Stav. 231 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 11 novembra 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV fcliaja — Izvreraši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredniitvo: ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-aišt>u. — Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — ladajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasorci) lisU EdinoitL — Tiak tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—. pol ieta L C2.— in ceJo leto L 60.—. — Telefon uredništvi in uprave štev. 11-57. NOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v jirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. Mmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglcs! naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s« Frančiška Asiškega Štev. 20, i. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57 Kocka je padla! Sporazum je dosežen. Italijansko stališče triumfira; zahtevam Italije je l treženo v polni meri, lta.i« janska delegacija je izvojevala zmago na vsej črti! Tako zvene slavospevi ita* lijanskega časopisja. S polno pravico. Rezultat podajanj je tak. da ga ni mogel pričakovati popol* nejšega tudi največji italijanski opti* mist. Dosežena je za Italijo meja do Snežnika in je s tem kakor je rekel grof Sforza. italijanski minister 2a vnanje stvari — uresničen večstoletni sen Ita* lije, Reka svobodna brez kontrole »Zve* ze narodov«, pač pa s teritorijalno zve* zo z Italijo; Zader pod suvereniteto Italije; glede ostale Dalmacije ie dobila ta poslednja obsežna jamstva narodne in strategične naravi. A krona vsemu je za nas v tem. da je ni v poročilih niti besedice o garancijah v zaščito skoro pol milijona Jugoslovenov, ki pridejo pod Italijo, dočim je italijanska delegacija, izvojevala vsa jamstva v zagotovitev j narodnih pravic par tisočem Italijanov v Dalmaciji! Opravičeno se vprašujemo, čemu so se gospodje jugoslovenske delegacije prav za prav potrudili v- Sv. Margharito Ligursko? Doseženi sporazum kaže. da je bila beseda »pogajanja« tu goli evfe« mizeni, praznu formalnost. Kajti mi s svojim priprostim razumom umevamo pojm pogajanja tako, da se skuša kaj doseči, da obe strani prejemate in da* jate, da se potem obojestranski poga* jalci srečajo na srednji č»*ti. —Jugoslo* venska delegacija pa je dajala in ni nič prejela! Ni res torej, da so sli na res* nična pogajanja, ampak le — italijanski listi imajo popolnoma prav — da podpis Sejo kapitulcijo. Je !i bilo treba, !a so sc le v ta na? men potrudili na sestanek z italijansko delgacijo? Ostali bi bili lahko doma s svojimi gospami soprogami vred Sa* Hi bili lahko sporočili iz Belgrada v Rim, da sprejemajo — vse. Lahko si je misliti, kak porazen vtis napravi na r.arod naš na tem ozemlju dejstvo, da ničesar ne čujemo o tem, da bi bili gospodje kaj storili in kaj do* sedi v zt-gotovitev njegove narodne ek? rvrnce, za njegovo bodočo usodo. Z ->^>10 kruto realnostjo nam zveni iz i ^po.očil o dogovoru v S. Mars kht : nasproti klic: zlo za vas! Položili nas na žrtvenik. Priznati pa moramo. Ja je vendar eno dc-stvo tu, ki jih nekoliko razbremenja. kriva ie tudi naša javnost — sosebno v Sloveniji «n Hrvatski. Kriva ;e. ker ni Ja iala delegaciji nikake zaslombc. Me* >to da bi bil ves narod ena falanga iste duše. iste misli, iste volje, se trgajo in koljeio med seboj, ker se iiin tista igra z liberalizmom in klerikalizmom vidi tak j neznansko lepa. Za načela gre — nravi;o. Ali. ob tem divjem plesu okoli strankarskega malika niso imeli Čase mi* ►»liti na najzav~dnejši de! svojega naro* da. Ta narod stopa v negotovo bodoč« nost z opravičeno zavestjo, da ni zaslu* žil tega od svojih rojakov- To nam je sicer z ene strani v tolažbo, z druge pa nam ravno to, za narod na tem ozemlju častno dejstvo najbolj ogreneva čustva v tej uri. Sedaj na še beseda rojakom. Huda je — toda. pomislite, koliko je naš narod pretrpel v svoji zgodovini. In vendar se je ohranil in nikoli ni izgubil vere samega vase. Prebil je vsa zatiranja od strani avstrijskih vlad. Samo eno imej* mo pred očmi: da ne pademo v grehe, ki imajo tako grozne posledice tam zu naj med našimi soplemenjaki! Ne obu pujmo, ker eno je. kar nas more. kar nas gotovo reci: zložno delo! Zbirajmo vse narodne sile, koncentrujmo na naporih za veliki, za največji cilj: za narodno ohranitev našo! In v pobudo in tolažbo nam bodi pouk zgodovine, da narodi, ki imajo odločno voljo za živ* Ijenie — ne umirajo. Združimo vse sile, d ; «i priborimo jamstva za naš narodni obstanek in kulturni napredek! Italijan* ski nacijonalisti nočejo nič čuti o reci* prociteti. to je, da bi Jugosloveni na te*n ozemlju dobili ista jamstva kakor Italijani v Dalmaciji. No, mi se ne od* rekamo nade. da se italijanski državniki ne bodo odtezali izpoznanju, da bo — pravičnost, zadovoljstvo vseh državlja? nov. najtrdnejša podlaga tudi za itali* jan^ko državo. Nič tarnanja, nič jadikovania — ro* jaki! Kajti to nam ne koristi. Koristilo pa nam bo — kakor že rečeno — zložno, smotreno, dobro organizirano delo. Nič malodušja in srca kvišku! Grof Sforza o doseženem sporazumu »Piccolov« poročevalec v S. Marghe* rita Ligure priobčuje: Grof Sforza je podal v razgovoru s kolego Virginio Gaida — ki mi je uljud* no sporočil — nastopno izjavo: »Sporazum je v načelu dosežen- Ita* lija pridobiva in posvečuje tudi na Vzhodu čudovito mejo Alp. Je to sen stoletij, ki se končno uresničuje. Zader je rešen. Umevam bol italijan* skih bratov ostalega dalmatinskega ozemlja, ki ne bo pritegnjeno pod okril* je trikolore. Ne umevam samo marveč sočustvujem. In ravno ta moja bol je,, Jci mi potr j a razumnost naše delegacije. Ustvariti hočemo našim sosedom večno prijateljstvo, in nočemo pozablja* ti, da ostavljajo oni v naših mejah skoro pol milijona svojih soplemenjakov. Ita* lijanom. ki ostan- v sosednji državi. Slo* vanom, ki postanejo italijanski državlja* ni, je prisojena nova naloga: da bodo delovali za moralično in gospodarsko skupnost med obema narodoma. Italijani in Srbi s Hrvatje s Slovenci so danes v Rapolo — povspevši se nad jeze in tajno grožnjo, ki bi bila ogrožala bo* dočnost njihove neodvisnosti — še en« krat pci-aziti Avstro s Ogrsko.« V Gothejevem Faustu je rečeno: Spo* ročilo čujem pač, ali nedostaje mi vere. — Ali smemo mi to pot verjeti?! Giolittijev prihod v S. Margherito S. MARGHERITA, 11. Potniki na vla* ku, v katerem se je peljal Giolitti, so iz* stopili iz vagona ob burni manifestaciji, ki jo je priredila velika množica, katera je tudi pozneje izven postaje živahno ploskala avtomobilom, v katerih so se peljale razne ugledne osebe. Glolllt! o pomenu jadranskega „sporazuma" S. MARGHERITA, 11. Danes je spre* jel ministrski predsednik Giolitti zastop* nike tiska, kateri so bili prišli ob priliki pogajanj v S. Margherito, in jim podal sledečo izjavo: Sedaj, ko je uredila Ita* lija vprašanja, ki so visela med njo in Jugoslavijo, ne morejo biti njeni odno* šaji do te države drugi nego prisrčni. Med obema državama ne bo nikakršnih interesnih nasprotstev, temvč se celo v mnog oče m nazori ujemajo. Naša trgovi« na proti Donavi in Črnem« morju bo lahko šla skozi Jugoslavijo, katera bo kot poljedelska država lahko vzdrže* vala koristno izmenjavo z Italijo, ki je industrijska država. Tudi sličnost zgo* dovine je tehten razlog za to. da ne more Italija drugače gledati na Jugo* slavijo nego z živo simpatijo- Mi smo preko ovir in težav dosegli svoje ujedi* nj en je in smo si izvojevali neodvisnost prav tako, kakor si jo dar.es pridobiva Jugoslavija. Sicer pa. zaključuje ministr* ski predsednik Giolitti, boriii smo se skupno in skupno smo zmagali z istim ciljem: da potolčemo avstro * ogrsko monarhijo in osvobodimo brate, ki so bili pod njenim jarmom. »Timesovo« zadoščenje in njegov! lepi upi LONDON, 11. »Times« upa, da bo vest o jadranskem sporazumu, katero že dolgo časa pričakujejo vsi odkritosrčni prijatelji Italije in Jugoslavije in vsi za* govorniki evropskega miru, v kratkem sankcionirana s pogodbo, ker zahtevajo skupne koristi složno sodelovanje med oebma državama. Potek pogajanj Izmenjavanje not med obema delegacijama S. MARGHERITA, 11. Dopoldne so italijanski polnomočniki naznanili jugo* slovenski delegaciji načrt sporazuma-Komisar Salata je šel k isti delegaciji in se posvetoval ž njo par ur. Nocoj se bo vršila plenarna seja. S. MARGHERITA, 11. Danes popol* dne so bile izmenjavane note med Vilo Spinola in hotelom »Imperiak', med obe* ma delegacijama. Razen kom. Salate ie šel tudi kom. Volpi k jugoslovenski de* legaciji v imenu italijanske delegacij- S. MARGHERITA, 11. (ob 23.) Da* nes sta držali obe delegaciji nepreki* njeno sejo. in sicer ju^oslovenska v bo« telu Imperial, italijanska v vili Spinola. Živahni razgovor sta posredovala komi* sarja Volpi in Salata. Razgovor ie imel namen proučevati rešitev vprašani, ki se tičejo italijanskih interesov v Dalma* ciji in v ozemliu, ki ne pade pod itali* jansko suvereniteto. Razvn tega se ie razgovor dotikal členov pogodbe. kateri zadevaio kulturne in ffosnodarske pro* bleme. Tako ie potekel ves ponoldan in se ni držala plenarna seja, katera se bo vršila jutri predpoldne- Kako baje p;šeio jučoslovenski listi o »sporazumu.« BELGRAD, 10. Slovenski, hrvatski in srbski listi imajo dol^o poročiio iz S. Margherite. »Politika« pravi, da zah* tevajo Italijani razen že znanih pogojev tudi ncvtralizacijo Šibenika. List dostav* lja, da bo dovoljeno Italijanom na jugo* slovenskem ozemlju izvoliti si italijan« >ko državljanstvo s pravico, da lahko ostanejo v Jugoslaviji Poročevalec »Po* litike« naglasa nadolgo važnost žrtev, ki jih zahtevajo od Jugoslovenov, in do* stavlja, da se morajo te žrtve sprejeti v s vrh o. da se država učvrsti in da dobi vendar enkrat določene meje, ki so pogoj za njene bodočnost. »Jutarnji List« pravi, da morajo biti jugoslovenska srca polna boli in žalosti sprejemajoč tolike žrtve, toda Italijani >e kažejo nomajni in so dali razumeti, da se ne da napraviti nič drugega kot sprejeti ali pretrgati pogajanja. Poroče* valeč pravi dalje, da je jugoslavenska delegacija razpravljala v torek celo noč o itlijanskih pogojih in jih je morala slednjič sprejeti Zato pa bo imela ju* goslovenska zunanja politika od sedaj naprej stalnost, ki je dosedaj ni bilo. Med vzroki, radi katerih je morala ju* goslovenska delegacija sprejeti italijan* ske pogoje, navaja dopisnik »Jutranjega Lista« v prvi vrsti izid volitev v Ame* riki. Meje ie niso določene LJUBLJANA, 11. (Izv.) Dočim vsi italijanski listi objavljajo vest agencije Štefani, da so pogajanja med Italijo in Jugoslvijo glede meja napram Jugosla* viji takorekoč že zaključena, da je ju* goslovenska delegacija pristala na malo manj ko dosedanjo premirno črto, da* našnji ljubljanski listi niti ne objavlja* jo omenjene vesti agenc. Štefani. Edini list, ki omenja to vest, je »Jugoslavija«, ki pa piše o stvari le v svojem uvodnem članku in sicer tako*le: O Idriji, Postojni in Št. Petru v vseh dosdanjih pogajanjih ni bilo govora, zdaj pa kar naenkrat zahtevajo rimski diplomatje vse te okraje »iz stra« tegičnih ozirov« in »za varstvo Gorice in Trsta« za sebe in proglašajo ta pro* gram kot minimalne predpogoje za na? daljna pogajanja. Umevno je, da se v razpravo o takem programu naši delegati ne morejo spu ščati. Poročilo agencije Štefani, da je dr. Trumbil priznal Italiji Snežnik in 2 njim Št- Peter z reško železnico, je le pobožna želja in obenm poizkusiti ba» Ion. Na to ne more pristati noben ju* goslovenski državnik, kakor sc tudi no* ben ne more odreči Postojni in IdrijL« »Slovenec« objavlja uvodnik, v kate* rein odreka Italiji vsako, tudi najmanj* šo pravico, da bi mogla zahtevati naše zasedeno ozemlje, ki bi, v njeni lasti, poinenjalo odprta vrata v Jugoslavijo, in zaključuje: »Mi lahko čakamo. Naši delegati pa nimajo, ako se gosp. Giolitti kapricira na Snežnik, nobene druge poti nego: nazaj domov!« IZ JUGOSLAVIJE . Volilna borba za konstituanto ZAGREB, 9. »Hrvat« prinaša vest iz Gospiča, da so imeli te dni pristaši se* Ijačke stranke shod. Glavni govorniki na shodu so izjavili, da bo njihova stranka šla v ustavotvorno skupščino v Belgra* du, kjer se bo borila za svoj program, jugoslovensko federativne republike. Po* poldne je posetilo odposlanstvo seljačke stranke ministra za šume in rude, ki biva sedaj v Gospiću. BELGRAD, 10. Po odhodu delegatov v Italijo je v vladnih poslih nastal popoln zastoj. Večina ministrov je odš'o na volilno agitacijo. Minister za notranje stvari Drašković je odpotoval včeraj v Gornji Milanovac na demokratski shod, pravosodni minister Trifkovič pa je od včeraj dalje na volilni agitaciji v Bitoliu in okolici. Minister za socijalno politiko dr. Kvkovec je odpotoval v Maribor. BELGRAD. 10- Nosilec demokratske liste za volilno okrožje somborsko«ba* ranisko ie finančni minister Kosta Sto* janovič. ki je tudi nosilec liste v bitolj« skem okrožju. BELGRAD, 10. G Pašić Je odpotoval v Banjaluko, kjer bo imel velik volilni govor. BELGRAD, 10. Nosilec radikalne li* ste za skopliansko okrožje je ministr* ski predsednik dr. Vesnič. Ker vsled od* w , A „ w _ , potovania v Italijo ni mogel iti v Skop* olpi in salata. Kazaovor le imp; h,-e je posiai volilcem tiskan proglas, s proučevati rešitev vprašani, ki katerim prosi volilce, da izrazijo zaupa* nje njegovi listi. Volilne agitacije radikalne stranke BELGRAD, 10. »Tribuna« javlja: Na zborovanju radikalne stranke v nedeljo so dobili največ glasov za poslance Ni* kola Pašič, Milan Marjanovič, Krsta Milič, Kara Radovanovič in Stojanovic ter obrtnika Jakob Celebinović in Mi* bailo Lukačevič. Na radikalni listi za Bečkerek in Veliko Kikindo je tudi mi* nister za trgovino dr. Ninčić. V Črni* gori so se že v petih volilnih okrožjih sestavili okrožni radikalski odbori. Narodno predstavništvo ne bo več sklicano BELGRAD, 10. »Pravda« javlja, da vesti o tem, da se bo začasno narodno predstavništvo sestalo 10. ali 13. t. m-niso točne. V vladi se splošno misli, da bi sklicanje ne imelo nobenega uspeha. Po tem se začasno narodno predstavni* štvo ne bo več sestalo. Notranja preuredba Jugoslavije ~ BELGRAD, 10. »Pravda« javlja: V ministrstvu za agrarno reformo je pod* pisana uredba, ki je velike politične važ* nosti. Srenska županija se glede agrarne administracije odcepi od zagrebške agrarne direkcije in se priključi agrarni direkciji za Vojvodino. S tem je štor* jen eden prvih korakov na potu, da se naša uprava emancipira od starih zgo* dovinskih mej in prilagodi stvarnim, političnim, socijalnim in ekonomskim potrebam. Spoštovanje pravice manjšin v Jugoslaviji BELGRAD, 10. Z ozirom na določila st. germainske mirovne pogodbe je mi* nistrstvo za notranje stvari izdelalo uredbo o opciji narodnih manjšin. Po tej uredbi se-imajo Nemci, Madžari in ostale tuje narodnosti, ki so prej pripa* dale avstro * ogrski monarhiji, izjaviti, ali hočejo postati državljani kraljevine Jugoslavije, ali pa hočejo ostati podaniki Avstrije in Madžarske. Propadla pogajanja med Jugoslavija in Madžarsko BELGRAD. 10- Konferenca, ki bi se imela vršiti med jugoslovensko delega* cijo in Madžarsko v svrho sporazuma radi direktnega prometa med Budimpe* što, Belgradom in Zagrebom, se ni vr* šila, ker niso došli madžarski delegati. Kovinast denar za Jugoslavijo BELGRAD, 10. Te dni odide na Du* naj komisija finančnega ministrstva, da prevzame del kovanega denarja, ki se je za Jugoslavijo napravil na Dunaiu. Ta kovani denar se bo še tekom tega meseca stavil v promet in se bodo takoj začele odtegovati iz prometa eno* in dvekronske novčanice. Ruski begunci v Jugoslaviji BELGRAD. 10. Skupina ruskih begun* cev, ki jih je prišlo okoli 9000 v Jugo* slavijo preko Soluna, se bo nastanila v Bitolju in Skopi ju. Proslava zagrebškega gledališča BELGRAD, 9- »Tribuna« javlja: O priliki proslave zagrebškega gledališča so bili odlikovani štirje najstarejši člani. Red Sv. Save III. razreda sta dobili Ma* rij a Strozzi in Milka Termina, operni pevki. Red Sv. Save IV. razreda pa sta dobila Dragotin Freudenreich in Niko* la Smiljanovič. Postopanje proti generalu Vešoviću BELGRAD, 10. Akti o bivšem črno* gorskem generalu Vešoviću, ki jih je vrnilo sodišče prve stopnie, se še vedno nahajajo pri krajnem sodišču, ker se morajo še izvršiti gotovo strokovne pre* iskave. ____ Poljaki in mala e~ten?o VARŠAVA, 9. Povodom bivanja ro* munskega ministra za zunanje stvari Take Jonesca v Varšavi je pisal »Ku* rir Poranny«: Porazgovori Take Jonesca s poljskimi politiki bodo mnogo pripomogli do zbližanja obeh narodov, Poljakov in Romunov- Trdno vermemo, da bo to zbližanje ključ za na daljni mirni razvoj in mednarodne akciie, opirajoče se na načelo miru in ustvarjajočega dela. »Przeglad Wieczorny« je prinesel čla* nek z naslovom »Mala ententa«. Član* kar poveličuje idejo ustanovitve Male entente, ki jo predlaga Take Jonescu in H bo mnogo pripomogla k temu, da se Evropa umiri. Pri tem se je v prvi vrsti treba opirati na trianonsVo in neniMv* sko mirovno pogodbo. Zveza baltiških '*ržav, ki io namerava io ustanoviti, naj isto na'oj?o vršila na severu Evrope. Zvezi baltiških držav na severu in Molj ententi na iugu bo stala ob strani polisko * romunska zveza, ki bo imela Tiačaj zvezne pogodbe. Za Polisko je neposredno vstor»?H v Malo en* tpnto. to pa zaradi stališča Čehoslavije napram Poljski v kritičnem trenotku. Krimski Tatari iščeta zaščito pri Poljakih VARŠAVA. 10. Predsednik in odpo* s'nrsik tatarskega parlamenta na Krimu Djafer Se:damet, ki ie dospel v Varša* vo. ie izjavil sotrudniku dnevnika »Ro* botnik«, da je izročil predsedniku zbor* niče prošnjo, naj bi Poljska sprejela mandat v Zvezi narodov z tatarsko republiko na Krimu. Svo'"e čase ie Sej* ^amet poslal Zvezi narodov prošnjo, v kateri prosi Zvezo narodov za potekciio nad tatarsko republiko in naj bi se nien mandat pri Zvezi narodov poveril Polj* ski. ________ Proslova retf^e'h'm-e lil francoske republike Ganljive svečanosti v počeščenje na« rodnega patrijotizmi in vojaške požrt« vovalnosti. PARIZ, 10. Člani vlade so dospeli ob 23. v Jardcis k slavnostnemu prenosu Gambettovega srca v panteon. Voja* štvo je izkazalo časti. Ko je bivši mini* ster Etienne izročil članom vlade srce, ^e držal vznešen in ganljiv nagovor. Skrinjo s srcem je izročil častniku. Spre* vod je dospel o polnoči na trg Denferd Rochereau, kjer je bila postavljena ka* pela- Vlak. ki je prepeljal truplo nežna* nega vojaka, je dospel o polnoči. Truplo je neslo šest vojakov v drugo kapelo nasproti kapeli z Gambettovim srcem. Pri kapeli neznanega vojaka straži čast* na straža. Francila bi bližnjem vzhodu PARIZ, 10. Pri interviuvu, ki ga je I* mel neki sotrudnik agencije Havas z generalom Gouraudom. najvišjim frans coskim komisarjem v Siriji, ob njego« vm prihodu v Marsilijo. je izjavil gene« ral, da je prišel v Francijo, da seznani vlado z organizacijo, ki se uveljavlja v Siriji. Libanonu in Cilicjii. V progi., ka* terega je pred svojim odhodom razglasil prebivalstvu, je ickel general Gouraud, da je francosko poslanstvo zanj dobro* ta, ker pomeni svobodo, mir, varnost, pravičnost in poštenost v upravi. Gene« ral Gouraud je kazal biti jako zadovo« ljen s sedanjim položajem v Siriji in je dostavil: Damask je naš in naša je tudi (.'iliciji. Frane, čete so zbuui'c v slehtr nem zaupanju in so pokazale muslima* nom in kristjanom, da Francija ni ni« kakor razpoložena pustiti svoj delež, in da je njena sila nezlomljiva. Stojimo v Siriji, zaključuje general Gouraud, da zagotovimo izvršitev francoskega po* slanstva, in ostanemg v Ciliji dotedaj, dokler se ne izvrši sevreska pogodba. Llovl Gecrgeof govor v Gnlldbtllu Llovd George o odnošajih med Nem* čijo in zavezniki in boljševištvom. LONDON, 9. Med banketom, ki se je bil priredil v Guildhallu v čast nove* mu londonskemu županu, je trdil LIoyd Georg v svojem govoru, da ie treba odpraviti nesporazumi j en i a, ki vladajo med državami zapadne in sred* nje Evrope, nesporazumljenja, povzro* čena po vprašanjih, ki se morajo še urediti med Nemčijo in zavezniki. Go* vornik je rekel, da je dobil jako z ado* volj iva poročila glede razorožitve Nem« čije. Ukrepi, katere je Nemčija toza* devno ukrenila, tvorijo jamstvo, da so sedanie nemške vlade popolnoma od* kritosrčne stališču svojih odločitev, po katerih hočejo izvršiti pogoje mirovne pogodbe- Prchajaioč v govoru na rena* racije je izjavil minister, da je Nemčiia nripravliena staviti nekatere predloge za likvidacijo svoiih obvez in je izrazil na* do, da privedejo prihodnja razpravlja* nia do otipljivih rezultatov. Govo-eč o Rusiji je rekel, da nima bl?*7ni br1;?reiete obveze. Nnto ie govoril Llovd George o zaveznikih in rekel, da bo M» vanie markiza Tmueria'iia in .T»des C"*m* bona med Angleži drag snomin nii^o* vec*a priiatelistva in niihovih dobrih čustev. Govornik ie končal s tem, da ie izrazil svoio globoko hvaležnost za to, kar sta zavezniška poslanika narediš la, in nato nazdravil njima in španske« mu poslaniku. Bilanca angleš^^^a nvo*a in izvoza v mesecu oktobru LONDON, 9. Vrednost uvoza v me« secu oktobru ie znašala 149,889.227 šter« lingov, t. j. 3,611-360 štcrlingov manj ne* go je znašala vrednost uvoza v mescu oktobru 1. 1919; vrednost izvoza v rop, secu oktobru pa je znašala 112,29S.474 štcrlingov, t. i. 33.234.329 več nego v istem mesecu l. 1919. Neprestani vMrl na Irskem LONDON. 9. V Londonderryju so bili včeraj zvečer veliki nemiri. Več ir* skih žclznic lokalnega pomena je usta« vilo promet, pa tudi promet na večjih progah se bo znatno omejil. Pričakuje sc, da bodo koncem tega tedna vse že« lezniške družbe na Irskem ustavile obrat. LONDON, 9- V spodnji zbornici je bila danes zopet burna debata o repre* salijah na Irskem. Lloyd George je izja* vil, da pričakuje dežela gotovo, da bo vlada uničila tolpe morilcev. Zbornica je razpravljala o vladnem predlogu, ki naj pozove irski svet, da naj izdela za> konski načrt o ustanovitvi dveh zgornjih zbornic, eno za severno, eno pa za južno Irsko. I ONDON, 10. V Londonderryju je prišlo do ponovnih uporov- Sinfajnovci so zapalili veliko trgovino z kolonij al« nim blagom. Strele je bilo čuti pozno v noč. Promet krajevnih vlakov jc ustave ljen, a vlaki na velikih progah so ome« jeni. ArctodJa ekstremistltnega poslanca v Londona LONDON, 11. Ekstremistični posla* nec polkovnih Valone je bil aretiran. Vprašanle izročllve živine s strani Kemfiii BEROLIN, 10. Reparacijska komisija je prosila nemško vlado, naj bi nazna* nila v seji, ki se bo vršila 15. t. m. v Parizu, v koliko je v stanu, izpolniti zahteve, katere so predložili zavezniki za živino, konje in ovne. Nemška vlada je imenovala komisijo specijalistov, ki bo prisostvovala konferenci. Predsedstvo nove nemško • avstrijske narodne skupščine DUNAJ, 10. Nova narodna skupšči* na se je konstituirala in izvolila za svo« iega predsednika krščanskega socijalca NVeisskirchnerja in za svoja podpred« sednika socijalnega demokrata Elder*. scha in združenju z Nemčijo naklonje* nega Dinghoferia. - * Priznan!« nemških socfjalittov Italijanskim DUNAJ, 9. Pri seji socijalistične par* lamentarne skupine sta poslanca Eflen* bogcn in Deutsch predav. o svojem po« to van j u po Italiji. Skupina izraža svoje priznanje Tura ti j u in Dugoniju za oporo, ki sta jo dala avstrijskima delegatoma o priliki potovanja, katero je po nalogu skupininega predsedstva imelo namen seznaniti italijanske socijaliste z avstrij* skim položajem.___ Plebiscit ene občine na Tirolskem DUNAJ, 1U. »Neues \Viener Tag* blattu poroča, da se je v okraju Am* pezzo potom ljudskega glasovanja ugo* fovila ljudska volja, ali naj se Ampez^o pri predstojećih volitvah priklopi Nemški Južni Tirolski ali Trentinu- Od 484 oddanih glasov, se jc glasilo 474 za Nem*: £ko Južno Tirolsko in 10 za Trentin. ŽelszDlškfi ne:rača ca prosi Rlm-Ffu99l Štiri mrtvi in 40 ranjenih RIM, 11. V bližini Cave na lokalni progi RimsFiuggi je danes predpoldnc ob 8 skočil vlak s tira; en vagon se je prevrnil. Dve osebi ste bili ubiti, 40 pa jih je bilo ranjenih, od katerih je šest oseb težko ranjenih. Kmalu na to je od* Sel iz Rima vlak z vojaki rdečega križa in orožniki na pomoč. Ko so prenašali ranjence v bolnišnico v Cave, sta med potoma umrla dva težko ranjena. Velika nesreča v Clermont« Ferrandu CLERMONT * FERAND, 10. Strašna nesreča se je dogodila včeraj popoldne v mestni hiši v Clermont s Ferrandu, kjer so se prebivalci zbrali v veliki mno* žici, da bi si ogledali razstavo zastav 13-voja, katere naj bi se drugi dan poslale v Pariz k proslavi dne 11. novembra. Pod težko množico so se udrla tla in približno 100 ljudi se jc pogreznilo v globočino. Doscdaj so prinesli enega mrliča in okoli 40 težko ranjenih izmed razvalin. Žalovalno manifestacija za corškega župana v Ameriki WASHIN GTO.N, 10. V VVashingtonu je bila velika žalovalna manifestacija za rajnega župana corškega. Več tisoč ljudi jc z zastavami v naj globoke j šem molku Šlo mir.o Bele hiše. Belgijski zastopniki na sestanku Zveze narodov BRUSELJ, 10. Hvmans, La Fontaine in Poullct bodo zastopali Belgijo na se? stanku Zveze narodov. pfitflUljt ifcjrt'®, U fC •tfftjtf trdovratno aurikali, oznafc^o* Hrratc te Slovence kot eovrafeik« in premagane«) ItalifaniM minister priznava torej, da ima Ml narod woj poiten delež na aruienju Avstrije. Ali ga bodo Se hoteli traktirati kot premaganca?! Tadi nai aa-rod »i fe rMteno zaslužil proator M solncu narodne in ki| turne svobode! Uradn« vtiM Služba sa razkladanje in preva2an|a pri akla-diiču soli ▼ Trstu. Finančno nadzorništvo v Trstu namerava poveriti najboljšemu ponujale u službo razkladanja in prevažanja soli, ki prihaja iz Pirana, pri tukajšnjem skladišču soli. Ponudbe, o-premljene z 21irnim kolkom, naj se vložijo pri omenjenem finančnem nadzornižtvu, na korzu Cavour 6, III. nadstropje, vrata 43. do 25. t, m. opoldne. Prizadete tvrdkc si lahko ogledajo podrobnejše pogeje za dražbo v uradnih urah pri goriomenje-neiD finančnem nadzorniitvu. Naznanja se da bodo pogoji za dražbo na vpogled tudi pri tukajšnji trgovinski in obrtni rbornici in pri javnih skladiščih. rruStvene rasti Pevsko društvo »Adrifa* v Barkovlj*h vabi člane in prijatelje druStva, da ee udeleže Martinovega večera, ki se bo vrii! jutri, v soboto, v veliki dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. — Na sporedu je petje, raznovrstni kupleti in prosta zabava s spremljevanjcm glasovirja. Začetek ob 20. zvečer, vstop prost. Odbor šentjakobskega pevskega zbora vabi. v»« cen j. gospice in gos. pevce danes, točno ob 19. in pol. k redni pevski vaji, ki se bode vržila odslej vsaki torek in petek v navadnih prostorih. Tem potom vabi odbor tudi vse druge, ki imajo veselje do petja, nai bi pristopili k našemu pevskemu zboru, ker dane« »e naša dolžnost, da je vsakdo, kdor je nr.ž, na svojem mestu! jo aopet flitiU žrtev poivjuft Soierfenr. Pičkom fo bila Mi sa vodnega slovenskega železničarja. Piwt—f iWU, Preteklo noč so sesnaai tatov! odprti s ponarejene«! UfuCi vrata sldadiKa likerfev te riažtte, last Udorfa B«ftwndHJa v ulici Massiseo D'Anftto it. 30. S ponarejenimi ključi eo odprli prva železna vrata in So so *e veselili plena, ki ga bodo dobili v skladišču. Toda, joj, za prvimi so se nahajala Se ena močna vrata od jekla. Tudi na ta. so se spravili, toda zaman. Odšli so brez plena in vrhu tega Se so jo morali hitro pobirati, ker jih je nočni čuvaj zasledoval. Dopisi Dotttacle vesti Preljube doslednost — oj kje si doma?! Izjave nemškega ministrstva za vnanje stvari, Sicmertsa, v katerih je reklamiral južno Tirolsko kot na-lodno posest nemškega naroda, so, seveda prccej nahladile italijansko ćasepisje. Oz na ča jo te izjave kot iredentistične grožnje, ki pa da ne bodo koristile ne južnim Tirolcem. ne odncšajeui ined Nemčijo Ln Italijo. vCorriere delia Sera« je rekel ujed-liivo, da bo Nemčija za dolgo vrsto let bolj potrebovala Italije, nego pa ta Nemčije. Zato naj bi i nemški minister brzdal svojo zgovornost. Južna Tirolska da sc bori za svojo avtonomijo, za ta boj da bi bilo najboljše orožje lojalnost — Italijansko časopisje je torej precej strupeno proti Nemee-n radi — južnega Tirola. Isto italijansko čafppisje pa je bilo glede Koroške — zaveznik Nemcev! Slavilo jc njihovo zmago na plebiscitu, kakor da je s tem odrešeno človeštvo iz vseh nc-% urnosti in vsega gorja, in rešen evropski mir, pred \sam pa — kultura! In v svojem navdušenju za Ncmce je to časopisje rado tudi vse nemške sle-j parije in nasilja prekrivalo s plaščem zavezništva in prijateljska z Nemci — na Koroškem. In vendar «ta Tirol fci Koroška pokrajini, ki niste Bog ve kako oddaljeni druga od druge! Res čudno, kakol se dosledno«! in iskrenost skrbno izagibljete uredništev italijanskega časopisja, ali pa — da bo bo-' Ije rečeno — kako tuje je to časopisje doslednosti i in iskrenosti? Znana slovenska poje: Preljubo ve-' ^elie, oj kje si doma — Ljubim te, ljubim te, čez "• se! Prva polovica tega pesniškega vskiika se da lepo porabiti tudi za doslednost in iskrenost pri italijanskem časopisju; druge polovice * ljubim tc pa nt. ker bi bilo velika laž. Kako ljubili. Če pa ne poznajo?! Logatec hoče pripadati k taliji! Pod tem naslovom ic priobčila včerajšnja =-Era Nuova* naslednjo brzojavko iz S. .Margherite- Italijanski dele-gaci i it došla danes od logaškega s i n d a c o brzojavka. v kateri *sc* v imenu prebivalstva protestira proti nevarnosti, da se logaški okraj odstopi Jugoslaviji in se- v tej uri naglasa slovesno volja prebivaicev, da ostanejo za vedno spojeni z Italijo. — Ne pripominjamo ničesar. Še enkrat fo Italijani in Srbi-Hrvatic-Slovenci porazili Av^tro-Ogrsko! — Tako jc rekel italijanski minister za vnanje stvari, grof Sforza, govoreč C doseženem sporazumu. Kaj jo rečeno s tem »Se enkrat?« Po zdravem rLzumu pomenja to. da so Jugosloveni že enkrat porazili Avstro-Ogrsko. Iz gotovo iz najkompetentneisih ust čujemo torej to Is tržaškega iivllenla Posledica nesrečne ljubetai. Včeraj popoldne, okoli četrte ure, so pripeljali v bolnico 2Cletnega mladeniča Franca Žigon. Kmalu po drugi uri se je ustrelil s samokresom v desno sence. Strel pa, kakor je zdravnik dognal, ni posebno nevaren. Ko se jc včeraj zvečer zavedel, je izpovedal: Imel sem že eno leto ljubavno razmerje z Ano Samsa. V njo sem se strastno zaljubil in spomladi sem imel misel se z njo poročiti. Tudi ona me je ljubila. kot sem mislil, a šele danes sem izprevidel, da sem bil kruto varan. Ko sem šel danes ob 12. uri iz pisarne, sem videl svojo ljubo, ki je Sla z meni neznanim člov kem roko v roki. Sel sem za njo skrito in previdno, da me ni oparila. Neznanec jo je spremil do njenega doma, ki se nahaja v ulici Tintore. Tu sta sc presrčno poslovila. Takoj, ko se je neznanec odstranil od nje, sem sto-prl pred njega in ga vprašal, kakšno pravico ima do uiojega dekleta. Nezr.r.nec se mi je prezirljivo nasmejal in mi odgovoril, da naj se ne smešinr. ker rrladenka. ki jo je spremljal, je njegova zaročenka. Rekel mi jc celo, da sc bo drugi rrcsec z njo poročil. Ko sem slišal te besede, mi jc bilo tako pri srcu, kr»t je sinu, ki sliši grmeti in padali kamenje na krsto 6vojega očeta. Postalo mi je slabo in moral sem iti v bližno kavarno, da prebolim to hipno slabost. Sam ne vem. toda mislim da sem moral biti tudi v obrazu strašno bled in pre-paden, ker so me ljudje gledali kot nekaj izvan-rednega. V kavarni sem bil pol ure. Ko sem bil zopet na ulici, je bil moj prvi namen iti k Ani in zvedeti čisto resnico. Ko sem prišel pred vrata stanovanja in pozvonil, sem dobil utis, da to ni bil glas hišnega zvončka, ampak glas mrtvaškega zvona. Odprli so mi hitro in zahteval sem, da moram takoj govoriti z Ano. Čez par minut sva bila sama z dekletom v sobi. Zahteval sem, naj mi pove, kdo je bil neznanec, ki jo je opoldne spremljal in kakšno razmerje ima do njega. Tudi ona mi je povedala isto, isto kar sem moral opoldne slišati. Ne vem, kako sem prišel iz njenega stanovanja na svoj dom. Tu sem spisal še eno pismo na stariše in potem se ustrelil.« Ko je siromak to končal pripovedovati, je vsled slabosti zaspal. Včeraj ob sedmi uri zvečer stofi mlado objokano dekle pri žigonovi bolniški postelji. Obraz ji zakriva gost pajčolan. tako. da «e ne vidi njen prepad en in s Folratni namočen obraz. Žigon Ieii v zadnjih dihljajih. Se enkrat je močno zdihnil in siromak jc sklenil račun z življenjem. Ana jc kmalu po smrti »svojega« Franca odšla iz bolnice s skesanim ?rcem, ker ima sedaj življenje mladega, nadebudnega mladeniča na vesti. Ubogi Žigon je postal žrtev ženske nezvestobe. Zanimiv dogodek. Pod tem naslovom smo priobčili v zadnjih dveh številkah »Edinosti« poročilo. da jc uradnik računskega oddelka finančne straže Štefan Baban z veliko množino denarja izginil neznano kam. Včeraj ponoči jc naš poročevalec zvedel, da so ribiči pri Čedažu potegnili iz morja elegantno oblečeno truplo. Na lice mesta je bila takoj poklicana eodnijska komisija in preiskovalni sodnik dr. Janki je v utopljencu spoznal po zlati uri. ki so jo našli pri njem, pogrešanega Stelana Baban. Ne ve se še, ali je nesrečnež sam zablodel v morje ali je pri tem dogodku imela roparska druhal svojo roko vmes. Majhen polar. Včeraj zvečer so bili cgnjegasci pokb'cani v stanovanje zdravnika Manussija v u-lico Valdirivo. Tu so se vsled neprevidnosti služkinje užgalc stare preproge in zaboji. Požar so rgnjegasci v pol ure pogasili. Skoda je neznatna. Prišla je pod avtomobil. Včeraj popoldne je vozil vojaški avtomobil popolnoma naložen z raznim pohištvom po Mir a. man* ki cesti. Na vogalu ulice Tor S. Pictro je povozil 20letno Mimi Picek. U-boga Picek jc bila na mestu mrtva. Avtomobil jc še! mladenki ravno črez trebuh in jo je skoro popolnoma prerezal. Največja nesramnost od šoferja je bila, da, ko jc videl, da je povozil človeka, sploh ni ustavil avtomobila. Omcnieno mladenka Velika nesreča sa Velikem Brdu pH Jellanah (obč. Jeliane, okraj Volosko) Dne 25 oktobra ob 5. uri popoldne jc začel goreti neki hlev, in v 5 minutah je bilo 25 hiš (in gospodarskih poslopij) v ognju. Prizor je bil slrašen! Obupano ljudstvo (ki ni bilo na delu), je gledalo, kako jim ogenj požira njihovo posestvo, pridobljeno s teško muko. Rešili so, kar je bilo mogoče. Ognja ni bilo mogoče pogasiti, ker je burja strašno pihala in vode je bilo malo, ali nič. Ženske in otroci so jokali, a možki so reševali, kolikor se je dalo, in opazovalec je mogel videti, s kakim »trahem gledajo v to veličanstveno, toda obupno sliko; in mogel »i jim videti na obrazih usodno vprašanje: »Kaj bo te zime?!!...« — Kakim 8 posestnikom je vse zgorelo (razun nekoliko krav in konj); drugim pa hlevi, skednji m lope. Seno in slama sta tudi zgorela. Pa ne samo to, marveč tudi živila (ki so jih hranili za zimo) in obleka... Prišla jc komisija, da uradno preceni škodo. Samo trgovcu in krčmarju J. Hrabru je cenila na 256.000 (dve»tofiestinpetdeeet tisoč), a vse skupaj na 1,300.000 (eo milijon tristo tisoč). In zdaj obupano ljudstvo mora samo jokati in čakati mil oda rov od strani usmiljenih dul. Če n« bo tega, gorje ljudstvu v tej zhnit (Tako je pretresljivo poročilo našega dopisnika. Mi s svoje strani smatramo za svojo dolžnost, da apeliramo na dobra srca: usmilite sc sočloveka v toliki nesreči. Tudi naša uprava bo drage volje sprejemala darove in jih odpošiljala na primerno mesto. Ured. »Edinosti«). Javna ljudska knjižnica v Nabreifau vabi člane in prijatelje društva, da se udeleže Martinovega večera, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m., v dvorani g. F. Grudna v Nabrežini. Na sporedu so solo-spevi, komični spevi, deklamacije, burka etiodejanka. Med zabavo Šaljiva pošta. Začetek ob 18. urL Ajdovščina. V nedeljo, dne 15. t. m., ob 9. zjutraj sc bo darovala v farni cerkvi v Sturiji sv. maSa za umrle člane »Društva za podpore rokodelcev« v Ajdovščini: točsio ob fi na 9 odkorakajo dru-štvcnikl iz društvene sobe z godbo na čelu v farno ccikev v Šturiii,- po sv. maši v istem redu nazaj v društveno sobo. Pričakuje sc polna udeležba. Vodstvo. Iz Lokavca. Dosti sem že hodil po svetu, ali nikjer nisem opažal, da bi, kakor v Lokavcu in Ajdovščini. tako malo sktbeli za otroke, ki so brez 6tarišev. Žalostno je, kako se dela z zapuščenimi otroci. Ali nič ne mislijo kompetentni činitelji, ki so v prvi vrsti poklicani, da bi skrbeli za take otroč:če. kolika odgovornost jih obremenja pred Begom in narodom?! t Franjo Jelulić, učitelj v Kastvu. Minole nedelje, dne 7. t. m., smo spremili do hladnega groba širom Istre in dalje dobro poznanega učitelja Fr. Jelušiča. Pokojnik sc je rodil v Kastvu leta 1881., a učiteljeval je vsega skupaj 21 let v Sovinjaku, Draguču, Sv. Mateju, JBreščiii, Lovranu, Opatiji in v Kastvu. Povsod je ostavil najboljši spomin, tako med šolsko mladino, kakor med ljudstvom sploh. Meseca aprila 1919. je bil interniran in odveden v Italijo. Kaj vse so storili njegova soproga in učiteljske organizacije, da bi ga rešili iz internacije, v kateri je ječal skoro 16 mesecev! Povrnil se je končno domov v drugi polt vici meseca oktobra t. L in je čakal, da bo vspostavljen v službo. Iz internacije se je povrnil slaboten; komaj da je bil nekaj dni doma, že je legel — in ni vstal več. Umrl jc dne 5. novembra opoldne. Zadnje besede so mu bile: ... Interniran... trtev... Jugoslavija ... Ostavlja Žalujočo soprogo Joželo roj. Milneršič, drobno deco Ferdinanda, Marijo in Smiljko, brata Hinka (ki je bi! tudi interniran, ali je pobegnil v Jugoslavijo), Rudolfa in sestro Ljudmilo, soprogo učitelja Bruna Jurinčiča in mnogoštevilno rodbino, ki vsi z narodom in njegovimi bivšimi učenci in kolegi žalujejo za njim in ki mu bodo ohranjali v svojih srcih najlepši spomin. Dokaz temu. kako priljubljen je bil, je bil tudi veličastni pogreb, čeprav je deževalo in je bil hud mraz. kakor da je žalovalo za njim tudi nebo. Naj r^čVa v miru! Pobegov na KopriČini. Zgodnja rima nas je prevarala. Prišla je » šušo vred. Naši vodnjaki r fcuhi Ln vodo moramo iskati po potokih m v reki Riiani. Naša preslavna občinska — mačeha nam jc večkrat poslala inženirja za zgradnjo vodovoda, ali kake zaloge za vodo. Toda, ona si očividno misli; obljubiti in tudi izpolniti jc vendar malo preveč! — Ravno tako nas je zadelo s šolo. Lanske zime se je deputacija par mož iz Čežarjev in Pobegov podala na občino radi vprašanja šole. ker rečeni vasi in okolica tvorijo nad 50 od sto za šolo obvezanih otrok šole v Lazaretu. Ker pa je ta šola oddaljena pol ure in mali otročiči ne morejo hoditi tako daleč ob dežju, mrazu in silni burji, so prosili, da bi nam dali pri Pobegih vsaj prvi in drugi razred za mlajše otroke. In tudi to so obljubili takoj. Prosili pa so — Češ. naj potrpimo do prihodnjega šolskega leta. Tedaj da bo gotovo! Dobro! Šolsko leto je tu, a naši malčki morajo še vedno hoditi pot pol ure v šolo po strašni burji. Tudi tu smo torej dofatU 1« obljubo — izpolnitev pa bi bila preveč. Mari se boje. da bi se omenjena razreda preveč izpraznila?! Kolikor je meni znano, Šteje drugi razred 165 otrok. Vendar ima gospica učiteljica dovolj časa, da poučuje v itali- PODtlSTFK TUJINEC Danilo šinono\»ć. Bilo jc očito, jc govoril iz neke kljuboval-costi, a doktor se je zagledal v njegovo raztrgano in umazano obleko. _ Vi ste res siromašni ljudje — je rekel. _ Hc _ tako, pa tudi nismo toliko siromašni: pri nas br*.Uh j« nad 20 ovac in vsako leto... _ Dobro, dobro, samo ne govori nikomur, da ms:m nič zahteval od vas, pojdnn pa tudi k tvojemu bratu. — Bog vam plačaj, gospod, hvala! Pa je tudi večji -siromak od mene. Ločil se jc po svoji neumni glavi, pak mu gre slabo, a tudi žena mu je obolela od velikega truda ... A vidite-li lepo noč: čul bi tudi lisico, kako se ziblje, ako ne bi bilo tega škripanja — je rekel in razeval, da bi zapel, ah spomnil se je, čemu potuje, pak je obmolknil in povesil glavo. Taki kratki razgovor je razveselil vse. a med tem so dospeli v dolino. Lepa konja sta ubrala ostreje in veselejc po ravni cesti akozi sadovnjake in vinograde. Lepo jc bilo poslušati v jasni noči in skozi mirno okolico zložni topot konjskih kopit, ob šumu nedaljnje reke. ki jc spremljala cest in na pol ogo-Iclo drevje kraj nje. Listje, kar ga je šc ostalo, se jc gibalo tu pa tam. sedaj črno, sedaj obsevano od meseca, ki sc je dvigal tiho nad daljnimi neznanimi bregovi. Naenkrat se je začul na poljski poti pod vasjo neki vez in drobne zvončke na konjih. Cegava je ona de-kU-ca — « J ki rano hiti na vo-do___ j* pevaio mlado £~k> na tem vozu preko polja. Vsi so poslušala pazljivo, ker j« bil ta glas nenavadno lep in mehak. — Ali sc vam ne zdi ta pesem pomešana t solzami — je rekel Stanko, a tudi njemu so se kmalu orosile oči. Nikola pa se je obrnil k gospodi: — Bošnjak fe kupil v najem selu vina, pak se sedaj pijan vrača domov. Stanko ga fe pogledal strogo in j« kakor v obrambo nepoznanega mu voznika začel govoriti doktorju živahno: — Jaz si ie zamišljam njegovo hišico, vso v snegu. Lam pod kako bosansko planino, pek sveti večer ln Božič pri ognjiiču, kjer se bo vžstfl vrišč s tistim vinom, in se bo eno in drugo z očmi polnimi ljubezni in sreče... — Morda pa je tisto vino tudi sa kako krčmo, kjer bodo pijanci glavo razbijali drug drugemu! He-he-hel... — Mojc je tisto dekletce, ki rano hiti na vo-do... se fe zopet začul mlad in mil glas. — Ne — jo rekel Stanko — to vino ni za krčmo, morda pa jc za kako svatbo. Se malo — in ni bilo več ne voza, ne pesmi. — Odšlo jc med daljno planine proti domu svojemu — si je mislil Stanko, ali, ni izrekel te svoje misli! Za one druge bi bile to prazne besede, ali v njegovi duši so imele velik pomen. Sedaj «e je voz po precej Široki in ravni cesti premikal nekakim nizkim gričem brez šume in grmovja. Na njih so bili sami vinogradi, sedaj rdeči in rameni, in fe bilo groedje ie davno potrgano iz njih. Tu pa tam so bile na pol razdejane ko-čice vinogradniških čuvajev, postavljene na stebre, kakor davne stražamlce na kordonu. Od povsod! fe bilo občvtiti poseben vonj od sokov zemlje in od vlažnega dima bližnjih vaaL Cesta se je vspenjala zopet v stran, da se izogne močvirju, ki se je širilo od sredine polja vse do pod obronkov gričev. Vrhu gričev o se začele zopet leskove iumice, ali, niso zapirale vidika. Vas, t katero so bili namenjeni, je bila bUzu. fosfat h itaJ^ansko petje. In otroci »o mi pripovedovali: Danes naA je dal gospod učitelj povelje, da moramo prinesti po 2 liri za italijansko knjige, in tisti, ki ne bi se odzvd, da bo moral plačati — 100 lir globo, ali pa bo moral oče t zapor!! Ta jo lepa. Mislijo-le morda slavna gospoda, da s globami zložijo zaklad za i g rad bo gole?! Kdor je prečital v »Edinosti« članek «Na-rod ne spavaj!« — mora kar strmeti, kG Čuje o teh naših razmerah. Mislim torej, da si lahko vsakdo sam naggavi komentar. Narodnjak. Za tiskovni sklad „Edinosti" Na svatbi Nikolaja M. Palma in Ane Zwoli v Postojni 20 L, Oki in Oku iz Divače 15 L, Pigna-tavi, Kobarid, za uslugo 28 L. Dosedaj izkazanih L 22.340*44; v današnjem izkazu L 63'—. Skupno L 22.403 44. DAROVI Za dijaka L G. daruejo: Vekoslav Plesničar 10 L, Marija Grižon 1 L. Marija Kravland 1 L, Marija Stolfa 2 L, Karla Pahor 2 L. Ivan Modrijan 6 L. Ivan Kajn 2 L, Nada S. 2 L, Hinko P. 2 L. jugo-slovenski komunisti nabrali 15 L, Josip FranetiC 5 L, N. N. 6 L. Ajdišek 10 L, Trebcc Jakob 5 L. Birsa Fran 2 L. Gradišar Ivanka 10 L. Marion Re-gina 2 L. Fran Dekleva, Slavina 50 L, Praprotnik Slavoj, Lokev 30 L, Cok Marija 5 L, Josip Sirolič 5 L, štrancar Fran 10 L. Skupno L 183' . Denar hrani uprava. Borzna poroilla* T«e*it: V Trste, 11, novembra 1920. Jadranska banka 465 Cosulich 472 Dalmatia 360 Gerolimich 1820 Libera Trie&tlna 685 L!oyd 1980 Lussino 2300 Martinolich 330 Oceania 4-10 Premuda ♦ 500 Tripcovich S15 Ampelea 620 Cement Dalmatia. 360 Cement Spalato 405 Krka 500 ZAnOCTlTOJifflttttlEPatf Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Ju* goslaviji in NemšIJ Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societ* Triestine di Navigazione via Milano 10, pritličje. (148 J „Trtnica" Forčič in dr, v Komnu-Prtitrjt <237) ustanov! zalogo trtnlh ceplJmK In bil! v društv. gostilni v Rojanu (pri cerkvi) Vsako nedeljo od 21 t. m. mp ej Tuja valela nm trža&fcen trguj V Trstu, 11. novembra 192C. Neprepučalene krone 6*50— T— avstrijsko-nemške krone 5'75— 6 — češkoslovenskc krone 31'- 32 — dinarji 74'25— 75'— leji 42'- 43'— marke 35'-- 3j — dolarji 28*50— 28'60 francoski franki 170'- 171'— Švicarski franki 445'- 430 — angleiki funti, papirnati 97*50— 98 — angleški funti, zlati 118*- 120 — rublji 21*- 22 — napolconi 94'-- 96'— JADRANSKA BANKA Del. gUv.: K 3",000.000. Reaerve K 10,0» K) -*» Belgrad, Celje, D :bruvnlk, Dun J. Kotor, Kranj, LJibl)«n«. Warlbor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, f «benik, TRST, Zadar, Za&r?b Obavlja vm v bančno rtroko spr.dfljoCc posle. IprcltNM vtos« na hranilne knjiilce ter Jih obrestuje po • v banergiro prometu po 4 /,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od shičaja do slu'ajr Dnje v najem varnostne p edale (s*fws>. Bančni prostori v Trstu sc nahajajo : ul. Cassa cH Rliptrmlo, ul, S. M* Blagajna posluj« od 9 de 13 j Nikolaj M- Palma Ana Zwoli poročena Postojna-Neapelj, 10. 11. 1920 (238) MALI OGLASI c< raconajo p« Z* stotlnk bcatda. — N«|manj£a pristojbin« L 2.— Debol« črke 40 stotlnk beseda Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor ilče službo plača polovično ceno. HIŠA z 12 prostori v lepi legi pri Sv. Alojziju ae proda za L 30.C00'—. Naslov pri upravi. 534 MLADENIČ kmečkega stanu, star 33 let. ki jc dovršil kmetijske *ole, Ieii znanja v svrho ženitve r samostojno gospodično ali udovo s premoženjem. Resne ponudhe s sJiko a sliko pod »Skopo.-, na upravo. 533 ŽELIM prevzeti gostilno v prometnem kraju. Kavcije položim lahko par tisoč lir. Pojasnila pri posredovalnici za službe v Postojni. 532: LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE- j 2ANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizku- j Seno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za mulokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praika mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. — Vsakovrstna zdravila «n specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poitae poitljatve. 434 POZOR1 Plačam srebrne krone po L 205, stare goldinarje po 5'20. Salonichio. Via Olmo 3, III. j nadstropje. 523; CEPLJENE trte po znižani ceni prodaja že 14 dni I Franc Tavčar, Krepljc, poŠta Dutovlje. 530 ■ MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2), naznu-nja, da se je preselila v ul. Cologna št- 13, I. nad., ler se priporoča cenj. damam v mestu in okolici. 507 KROJAČNICA Avgust Štular, ul. S. Francesco D'Assisi It. 34, UL nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 395 (236) RAZGLAS. Gospodarski odsek občine Podlaga naznanja, da bo prodal potom |avM draibe vec tisoč metrov bitko vi ti drv kakor tudi par ti oč Jelkovih dreves. Dražba se prične 21. t m. ob 1. uri pop. v občinski pisarni v Podragi. — Draž beni pogoji se bodo obj vili pred dražbo. POZOR! (239) Kdor želi nabaviti dotrozaa-nega vina iz kopeiskega okraja, naj se obrne do Kmetijsko-obrtne zadruge, podružnica Koper (tik postaje - telefon 39). OdHafunJe lr. p HicM c p.Ko« Centralni kolodvor (Južr.a ie!