136 Validity and Reliability of Inertial Device for Measuring Resistance Exercise Variables Abstract Positive characteristics of muscle adaptation to eccentric overload make inertial exercise an economic alternative to the tradi- tional resistance exercise using weights. A rowing inertial device was created which was able to track the characteristics of each repetition during a set. The purpose of the research was to assess the validity and reliability of the self-made inertial device. Measurements were performed on 38 students. Power variables were simultaneously captured using two methods: the new, self-constructed software, and the load sensor provided by the Faculty of Sports. Both methods were tested twice to asses (test – re-test) reliability. Validity was evaluated by correlating the two methods by performing them at the same time. With the intention of internal consistency calculation and reducing the resistance exercise variables, a principal component analysis was made and, among the first components collected, Pearson’s correlation coefficients were calculated. The results showed a good internal con- sistency of the variables used (Θ = 0,8), high reliability (P = 0,749) and a very strong validity in the case of the first (P = 0,950) and second (P = 0,845) measurements. These results allow the research team to continue to collect relevant and valid characteristics of exercise repetitions in inertial conditions. Key words: Inertia, Resistance, Validity, Reliability, Measuring. Izvleček Zaradi izkoriščanja ključnega koncepta inercijske vad- be – ekscentrične preobremenitve se inercijska vadba za moč kaže kot ekonomična alternativa tradicionalni vadbi z utežmi. Izdelani sta bili inercijska naprava za izvedbo ho- rizontalnega potega in programska oprema, ki omogoča spremljanje lastnosti ponovitev vaje. Namen raziskave je bil oceniti veljavnost in zanesljivost merjenja na lastni izdela- ni inercijski napravi za izvedbo horizontalnega potega. Na 38 študentih so bile izvedene meritve moči. Spremenljivke moči so bile istočasno zajete z dvema metodama, in sicer z novo lastno izdelano programsko opremo in s silomerom Fakultete za šport. Obe metodi sta bili z namenom ocene za- nesljivosti (test-retest) uporabljeni dvakrat, veljavnost pa smo ocenili s korelacijo med obema metodama v istem času. Z namenom ocene notranje konsistentnosti in redukcije spre- menljivk moči smo izvedli analizo glavnih komponent in med dobljenimi prvimi komponentami izračunali Pearso- nove korelacijske koeficiente. Ugotovili smo dobro notranjo konsistentnost (Θ = 0,8), visoko zanesljivost (P = 0,749) in zelo visoko veljavnost v primeru prvih (P = 0,950) in drugih meritev (P = 0,845). Pridobljeni rezultati nam omogočajo nadaljnjo zanesljivo in veljavno spremljanje lastnosti pono- vitev vaj za moč v inercijskih pogojih. Ključne besede: inercija, moč, veljavnost, zanesljivost, merjenje. Darjan Spudić, Primož Pori, Robert Cvitkovič, Darjan Smajla, Anuška Ferligoj Kvaliteta merjenja z inercijsko napravo za merjenje spremenljivk moči raziskovalna dejavnost 137 „ Uvod Inercijske naprave za vadbo moči, ki v zadnjih letih predstavljajo trend v svetu vadbe za moč, temeljijo na izkoriščanju vr- tilne količine kolutaste uteži, ki jo v vrtenje spravimo s potegom vrvi, ovite okoli osi, na katero je utež nameščena. Ko se potezna vrv popolnoma odvije od kovinske osi, se zaradi vrtenja uteži, nameščene na kovinski osi, ki smo jo povzročili s potegom, pote- zna vrv prične ovijati okoli kovinske osi v nasprotni smeri prejšnjega navitja. Rotacij- ska energija, ki jo pridobi utež med koncen- tričnim potegom, se izniči pri zaustavljanju vrtenja kolesa z ekscentrično kontrakcijo vključenih mišic. Vadba v inercijskih pogo- jih omogoča enostavnejše doseganje višjih sil in moči v ekscentričnem delu ponovitev vaje (doseganje t. i. ekscentrične preobre- menitve), s čimer zaradi vseh pozitivnih učinkov ekscentrične vadbe optimiziramo intenzivnost in s tem trenažni proces po- stane učinkovitejši (Komi, Linnamo, Silven- toinen in Sillanpää, 2000; Maroto-Izquierdo, García-López, Fernandez-Gonzalo, Moreira, González-Gallego in de Paz, 2017). Tekoče ponovitve inercijske vadbe spominjajo na delovanje jo-ja in zato vadbo poimenuje- mo tudi Yo-Yo vadba (Norrbrand, Fluckey, Pozzo in Tesch, 2008). Ugotovitve meta analiz (Maroto-Izquier- do, idr., 2017; Vicens-Bordas, Esteve, Fort- -Vanmeerhaeghe, Bandholm in Thorborg, 2018) kažejo na to, da inercijska vadba moči privede do hitrejšega prirastka mišične mase, medtem ko so rezultati študij glede prirastka največje koncentrične in ekscen- trične mišične moči (jakosti), hitre moči in vzdržljivosti v moči v primerjavi s tradici- onalno vadbo kontradiktorni (Naczk, Br- zenczek-Owczarzak, Arlet, Naczk in Adach, 2014; Norrbrand, 2008; Núñez, Suarez-Ar- rones, Cater in Mendez-Villanueva, 2016; Tesch, Fernandez-Gonzalo in Lundberg, 2017), vendar po učinkih na spremljane spremenljivke ni inercijska vadba nikoli po- drejena tradicionalni vadbi z utežmi. S krat- kotrajnimi, vendar učinkovitimi metodami vadbe za moč na inercijskih napravah torej lahko dosežemo ekonomičnost, ki se v pra- ksi kaže kot pomembna značilnost vadbe. Intenzivnost vadbe moči pri tradicionalni vadbi z utežmi določa masa uteži, inercijska vadba pa kot intenzivnost uporablja masni vztrajnostni moment uteži, ki je odvisen od mase in kvadrata polmera kolutaste uteži. Poleg mase oziroma masnega vztrajno- stnega momenta uteži pri inercijski vadbi intenzivnost dodatno uravnavamo s hi- trostjo ponovitev, ki določa hitrost razvoja sile. Manipulacija masnega vztrajnostnega momenta in posledično hitrosti ter časa izvajanja ponovitev na inercijskih napravah ima torej vpliv na živčno-mehanske lastno- sti mišic, pridobljenih z vadbo (Martinez- -Aranda in Fernandez-Gonzalo, 2017). Medtem ko pri tradicionalni vadbi z utež- mi dokaj dobro poznamo metode vadbe za povečanje mišične mase (Schoenfeld, Ogborn in Krieger, 2015), ki v sistematič- nem obdobju vadbe kronološko prednja- čijo metodam hitre moči, so pri inercijski vadbi za moč metode obremenjevanja, ki jih definiramo z načinom izvajanja pono- vitev, številom nizov in ponovitev znotraj nizov, odmorom in frekvenco vadbenih enot, slabo raziskane (Carroll, Wagle, Sato, Taber, Yoshida, Bingham in Stone, 2018). Na podlagi sicer pozitivnih izsledkov doseda- njih raziskav je znanega še premalo, da bi lahko vadečim priporočali najbolj primer- no metodo vadbe na inercijskih napravah za povečanje največje moči, hitre moči ali vzdržljivosti v moči ter kasneje le-to tudi modulirali v vadbeni program za izboljša- nje gibalnih sposobnosti. Z namenom prilagajanja obremenitve in primerne izbire vaj je bila izdelana pilotna starostnikom in ostalim posebnim sku- pinam prilagojena inercijska naprava za vadbo moči in pilotna programska oprema za spremljanje lastnosti ponovitev. Lastna skonstruirana naprava omogoča relativ- no prilagajanje intenzivnosti vadbe, širok spekter izbire vaj in spremljanje lastnosti ponovitev vaj, česar cilj je poznejša opre- delitev živčno-mišičnih prilagoditev, gibal- nih sposobnosti in v končni fazi svetovanje protokolov vadbe glede na zastavljene cilje posameznikov, vaditeljev ali trenerjev, ki uporabljajo inercijske naprave za vadbo za moč. Prepoznavanje napak v merskem procesu z lastno izdelano napravo in lastno izdelano programsko opremo predstavlja izhodišče za oceno kvalitete merjenja. Govorimo o zanesljivosti in veljavnosti kot osnovnih po- gojih, ki zagotovita objektivnejše raziskova- nje (Ferligoj, Leskošek in Kogovšek, 1995). Namen raziskave je bil oceniti veljavnost in zanesljivost merjenja na lastni skonstruira- ni inercijski napravi za vadbo za moč, kar predstavlja temelj nadaljnjega raziskova- nja lastnosti ponovitev in metod vadbe za moč na inercijskih napravah. „ Metode dela Vzorec merjencev V raziskavo je bilo naključno zajetih 38 štu- dentov Fakultete za šport (x – = 21,7 let, s = 2,2 let; x – = 173,1 cm, s = 9,5 cm; x – = 69,85 kg, s = 13,2 kg), od tega 19 žensk (x – = 20,95 let, s = 1,7 let; x – = 166,1 cm, s = 6,1 cm; x – = 60,2 kg, s = 7,6 kg) in 19 moških (x – = 22,47 let, s = 2,4 let; x – = 180,1 cm, s = 6,7 cm in x – = 79,5 kg, s = 10,3 kg). Pred izvedbo prvotnih meritev so vsi merjenci podpisali soglasje o prostovoljnem sodelovanju na lastno odgovornosti in bili seznanjeni s tveganji eksperimenta. Celoten eksperiment je bil izveden v skladu s Helsinško-tokijsko de- klaracijo (World Medical Association, 2013). Postopek in pripomočki Izvedene so bile meritve moči na inercijski napravi. Spremenljivke moči so bile istoča- sno zajete z dvema metodama, in sicer z la- stno izdelano programsko opremo (I – iner- cija), ki predstavlja nov način merjenja moči pri inercijski vadbi, in s silomerom Fakultete za šport (LC – silomer). Obe metodi sta bili z namenom ocene zanesljivosti uporablje- ni dvakrat (test-retest) v tedenskem razmiku. Notranjo konsistentnost spremenljivk moči pri obeh metodah smo dodatno izračunali z metodo glavnih komponent in Θ (Theta) koeficientom, kriterijsko veljavnost pa smo ocenili s korelacijo med obema metodama v istem času. Uporabljena je bila lastna skonstruirana inercijska naprava (0,072 kg*m 2 ), prilago- jena za izvedbo horizontalnega potega v sedu (Slika 1), in lastna izdelana programska oprema, svetlobna vrata (Slot-type Opto- coupler Module Speed Measuring Sensor for Arduino/51/AVR/PICCG, JingJiang, Kitaj- ska) in samostojno skonstruiran 50-zobni plastični zobnik s premerom 50 mm, ki je bil nameščen na os vrtenja inercijske na- prave. Verificiran silomer Fakultete za šport (Force sensor, Forsentek Co., Shenzhen, Kitajska) je bil nameščen na potezno vrv inercijske naprave. Pred prvimi meritvami smo od merjencev pridobili podatke o višini in masi ter starost, vsak je bil seznanjen z namenom in možni- mi negativnimi posledicami merjenja in vsi merjenci so se s pisnim soglasjem strinjali, da se meritev udeležujejo na lastno od- govornost. Vsak merjenec je bil seznanjen s tehniko izvedbe ponovitev vaje in je iz- vedel poskusen niz vaje horizontalnega potega na napravi, ki je zajemala 5 do 10 138 počasnih tekočih ponovitev vaje. V po- skusnem nizu je bila s strani kineziologa še dodatno popravljena tehnika izvedbe ponovitve vaje, da je ustrezala varnostnim kriterijem in kriteriju navitja potezne vrvice v obsegu 40 cm. Po triminutnem premoru je vsak merjenec izvedel meritven niz, ki je zajemal 3 uvajalne in 5 merilnih ponovitev, ki so bile izvedene z največjo zmožnostjo potega. Druge meritve so bile izvedene po istem postopku. Slika 1. Končni položaj izvedbe horizontalnega potega sede na inercijski napravi s programsko opremo za beleženje lastnosti ponovitev. Metode obdelave podatkov Iz senzorja na inercijski napravi smo s po- močjo programske opreme pridobili su- rove podatke o trenutni frekvenci vrtenja uteži. Zaradi šuma v signalu smo podatke filtrirali z nizkoprepustnim filtrom. Pri- dobljene frekvence in fizikalne lastnosti naprave smo uporabili za izračun ustvar- jenega navora na os, na katero se navija potezna vrv, preko izreka o vrtilni količini. V nadaljevanju smo z upoštevanjem radi- ja osi izračunali trenutno silo – F(t) v vrvici (Slika 2) ter s pomočjo kotne hitrosti tudi moč (P) pri vrtenju. Istočasno smo s po- močjo programske opreme iz silomera neposredno pridobili podatke o trenutni sili – F(t), ki smo jih prav tako filtrirali z niz- koprepustnim filtrom in jih z upoštevanjem opravljene poti in trajanja ponovitve prera- čunali v moč (P), ustvarjeno med potegom. Podatki o času trajanja ponovitev so bili zajeti z ročno analizo signala. Za vse spremenljivke so bile izračunane povprečne vrednosti in standardni odklo- ni (Tabela 1). Normalna porazdelitev pred- stavljenih spremenljivk je bila preverjena s Shapiro-Wilkovim testom. Z namenom nadaljnje obdelave podatkov z metodo glavnih komponent je bila nenormalna porazdelitev spremenljivk odpravljena z logaritemsko (log10n) transformacijo vre- dnosti. Primernost izbora spremenljivk za obdelavo smo preverili s »Kaiser-Meyer- -Olkin« testom (KMO > 0,682; nad spreje- mljivih 0,5 po Fieldu, 2009) in z Barlettovim testom sferičnosti (p < 0,000). Preverjena je bila multikolinearnost in na drugi strani singularnost s pregledom medsebojnih ko- relacijskih koeficientov (Field, 2009). Z namenom redukcije spremenljivk smo izvedli metodo glavnih komponent (John- son in Wichern, 1998) posebej za prve in druge meritve ter posebej za meritve z inercijsko napravo in silomerom. V vsaki skupini spremenljivk smo določili prvo komponento glede na skoke v »scree« dia- gramih. Z namenom ugotavljanja notranje konsistentnosti posamezne prve kompo- nente smo izračunali Θ koeficient (Ferligoj, Leskošek in Kogovšek, 1995). Z namenom preverjanja zanesljivosti mer- jenja (ponovljivosti z metodo retesta) in so- časne kriterijske veljavnosti smo izračunali Pearsonove korelacijske koeficiente med pari prvih komponent. Podatki so bili obdelani s programsko opre- mo IBM SPSS Statistics 20 (IBM Corporation, New York, ZDA) in Microsoft Office Excel 2013 (Microsoft, Washington, ZDA). Stati- stična značilnost je bila sprejeta z dvostran- sko 5 % napako. „ Rezultati Slika 2 prikazuje reprezentativno krivuljo proizvedene sile v času pri izvedbi potega pri prvih (modra) in drugih (rdeča) meri- tvah. Pozitivne vrednosti na ordinatni osi prikazujejo proizvedeno silo v koncentrič- nem delu in negativne v ekscentričnem delu ponovitev vaje. Na grafu ugotovimo, da so krivulje po obliki podobne, kar kaže na tehnično neoporečno izvedbo ponovi- tev. Ugotovimo tudi, da hitrejše izvedene ponovitve (rdeča) rezultirajo v višji največji proizvedeni sili v koncentričnem in ekscen- tričnem delu ponovitev vaje. Tabela 1 prikazuje opisno statistiko izmer- jenih spremenljivk obeh merjenj. Opazimo, da pride do razvoja višjih sil v ekscentrič- nem delu ponovitev vaje in do razvoja viš- jih povprečnih sil in povprečne moči med izvedbo ponovitev vaje, ko je čas trajanja ponovitev krajši. Tabela 2 ločeno po dobljenih prvih kom- ponentah prikazuje uteži posamezne spre- menljivke na dobljeno komponento. Vsaka glavna komponenta po ekstrakciji pojasni več kot 80 % skupne variance spremenljivk. Na podlagi lastnih vrednosti je bil izraču- nan Θ koeficient zanesljivosti, ki kaže na dobro oziroma sprejemljivo notranjo kon- sistentnost spremenljivk znotraj vseh izra- ženih prvih komponent. Tabela 3 prikazuje korelacijske koeficiente med izraženimi prvimi komponentami. Ugotovljena je bila visoka in statistično značilna povezanost (P i = 0,749) med kom- ponentama Moč_Inercija1 in Moč_Iner- cija2, kar pomeni, da so rezultati meritev spremenljivk moči na lastnem izdelanem merskem instrumentu zanesljivi oziroma visoko ponovljivi. Ugotovljena je bila tudi visoka in statistično značilna povezanost (P LC = 0,801) med komponentama Moč_Si- lomer1 in Moč_Silomer2, kar pomeni, da so rezultati meritev spremenljivk moči na uporabljenem certificiranem silomeru pri- čakovano visoko ponovljivi. Slika 2. Reprezentativna krivulja proizvedene sile pri izvedbi potega. raziskovalna dejavnost 139 Ugotovljena je bila zelo visoka in statistič- no značilna povezanost (P i-LC1 = 0,950) med komponentama Moč_Inercija1 in Moč_Si- lomer1, kar pomeni, da so rezultati prvih meritev spremenljivk moči na lastnem izdelanem merskem instrumentu veljavni v zelo visoki meri v primerjavi z že uvelja- vljenim merskim instrumentom. Ugotovlje- na je bila tudi visoka in statistično značilna povezanost (P i-LC2 = 0,845) med kompo- nentama Moč_Inercija2 in Moč_Silomer2, kar pomeni, da so tudi rezultati drugih meritev spremenljivk moči na lastnem iz- delanem merskem instrumentu veljavni v visoki meri. „ Razprava Medtem ko so pri tradicionalni izotonični vadbi za moč kot zunanja obremenitev najpogosteje uporabljene uteži in s tem sila gravitacije, inercijska vadba, ki predsta- vlja eno izmed možnosti vadbe za moč, kot obremenitev izkorišča masni vztrajnostni moment vrteče se kolutaste uteži (Alkner, Berg, Kozlovskaya, Sayenko, in Tesch, 2003; Norrbrand, 2011). Inercijski način obreme- njevanja mišic se sodeč po izvedenih raz- iskavah po učinkovitosti lahko primerja s tradicionalnim dviganjem uteži oziroma se v primeru prirastka mišične mase pokaže tudi kot uspešnejša alternativa (Norrbrand, Pozzo in Tesch, 2010). Glavni koncept, ki mu avtorji pripisujejo največjo zaslugo za po- zitivne rezultate številnih študij, je ekscen- trična preobremenitev. Zaradi le-te pride do pozitivne prilagoditve mišic na relativno višje sile v ekscentričnem delu ponovitev vaje v primerjavi s koncentričnim delom in do izkoriščanja elastične energije mišic. Enako kot pri tradicionalni vadbi z utežmi moramo z namenom razvoja določenih želenih mišičnih lastnosti in posledično gibalnih sposobnosti določiti temu prime- ren načrt obremenitve – kar poimenujemo tudi metoda vadbe (Schoenfeld, Ogborn in Krieger, 2015). Pri inercijski vadbi se pojavi problem relativnega prilagajanja bremena, saj je intenzivnost vadbe odvisna od mase in polmera uporabljene kolutaste uteži in ne samo od mase bremena, kot pri tradici- onalni vadbi. V dosedanji literaturi primanj- kuje študij na to temo in je najpogosteje v uporabi izvedba štirih nizov po sedem ponovitev vaje, ki jih merjenci izvedejo z največjo hitrostjo potega. Tako pridemo že do druge pomembne spremenljivke, ki določa prilagoditev mišic na obremenitev, to je hitrost izvedbe. Masni vztrajnostni moment uteži v večji meri določa mehansko silo na mišico, na- čin izvajanja ponovitev (hitrost in posle- dično čas krčenja) pa dodatno metabolični stres na mišico (Schoenfeld, 2013). Študije kažejo, da vadbe moči, pri katerih je upora- bljen višji masni vztrajnostni moment in se posledično razvijejo manjše hitrosti in višje sile ter je čas kontrakcije pri potegu v vrvi podaljšan, v večji meri vplivajo na hiper- trofijo in jakost mišic, medtem ko manjši vztrajnostni moment uteži z višjo hitrostjo Tabela 1 Opisna statistika spremenljivk št. enot = 38 Najnižja vrednost Najvišja vrednost Aritmetična sredina Standardni odklon I - kon max 1 597,15 1324,93 889,54 201,94 I - kon max 2 542,85 1334,03 871,93 199,47 I - eks max 1 546,44 1554,66 954,31 248,83 I - eks max 2 568,37 1531,15 948,67 256,10 I - av 1 36,09 896,76 541,28 160,96 I - av 2 331,45 822,23 567,9 6 138,90 I - time 1 ,92 1,56 1,14 ,15 I - time 2 ,84 1,36 1,02 ,11 I - P 1 11,74 349,89 196,28 71,85 I - P 2 114, 29 383,01 227,77 73,39 LC - kon max 1 594,06 1371,33 870,09 210,51 LC - kon max 2 534,93 1377,71 843,62 202,52 LC - eks max 1 621,27 1406,95 932,57 237, 67 LC - eks max 2 560,08 1498,38 913,14 234,14 LC - av 1 346,45 937,43 608,29 154,66 LC - av 2 391,51 932,54 629,47 154,87 LC - time 1 ,82 1,50 1,10 ,15 LC - time 2 ,91 1,30 1,07 ,11 LC - P 1 98,48 439,32 228,72 82,11 LC - P 2 124,29 397, 6 6 242,79 79,15 Legenda. I – podatki pridobljeni z inercijsko napravo; LC – podatki pridobljeni s silomerom; kon – koncentričen del; eks – ekscentričen del; max – najvišja sila; av – povprečna sila ponovitev [N]; time – čas trajanja ponovitev [s]; P – povprečna moč ponovitev [W]; 1 – prve meritve; 2 – druge meritve. Tabela 2 Rezultati analize glavnih komponent Moč_Inercija1 Moč_Inercija2 Moč_Silomer1 Moč_Silomer2 kon max ,912 ,984 ,979 ,987 eks max ,929 ,960 ,970 ,980 av ,953 ,958 ,949 ,969 P ,971 ,946 ,921 ,913 time -,705 -,767 -,742 -,868 Lastna vrednost - λ 4,044 4,290 4,199 4,459 % pojasnjene variance 80,872 85,808 83,981 89,186 Koeficient Θ 0,77 0,79 0,78 0,80 Legenda. Moč_Inercija1 – prva komponenta iz spremenljivk pridobljenih z inercijsko napravo na pr- votnih meritvah; Moč_Inercija2 – prva komponenta iz spremenljivk pridobljenih z inercijsko napravo na drugih meritvah; Moč_Silomer1 – prva komponenta iz spremenljivk pridobljenih s silomerom na prvih meritvah; Moč_Silomer2 – prva komponenta iz spremenljivk pridobljenih s silomerom na drugih meritvah. 140 potega, manjšo silo in krajšim časom kon- trakcije v večji meri vpliva na razvoj hitre moči (power) (Martinez-Aranda in Fer- nandez-Gonzalo, 2017; Naczk, M., Naczk, A., Brzenczek-Owczarzak, Arlet in Adach, 2014; Sabido, Hernández-Davó in Pereyra- -Gerber, 2017). Lastna skonstruirana inercijska naprava omogoča relativno prilagajanje intenziv- nosti vadbe, lastna izdelana programska oprema pa omogoča grafično in numerič- no zajemanje podatkov o lastnostih pono- vitev med vadbo, kot sta proizvedena sila in moč. Ustvarili smo programsko opremo, ki nam omogoča objektivno vrednotenje posameznikovih zmožnosti ter trenutno kontroliranje in spremljanje posamezniko- vih sposobnosti skozi dalj časa trajajoč vad- beni proces. Lastnosti naprave nam torej omogočajo preizkušanje vpliva različnih kombinacij vadbenih spremenljivk (relativ- na velikost bremena – intenzivnost, število ponovitev v nizu, število nizov, odmor med nizi in način/tip izvajanja ponovitev) na mišične lastnosti in posledično gibalne in funkcionalne sposobnosti posameznikov. V procesu merjenja mišičnih lastnosti je pomembno, da ne prihaja do slučajnih in sistematičnih napak (Caroline Ruschel, Haupenthal, Fernandes Jacomel, de Brito Fontana, dos Santos, Dias Scoz in Roesler, 2015; Lima, Velloso, Almeida, Carmona, Ri- beiro-Samora in Tania Janaudis-Ferreira, 2018; Sonc, Vidmar in Hlebš, 2010), zato je bil namen raziskave preveriti kriterijsko veljavnost in zanesljivost oziroma ponovlji- vost merjenja na napravi. Ugotovili smo dobro notranjo konsisten- tnost uporabljenih spremenljivk (Θ > 0,8) (Armor, 1974). Z redukcijo spremenljivk z metodo glavnih komponent in nato meto- do retesta smo ugotovili visoko zanesljivost merjenja na inercijski napravi (P i = 0,749) in zelo visoko veljavnost merjenja v primeru prvih in drugih meritev (P i-LC1 = 0,950, P i - LC2 = 0,845). Kljub temu da smo poskrbeli za standardi- zacijo postopka meritev, predvidevamo, da je na rezultate meritev zanesljivosti (pono- vljivosti) negativno vplivalo učenje izvedbe vaj, saj je proizvodnja sile na napravi v veliki meri povezana s tehniko izvedbe ponovi- tev (Maroto-Izquierdo idr., 2017). „ Zaključek Iz pridobljenih podatkov uporabe lastne skonstruirane inercijske naprave in pro- gramske opreme lahko zaključimo, (a) da so meritve spremenljivk moči na inercijski napravi za vadbo moči z lastno izdelano programsko opremo dobro notranje kon- sistentne in visoko zanesljive in (b) da so meritve zelo visoko vsebinsko veljavne ozi- roma relevantne. Dobri rezultati pri preverjanju merskih ka- rakteristik naprave nam torej omogočajo nadaljnjo zanesljivo in veljavno spremljanje lastnosti ponovitev vaj za moč v inercijskih pogojih. Spremljanje učinkov vadbe z mer- jenjem spremenljivk moči pri manipulaciji z vadbenimi spremenljivkami, ki določajo učinke na mišične lastnosti, pa nam daje tudi temelj za raziskovanje najbolj eko- nomične obremenitve za razvoj želenih lastnosti mišic na inercijskih napravah za vadbo za moč. „ Literatura 1. Alkner, B., Berg, H. E., Kozlovskaya, I., Sayenko, D. in Tesch, P. A. (2003). Effects of strength training, using a gravity-independent exer- cise system, performed during 110 days of simulated space station confinement. Eur J Appl Physiol, 90(1-2), 44–49. 2. Armor, D. J. (1974). Theta reliability and fac- tor scaling. V H. Costner (Ur.), Sociological Methodology (17-50). San Francisco: Jossey- -Bass. 3. Carroll, K. M., Wagle, J. P., Sato, K., Taber, C. B., Yoshida, N., Bingham, G. E. in Stone, M. H. (2018). Characterising overload in inertial flywheel devices for use in exercise training. Sports Biomechanics, pridobljeno iz: https:// doi.org/10.1080/14763141.2018.1433715 4. Ferligoj, A., Leskošek, K. in Kogovšek, T. (1995). Merjenje zanesljivosti in veljavnosti. V Metodološki zvezki, A. Ferligoj (ur.). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 5. Field, A. (2009). Discovering Statistics Using SPSS. 3rd Edition. Sage Publications Ltd., Lon- don. 6. Fernandez-Gonzalo, R., Lundberg, T. R., Al- varez-Alvarez, L. in de Paz J. A. (2014). Mu- scle damage responses and adaptations to eccentric-overload resistance exercise in men and women. Eur J Appl Physiol, 114(5), 1075–1084. 7. Johnson, R. A. in Wichern D. W. (1998). Ap- plied Multivariate Statistical Analysis. Prentice Hall, New Jersey. 8. Komi, P. V., Linnamo, V., Silventoinen, P. in Sillanpää, M. (2000). Force and EMG power spectrum during eccentric and concentric actions. Med Sci Sports Exerc., 32(10), 1757– 1762. 9. Martinez-Aranda, L. M. in Fernandez-Gon- zalo R. (2017). Effects of inertial setting on power, force, work and ccentric overload du- ring flywheel resistance exercise in women and men. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 31(6), 1653–1661. 10. Maroto-Izquierdo, S., García-López, D., Fer- nandez-Gonzalo, R., Moreira, O. C., González- -Gallego, J. in de Paz, J. A. (2017). Skeletal mu- scle functional and structural adaptations after eccentric overload flywheel resistance training: a systematic review and meta- -analysis. Journal of Science and Medicine in Sport, 20(10), 943–951. 11. Naczk, M., Naczk, A., Brzenczek-Owczarzak, W., Arlet, J. in Adach, Z. (2015). Inertial train- ing: from the oldest devices to the newest Cyklotren technology. Trends in Sport Scien- ces, 4(22), 191–196. 12. Naczk, M., Naczk, A., Brzenczek-Owczarzak, W., Arlet, J. in Adach, Z. (2016). Efficacy of inertial training in elbow joint muscles: in- fluence of different movement velocities. J Sports Med Phys Fitness, 56(3), 223–231. 13. Naczk, M., Brzenczek-Owczarzak, W., Arlet, J., Naczk, A. in Adach, Z. (2014). Training ef- fectiveness of the inertial training and mea- surement system. Journal of Human Kinetics volume, 9(44), 19–28. 14. Norrbrand, L. (2008). Acute and early chronic responses to resistance exercise using flywheel or weights (doktorska disertacija). Karolinska Institutet, Department of physiology and pharmacology, Stockholm. Tabela 3 Korelacijski koeficienti med prvimi komponentami Število enot = 38 Moč_Inercija2 Moč_Silomer1 Moč_Silomer2 Moč_Inercija1 P ,749 ** ,950 ** ,734 ** Sig. (2-tailed) ,000 ,000 ,000 Moč_Inercija2 P ,723 ** ,845 ** Sig. (2-tailed) ,000 ,000 Moč_Silomer1 P ,801 ** Sig. (2-tailed) ,000 Legenda. Sig. (2-tailed) – statistična značilnost testne statistike; ** – statistično značilno pomembna korelacija pri stopnji značilnosti v višini 0,01. raziskovalna dejavnost 141 15. Norrbrand, L., Tous-Fajardo, J., Vargas, R. in Tesch, P. A. (2011). Quadriceps Muscle Use in the Flywheel and Barbell Squat. Aviation, Space, and Environmental Medicine, 82(1), 13–19. 16. Norrbrand, L., Fluckey, D., Pozzo, M. in Tesch, P. A. (2008). Resistance training using eccen- tric overload induces early adaptations in skeletal muscle size. Eur J Appl Physiol, 102(3), 271–281. 17. Norrbrand, L., Pozzo, M. in Tesch, P. A. (2010). Flywheel resistance training calls for greater eccentric muscle activation than weight trai- ning. Eur J Appl Physiol, 1 10(5), 997–1005. 18. Núñez, F. J., Suarez-Arrones, L. J., Cater, P. in Mendez-Villanueva, A. (2016). The High Pull Exercise: A Comparison Between a Versapul- ley Flywheel Device and the Free Weight. International Journal of Sports Physiology and Performance, 12(4), 527–532. 19. Sabido, R., Hernández-Davó, J. L. in Pereyra- -Gerber, G. T. (2017). Influence of Different Inertial Loads on Basic Training Variables During the Flywheel Squat Exercise. Interna- tional Journal of Sports Physiology and Perfor- mance, 13(4):482–489. 20. Schoenfeld, B. J. (2013). Potential Mechani- sms for a Role of Metabolic Stress in Hyper- trophic Adaptations to Resistance Training. Sports Med, 43(3), 179-194. 21. Schoenfeld, B. J., Ogborn, D. I. in Krieger, J. W. (2015). Effect of Repetition Duration During Resistance Training on Muscle Hypertrophy: A Systematic Review and Meta-Analysis. Sports Medicine, 45(4), 577–585. 22. Sonc, M., Vidmar, G. in Hlebš, S. (2010). Zane- sljivost in veljavnost v slovenščino prevede- nega vprašalnika o težavah zaradi fibromial- gije. Rehabilitacija, 9(1), 23–31. 23. Tesch, P. A., Fernandez-Gonzalo, R. in Lun- dberg, T. R. (2017). Clinical Applications of Iso-Inertial, Eccentric-Overload (YoYo™) resi- stance Exercise. Frontiers in Physiology, 8(241), 1–16. 24. World Medical Association (2013). Declarati- on of Helsinki Ethical Principles for Medical Research Involving Human Subjects. JAMA, 310(20), 2191–2194. 25. Vicens-Bordas, J., Esteve, E., Fort-Vanmeerha- eghe, A., Bandholm, T., Thorborg, K. (2018). Is inertial flywheel resistance training superior to gravity-dependent resistance training in improving muscle strength? A systematic re- view with meta-analyses. Journal of Science and Medicine in Sport, 21(1), 75–83. Darjan Spudić, mag. kin. Vojna vas 21 8340 Črnomelj darjan.spudic@gmail.si