178
Očiten dokazik, kako koristno je deteljo
gipsati.
Benjamin Franklin, visoko učen in celi-mu omikani mu svetu dobro znan mož , je zadnje dni svojiga življenja na svojim kmetijstvu prav veselo preživel. Nar veči veselje mu je bilo, svoje sosede v kmetovanji podučili, zatorej jih je, prepričan od velikiga dobička, kteriga detelja slehernimi! kmetovavcu prinese, vedno nagovarja!, ¦detelj še spomladi z g i p s a m (sadro") p o š t u p a v a t i. Sosedje so terdovratni pri svoji šegi ostali In se niso h o ti i nikakor gipsanja poprijeti, akoravno so z lastnimi očmi vidili, de je Fran klino-va detelja zmirej veliko veliko lepši bila od vsake druge; mislili so si: mož je bogat ter zamore svoje njive veliko bolji gnojiti in zavoljo tega mu tudi detelja lepši raste.
Kaj stori Franklin, terdovratneže očitno prepričati? Na spomlad gre s kri vej na svojo njivo, ki je bila z deteljo obsejana, in ki je kmetam prav pred nošam ležala. Vzame nekoliko gipsa seboj in poštupa kos njive tako, de z belo štupo prav velike čerke po nji naredi', in de so se lahko tele besede brale:
Tukaj je z gipsam poštupano.
Zvunej tega pa te njive ni clo nič poštupal. Neke tedne potem se je \ idilo, kako čversto je detelja na g i p s a n i h č e r k a h kviško šla; visokeji in gosteji je bila, tako de so se z gipsam zapisane bese-. de„tukaj je z gipsam poštupano44 prav lahko brale. Vsak, kdor je memo njive šel, je na visoki in začerneli detelji že od deleč imenovane besede bral in se je čudil, ko je velik razloček med gip-sano in negipsano deteljo vidik Nevernim kmetam pa so se zdej oči odperle in spoznali so, de ni sam gnoj detelje kviško pognal, sicer bi bila mogla po celi njivi enako velika biti. Odsihmal so se Franklinov i sosedje gipsanja poprijeli in so mu
za ta poduk, ki ga jim je smešno dal, vedno hvaležni bili. Z objokanimi očmi so ga 17. dan Mali-travna v letu 1790 h grobu spremili.        Dr. B.