(X. letnik. V Gorici, dne 12. scplrmlira 1901. 37. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne .sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto I krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv. liilarija štev. 7. Z urednikom je mogoče govorili vsak dan od S—12 dopoldne v tipravniSIveni • obi. slovensko Ijudstvn na -J ta vero dom evsar Naročnino in na /iKiuii.i s p r e jin .i upravniStvo v (im in. SemeiiiSka ulica št. !>. 1’osauic ne Številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskcm bregu (l K, — hvalijo pa protestantstvo in dosledno tudi protestantske pastorje, bodo zanimivo izvedeli, kake pristojbino za cerkvena opravila zahtevajo protestantski pastorji. Le en zanimiv zgled! Luteranski občinski zastop v Asu na Češkem jo določil dno '2\. marca 15(01. nov tarif za pristojbine obljubim, dii me ne bo ne llrna prst, ne kaka druga goril več videla na svojem vrhu-1. Po teh besedah zabrusi čularico, v katerej je bilo žganje, ob bližnjo skalo, da se razleti na drobne kosce. Sedaj pride na vrsto pa Tine. Tudi 011 zapiči najprej palico v zemljo, odkrije se in pravi: »Pri tej palici, ki bi mi bila danes skoraj mrtvaška sveča, in prisvoji črev-Ijarski smoli obljubim, da ne bo stopila moja noga nikdar več kaki gori na glavo'1. Nato zažvenkela druga čutarica in se razdrobi ob skali. Prodno st? pa vrneta Tine iu Tone v dolino, zapojeta liribo-laslvii v slovo še pesem: ,.()j z Bogom planine In strme gore! Nikdar več ne pridem Na vaše vrhe". pri corkvenih opravilih. Pripomnili pa jo, da je to storil na zahtevo ljudstva, ki se je pritoževalo radi Atolnine, in gotovo ne zalo — ker je bila prenizka. Pri k r s ti h j e plačevati: Za I. razr. HO K, 11. razr. 20 K, lil. razr. K) K, IV. razr. G K. V. razr. 4 K. Oklici: I. razr. 40 K, 11. razr. SO K, III. razr. 15 K, IV. razr. 10 K, V. razr. (> K. Poroke: I. razr. 40 K, II. razr. 20 K, lil. razr. 10 K, IV. razr. 5 K, V. razr. 2 K. Po g r eli i odraščenih: 1. razr. 200 K, II. razr. 150 K, III. razr. (50 K, IV. razr. 40 K, V. razr. 20 K. Pogrebi otrok: I. razr. HO K, II. razr. 20 K, 111. razr. 12 K. 'i' a k s a z a g r o b pri o t r o k i h : 1. razr. 2 K, 11. razr. 1 K, 111. razr. 1 K. Taksa za grob pri odraščenih: I. razr. 15 K, 11. razr. 10 K, 111. razr. 5 K, IV. 4 K, V. razr. 2 K. K temu tarifu je pripomnil neki sodjalni demokrat: „Kar se tiče V. razreda, je ta le za berače. Ta torej ne pride navadno v rabo. Najpogosteje se rabi 11. in III. razred. Luteranski pastorji znajo vse drugače prazniti žepe kakor katoliški duhovniki. In ti ljudje naj blatijo našo (katoliško) vero, ko vendar pri nas vse le nekaj novčičev stane!“ Politični pregled. Volitve na Kranjskem. — Danes volijo kmečke občine 16 deželnih poslancev. Upamo, da prodrejo na celi črti katoliško-narodni kandidati. Mesta in trgi kakor tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani volijo 19. t.m. Katoliško-narodna stranka je za mesta Kranj in Školjoloko določila dekana Koblarja, za mesto Idrijo pa č. g. Arkota. Deželni zbor isterski. — Dne 14. t. m. ob 11. uri dopoludne se zopet snide isterski deželni zbor in sicer v Kopru. Deželnozborske volitve v Galiciji. — Dne 5. t. m. so se izvršile v Galiciji deželnozborske volitve za 74 mandatov v kmečkih občinah. Poljska vladna takozvana konservativna stranka je na teh volitvah pridobila šest mandatov, in je bilo izvoljenih 45 njenih pristašev. Malorusi so izgubili dva mandata, jn jih je bilo izvoljenih samo 13. Ostali mandati so pripadli drugim poljskim strankam: ljudski stranki, zmerni stranki, stranki Stojalovvskega, poljskim demokratom in antisemitom. Zavod sv. Jeronima v Rimu. — Zadeva zavoda sv. Jeronima v Himu je postala povod diplomatiškim pogajanjem mej Dunajem in Rimom. Kakor poročajo listi, bi bil uspeh teh pagajanj ?,a vprvo ta, da zastopnik ital. vlade ne zahteva več ključev od blagajne zavoda ter da se je Alacevich z napadalci vred moral umakniti iz zavoda. Na Hrvatskem se v Zagrebu, Sisku in drugih mestih vršijo burni protestni shodi ter sprejemajo ojstre resolucije proti temu nečuvenemu tolovajstvu irredente na hrvatski zavod sv. Jeronima. Ustanek v Albaniji. — Listi poročajo, da je Malik beg na čelu močne čete v staš e v pomoril sedem turških be- Pisio novopečeneia naprednjaka Pepota. Ljubi moj Dreja! Odkar sem narodni naprednjak, zdi se mi svet veliko lepši in boljši. Škoda, da še-le pri sivih laseh spoznam svojo zmoto; res čudno, čudno, da sem toliko časa taval v temi. O, vi naprednjaki prepozno ste prišli, prepozno! Naprej tedaj z velikimi koraki ! Moram Ti namreč sporočati, da sem že začel delovati za napredne ideje. Vspehi so res velikanski! Bil sem v domači gostilni ter mirno čital svoj list. Kar pridejo notri štirje klerikalci. — Bral sem jim že z obraza njih neizmerno prismojenost. Obnašali so se tako nerodno, da jih nisem mogel gledati. Vsedli so se pa blizu mene ter prav ponižno naročili nekaj mokrega. Jaz, ne bodi len, jim začnem razlagati napredni program; pa slabo sem naletel. Predrznih so se celo ugovarjati mi; tu pa tam je kdo kašo krepko zinil. Tedaj pa se vjezim, zavišem rokave črez členke (vsaj veš, da so klerikalci vsi zmedeni, če ugledajo naše nedosegljive členke) in jim s členki začnem dokazovati svoje trditve. Poznaš me, da sem junak, prešinila me je še napredna jeza in zmetal gov pri Koritnici ter proglasil Albanijo za neodvisno. Guverner v Janini napotil so je z mnogoštevilnim vojaštvom proti usUšem. Rusija oborožuje? — List poročajo, da je ruska armada 180.000 mož odkorakala proti rumunski meji in sicer v posameznih oddelkih. Tudi popravlja Rusija ob Donavi z vso hitrostjo tamošnje svoje trdnjave. Ti dogodki ako so resnični, bi veljali v prvi vrsti macedonslemu vprašanju, katero se menda ne more razrešili brez Rusije. Napad na Mac Kinley-a. — Kakor smo že poročali, izvršil sc je minuli petek v Budalu v Severni Ameriki zavratni napad na predsednika Zjedinjenih držav, Mac Kinleya. Napad se je izvršil na ta-le način. Predsednik Mac Kinley se je podal na povabilo na neko muzikalno razstavo. Ker ameriški predsednik običajno poda vsakemu državljanu roko, pa bodisi da je bogataš ali ubožec, starček ali tudi otrok, predstavilo se mu je o tej priliki mnogo oseb, katerim je stisnil roko. H kratu pa ie približa predsedniku neki neznanec, ki je imel na desni roki odsekane prste. To roko je podal predsedniku ter jo na jako sumljiv način dolgo stiskal. Pri tej priliki stopi od zadej drug neznanec k predsedniku, ter ustreli nanj iz samokresa, katerega je imel zavitega v ruto. Sprožil je dva hitca, z jednirn mu je prestrelil prsi, z drugim mu jo predrl želodec. Napadalca, ki je baje Madjar in se piše Csiligosz, je ljudstvo zgrabilo in ga hotelo raztrgati. Policija ga je le s težka iztrgala množici. Na policiji je napadalec izjavil, da je anarhist ter da svojega dejanja ne obžaluje. Dejal pa je, da ga je k temu nagovorila neka Gold-mann, že večkrat kaznovana zaradi anarhističnih spletk. Predsedniku so zdravniki vzeli krogljo iz prsi, dočim one iz spodnjega dela telesa še niso mogli vzeti, vendar so skrbno zašili želodec s svilo. Čeravno so rane dokaj nevarne, vendar jo po izreku zdravnikov upanje, da popolnoma ozdravi. Spor mej Francijo in Turčijo. — Krancozka vlada je pozvala turškega poslanika v Parizu, da zapusti Pariz. S tem se je torej spor med Francijo in Turčijo poojstril. Kitajski poslanik pri nemškem cesarju. — Princ Tsun, odposlanik kitajske vlade je bil te dni sprejet pri nemškem cesarju v gradu Potsdam. Spremljal ga je samo jeden tolmač. Princ Tsun je prišel izrecno z nalogom kitajske vlade, da prosi odpuščenja zaradi umora nemškega poslanika Kettelerja v Pekingu. Listi pripisujejo tej avdijenci pa še drugo politično važnost, o kateri pa še ni nič določnega v javnosti. Vojna v južni Afriki. — Buri so že odgovorili Kitchenerja na njegovo proklamacijo. Kakor poročano grozi Kit-chener, da se vsak Bur, ki se do 15. t. m. ne uda Angležem, proglasi izdajalcem in se ga vstreli ali pa prožene iz domovine. Na to Kitchenerjevo proklamacijo je izdal genijalni burski general Devvet svojo proklamacijo, ki se tako glasi: Devvet da postreliti vse angležke častnike, katere vjame po 15. t. m. v republiki Oranje ali sploh na burskem ozemlju. Tako bode po 15. t. m. v južni Afriki sem vse štiri na ulico. Pa najlepše pride še le sedaj! Drugi dan som šel po opravkih v mesto. Povedal sem nekemu prijatelju svojo smolo. In glej, naš napredni list prinese nam sledečo novico: „Klerikalni pretepači. Iz 1. se nam poroča sledeče : V vaški gostilni so štirje klerikalni suro-veži brez povoda napadli nekega našega prav mirnega moža. Pretepli so ga občutno, vrgli ga iz gostilne ter mu prizadeli več ran. Pravica jih že išče. Zopet nov sad klerikalne podivjanosti in huj-skarijo ! Napadenemu izražamo svoje sočutje in spoštovanje!“ Ko sem pa to le bral, sem hotel nekaj reči, pa požrl sem jo. Alm, sem si mislil, napredujemo tudi — v tem. Poslal sem tedaj naenkrat nehot6 mučenec za narodno-napredne ideje, moje ime se s častjo tiska debelo, klerikalci pa so kar v strahu tresejo pred menoj. Vspehi res velikanski, kaj ne? Kaj takega prej nisem okusil. Zato se Ti pa danes prav iz srca zahvalim, da si me spreobrnil, potegnil iz temena svetlo ter mi odprl oči. Prepričan bodi, da bom za napredni program vedno trden ko skala. Tvoj hvaležni P e p o. neusmiljeno in brezobzirno mesarjenje na obeh straneh. Vojska v južni Ameriki. — Mod državo Venezuela in Kolumbijo se je vnela vojska. Novice. Obletnica smrti cesarice Elizabete. — Dunaj 10. sept. Povodom obletnice smrti blagopokojne cesarice Elizabete se je peljal cesar ob 8. uri zjutraj pred grobišče pri kapucinih in je poleg krste ostal 10 minut zaglobljen v molitev. Potem, ko je tudi spominu nadvojvode Rudolfa posvetil molitev, dal si je od kapucinskega patra Huberta našteti imena darovateljev vencev ter je posvetil posebno pažnjo traku venca | kraljico romunske. Potem se je cesar povrnil v dvorno palačo. V cerkvi sv. Štefana in po drugih cerkvah so se darovale maše zadušnice. Lep izglcd našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. — Dne 2. t. m. je prišel naš prestolonaslednik v Girknico na Kranjskem nadzorovati ondi zbrano vojaštvo. Njegova prva pot je bila v — cerkev, kjer je molil. Ko je odmolil, je šel h kropilniku, se prekrižal z blagoslovljeno vodo ter pokleknil do tal. — Cirkniški liberalci, učite so! Nekaj zgodovinskih črtic o Nj. prevzvišenosti f Franca grofa Co-roninija. — Grof Franc Coronini se je rodil dne 18. nov. 1833 v Gorici. IJil je sin grofa Janeza Baptista Aleksija Coro-ninija, avstrijskega vojskovodje, rojenega v Št. Petru 1. 1794, umrlega istotarn 1. 1880. Grof Janez Baptist Coronini je bil nekaj časa v italijanski vojaški službi, a leta 1830 je bil določen komornikom nadvojvode Franca Karla očeta našega cesarja ter je postal drugi vzgojitelj Nj. Veličanstva. Skupaj z našim cesarjem jo vzgajal tudi svojega sina Franca in bivšega ministerskega predsednika Taafeja. Grof Franc Coronini je v početku študiral lilozolijo in pravosodje, a je leta 1850 vstopil k vojaštvu pri dragoncih. Leta 1859 je postal major v adjutant-skem koru, 1805 podpolkovnik v 2. leta 18(5(5 v 3. kirasirskem polku, v katerem so je odlikoval med vojno pri Kraljevem Gradcu, kjer jo bil ranjen od bombe, ki je priletela pod njegovega konja. Le čudežno si je takrat rešil življenje. Vsled tega je bil dolgo času bolehen in je vzel slovo od vojaštva ter se podal na svojo grajščino v Št. Peter pri Gorici. — Leta 1870 je bil izvoljen v deželni zbor in je poslal deželni glavar goriški. 1871 I. je prišel v državni zbor, kjer se je s po-četka pridružil levici, pozneje pri razpravah o drugi pogodbi pa je prestopil v napredni klub, ki ga je izvolil svojim načelnikom. Že 1. 1878 pa se je ločil od istega ker je bil goreč zagovornik zasedanja Bosno in Andrassyjeve vztočne politike, katero politiko je tudi kot načelnik delegacije krepko podpiral. Leta 1879 mu je grof Taafe ponudil sedež v minister-stvu, a ni vstopil, ker se njegovih pogojev ni moglo sprejeti. 14. okt. 1879 1. je bil izvoljen predsednikom državnega zbora, a je to mesto odložil že leta 1881 zaradi diferenc, navstalih z ustavoverno stranko ter je ustanovil v državnem zboru vladi prijazno srednjo stranko, tokoirnenovani „Coroninijev klub11. Kot deželni glavar goriški je ostal do I. 1899, ker so pa takrat Italijani v svojem boju proti Slovencem od njega nekaj zahtevali, česar on kot kavalir ni mogel storiti, odložil je čast deželnega glavarja kakor tudi svoj mandat kot deželni poslanec za mesto Gorico. Od takrat je_ nepretrgoma bival v svoji grajščini v Št. Petru, kjer je po kratki bolezni, namreč po vnetju trebušne mrene dne 25. avgusta izdihnil svojo plemenito dušo. Vest o Njegovi smrti je z žalostjo napolnila celo goriško deželo, kajti izgubili smo v njem jednega najplemenitejših svojih sinov. Grof Franc Coronini ni bil samo plemenitaš po rodu, marveč plemenitaš po srcu in po duhu. Ko se je po Št. Petru raznesla vest o Njegovi smrti, so po vseh hišah jokali... Zdravje tržaškega škofa. — Mi-lostivi škof Andrej Marija Šterk se je v petek vrnil iz Slatine. Njegovo zdravje je sicer šibko, vendar upamo, da se v kratkem utrdi. Škofijska sinoda na Krku je trajala od 1. do 4. t. m. Navzoča sta bila dva škofa, devet kanonikov in 47 drugih duhovnikov in redovnikov. Izdalo se je mnogo naredeb v blagor vernikom krške škofije. Bog daj, da hi se te škofijske sinode, ki so po duhu .sv. matere katoliške, povsod oživile! Škofijsko sinodo na Krku so brzojavnim potom pozdravili sv. Oče Leon XIII, presvetli cesar in kardinal Missia. Pesniku Simonu Gregorčiču se je zdravje zboljšalo. Veselimo se in čestitamo iskreno. Duhovske premenibe. — Svoje poročilo v št. 36. „I’r. L.“ spopolnujemo, oziroma popravljamo tako-le: Čast. gosp. Valentin Knavs, kaplan v Podmelcu, je premeščen kol vikar v Kamno; gosp. Frančišek Klanjšček, kapelan v Štjaku, gre za kurata v Gor. Trebušo, a na njegovo mesto v Štjak pride tlosedanj kapelan karnenjski g. Jožef Fe rf olj a. Učiteljske vesti. — I) e fi n i l i v n o nameščeni so gg. Vilhar Franc v Kronberg, Vodopivec Anton v Voglarje, Urbančič Jos. v Ozeljan, Mermolja Franc v Podlako, Vergna Ida v Št. Andrež, Pfeifer^ Marija v Opatjeselo, Komac Ljudmila v Černiče, Jug Marija v Osek. Provizorično nameščeni so gg. Kolunjati Albin v Hupo, Vuga Iva.i v Žablje, Cicero Franc v Ga-brije pri Ajdovščini, Benko Ivan v Lokavec, Musič Anton v Tribušo, Kumar Kudolf v Grgar, Gregorič Vinko v Miren, Bitežnik Jos. v Bate, Prinčič Olga v Cerovo, Klančič Emilija v Podgoro, Bajc Marija v Renče, Kumar Pavla v Kojsko, Komac Marija v Rihenberg in Strel Hedvika v Grgar. V drugo plačilno vrsto sta premaknjena gg. Cencič Davorin nadučitelj v Kojskem in Križman Ignacij nadučitelj v Dornbergu. Imenovanja. — Poštnima vežbe-nikorna sta imenovana Karol Kavčič iz Gorice in Josip Rezhak iz Gradišča. Sestanek kršč. slovenskega di-jaštva se je vršil dne 4. t. m. v Ljubljani zelo slovesno. Govorili so g. theol. Jožef Lončarič o neminljivosti katoliške cerkve, g. jur. Josip Dermastia o cerkvenih elementih v srednjeveškem nemškem pravu, g. phil. Ivan Grafenauer o hrvaški književnosti v Dubrovniku s posebnim ozirom na 17. stoletje, g. phil. Jakob Bergant o važnosti umetniške na-obražbe in g. agr. Fr. Pengov o harmoniji med delom in kapitalom11. Na sestanku je bilo navzočih okolu GO krščansko mislečih akademikov, ne-vštevši zastopnike hogoslovnic. Na večer je bil komers. Med brzojavnimi pozdravi čilamo tudi ime Njega Ern. kardinala Missie. Pozdrav presvetlega ljubljanskega knezoškofa. ki je bil na vizitaciji, je izročil dijašlvu g. phil. Rataj ec. Navdušenje za krščanske ideje je bilo veliko. Nas ti mladeniški pojavi veselijo, ker gledamo v njih boljšo bodočnost. — Živeli vrli kršč. slovenski akademiki ! Vojaško. — V nedeljo zjutraj ob 8 20 se je povrnil z železnico tukajšnji pešpolk z vojnih vaj, ki so se vršile na Notranjskem. V pondeljek pa so prišli topničarji od vipavske strani. Vse gg. naročnike prosimo, naj širijo „Primorski List“ med ljudstvo I — Cena listu je do konca tekočega leta za manj premožne 1 K, za premožne pa 1 K 32 vin. Prosimo gg. naročnike, kateri niso še poravnali naročnine, naj bi to kar najhitreje izvršili. Vpravništvo »Primorskega Lista". ,.Primorski List“ se prodaja od danes naprej tudi v tobakarni Leban, nasproti ljudskemu vrtu, Josip Verdijevo tekališče. Slovenska trgovina in obrt v Gorici. — V gosposki ulici tik »Krojaške zadruge" otvori Slovenec J. Zor-n i k trgovino z modnim blagom, perilom, s krojaškimi potrebščinami in dr. Na Travniku, kjer je bil prej gosp. Drufovka, otvori g. M. Poveraj svojo delavnico in prodajalnico. V stolni ulici nasproti g. Uraščeku otvori g. Pucelj še jed no brivnico. Tvoruica za pivo v Gorici. — G. Gorjup zida v tržaški ulici nasproti slovenski kmetijski šoli tvornico za pivo. kam pojdejo v nedeljo naprednjaki? — En goriški oddelek pojde v Cerkno, kjer hočejo imeti po vsej sili shod ob 2. uri pop., drugr oddelek pa jo udari na Kras in sicer v Avber, kjer bodo tudi imeli nekak shod ob 4. uri popoludne. Somišljenikom kličemo: Pozor! Prvi vipavski kmetijski shod združen s sadno in grozdno razstavo bo v nedeljo dne 15. t. m. v Kasovljah pri Rihembergu. Obžalujemo, da se ni pravočasno doposlal oglas tudi »Primorskemu Listu". Doposlal se nam je še-le za to Številko, kar je zelo smešno, kajti ravno danes je zadnji dan, ako so hoče kdo oglasiti, da bo kaj razstavil. Ali se je to zgodilo nalašč? V vabilu, ki se nam je doposlalo, čitamo lepe besede: Podjetje opira se na državno, deželno in druge podpore, — je čisto gospodarskega značaja ter izključuje oso hi to strogo vsako polemiko domače naše bratomorne slovenske politike, koja naše kmetijske sloje le bega“. Lepe besede! Želeti bi bilo pa, da hi teli vabil ne razpošiljal zaupnik narodno-napredno stranke. Zakaj bi se za la posel ne izvolilo nepristranskega moža? Odsek za prireditev shoda in razstave bi bil moral že v začetku nato mislili I Če so pa goranje besede res odkritosrčne, tedaj čestitamo slavnemu odseku za prireditev razstave. Tudi mi kličemo: Proč s '/dražbo, katero je zasejal po naši mili goriški domovini liberalec dr. Tuma! »Bralno društvo11 v Vel. Žabljah bode imelo svoj lelni občni zbor dne 15. septembra ob 3. uri popoludne z nastopnim dnevnim redom : 1. Poročilo tajnikovo; 2. Poročilo blagajnikovo; 3. Volitev novega odbora; 4. Kazni predlogi Želeti je obilne udeležbe toliko od strani udov, kakor tudi od strani drugih, ako hoče kateri na novo pristopiti. Predsedništvo. Napad na oo. frančiškane na sv. (Jori. — „Soča“ je prinesla v zadnji številki o sv. Gori in oo. frančiškanih jako nesramen in lažnjiv dopis. Skoraj da je toliko laži kolikor vrst. Naštejemo nekatere I „Soča“ piše: »Lansko leto 1900 so izkazali samo 44.000 goldinarjev za sv. inaše“. Prva laž! Poizvedeli smo na pravem mestu, da se je „Soča" vštela za več tisočakov. Da se na sv. Gori res zbere mnogo denarja za sv. maše, izvira od tod, ker je sv. Gora sloveča Božja pot, kamor zahajajo ljudje iz vseh avstrijskih krajev in tudi iz Italije. „Soča“ piše dalje: „Kakor je znano, ne morejo frančiškani brati toliko sv. maš, kolikor je denarja. Obdržali so si samo 20.000 gl.“ Zopet laž! Za 20.000 gld. sv. maš bi moralo biti na sv. Gori do (50 duhovnikov, toda ,.Soča“ sama priznava, da jih je le 7. Dalje piše „Soča“ : „20.000 gld. so poslali kardinalu v Gorico11. Zopet laž! Denar za sv. maše se ne pošilja kardinalu, ampak ordina-rijatu, kateri poskrbi, da se sv. maše vestno opravijo. Dalje nŠoča": ,.Kardinal dobi 20% od poslanega denarja". Zopet laž! Kardinal ne dobi niti vinarja. Dalje „Soča“: „0slalih 16.000 gld. so poslali v Italijo, da za nje italijanski kanjori berejo sv. maše za slovenske verne žive in mrtve duše“. Zopet laž! Ordinarija! pošilja sv. maše, katerih domači duhovniki ne morejo opraviti, največ na Češko in Moravsko, najmanj pa v Italijo! Dalje „Soča“: „Do danes šteje družina (frančiškanov) 24 udov, med njimi menda 7 duhovnikov, drugi so „kozli“ ali pa učenci “. Zopet laž! Na sv. Gori je le 5 duhovnikov, a drugi niso „kozlik‘, pač pa je velik nesramnež, kdor tako piše. Itd. itd. itd. Ubogi „Sočani“! Ali vas ni sram, da pošiljate take neumnosti v svet? Eno pa bi utegnilo biti resnično, namreč, da so lani v pozni jeseni peljali na sv. Goro dva bečka od 37 hi. vsaki. Kdor ve, koliko č. duhovnikov, koliko drugih gostov prihaja dan za dnem na sv. Goro, se ne bo temu čudil. Gospodje okolu „Soče“, ki imajo po vseh goriških krčmah neplačane kvartinčke, niso seveda s tem zadovoljni. V svoji sredi imajo tudi takega „kampijona“, da bi vse vino, kar je popijejo oo. frančiškani na sv. Gori, sam z lehka „pocuzal“. In še bi bilo premalo! Slavnost na Matajurju so je vršila v torek zelo slovesno. Kakor smo že zadnjič omenili, je na vrhu maševal videmski nadškof Zamburlini. Spomenik ima podobo obeliska in jo visok 20 metrov. Napravili so sledeči napis: Christo Deo Servatori restitutae per ipsum salutis anno MCMl Veneti i Leo XIII, t. j. Kristusu Bogu, ki vzdržuje svojo delo odrešenja 1. 1901 Benečani Leon XIII. Srednje. — Slučajno sem zvedel, da se v nekem „Pre-norcu“ imenuje tudi sladka vas Pušno. Dopisnik obira č. g. vikarja; pa drugače bi on še „narod ni naprednjak" ne bil, če bi 110 sekal po duhovnih. To je njegovo sladko prepričanji? o naprednosti. Kje so mu pa ta dopis spisali? V Volčah ali Tolminu? Najprej mu povem, da ni o njem č. g. vikar kar nič pisal. Daljo ni ros, da bi tu bolniki kar „umira!i“ brez sv. zakramentov. .Kar je č. g. vikar tu, umrla je le jedna žena na Pušnem brez sv. zakramentov. Umrla pa je nagle smrti in nepričakovano. Drugi in sicer štirje prejeli so eden ali drug sv. zakrament za umirajočo. Če niso vseh, ni bil g. vikar kriv, ampak le bolezen bolnikova ali zanikor-nost domačih. Sicer pa na dan z imeni tistih nesrečnih ranjkih, ki so po njegovi krivdi umrli brez sv. zakramentov za umirajoče. Dopisnik je drugače nesramen lažnik in obrekovalec. Dopisnik toži dalje, da č. g. vikar neti prepir. Vprašam: Kje je že od nekdaj do danes studenec vseh tukajšnjih prepirov in hujskanj — to pove zgodovina sredenjske cerkve! Kateri duhov-njani pod to cerkvijo so že od nekdaj nasprotni in sovražniki duhovnikom, to bi lahko povedali vsi gg. vikarji od prvega do zadnjega. Svetoval bi dalje naprednemu Pavlihi, naj bolje skrbi za svoje premoženje, da ne bo hodil po srenjskem polju iskat hrušk, kakor veverica. Njegov oče je bil dober gospodar! V Bovcu. — Na shodu „kat. političnega društva11 dne 1. sept. se je m» predlog društvenega predsednika g. Ant. Šulerja soglasno sprejela sledeča izjava: „Odločno obsojamo liberalnih naprednjakov podle napade na katoliško misleče može, naj bodo tisti udjo „kat. pol. društva" ali ne. Izrekamo, da so bili ravno liberalni naprednjaki krivi v Bovcu še nenavadnih dogodkov dne 21. julija. Mi smo se mirno in dostojno pripravljali za shod, na katerem bo so imela razpravljati gospodarska prašanja, tičoča se bovškega okraja. Liberalni naprednjaki z G a b r š č e-k o m in naprednimi učitelji na čelu so pa hoteli naš shod onemogočili; pregovorili so g. Huberja, da nam je najprej odpovedal dvorano, (celo odpovedno pismo mu je spisal nek učitelj), kasneje pa so zasedli z njegovo vednostjo nam zagotovljeno dvorano. Liberalni naprednjaki so pri našem dohodu in povabilu, naj gredo ven radi vstopnic, začeli razgrajali, kričati in peli ostudne pesni, v katerih se je celo papež i m e n o v a I. G. M i h e I i č je žrtva liberalno na-prednjaškega izzivanja in razgrajanja. Kot odbornik društva in reditelj nameravanega shoda je 011 imel pravico in d o I ž n o s t, pregledati položaj v dvorani ter naše može pozvati k „Ekselju“. V veliki gneči mu jo stopil na nogo znani učitelj Klavora, na kar ga je Mi h 0- I i č nehote, hoteč se ga vže naravno ubranili, sunil z lahtom v rebra, zaradi česar je bil potem obsojen na 8 dni zapora, kateri so 11111 je potem v soboto v Gorici po rekurzu zmanjšal na 3 dni, oziroma 15 gld. glob e. Kar je na to „Soča“ pisala o tem shodu, jo cela veriga lažij, in kar je pisala o omenjenem sunku, namenoma izmišljeno in lažnjivo, da bi našo stranko umazala ter g. Miheliča Se bolj ’ potlačila. I)a le jedno stvar omenimo: O dotičnem učitelju piše „Soča“, da je omedlel; res pa je, daje bil on kakor prej najbolj glasen, da se je udeležil potem Gabrščkovega shoda in bil „najbolje“ volje do poznega večera. Sploh jo vse, kar je „Soča“ pisala o lem shodu, nesramna laž ! Divji otl|>isaninii pričami ■diti strankarstvo. Ut so no več po rali z ,,iiH|iroilno“ stranko Zavezujem so Iti objavo priobčili v ..Suči", v „Goriei in v ,.Primorskem l.islu“. ti o r i c i, (>. septembra 1901. Josip H r a n k o v i v. Jakob Skaralmt Franc Škarahot Anton Mervič. Socijalne drobtinice. Xe laži!— Avstrijka socijalna demokracija bo imela skupni strankarski zbor dno 29. I. m. ki lio trajal do 2. eventualno do oktobru. Dnevni rod ji1 provizorično že naznanjen in je jako mnogovrsten. V njem pa pogrešamo točko, ki iti se prav za potrebo razpravljala na strankarskem zboru. Ta točka bi bila: Ne laži! Ko !>i .se socijalni demokralje mogli otresti laži in neresnic o katoliški cerkvi in o krščanstvu sploh ter o katoliški duhov ščini, bi napravili velik korak naprej. Ta točka naj bi se toraj uvrstila v dnevni red! O zasebni lasti. — 2. Povedali smo v zadnjem „Pr. Listu“, kaj je lastninsko pravo. O tem vprašanju se bijejo in se liodo bili še budi boji. Dognati bo treba, ali je sploh opravičeno lastninsko pravo, ali sploh biva in kakšno je njega bistvo in narava. To so svetovna vprašanja, ki globoko segajo v sedanje družabne razmere, družinsko in državne. Oglejmo si pred vsem, kako se navadno tleli lastninsko pravo ! Lastninsko pravo je ali prehodno ali trajno. Prehodno je, ako jo omejeno na kratek čas. To velja zlasti glede onih stvari, katere se z uporabljanjem uničujejo n. pr. sadje, žito itd. Lastninsko pravo jo trajno, ako ni omejeno na kratek čas. To velja zlasti glede onih stvari, katere se z uporabljanjem ne uničujejo, n. pr. zemljišče. Lastninsko pravo je dalje ali zasebno t. j. ako jo ima kaka posamezna oseba ali pa zadružno (kolektivno), ako je imajo mnogi kot celota. Ako poseduje n. pr. občina njive, do katerih nimajo posamezniki neposredno nobenega prava, ampak le občina kot celota, tedaj se imenuje to lastninsko pravo, zadružno ali kolektivno. (Dalje pride.) Za kratek čas. Kralj železnic, najbogatejši mož Amerike, Vanderbilt, je znal hiti jako prijazen mož do revnih ljudi. Nekoč jo v družbi se svojo ženo in hčerjo sedel na verandi, ko mu napovedo obisk neke ženske, ki se mu predstavi kot stara znanka prejšnjih let. Prijazno jo Vanderbilt sprejme, poprašuje po tem in onem, slednjič jo odslovi z bogatim darom. Vanderbiltovi hčeri prijaznost očetova do revne ženske ni bila všeč, zato mu reče zaničljivo: „Papa, ta ženska kokoši skupljuje in prodaja, kako se upa...“ „Vern“, pravi Vanderbilt, „spo-minjam se pa tudi, da je tvoja mati pivo prodajala na železnični postaji, jaz sem pa z ostrigami in ribami krošnjarji po mestu11. Narodni pregovori in izreki. (Nabral J. Volkov.) (Dalje.) Hožja setev, srečna žetev. Maje bi jo imel, nego dan videl. Seje pšenico po ledu. Slovanski lev — krotko jagnje. Devet ključavnic na jeziku. (Molčati zna.) Goro premakneš, trmo ne. St? je na ledu opekel. Kar Dog da, svetniki ne odvzamejo. Molje brez čevljev, nego denarja. Zvrtal luknjo v vodo. Vsako drevo — svojo senco. (Dalje pride.) Karol Draščik, pekovski mojster na Kornti v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinojega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Zalivala. Povodom neizrekljivo boleče izgube priljubljenega in i nepozabnega soproga oziroma j dobrega očeta gospoda Franca Jug, e. kr. gozdarja izrekamo svojo zalivalo vsem i sorodnikom, prijateljem, po-! sclmo pa vIč. g. .1. Ličanu, župn. uprav, na Planili, kateri ga je ves čas v bolezni tolažil. Nadalje prečč. gg. oo. frančiškanom in kapucinom, vsem gg. c. kr. gozdarskega urada in sploh vsem, ki so pri žalostnem sprevodu izkazali zadnjo čast in pozdrav uepo- il zabnemu pokojniku. Gorica, 27. avg. 1901. Žalujoča družina. urar v Kanalu 'J | A Mariin Šuligoj, $ i} < « w < 3K Podpisani naznanjam sl slvu v mestu in na deželi, o ohčin-da sem odprl podružnico v Via Diionio nasproti prodajalnice Draščekovc. — Priporočam se sl. občinstvu za obilen obisk v mestu in na deželi. Priskrbljen sem, tudi z dobrimi delavci. Prodajam tudi profumerijc. Spoštovanjem udani A. Pucelj brivec. Teodor Slabanja, | srebrar, ' v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. H i il Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po najnižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. Sode za vino razne velikosti so dobi pri Fr. Rusjan-u, sodarju ulica Vetturini št. 9. 300000000000000c Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopa? «fc Kutin, trgovca v Scmcuiški ulici h. štv. 1. v lastni hiši, kjer je „Trg. obrt. zailr.“ »oooooooooooooc »J r l H f Jjj pot let. priponkam svojo zalogo šivalnih strojev raznih iu najnovejših sistemov. Ker je to le postranski zaslužek in stanujem na deželi, mi je mogočo postreči z najnižjimi cenami. Dajem t-udi na obroke. Garancija pot let. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. »Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavozo v 4*orici, (iosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mnnufaklurnegn libida za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v Mljvcčji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChitTon, oksforl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. .Jager itd. itd. Vse po najiiižjili cenali. ('»■ut! no uta lit« brez pogajanja. jfattorc JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnirni jedili. Postrežba in cene jako solidne. 3 Lekarna Crislofoleiii v Gorici Prave in edino žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo re d n o prebavljanje, če se jih. dvakrat na danj po jedno žličico (\ arstvena znamka) p0pjje< — Okrepi! belo dec, store, da agine v kratkem času omotica in ai-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi štoru, da človek raje ji!. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CKISTOFOLETTI * v (iorici. k Ker se Travniku št. in je sedaj VI) me išče še vedno na 11, kjer sem delal prej tam 1‘otogral' Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, . \ eč vrst riža. Mitjsveče prve in druge vrste, namreč po V, kila in od 1 mita. leslenine i/. tvornice Žnideršič & \alencic v II. Ibslrici. Zveplenke družbe sv Cirila m Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in ■/. Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošli se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. ►ooo< Krojaški mojster Franc čufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priprosle. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. C. 1 kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Qorici, na Jravniku šl. 221. nadstr. M. POVERAJ, P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnjo hlače ter nogovice, oiicirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odlekam za vsaki stan. Lepa priložnost za letno sezono! Kadi preselitve s I. avgustom 1901 na Travnik šl. fj v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah! M* Najboljša krma za živino j« KOKOVA ZMES katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od prof. dr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. (»7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. r/.tirrl z navodili sc razpošiljajo brezplačno. *******