fI i o tr ietnikxxvi a /7 j |d| junij-julij 1986 O/ f glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič PRIZNANJE ROCKPORTU Na Gospodarski zbornici Slovenije so v petek 20. junija podelili priznanje ameriškemu podjetju Rockport, oziroma njegovemu predstavniku in lastniku Saulu Katzu. Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje priznanja dolgoletnim tujim partnerjem. Naša delovna organizacija že šesto leto uspešno sodeluje s tem ameriškim podjetjem. Prvo redno pošiljko smo v Ameriko poslali 27. decembra 1981. V letošnjem letu je vrednost posla desetkrat večja kot prvo leto. V aprilu letos je bila podpisana tudi pogodba o dolgoročnem sodelovanju. Obutev Rockport je v Ameriki priznana po udobnosti ter kvaliteti vgrajenih materialov. Osnovni program firme je prodaja, tehnični inženiring ter oblikovanje udobne obutve; elegantne in športne predvsem za hojo. Hojo reklamira kot rekreativno vsakodnevno aktivnost za vzdrževanje telesne kondicije. Kot dokaz, da je Rockport tisti, ki razvija ter prodaja zdravo in kvalitetno obutev je priznanje združenja ameriških zdravnikov za zdravljenje bolezni nog. Podeljeno je bilo v lanskem letu. Obutev, čeprav kvalitetna pa se ne prodaja sama od sebe, ampak je treba na konkurenčnem ameriškem trgu vlagati velika finančna sredstva za reklamo. Za letošnje leto je v ta namen planiranih 3 milijone dolarjev, kar za obseg prodaje 2,5 milijona parov ni majhen znesek. Med najbolj drzne promocije njihovega programa je 11.600 milj dolga ter eno leto trajajoča pot, ki jo je prehodil skozi 50 zveznih držav profesionalni športnik. Pod parolo »hoja bo dala več kondicije srcu ter zdravju, kar bo potrdil človek, ki bo prehodil petdeset držav«, se aktivno ukvarja s hojo. Firma Rockport je bila'ustanovljena leta 1971 in je družinska firma. Lastniki so gospod Saul Katz, njegova žena ter sinova Bruce in Roger. Zaposluje 100 uslužbencev ter več deset pogodbenih potnikov, ki prodajajo preko 2000 detajlistov. Fitness Walk Through the Day "Walking, man’s oldest form of transportation, is also a constantly self-renewing source of pleasure. Think about it for a moment. On vacation, it is when you are done with airports, train stations, cars and highways—when you start walking around the holiday place— that the fun begins. It is on foot that we discover the wonders of this world whether at home or abroad. Indeed sometimes a walk nearby can be more rejuvenating and pleasurable than traveling to faraway places." w Margot Patterson Doss. Author and walking columnist for the San Francisco Chronicle. Don’t drive—walk! Don’t sit!—walk1 Start opening your eyes to the potential walking opportunities you have throughout the day. Change your typical stroll into a brisk fitness walk at your target heart rate— to increase the bene Begin to walk... • to and from work • during coffee brea • on your lunch hot • to appointments »Elegantno, predvsem pa udobno« je sporočilo Rockporta Američanom. instead of using the elevator instead of watching TV instead of smoking or snacking to explore the neighborhood with friends as a family activity as a part of your vacation» < There are even opportunities to walk in groups. Ir fact, one of the most popular concepts is that of walking clubs. National and regional walking organizations have been formed to encourage family and friends to walk together as a social activity, often combined with picnicking and traveling. Priznanje je g. Katzu izročil predsednik GZ Slovenije Marko Bulc. (foto Igor Modic) Cena obutve v maloprodaji je v višjem srednjem cenovnem razredu in sicer od 79 do 100 dolarjev par. Trenutno je firma vodilna v tovrstnem programu, saj je predmet kopiranja skoraj na vsakem koraku. Obutev kupuje v Kanadi, Portugalski, Braziliji, Zahodni Nemčiji ter pri nas. Različni viri proizvodnje ter na drugi strani enotnost programa, zahteva s strani proizvajalcev striktno pridrževanje specifikacij materialov, kar za nas pomeni veliko uvozno odvisnost, katero smo rešili s principom začasnega uvoza blaga. Naše medsebojno sodelovanje je preraslo klasičen kupoprodajni odnos, ampak je to že višja oblika sodelovanja, saj nove modele, oziroma artikle razvijamo skupaj, skupno iščemo nove materiale. V lanskem letu smo za proizvajalca Rockport obutve začeli proizvajati tudi poliuretanske podplate. Vse to kaže, da je tesna medsebojna povezanost, kar pa potrjujejo tudi razgovori o sklenitvi pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperacciji. Vsakoletna 40 % rast obsega prodaje Rockporta na ameriškem trgu, se odraža tudi v našem poslovanju. V letu 1982 je bilo izvoženih 167.948 parov, letos planiramo 900.000 parov, kar predstavlja že 20 % naše proizvodnje. 27. JUNIJ — DAN SAMOUPRAVLJALCEV Na drugem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije, maja 1971 leta v Sarajevu so delavci sprejeli sklep, da se 27. junij razglasi za dan samoupravljalcev Jugoslavije. 27. junija 1950 leta je namreč Ljudska skupščina FLRJ sprejela temeljni zakon o delavskem samoupravljanju. Tako je ta dan dobil trajen pomen kot izjemno pomemben datum v zgodovini gradnje našega samoupravnega sistema, kot dan, ko se je v Jugoslaviji začelo uveljavljati načelo »tovarne delavcem«. Razmišljati o samoupravljanju je danes težko. Zamišljeno je kot konkreten sistem idej, oblik in norm v procesu osvobajanja dela na jugoslovanskih tleh. 20. JUNIJ - DAN CIVILNE ZAŠČITE S praznovanjem vsejugoslovanskega dneva in praznika civilne zaščite je dala družba izredno priznanje civilni zaščiti, ki vedno bolj postaja osnovna sila za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. Po svojih nalogah in vlogi pa je civilna zaščita strateška komponenta splošne ljudske obrambe. Civilna zaščita je široko zasnovana in dobro organizirana oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja delovnih ljudi, občanov, temeljnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov, krajevnih skupnosti in občine, kjer so osnovni cilji zaščita in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v primeru posledic vojnih akcij, elementarnih in drugih nesreč. Obisk pri sodelavcih v Ludbregu. Po nekaj več kot enem letu od začetka proizvodnje v naši DE smo organizirali prvi izlet za naše delavce. V program izleta smo vključili ogled galerije naivca Ivana Generaliča, ogled naše TOZD Budučnost v Ludbregu in gradu Trakoščan. Slike Ivana Generaliča so nam na svojstven način prikazale kraje in ljudi hrvaškega Zagorja. Tovarna v Ludbregu je bila glavni cilj naše poti. Ob prihodu so nas prisrčno sprejeli direktor, predsednik 00 ZS in sekretar TOZD-a. Na kratko so nam prikazali razvoj obrata. Po razgovoru je sledil ogled tovarne. Že v prvem hipu smo primerjali delovne prostore z našimi. Vsak si je seveda najbolj pozorno ogledal delo, katerega tudi sam opravlja. Sproščeno so potekali razgovori z zaposlenimi. Po ogledu so nam postregli še z okusno malico. Od nas se je poslovil predsednik OO ZS. Pot nas je vodila do Trakoščana. Tam smo pravzaprav zaključili izlet. Večer smo preživeli ob prijetni glasbi. Žal je bil prekratek, saj smo morali domov, ko je bilo najbolj prijetno. BREZNIK Marta MATERIALNA SKODA Delavci smo dolžni z delovnimi pripravami, s katerimi upravljamo, ravnati skrbno in vestno kot dobri gospodarji. Obenem pa je naša osnovna dolžnost narediti dober in kvaliteten izdelek. Če v tej skrbi popustimo, kaj lahko pride do manjše ali večje materialne škode, bodisi na stroju, alf na izdelku. V takih primerih delavec odškodninsko odgovarja. To pomeni, da mora povrniti nastalo materialno škodo. Postopek, ki je predviden za povračilo škode, je opredeljen v posebnem poglavju pravilnika o delovnih razmerjih. Pri vsakem začetku postopka moramo upoštevati osnovno pravilo, ki ga določata prva člena poglavja. Škodo mora povrniti delavec, ki jo je povzročil namerno ali iz hude malomarnosti. Torej je odločilna stopnja krivde in delavca zaradi nenamerno ali iz lažje malomarnosti povzročene škode ne moremo odškodninsko obremeniti. Seveda pa lahko nastane škoda tudi, če delavec ne izpolnjuje svojih obveznosti oz. če povzroča izmet. Vemo, da praksa izterjanja povzročenih škod še ni zaživela. Največ prijav prihaja iz.TOZD Gumoplast, kjer zaradi premalo pazljivega dela v gumami poškodujejo orodja. Morda je vzrok za mrtvilo na tem področju v tem, da so marsikdaj škoda, načini nastanka in stopnja krivde, težko dokazljivi in se vse konča z opozorilom na večjo previdnost in natančnost. O povrnitvi škode odločajo komisije za delovna razmerja ali disciplinske komisije, če je povzročitev škode povezana s kršitvijo delovnih obveznostti. Takih primerov je več. V zvezi z disciplinskimi postopki je treba omeniti še pojem pavšalne odškodnine, ki je opredeljen v čl. 245. Ta institut, ki je povzet po zakonu o delovnih razmerjih, pomeni, da je delavec dolžan povrniti škodo, ki je nastala zaradi njegovega protipravnega delovanja ali opustitve in je ni mogoče zne-skovno opredeliti. Disciplinska komisija največkrat uporablja to obliko odškodnine pri neopravičenih izostankih z dela. Ugotavlja namreč, da zaradi neopravičene in nepričakovane odsotnosti v ustaljenem delovnem procesu nastane določen zastoj in motnja, ki jo je treba hitro rešiti, seveda z dodatnimi stroški. Prav je, da delavec svoje nevestno ravnanje občuti tudi materialno, saj večkrat izrečeni disciplinski ukrepi ne dosežejo svojega vzgojnega in preprečevalnega namena. Zaradi velikih zneskov in ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin posameznega primera, se komisije praviloma odločajo za povrnitev določenega odstotka od ugotovljene višine škode. Ta seveda raste s številom prekrškov. Čeprav morda zveni kot obrabljena fraza, pa je še vedno znova in znova potrebno poudarjati vestnost in marljivost pri delu, da ne bomo oškodovali družbenega premoženja, ki nam daje kruh. iz pravnega oddelka PRVI SINDIKALNI IZLET Delavci obrata 514 iz Ormoža, smo se odločili, da svoj izlet povežemo z ogledom podobnega obrata obutve v Ludbregu. Vožnja skozi hrvatsko Zagorje nam je minila v prijetnem vzdušju, za katerega so poskrbela naša neumorno šaljiva dekleta. Avtobus je kar razganjalo od petja in smeha, temu pa je pripomogla tudi žlahtna štajerska kapljica, iz popotnih zalog. Ob prihòdu v Ludbreg smo bili prisrčno sprejeti in vodja obrata nas je seznanil z zgodovino, razvojem, sedanjo problematiko in z načrti za prihodnost obrata v Ludbergu. Po predstavitvi obrata je sledil ogled proizvodnje. Po ogledu so nam postregli z malico in že smo morali hiteti naprej z željo, da se zopet srečamo — seveda pri nas v Ormožu. Sledil je ogled razstave naivcev — muzejske zbirke Ivana Generaliča v galeriji Hlebine. Izlet smo zaključili v prečudovitem ambijentu trako-ščanskega gradu, kjer smo si ogledali in se seznanili z zgodovino tega gradu. Po poznem kosilu je sledil veseli del, ki se je pričel sicer bolj pozno, je pa zato trajal pozno v noč in kar prehitro je bilo treba odriniti proti domu. PAJEK Vera KAKO ŽIVIMO IN DELAMO V TOZDU ORODJARNA Morda najprej nekaj kratkih informacij o naši organiziranosti. V tozdu Orodjarna je zaposlenih 164 delavcev, (v avgustu bomo sprejeli še 8 pripravnikov — naših štipendistov), organiziranih v različnih dejavnostih. Največja je delovna enota orodjarna, kjer se izdelujejo razna orodja: orodja za vulkaniziranje gumipodplatov, vlivanje poliuretanskih podplatov, brizganje termoplastičnih podplatov, plastičnih peta, tehničnih artiklov, različnih strojnih delov, ki zamenjujejo drage uvožene dele itd. Druga po velikosti je delovna enota mehanične delavnice, katere osnovni namen je vzdrževanje strojnega parka in naprav za celo DO in za kooperante, izdelovanje različnih orodij, strojnih delov, delovnih pripomočkov in priprav za DO, kooperante in druge DO. Naslednja je elektrodelavnica, katera vzdržuje in servisira vse električne, pogonske in druge elektrotehnične naprave na ravni DO, trgovske mreže in pri kooperantih, ter opremlja vse proizvode tozda Orodjarna z elektronapravami in elektro instalacijami. Mizarska delavnica ima na skrbi vzdrževanje obstoječega stavbnega in pohištvenega inventarja, osnovna dejavnost pa je oprema za naše poslovalnice. Delovno enoto energetike poznamo najbolje pozimi, saj bdijo nad vsemi klima in ogrevalnimi napravami, skrbijo pa še za komprimiran zrak in klima naprave. Povprečni nivo izobrazbe je med najvišjim v delovni organizaciji. Znaša 10,8 šolskih let na zaposlenega, saj ima velika večina zaposlenih dokončano 3 letno poklicno šolo. Visok nivo izobrazbe pa je tudi vzrok za nekoliko višje povprečje osebnih dohodkov, kateri so bili že večkrat tarča tistih, ki vidijo samo številke, ne pa tudi zahtevnosti ir; tehnološkega znanja pri opravljanju zelo zahtevnih del in opravil pri vrsti proizvodnje, kakršna je naša. Smo izredno mlad kolektiv. Večina zaposlenih je v starosti od 20 do 35 let. Starost in dokaj visoko povprečje izobrazbene strukture pa se razhajata s posluhom za delo v samoupravnih organih in DPO, kar je povsem v nasprotju z ugotovitvami zgodovinskih dejstev, da so bili v preteklosti največkrat prav kovinarji gonilna sila vseh delavskih gibanj. Danes pa se morajo sindikalisti v postopkih evidentiranja možnih bodočih kandidatov za samoupravne organe pošteno potruditi, ne da bi izbrali najboljše, temveč, da sploh pridobijo potrebno število kandidatov. Kje je vzrok takšne ležernosti do naših s krvjo pridobljenih najvišjih kvalitet — odločanja o razpolaganju s sadovi svojega vloženega dela. Ali pa morda želimo z našim odnosom do samoupravljanja prepustiti odločanje nekomu tretjemu? Od vseh sindikalnih aktivnosti imajo zaposleni še največ posluha za različne organiziranosti športnih in rekreacijskih aktivnosti. Sicer glede slabega posluha za samoupravne in družbenopolitične aktivnosti nismo nobena bela vrana, vendar z našo stopnjo izobrazbe in ohranjanja tradicije kovinarjev se od nas pričakuje večja stopnja zavesti in s tem sodelovanja v nadaljnjem razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Tudi sindikalna organiziranost deluje nekje v sredini, izpolnjujemo vse obveze, katere nam nalagajo višji organi, čuti pa se pomanjkanje samoiniciativnosti posameznih članov osnovne organizacije, tako kot tudi v drugih sredinah, kar pa ne velja za športne in rekreacijske dejavnosti. Tarejo pa nas še povsem druge težave. Kot prva je prostorska sti- i ska, ki nas omejuje do te mere, da smo drug drugemu napoti. Kdor hodi skozi naše delavnice ve, da so skoraj neprehodne, a ne zaradi malomarnega pospravljanja. Druga težava je tehnološka posodobitev proizvodnih kapacitet strojnega parka, ki je bil pred dobrimi desetimi leti naš ponos, danes pa ti je nerodno, če tuj naročnik slučajno pride v naše delavnice. Na trgu strojev kakršni so naši, skorajda ni, so le še sodobni, visokoproduktivni in računalniško vodeni (CNC-NC). Za primerjavo: zahtevnejši izdelek, za katerega bi naš dober strugar na našem stroju porabil 2 uri, izdela najnovejša računalniško programirana stružnica CNC v rekordnem času 63 sekund. O ekonomičnosti enega in drugega stroja je odveč razpravljati. Slična podoba je med našimi kopirnimi rezkalnimi stroji in novimi CNC stroji. Če hočemo tehnološko napredovati, postati cenejši, konkurenčni drugim orodjarnam bo moral naš tehnološki razvoj nujno, tako prostorsko, kakor tudi tehnološko napredovati ali pa bomo cepetali na mestu, kar gotovo ni v interesu naše DO, kakor tudi ne v interesu širše družbene skupnosti. Posebnega zanimanja za našo proizvodnjo ni niti s strani članov kolektiva, kar se je pokazalo pri razstavi naših izdelkov v recepciji. Le redek član kolektiva je našel pot do razstavljenih izdelkov tozda Orodjarna. To je bežen opis našega dela in podoba tozda Orodjarna. Lojze Lauseger PREKVALIFIKACIJA S ciljem zboljšanja strukture zaposlenih v Budučnosti, so organizirali tečaj za prekvalifikacijo. V tozdu je namreč zaposlenih veliko delavcev z različnih profilov izobrazbe, ki se niso mogli zaposliti v svoji stroki. Po tečaju prekvalifikacije dobijo naziv obutveno-galanterijski tehnik. Tečaj obsega 1760 ur predavanj strokovnih predmetov. V šolske klopi sedejo po osemurnem delavniku. Ponovno v šolskih klopeh. PLAKETE MESTA TRŽIČ Med letošnjimi dobitniki občinskega priznanja PLAKETA TRŽIČA sta tudi naša sodelavca. JOŽE GROS je dobitnik srebrne plakete za življenjsko delo na področju čevljarske tehnologije. FILIP BENCE pa je dobitnik bronaste plakete za vrhunske dosežke v alpinizmu. Čestitamo! VIŠJE STANARINE Od 1. julija bodo stanarine v Sloveniji višje v povprečju za 45 odstotkov, med občinami pa precej različno. Najnižji procent podražitve bo v občini Mozirje (26 %), najvišji pa v Zagorju (74 %). V Tržiču bodo stanarine višje za 42 %. Julijska podražitev je nižja kot je bila zahteva, zato se predvideva, da bo treba stanarine še enkrat povečati, verjetno oktobra. NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 55 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz ambulante VIDA RAZTRESEN. Nagrade je podelila takole: 200 din - KSENIJA POGAČNIK - 501 150 din - MARJAN RIBIČ — 501 100 din - SLAVKO MEGLIČ - 200 70 din - JANEZ RIBIČ — 510 70 din - MARJAN BEVC — 529 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« vključno do 9. avgusta 1986. ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JANEZA LOMBARJA se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Stane Lombar Ob smrti mojega očeta JANEZA BABIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tozda Komerciala in iz Skladišča gotovih izdelkov — 529 za denarno pomoč, venec in izrečena sožalja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! žalujoča hčerka Vera Ob smrti dragega očeta JOŽETA ŠTEFETA se vsem sodelavkam in sodelavcem iz šivalnic 512/1, 501 in 511 zahvaljujeva za cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja- žalujoči hčerki Vera Jakopin in Joži Sedej z družinama Ob smrti mojega očeta ANTONA PIRCA se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Alenka Pirc Ob izgubi dragega očeta STANETA VOVKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz obrata družbene prehrane za izrečena sožalja in denarno pomoč. žalujoča hčerka Joži Zupan z družino Ob boleči izgubi dragega očeta MARTINA ŽINKA se sodelavcem in sodelavkam delovne enote 514 iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, darovani venec in denarno pomoč. DO Tržič pa iskrena hvala za izraženo sožalje. Marjana Žinko Ob izgubi drage mame MARIJE HRIBAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523 za izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Francka Hribar Ob smrti očeta ANTONA PAPLARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 900 in 522 za izrečena sožalja in denarno pomoč. žaljujoči sin Jože z družino HURA — DOPUST JE TU! Čas dopusta je pred nami. Na cestah bodo dolge kolone vozil. Večina jih bo obrnjena proti našemu Jadranu. Priključili se bomo dolgi pločevinasti kači. Večji del kolektiva še vedno odhaja na dopust v obmorska letovišča. Sicer pa je dopust čas letnega oddiha. Način koriščenja pa je seveda odvisen od naših dohodkov in kalkulacije, koliko lahko porabimo. Poleg morja so vse bolj zanimiva tudi zdravilišča in planine. Planinske postojanke v okolici Tržiča so se dobro pripravile na »svojo sezono«. Torej možnosti bo več kot dovolj. Ne izkoristite preveč naenkrat. Ne poskušajte v tednu dni ujeti sonca za štirinajst in podobno, sicer se boste morali zdraviti v senci. Naj vam damo nekaj nasvetov kako ukrepati v primeru: Ugrizov in pikov Pike žuželk navadno ublažimo z antihistaminskim mazilom. Kadar po ugrizu in piku opazite pri ponesrečenem znamenja akutnega obolenja, kot oteklino na obrazu, težko dihanje ali skrajno hude bolečine, neutegoma pokličemo zdravnika ali prizadetega odpeljemo v bolnišnico. Poskrbite, da bo miroval, kolikor je le mogoče, dokler ne pride zdravnik. Če je le mogoče, položite na rano krpo, namočeno v mrzlo vodo. Opekline in oparine Sami lahko zdravimo le manjše povrhnje opekline in oparine, druge zahtevajo zdravniško nego. Pri blagi opeklini ali oparini držite prizadeti del pod tekočo vodo, dokler bolečina ne poneha, nato opeklino pokrijte s sterilno obvezo. Ne polagajte nanjo masla, olja ali kakršnegakoli mazila, kajti odstranjevanje teh snovi povzroča hude bolečine. Ne predirajte mehurjev. Omedlevica Kadar človek omedli, mu zrahljajte vsa tesna oblačila okrog vratu, prsnega koša in pasu. Položite ga na bok in mu upognite zgornjo roko in nogo navzgor. Kadar ima človek občutek, da bo omedlel, naj leže ali sede in spusti glavo med kolena. Kopanje s polnim želodcem je nevarno. Po vsakem obilnejšem obroku hrane nastopi večja ali manjša utrujenost, ker sta srce in krvni obtok bolj zaposlena pri sami prebavi. Zato bi moral vsak kopalec, glede na obilnost obroka nehati s kopanjem za eno ali dve uri. To velja tudi za mlade ljudi in izurjene plavalce. Misel, da nas bo skok v mrzlo vodo osvežil in pregnal utrujenost, je zmotna in za mnoge lahko usodna, ker pride do nenadnega zastoja v krvnem obtoku in tako do nesreče. Ob vročih dneh stalnega kopanja ali dopusta uživajmo lahko hrano in v pogostejših toda manjših obrokih. Pa kaj bi razpravljali o nesrečah. To le za vsak slučaj. Imejte se brezskrbno in prijetno, naberite si novih moči. Z novim elanom pa nasvidenje v avgustu. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem oziroma poslovodjem druge grupe za prejeto darilo ter jim želim še naprej dobro počutje in veliko delovnih uspehov. Še posebej pa se toplo zahvaljujem kolegicam in kolegom Ramuščak, Arnold, Punčuh, Brelih, Slatinšek, Rupreht in Manestar za pozornost in prelepo darilo ob slovesu. Ludvik Čonkoš Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam iz šivalnice 512 za prekrasno darilo, ki me spremlja na vsakem koraku in me spominja na vas. Želim vam še veliko uspehov pri delu, v skorajšnjem dopustu pa mnogo sončnih in brezskrbnih dni Janki Valjavec Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka kontrole in poliuretan za prekrasno darilo in prisrčno slovo. Vsem želim pri delu mnogo delovnih uspehov, zdravja in dobrega počutja. Ana Makuc V juniju so se upokojili naši dolgoletni sodelavci: Mira Jenkole, Ivanka Valjavec in Slavica Jerman iz šivalnice 512; Tončka Blažič iz finančnega sektorja; Danči Slapar iz oddelka kontrole kvalitete; Anton Simonič iz razvojno pripravljalnega sektorja; Ludvik Čonkaš, poslovodja v poslovalnici Žalec. Našim novim upokojencem želimo vrsto let trdnega zdravja, veselja, zadovoljstva in prijetnega počutja. NAŠI PETDESETLETNIKI DANIJELA KOKALJ — kontroliranje polizdelkov v izdelovalnim zg. delov 512 ANTON PRAPROTNIK — kontroliranje gotove obutve za kooperante CIRILA KODRIČ — strojno zagibanje v šivalnici 512/5 MARIJA GROS — šivanje golenic najzahtevnejše I. v šivalnici 512/5 MARIJA KENDJEL — iz Budučnosti ISKRENE ČESTITKE! VOJAKI NAM PIŠEJO Iz Krive Palanke, kjer služi vojaški rok, nam je poslal pozdrave Srečo Gričar. Hvala za pozdrave. Oglasi se še kaj. Napiši nam kako preživljaš dneve v vojaški suknji. Urednica AKTIVNI KRVODAJALCI V naši temeljni organizaciji Trbovlje smo na področju krvodajalstva kar precej aktivni. V lanskem letu smo bili po številu odvzemov med trboveljskimi delovnimi organizacijami na četrtem mestu. Imamo 51 aktivnih krvodajalcev, kar je za naš pretežno ženski kolektiv veliko. 9. maja nam je izvršni odbor sindkata pripravil slovesnost na kateri smo 19 krvodajalcem podelili pohvale. Prejeli so jih: za 20 krat darovano kri: Oplotnik Dragi za 15 krat darovano kri Marija Cvirn, Marijana Dejanovič, Martina Grmšek, Romana Ramšak, Nada Hlade za 10 krat darovano kri: Marjan Jordan, Fani Kita, Joža Pusovnik, Justa Planinc, Ivanka Zupančič, Irena Vidic za 5 krat darovano kri Frančiška Borišek, Valerija Goljuf, Marjan Jordan, Milena Kmetič, Breda Kupšek, Boža Pavlič, Justa Popovič, Nada Prašnikar Vsem krvodajalcem čestitamo z željo, da bi bili še vnaprej tako aktivni. PRIZNANJA modna hiša DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR - MODNE HIŠE PODELJUJE OB 25 LETNICI OBSTOJA PRIZNANJE PcAii ZA DOLGOLETNO USPEŠNO POSLOVNO SODELOVANJE PREDSEDNIK DS DO ' '' ' ' '■ AL LJUBLJANA , 1.6 1986 VTOZD tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani PRIZNANJE ob 30-letnici obstoja v znak zahvale za prispevek k uspešnemu razvoju in delu visokošolske temeljne organizacije združenega dela tekstilna tehnologija Predstojnik VTOZĐ tekstilna tehnologija V Ljubljani. 29. maja 1986 V Modni hiši Ljubljana so obeležili 25. letnico obstoja. Na svečani seji delavskega sveta so podelili priznanje tudi naši delovni organizaciji. Ob 30. letnici delovanja Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani pa so priznanje podelili v znak zahvale za prispevek k uspešnemu razvoju in delu visokošolske temeljne organizacije združenega dela tekstilne tehnologije. KONDICIJSKO STRELJANJE V Budučnosti imajo organizirano lastno službo za varnost objektov in imovine. Za čimboljše delo v celotnem sistemu samozaščite organizirajo razne aktivnosti. Tako so pred nedavnim izvedli kondicijsko streljanje. Izrešetane tarče so bile dokaz, da so usposobljeni za uspešno varovanje družbene lastnine. Gasilci IGD Peko pred vajo. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. Na strelišču v Gabrinovcu.