ravno miloščino, ker morajo, on ne najde njemu naklonjenih src. v taki obliki. Torej tudi iz tega ozira je opravičcna določba, da Organizacija obeh strank je povse jednaka zve- kjer člověk deluje in je svoje najboljše moči izrabil, naj znem odboru je pa jeden član iz vsake države in vsa tudi vživa svojo domovinsko pravico. kega teritorija zveze in se voli na dve leti. Ta zvezni Ker se bo prav v prihodnjem zasedanji odločila odbor si izbere načelnika, tajnika in blagajnika ter po usoda, ali bo vladni nacrt zakona za prenaredbo domo- sebni izvrševani odbor vodi zvezne politične volitve. Na-vinske pravice obveljal in ker se tudi proti njemu močno bira denarje, izbira in razpošilja agitatorje v razne dr-deluje, smatral sem umestno staviti ta predlog, katerega žave, odločuje kraj in čas za zvezne shode in sploh vodi 9ft vse gibanje. Ni treba praviti, da najbolj zviti in preme- temveč tudi zasebne korporacije in prosti podjetniki na-teni politikani sede v tacih odborih. Za tacega politikana vadno močno donašajo, posebno če so njih zasebne koristi ne sme biti ničesa prepodlo in preumazano, pripravljen odvisne od uspeha te ali one stranke. Tovarnarji navadno mora biti na vsak trenotek gla pravilo je jim da so pomagajo republikancem in trgovci z inozemskim blagom v politiki dovoljena vsa sredstva. Če tudi glavne osebe in špirituo^nimi pijačami pa demokratom. V severnih dr-republikanske stranke odkritosrčno se poganjajo za po- žavah sta žganje in pivo, nju izdelava in trgovina naj-štene in pravilne volitve, in se ta stranka še nikoli ni glavna opora demokratov ; vsi žganjarji so gotovo demo- poslužila nasilja in kraje volilnih nabiralnikov, vendar v kratje, in imajo ogromna sredstva in veliko vpliva na ostalem njeni vodje niso boljši in čistejši kakor demokratje. nižje razrede. Mesto Novi Jork se vedno bolj in bolj Razširjenje izmišljenih dogodkov, pačenje statističnih po- uklanja njih vplivu. Prebivalstvo &e vedno hitro množi datkov, zvito tolmačenje vladnih naredeb in tudi vsako- in vse nižje prebivalstvo je v rokah žganjarskih kolovodij. vrstno podtikanje, vse to nerazločljivo zvezano z vsa- Stroški za volitve so v Ameriki jako raznoobrazni kimi predsedniškimi volitvami. Velikánská množina pam- Posebni politikani se določijo za vsak šolski okraj ? ki fletov i brošur in pa celih knjig kar preplavi deželo nekaj dobivajo določeno plačo, njih naloga je, da poiščejo vsa mesecev pred volitvami, v vsakem mesteci, in vsakem kega volilca in ga skušajo pregovoriti, da voli za njih večjem kraji sploh, v večjih mestih pa celo v vsakem stranko. Na dan volitev za slabe in neodločne ljudi na- delu mesta se prirejajo shodi, na katerih govore najbolj jemajo vozove in jih skoro s silo peljejo na volišče. Prav prebrisani in najbolj zviti govorniki obeh strank. Ob vsacih volitvah pošlje se mej svet toliko lažij, izmišljotin in zavijanj, da večkrat ni mogoče ločiti, kaj je resnica in kaj neresnica, posebno kadar se stvar tiče številk, poročil, ali pa osebnega ali javnega življenja kaňko je jasno barvanje se vrši navadno za vse mandate ; če bodeš volil za to tega, bodem jaz za to tega in narobe. L. 1888. je v državi Novi Jork za predsedstvo zjedinjenih držav propal demokratični kandidat Cleveland za 18.000 glasov î za guvernerja te države je bil vendar s 25.000 didatov. Štirinajst dnij pred volitvami 1880. leta glas j vi večine voljen demokrat Hiel. Gotovo je bila naj- vprašanje o zabranitvi preseljevanja Kitajcev posebno živahneje barvanje za glasove, da se je dosegel tak izid. vznemirjalo zapadne in tihoroorske države, so demokratje Razen teh stroškov se veliko izda za časopise. Ne pod- v brezštevilnih izvodih razposlali kopijo pisma kandidata PiraJ° se le obstoječi listi, temveč osnujejo se celo novi republikanske stranke Garfilda nekemu Moiieyu, v ka- in razširjajo po vseh kotih kacega teritorija. Potem sta- terem se odobrava priseljenje Kitajcev. Vse to pismo je n^jo mnogo denarja shodi, sprevodi in govorniki. V Zje- bila zvita izmišljotina in ga v resnici nikdar ni bilo; dinjenih državah je na stotine, da celo na tisoče poli-a vzlic temu, da je Garfield in vsa republikanska stranka tičnih govornikov, ki o volitvah govore za to ali ono stranko, odločno oporekala, vendar je stalo glasove treh. držav, Nekateri so jako priljubljeni, znajo ljudi pridobiti z bistro- kamor oporekanje ni o pravém času došlo. Leta 1884. umnimi primerami in smešnicami in jih zatorej jako vi- so pri volitvah predsednika osebno življenje in pa že- s^o cenijo. Za dva- ali tri- mesečno volilno gibanje dobe nitev republikanskega kandidata podvrgli jako hudim napadom s strani demokratov. Razne umazane govorice o po do 10 tisoč dolarjev. Poleg navadnih obstoječih političnih društev osnu tem so se tako hitro izmišljevaL in zamenjavale druge z jejo se v vsakem mesteci ob vsacih vo itvah posebni klubi drugimi, da jim ni bilo moč slediti in jih oprovrgavati. ki se v čast kandidatov po njih imenujejo. Ti klubi na- i Leta 1888. so pa kandidata demokratične stranke ki je birajo člane, imajo pravilne seje, na katerih se razprav imel nesrečo, da je zgodaj v mladosti pred 35 leti imel ljajo in zagovarjajo vsa nujna vprasanja s stališča klu-nezakonskega otroka, tako blatili, da je njegovo lastno bove stranke, prirejajo ljudske shode, sprevode, politične mesto Butiala, ki po navadi demokratično, se izreklo bankete vsakovrstne zbore, olepšavajo ulice z zastavami proti njemu in portreti kandidatov itd. (Dalje sledi.) Ražen narodnega (zveznega) volilnega odbora ima vsaka stranka poseben volilen odbor v vsaki državi, gro-fiji in okraji, ravno tako organizovan kakor zvezni odbor, kateri opravlja stratikine in volilne stvari v svojem Poučni in zabavni drobiž. Najbolj mrzel kraj na zemlji je Verhojansk v Vzhodni Sibiriji, leži nad 67° 34 severne širine in 107 nad morjern okoliši. Vse politično delo se razdeljuje mtfj temi odbori, V tem kraii je bil profesor Wild celo leto in proučava! vre- katerih delokrog strogo omejen, tako da prepiri in menake razmere. Srednja letna temperatura je 19 3° pod ničlo nesporazumljenja skoro niso mogoči. Vsa ta organizacija deluje složno in hkratu v istem pravci pod vodstvom vodij zveznega odbora, kateri daje navodila za volitve, pošilja agitatorjs in denar, kamor je potreba. Vsake volitve stanejo deželo jako mnogo denarja. Razume se samo po sebi, da ni mogoče prešteti niti pri- V januvariji je povprečno temperatura 53'1°, v februvarji 46 3°, v marciju 47 7°, v aprilu 15 80, v maju 0 1° pod niclo pa 9 6° in v juliju 13 8° nad ničlo, v avgustu bližno v dolarjih, koliko stanejo. Ne juniji pa zopet 0 4°, v septembru 1.6°, v oktobru 20.2°, v no vembru 40 1°, v decembru 49 9° pod niclo. Nekaj statistike. Izmej francoskih departementov na otoku Korzika najveô starih devic, v pariški okolici, Normandija, Bretagnu in Gascognu je najveè vdov. Vseh vdov okrog službujoči se na Francoskem okrog dveh milijonov, vdovcev pa oblagajo z gotovimi odstotki njih plače za te stroške, jednega milijona. 96 Deželni zbor kranjski. Posl. Stegnar poroča o letnem poročilu § 8. „šolstvo". Posl. Pfeifer ni zadovoljen z novodobno šolo in zagovarja staro šolo. V sednji soli se otroci mučijo z nepotrebnimi řečmi, dočim se potrebnega ne nauče Posl. Hribar zagovarja novo šolo, razmotrava šolske razmere splob, graja deželni odbor zaradi imenovanja zastopnikov v okrajnih šolskih svetih, zagovarja pouk slovenščine na srednjih šolah in predlaga : I. Na nemški deški in dekliški ljudski šoli v Ljubljani vpeljati je s šolskim letom 1895/6 od tretjega razreda nadalje slovenski jezik za obvezni učni predmet za vse učence, odnosno učenke brez izjeme. Deželnemu odboru se naroča, na pri c. kr. deželnem šolskem svetu takoj stori potrebne korake za izvedbo tega sklepa. II. Deželnemu odboru se naroča, naj se takoj obrne do c. kr. deželnega šolskega sveta z zahtevo, da se s šolskim letom 1895/6 ali najkasneje s šol. letom 1896, 7 vpelje na nižjih štirih razredih c. kr. državne višje realke v Ljubljani in vseh razredih c. kr. gimnazij na Kranjskem slovenščina kot obligani predmet za vse dijake brez razločka. III. Deželnemu odboru se naroča: 1.) naj pri c. kr. deželnem šolskem svetu neutegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da se po možnosti že z bodočim šolskim letom 1896/7 na c. kr. gimnazijah v Ljubljani in v Novem Městu vpelje v petem razredu slovenski učni jezik za věrouk, latinščino, matematiko in naravoálovje ; 2.) naj takoj stopi v dogovor z gospodi profesorji, ki so usposobljeni za spisanje učnih knjig za gorenje štiri predmete, potrebnih za pouk v petem in šestem gimnazijskem razredu, ter jih naprosi, naj se spisavanja teh knjig lotijo neutegoma za nagrado, ki se ima dogovoriti ; 3.) naj se za pisateljske nagrade za izdavanje teh knjig porabi v ta namen dovoljeni kredit; ko bi pa ne zadostoval, naj v pri-hodnjem zasednji stavi za povišanje istega primerne predloge. IV. C. kr. deželna vlada se naprosi, delovati pri c. kr. učnej upravi na to, da se za malo gimnazijo ljubjansko, umeščeno v prostorih, ki so v pedagogičnem in zdravstvenem oziru popolnoma nedostatni, sezida novo, potřebám in zahtevam seda-njega časa odgovarjajoče poslopje. Prva dva predloga se na nasvet polanca dr Sahafferja izrocta dež. odboru v pretres. Posl. dr. Papež in dež. glavar Detela zagovarjata deželni odhor glede imenovanja zastopnikov v okr. šolske svete. Posl. dr. vitez Bleiweis kara dež. šolski svet, glede znanega posto-panja v uvedbi slovenščine na srednjih šolah in ne upa, da bi se novému predlogu Hribarjevemu bolje godilo nego lánskému. Drž. predsednik baron He in poudarja, da je treba pred vsem slovenskih knjig za pouk na višjih razredih srednjih šol. Eesolucije posl. Hribarja se na to sprejmo in poročilo odobri. — Pri poročilu o vinarski šoli na Grmu predlaga poslanec Hribar: Dež. vlada se naj na merodajnem městu opozarja na škodo, katero je vinska klavzula našemu vinorejcu že provzročila, in na nevamost, katera istemu preti v bodoče, vzlasti vsled nepoštenih manipulacij vinskih uvoznikov, in naj zlasti naglaša, da bi razveljavljenje v § 5 III. B. konečnega protokola k trgovski pogodbi z Italijo iz 1. 1891. bilo v interesu vinorejstva kranjskega in avstrijskega sploh. Predlog se vsprejme in odobri poročilo. Istotako se odobrita poročili „obrtni pouk" in „ustanove". — Posl. Hribar poroča imenom íinančnega odseka glede dovolitve najetja posojila za deželno mesto Ljubljano v namen zgradbe električne naprave in predlaga: Deželnemu stolnemu městu Ljubljani se dovoljuje za zgradbo električne naprave za razsvetljavo in prenašanje sil najetja posojila do najvišjega zneska 400.000 gld. To poso-jilo je amortizovati v 42 letih in anuitete za obrestovanje in amortizovanje ne smejo presegati 5 25 °L na leto. Za varnost posojila sme mestna občina Ljubljana zastaviti električno napravo samo in ako treba tudi jamčiti s tem, da sklene v po-kritje primerno doklado na direktne dav ke. Predlogu se pri-trdi in na to seja zaključi. — V p etna j s ti seji dne 15. febr. poroča posl. Visnikar imenom finačnega odska v odkupu oběh knez Ai erspergovih mostov pri Krki in soteski, nahajajočih se na deželnih cestah Novomesto - Žuženperk-Ljubljana in Soteska-Černomelj ter predlaga: „Ozirajoč se na sklep z dne 8. aprila 1892. po-oblašČa se dešelni odbor, da kupi od kneza Auersperga na Krki in v Soteski na deželni cesti se nahajajoča mosta čez Krko. Kupná cena ne sme bistveno se ločiti od dejanske vrednosti mostov, katero je določil dež. stavbinski urad, ter naj se izplača iz kredita za vzdržanje dež cest za 1. 1895. Se-danjemu lastniku mostov se zagotavlja tudi v prihodnje opro-ščenje mostarine, ako bi jo dežela kedaj vpeljala". — Predlog se vsprejme. — Vdovi okrožnega zdravnika v Novem městu Apoloniji Brvar, se dovoli dosmrstna letna podpora 200 gld. (poroč. posl. baron Schwegel). — Posl. Hribar poroča imenom íinančnega odseka o prošnji obcine Vipave za podalj-šanje kiedita v znesku 15 000 gld. za 1. 1895. za uravnavo vipavskih voda in predlaga, da naj se preide na dnevni red o prošnji. Posl. Lavrenčic in dr. Papež podpirata prošnjo, ki se tudi sprejme. — Posl. dr. S chaffer poroča o náčrtu zakona o pospeševanji železnic nižje vrste in predlaga: 1.) Náčrtu zakona o pospeševanji železnic nižje vrste se pritrjuje. 2 ) Organizacijski statut za kranjski deželni železniční svét se potrjiije. 3 ) Deželni odbor se pooblašča, napravo načrtov in prevdarkov o troških za železnice nižje vrste na ta nacin podpirati, da dovoli udeležencem brezobrestna posojila iz želez-niškega zaklada, kateri se nabira vsled sklepa deželnega zbora z dné 25. novemdra 1890. 1 — in to pod tem pogojem, da se posojilo svoječasno vrne iz stavbenega zaklada. — Posl. Hribar predlaga k § 1. orgnizijskega statuta, aa naj železniški svet obstoji iu 10 in ne iz 9 članov in sicer dež. gla-varja in dveh deželnih odbornikov, dalje iz 3 članov velepo-sestva kmetskih občin in mest, katerih po ednega vsaka kurija za-se voli ; iz po ednega člana trgovske in obrtniške zbornice, kmetijske družbe in mesta Ljubljane. Posl. G ras sel li podpírá ta predlog in predlaga še, da naj je železniški 9vet dolžan vsprejeti tište Člane, katere so dotične korporacije same vo-lile. Proti predlogu se izreka posl. baron Schwegel in poroče-valec dr. Schaffer. Pri glasovarji se sprejme Hribarjev in dodatni Grassellijev predlog v ostalem se sprej mo odsekovi pred-logi. — PriČne se tajna stja. V popoldanski seji prečita posl. Po vše v tajni seji 8torjene sklepe: 1.) Deželnemu primariju dr. Šlajmarju zviša se njegova osobna doklada na 1000 gld 2 ) Gospodu deželnemu primariju v deželni prisilni delalnici dr. Vošnjaku dovo-ljujeta se dve petletnici v plaćo in pokojnino vštevši, proti temu, da odpade njegova sedanja osebna doklada v jednakem znesku 100 gld Z ozirom na njegovo mnogoletno vspešno de-lovanje kot primarij in deželni odbornik se mu odmeri nad-normalno pokojnino v znesku 600 gld 3 ) Poročilo deželnega odbora v § 10., marg. st. X, letnega poročila jemlje se na znanje. Podelitev naslova in značaja tajnika I razreda — tajniku II. razreda gospodu Jožefu Pfeiferju se odobruje ter deželni odbor pooblašća, da mu odmeri pokojnino na podlagi plače tajnika I razreda znašajoče 1800 gld., toda le s pogojem, da do svojega vpokojenja zadovolilno službuje. 4.) De-želnim služabnikom se petletnice vračunajo v pokojnino, ako do svojega vpokojenja zadovolilno službujejo. 5.) Deželni odbor se pooblašča, da pri zgradbi deželnega gledališča kot konven-cijovalno globo pridržani znesek 10 800 gld. firmi G. Tonnies izplača s tem pogojem, ako se iirma odpove svojim iz računskih diferenc nastalim tirjatvam v znesku 6573 gld., katere zahteva nasproti kolavdacijskemu iziđu in da so s tem popolnem poravnane vse diference, će firma te ponudbe ne 91 •sprejme, potem se ji prepušeá, da dožene svoje zahteve tako Dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski glede globe, kakor ^lede dozdevnega višjega zaslužka v prav- visile se bodo letos meseca aprila. Imeniki volilnih upravi dnem potu Posl Mur nik poroca imenom upravnega odseka Čencev leže od 1. marca t. I skozi 14 dnij na mestnem ma o prošnji slov. kat. delavskega društva v Ljubljani, naj bi se gistratu na vpogled in event ugovore. nekatera delà v prisilni < elavnici omejila in o prošnji občin- stopijo letos naslednji občinski svetniki iz III Iz občinskega sveta iz- volilnega raz- «kih zastopov v Gor. Šiški, Št. Vidu in na Jt-žici, da bi se reda : Klein Anton in Štrukelj Franc ; iz II. volilnega razreda delavci in delavke iz teh občin ne vsprejemale v tobačno to- Orožen Franc, Senekovič Andrej, Svetek Anton in Subie Ivan ; varno. Gledé prve prošnje obširno utemeljuje, da je deželni olbor kolikor mogoče omejil v prisilni delavnici vsa delà, ki iz I razreda pa Knez Ivan, Murnik Ivan. Ravnihar Franc in bi utegnila škoditi domaćim obrtnikom in delavcem. Gledé Terček Franc Razun teh bo v III volilnem razredu namesto umrlega obč. svetnika Iv. Tomšica voliti še ednega občinskega druge prošnje predlaga, naj se odkloní ker ne spada pred svetnika za dobo einega leta dež. zbor. Predloga se sprHmeta. Poslanec Lenarčič Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poroča o prošnji podobcine Bukovje za uvrstitev občinske poti izvolila je v svoji zadnji seji za l 1895 dosedanjo predsed- Dilce-Studeno - Planina med okrajne ceste. Prošnja se izroči sestvo in sicer go Iv Perdan-a. predsednikom, gosp. Ant. deželnemu odboru v pretres in poročanje Prošnja župljanov Klein-a, podpredsednikom in gosp Iv. Baumgartner-ja provi- j z Bučke za izlocitev iz obČine Strmenec in ustanovitev sa- zoričnim predsednikom. inostojne obcine (poroč. posl. Murnik) se odkloni in naroci de želnemu odboru, da studira ali ne kazalo ustanoviti nove 11 t. m Pri velikem koncertu »Glasbene Matice« dne v redutni dvorani izvajala se bode tudi nova slo- občine iz sosednjih davčnih obcin ali Bucko priklopiti kaki venska skladba gosp notarja Stanka Pirneta. Velikému meša- < Irugi občini Prošnja podobČine Rakitna, v občini Slavina, nemu zboru je naslov „Žalost", krasne besede so pa iz znane < la bi deželni tehnik napr načrt za občinski vodnjak (po- narodne pesni „Ko tičica sem pevala roč posl Lenarčič), se izroči deželnemu odboru da ji po Sem sladké sanje sanjala." Skladba se hvali kot koncertna posebnost, ki ima možnosti ustreže Posl Langer poroca o preložitvi veliko muzikališko vrednost, a zajedno veje iz nje pristno na- okrajne ceste Trebnje - Catež - Moravče pri Catežu. Na tej cesti rođen duh je 39 klancev nekateri s padcem 20 o* Vožnj s težkimi \o Nacrti za novo gimnazijsko poslopje v Kranji, ■zovi je sploh nemogoca, celo za pešca nevarna. Odkar pa je ki bo stalo nasproti cesar Franc Jožefovega drevoreda so že stekla dolenjska železnica, je topla želja tamošnjega prebiva!- gotovi in so se predložili deželnemu šolskemu svetu. Poslopje da bi dobili boljšo zvezo z bljižnjo postajo na Veliki bo lepa dvonadstropna stavba, ki bo městu v velik kras Dotični načrt je že izdelan. Pop sedanje ceste bi Za kidanje in odvažanje snega je letošnjo zimo stala 5396 gld., preložitev pa 11 403 gld. Res, da je po mestna občina ljubljanska do konca minolega tedna izdala prava cenejša, toda ostalo bi V se 32 klancev s strmcem do 9401 gld. Z ozirom na to, da je minolo nedeljo in pondeljek 10« da se cesta 0' torej še vedno prehudo za težke vozove Kaže najbolj primerno preloži od Čatťža do potoka Dušice v litijski okraj V zapal nov velik sneg. potrošila bo mestna občina še rnarsika-teri tisočak, predno bode pospravljea ves sneg iz mesta. preložitev znaša na Interesantno bi bilo vedeti, koliko so letos potrošile že želez- zdol ob rebri dalj 4232 m. Na cestni okraj trebanjski odpade troškov nice za odkidovanje snega in koliko se je izdalo za odkida- 5544 gld 97 kr na litijski 5858 gld kr Dežela pa vanje cest sploh. Marsikdo si je že lep denar prislužil letos prevzame jedno tretjino teh troškov se primerno razdeli na za sneg. oba kraj Ta predlog je bil brez ugovora vsprejet, kakor V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo me tudi dotični načrt zakona Posl baron Liechtenberg po- seca februvarija 567 strank 194.823 gld. 97 kr., vzdignilo oča o preložitvi okr. ceste Tržič-Srednj pri Kovorju z pa 378 strank 72 066 gld. 95 kr. dotičnim načrtom zakona. Zakon se sprejme in dovoli 5000 gl podpore iz deželnega zaklada Posl baron Rechbach po t Papirnatih goldinarjev se je do konca februvarija vzelo iz prometa in se jih uničilo za 50,950.140 gld. Toča o uvrstitvi v blejskem cestnem okraju se nahajajoče ceste, V prometu je ostalo še 6,933 221 gld ki se pri Rečici od blejsko - javorniške deželne ceste odcepi Šote narezali so minolo leto na vsem ljubljanskem in se stika ne daleč od Mlina v leško-bistriško deželno cesto, barju 23,780.000 kosov. lOOu posušene šote tehta 570 kg. mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi. Posl. Langer Popolen lunini mrak bo v pondeljek dne 11 poroca o uvrstitvi občinskega, v cestnih okrajih Kostanjevica m. zjutraj. Popolno zakrita bode luna 1 uro 35 minut. in Krško se nahajajočega pota, se zacenja na severcem čanje se prične ob 2 uri in trpi do 1/2 7. ure zjutraj. t. Mr- Po- drži na koncu Kostanjevice pri Zagrebški državni cesti in okrajno cesto Novomesto - Mrsečavas - Krško poleg Zameškega, polen mrak se prične ob »/' na štiri. Tobak njuhati (šnofati) je baje jako dobro sred-med okrajne ceste in predlaga, da se naj uvrstitev potrdi. Se stvo proti influenci. V nekem angleškem listu zatrjuje nekdo, Isti poslanec poroča o prošnji občinskega odbora da je to poskusil in se prepričal o istinitosti tega. ozirom spreime. pri sv. Gregorju, okraj Kočevje, za prenaredbo zakona o li- na to, pravi dotičnik, ker je influenca nalezljiva, je dobro, da cenciranji bikov in o legalizovanji. Prošnja se izroči deželnemu se v dotiki z bolniki prav pridno njuha in influenca se gotovo odboru, da v smislu deželnih zakonov in sklepov nanjo odgo- ne naleze. von. Prošnja okrajno- cestnega odbora na Vrhniki za uvr- Zmrznil je dne 27. febr. t poštni sel iz Stu- stitev občinske poti od Podčela do Frtice in od Vrzdenca denca na poti iz Radne v Studenec na Dolenjskem. Revež je proti Št. Joštu med okrajne ceste (poroč. posl. Lenarčič) Se izroči deželnemu odboru v pretres in poročanje. Posl. vinjen ostal v snegu in zmrznil Vse poštne pošiljatve, katere je přejel v Radni in tudi znesek 592 gld. 44 kr. so našli Kersnik poroča o prošnji več živinozdravniških pomočnikov pri njem. sa dovoljenje za prosto izvrševanje živinozdravništva in pred- Izgredi v Piranu. Zaradi izgredov v Pi ranu ob- lag a, da naj se prošnja odstopi deželnemu odboru z narocilom, sojenih je bilo dne 6. t. m. v Trstu 13 obtožencev v 21 9. da izposluje, ce mogoče. od deželne vlade ugodno rešitev in letni do enomesečni zápor. Značilno za to razpravo je, da so nasvetuje resolucijo : SI. dež. vlada se opozarja na to. da raz- častniki, ki so bili pozvani kot priče, izpovedali, da so demon- inere na Kranjskem zahtevajo, da se k zdravljenju živine pri- strantje res kričali „Albasso V Avstna — Viva 1' Italija", puščajo tudi kovači, ki so izprašani za podkovstvo, mesogled- (Proč z Avstrijo — živio Italija). To so svojedobno izvestni stvo in živinozdravstvo ; si. vlada se torej naprosi, od slučaja do krogi prikrivali, a je bilo vendar le res. Iredentarsko mišljenje slučaja ozirati se na to. Se sprejme (Konec te seje prih.) Lahov se je torej potrdilo pred sodiščem. 08 s — Vlak povozil je doe 28, febr. t. 1. 181etnega An-dreja Zwolf-a iz Rakitnika, ko je kidal na južne železnice progi sneg. Zwôlf se je sicer přišlému vlaku umaknil a je v veliki burji pri nesrečoma s snežnega nasipa ob tiru pod vlak, ki ga je povozil do smrti. — Sneg. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo toliko množine snega, kakor ga imamo sedaj. Po nekodi ga je do lm 30 cm na debelo, do 1 m ga pa je povsodi Veliko ovira aela sneg prometu. Mej Ljubljano, Trstom in Reko je promet že od nedelje ustavljen. Pošta v Trst se prevaža po gorenjski železnici preko Trbiža in Ponteb^. Dunajski vlaki prihajajo v Ljubljano z veliko zamudo. Tudi od drugod, kjer snega niso vajeni, se poroča o velikih zametih, tako na pr. je v Opatiji vse zamedeno. Na Krasu je po nekod vsak promet pretrgan. Na nekatere kraje nanesla je burja cele gore snega. Teža snega je nevarna za poslopja in vse ga hiti spravljati s streh, kar provzroča veliko delà oziroma znatne stroške. Posamez-nikom dogodile so se pri strehah že škode. Ne malo tolažilno pri vsem tem pa je to, da imamo danes že 8. dan marca in na materi zemlji počiva še taka množina snega. Se li pricne sneg hitro tajati, borno imeli povodnji, če bo le počasi gineval, fcapoznila se bo pomlad in brezdvomno oziinina vsa pognije pod snegom. — Izpred porotnega sodišča. Pri tukajšnem deželnem kot porotnem sodišču bila sta prvi obravnavi dne 25. febr. obsojena zaradi težke telesne poškodbe Janez Zore iz Srednje vasi na 3 leta teke jece in Lovro Rožnik iz Podrebra v Vrhniškem sodném okraju na 18 mesecev tsžke jece. — Pri drugi obravnavi je bil zatožbe hudodolstva uboja oproščen 201etni Janez Kraljič iz Vel. Lipljenj v ljublj. okolici. Udaril je v silobram z železnim 2 kg. težkim utežem tako silno po glavi Janeza Smuca, da. je ta čez par minut umri. — Dne 26. febr. obsojena sta bila tatu iz navade 441etni Jože Koren iz Kokrice in 331etni J. Rahne iz Vogelj v kranjskem okraji, prvi na 8 let, drugi na 6 let težke ječe in po prestani kazni pa jih djati v prisilno delavnico. Oba sta bill že po več let zaradi tatvine zaprta in zadnji čas oba v prisilni delavnici. Nedavno vpeljala se je v južni Avstraliji volilna pravica tudi za ženske, kakor je v Novi Seelandiji že od 1893. leta. Poslednjih volitev so se udeležile ženske. V volilnih seznamih je bilo 193.536 volilcev in 109.461 volilk. Volilo je pa 129.792 moških in 90.290 žensk. Te volitve so jasno pokazale, da ni resnična trditev, da ženske nečejo volilne pravice in da se je ne bodo poslužile, ako jo dobe. V volilne sezname so se vsprejele le tište volilke, ki so to izrecno zahtevale. Vseh za volitve opravičenih žensk je pa 130.985. Vidi se torej, da se jih je 78*2 % žensk dalo vpisati v volilni sesnam in da jih je od teh 85*18 % zares volilo, dočim je moških prišlo k volitvi le 67 %. Ženske so navadno volile radikalne socijaliste in jim v več krajih pripomogle k zmagi. Posebno se je pa to pokazalo, da ženske hudo sovražijo pijančevanje. Volile so povsod močno poslance, kateri so absolutni nasprotniki alkohola. Pa ne le v Avstraliji, tudi drugod že volijo ženske. Aktivno pravico imajo celo veleposestnice v Avstriji za deželni in državni zbor, v nekaterih krajih imajo ženske aktivno pravico pri volitvah v občinske zastope. Volijo pa le po pooblaščencih. V Angliji volijo in smejo tudi voljene biti ženske v cerkvene, šolske in ubožne svete, ako imajo kaj svojega premoženja. Pri zadnjih volitvah je v te svete bilo voljenih 391 žensk. Na Finskem so pa ženske na važnih mestih. Drugi blagajnik finske državne banke je neka ženska. Na vse-učilišči v Helsingforsu studira 81 deklet. V tej deželi imajo ženske volilno pravico pri volitvi župnikov, in pri volitvah v šolske in ubožne svete Poslednje leto je bilo .■I». L l ta^'i! L i ' ■ _ , . . 45 ženskih na čelu delavnic in v 125 ubožnih svetih. V Ameriki so v državi Wyming ženske jednakopravne z moškimi. Mis Real je poklicana na čelo učnemu ministerstvu. Pri volitvi dne 7. januvarija je zmagala svojega nasprotnika Arturja Matheusa s 3500 glasovi. V državi Colorado so predlanskim ženske dobile volilna pravico in so tri že voljene v parlament. Klara Creninghon si je že s svojo govorniško sposobnostjo veliko veljave pridobila. Na Novi Seelandiji pa smejo biti ženske voljene tudi v občinske zastope. V Quehungi so izvolili žensko Yatea za župana. To je menda prvi slučaj na svetu, da je ženska župan. — Alzaški menonit je bil lani potrjen k gardnemu peštvu. Branil se je vsprejeti puško, ker njegova vera zabraňuje nositi orožje. Obsodili so ga bili zaradi tega v dvame-sečno ječo. Ko je přestal zapor, ga je vprašal stotnijski po-veljnik, če sedaj vzame puško. Odgovoril je zopet, da ne in moral je z nova v ječo. — Vlak skočil s tiru. Pri Temamali v Ameriki je skočil vlak s tiru 104 osebe so mrtve, 25 pa težko ranjenih. — Velik požar je v Torontu uničil več skladišČ. Škoda je jako velika. Sodi se, da je kdo nalašč zažgal. — Umor bankirja. Bankirja Haunicelta v Bruselji je» ko se je vračal s maškerade. neka maska zabodla z bodalom. Morilec je ušel. Kaj je povod temu umoru, se ne ve. — Dvojni samomor. V Brnu so našli 48letno vdovo Marijo Novotný in l81etno njeno hči mrtvi v njinem stano-vanji. Sodi se, da sta se bili sami umorili, ker sta živeli v veliki bedi. ; — Umořil se je v Nizzi policijski nadzornik Jouífroy, ko je v Monte Carlu poneveril 140.000 lir, katere bi bil moral izplačati podrejencem. — Razpok v premogovniku. V premogovniku Gre-rillosu v Novi Mehiki so se vneli phni ia je 40 ljudij ubilo. — Žrtva Monte Caria. V Portu Mauricio je elegantno oblečen tujec skočil v neki propad. Pri njem so našli vizitnico z grofovsko krono, iz katere je bilo izrezano ime. Na njej je bilo zapisano v ruščini. 200.000 rubljev zaigral v Monte Carlu — Nesreća na morji. Pri Clasesundu v Norvegiji sta se ob hudem viharji potopila dva ribška čolna 12 ljudij je utonilo. — Zanimivo pismo. Od nekega švicarskega dečka je japonski general Jamagata dobil sledece pismo. Ljubi general ! „Jaz hodim v šolo in imam komaj osem let. Živim v Bernu. V V atlasu je Svica manjša nego Japan. Veseli me, da ste se uprli svojim sovražnikom, kot so se moji predniki svojim in da hrabri general vedno zmaguje. Upam, da si osvojiš veliko kitajsko državo in podereš velik zid, ki jo obdaje. Jaz mislim, da je ta zid kriv, da nimam v svojem albumu nobene ki-tajske pismene marke Bili bi li tako dobri, da mi pošljete nekaj mnogih kitajskih mark, katere najdete gotovo me; ple-norn". Japnoskemu generalu je pismo jako ugajalo in je takoj ukazal, da se pošlje švicarskemu dečku nekaj kitajskih mark,, če tudi do sedaj še ni podrl velikega kitajskega zidu. 9» — Rubensteinova zapuščina. Hči in sin pokojnega Rubensteina dobita hiši v Peterburgu, ki se cenita na 340.000 rubljev. Vdova dobila je neko vilo na kmetih, delež v denarji in poleg tega vživa nagrado od raznih pokojnikovih glasbenih del. — Umor in samomor. V Budimpešti je hišni posestnik Fr. Schleiser svoji ženi přeřezal z nožem vrat, potem se pa sam umoril. Ropni napad na Dunaji. Rozalija Rauchegger, katera je nekdaj imela znanje s Hugonom Schenkom, je na Dunaji živela se z razuzdanim življenjem. Te dni je peljala v svoje stanovanje seboj delavca Gerlhoferja, ki jo je pa zjutraj ob štirih hotel z britvijo umoriti, da bi jo oropal. Precej močno jo je bil že vrezal vrat. Ona je pa jela kričati na pomoč, in ker je mocna, se mu braniti Ljudje so prišli na pomoč in roparja přijeli in izročili pcliciji, njo pa odpeljali v bolnico. On je přiznal, da jo je hotel umoriti in oropati. — Ameriški dvoboj. V Bonnu našli so diiaka mrt-vega. Zastrupil se je vsled ameriškega dvoboja. — Velik hrast posekali so te» dni pri Slavičinu. To je bil najdebelejši hrast na Moravském. Visok je bil 30 metrov in v premeru je bil 3 metre. Nekatere veje bile so nad meter debele. — Kotel se je razletel v žganjarni v Dumbroveniji v Rumuniji. Vse poslopje se je pretreslo. Več delavcev je palo v kotel, v katerem je vrelo, in so bili takoj mrtvi, drugi so bili tako hudo poparjeni, da so umrli. — Ženitev po inzerátu. V Frankobrodu se je neki udovec sprl s svojo hčerjo in sklenil se je zaradi tega oženiti. Naznanil je to v časopisu in kmalu je dobil več pišem. Posebno mu je ugajalo pismo neke ženske, katera piše, da se omoži, ker so razmere doma žanje jako nepovoljne. Odpisal jej je pod naznanjeno šifro in naznanil, da se snideta ob do-ločenem času na kolodvoru v Hôchslu in se bodeta spoznala po posebnem znamenji. Ne vemo, kdo se je boij začudil ko sta se sešla, kajti ponujana nevesta je bila njegova lastna hči. — Misterijozen rop. 2 41 etna dekla stanujoča pri stariših svojega ženina v Gmeinu o kraji Steyr, je te dni v Allheimu potegnila svojo dedščino 4020 gld. Ko se je vračal a •domu, jo je nekdo napal blizu kolodvora St. Valentinu. Vrge^ jo je na tla, porinil robec v usta, da ni mogla klicati na pomoč, pokleknil jej na prsi, přeřezal jej obleko in vzel 4020 goldinarjev, rojstni list in vožni list in zbežal. Roparja še iiiso dobili. — Zaprt odvetnik. V Vidmu na Laškem zaprli so znanega odvetnika Zanussija, ki je ponaredil za nad 100.000 lir menic. — Pogoreli gledališči. V Glasgowu na Angleškem je pogorelo gledališče, ki je bilo največje na Skotskem. Škode je okolu poi milijona goldinarjev. V Legnanu pri Veroni je tudi pogorelo gledališče in je precej škode. — Nesreća na železnici. Na postaji Delnica na Hr-vaškem trčila sta ukupe dva tovorna vlaka. Jedna lokomotiva in 12 voz naloženih z moko je popolnoma zdrobljenih. Škode je nad 12.000 gld. — Vojaške godbe v Bosni. Z dnem 1. aprilom se vpeljejo v Bosni vojaške godbe. — Samomor v ječi. V Hamburgu se je v ječi ustřelil zdravnik dr. Samulsohn, ki je bil zatožen zaradi hudodelstva proti nenravnosti. Revolver v ječo mu je prinesel njegov zagovornik. — Umor ljubice. V Benedkah je komisijonar Masan umoril svojo ljubico iz ljubosumnosti, potem pa skočil skozi okno na cesto, da je takoj mrtev obležal. — Nesreća po požaru. V tovarniškem delu mesta v Čikagu je bil nastal ogenj. V neki tovarni, v kateri delà mej drugim 226 otrok, je mej otroci nastal velik strah. Vsi so bežali k izhodom. V gnječi se je več otrok poskodovalo. Trije so mrtvi. — Drage pismene znamke. Neki bankir iz Franko-broda je poslal v Kodanj k nekemu tamošnjemu zdravniku agenta, da kupi od njega zbiiko avstralijskih pismenih mark. Ta zbirka je jako popolna. Bankir že ponuja zanjo 75.000 kron, zdravnik pa hoče imeti 100.000 kron. — Kdo je kriv Carnotovega umora? Neki pariški časopis očita sedanjem ministerskému predsedniku Dupuyu, da je kriv Carnotovega umora. Dupuy je rekel uradnikom v Lyonu, da naj prikrijejo Carnotu vsa pretilna pisma, ki morda pridejo, ker bi to bilo nepotrebno razburjenje. Došlo je nad 200 tacih pišem in Dupuy je dobro vedel, da anarhisti nekaj na-meravajo Storiti bi bil moral vse drugačne naredbe za varno3t predsednika republike Zadnja dva meseca je došlo mnogo pišem na gospo Camot, predsednikovo mati, v kateri jej pri-poročajo, da naj pazi na svojega sina. Ministerski predsednik je pa zabranil, da se ta pisma niso izrocila predsednikovi materi. Mej drugim sta kraljica španjska in pa neka Manclerc brzojavno opozorili na nevarnost, ki preti Carnotu Kar piše ta list, je vzbudilo tem vecjo senzacijo v Parizu, ker je Dupuy tudi kandidoval za predsedništvo republike. — Tatvina. Na Dunaji je bilo direkcijskemu pristavu Oberleithnerju iz blagajnice ukradenih 39.000 gld. vrednostnih papirjev. Ta si je blagajnični ključ skrbno spravljal. Pokazalo se je, da mu je po noči gospodinja Marija Zemanska izmaknila ključ iz pod zglavja in ukrala vrednustne papirje. — Nasledki igre. Pri Villafranki sta v morje skočila prvi in drugi kapitan ladije „Lucia", ker sta v Monte Carlu zaigrala vse premoženje. Baronovka Tomipet se je pred igral-nico v Monte Carlu usmrtila, ko je zaigrala 20.000 lir in ves svoj nakit. — Ogenj v cerkvi. V neki cerkvi v Bruselji je mej službo božjo nastal požar. Zgorel je mašujoči duhoven. Več oseb se je ponesrečilo, ko so drli iz cerkve. — Ženski vojaški novinec. Leta 1872. so pri sta-novskeru uradu v Parizu neko deklico po pomoti vpisali za fanta. Dve leti so ga že zastonj iskali tega vojaškega no vinca ker ga ni bilo k naboru. Dne 13. m. m. je dotična deklica prišla k meriji v Parizu, in se je vsa stvar pojasnila mej smehom vseh uradnikov. — Samomor. Pri Savinji ustřelil se je celjski poštni oficijal August Sadnik. Ljudje, ki so kidali sneg, so ga iz Savinje izvlekli, v katero je pal, ko si je dal zadnji střel. — Otrok zgorel. Neka delavka v Temešvaru na Ogerskem je zaklenila v sobo trinajstletnega otroka in dojenca in odšla iz doma. Otrok je zažgal v sobi in zgorel. Dojenec je pa vendar ostal nepoškodovann. — Neprijeten dogodek se je pripetil v Temešvaru. Bila je imela biti neka poroka. Ženin in nevesta sta že bila pred altarjem, kar pride neka ženska k altarju, in pravi, da ona ne pusti, da bi se ženin poročil, ker ima ž njo dva ne-zakonska otroka. Ta dogodek je na vse napravil kaj močen vtis. Duhovnik je takoj odšel od altarja. Kako bode ženin stvar poravnal se ne ve. — Samomorilka. V Reiss-Gleitzu je učiteljica godbe in jezikov, Irma Radecky Steimacher, se ulegla na železniški tir, da jo je povozil vlak. Samomorilka je bila 1847. leta rojena v Trstu. — Sola se podrla. V Surennu v Belgiji se je podrla dekliška šola mej poukom. Tri otroke je ubilo, sedem pa těžko poškodovalo. Loterijske srečke. V Lineu dne marcija 2. t. 1.: 83, 63, 49, 37, 51. V Trstu dne marcija 6. t. 1.: 71, 53, 47, 49, 43. V Pragi dne marcija 2. t. 1.: 21, 32, 28, 12, 47. ÍOO Tržne cene. V Ljubljani dne 27. febr. 1895. Pšenica gld. 7-50 kr rž gld. kr., ječmen gld. 7 — kr., oves gld. 6 50 kr., ajda gld. 7*25 kr., proso gld. 7*50 kr.. turšica gld. 7'40 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11 kr. ( Vse cene veljajo za 100 kgr.) Kupuj pri trgovci, pri branjevci pravi star pregovor. lika trgovina, žin blasa kateri lahko upora moje podjetje. kajti tako za gotov denar in moja. ima vsled kupovanje velikih mno- drugili prednosti ni7ke stroške naposled kupovalcu korist Mlčnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovšćino, pre^pisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno veterance. požarne brambe, bilard igraine mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega. koroškega in tirol- skega lodna gospode izvirnih tovarniških cenah, kar tudi 20kratno združenje ne more dati. Peri Ino blago, potni pledi 14 idld Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno se jedva splača krojač, prijjoroča cene cunje, Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti 1I2 milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam ljudem na noben način robo ne prodajem. bodo tak i m "U M CD M ® P O ' Cf> M çp » 3 » © < • » •Sehutzmarke. r želodečne c. prirejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady Kromerižu (Moravsko). Te kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep-čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje. . Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 stek. 40 kr., dvojne stek. 70 kr. Vsebina je naznanjena. (13) Marijaceljske želodečne kapljice se prave dobe: v Ljubljani: v lek. Piccoli in lek Svoboda; v Postojni : v lek. Er. Beccarich; v Škofji Loki: v lek. Karl Fabiani; v Radov-Ijici : v lek. Aleks. Roblek; v Novemmestu: v lek. J. Močnik; v Črnomlju: v lek. J. Blažek; v Ribnici: v lek. Jos. Ančik. . f. . % Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Blasnikovi nasledniki