P.b.b kulturno - politično glasilo Poštni urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt Klageufurt Izhaja v Celovcu — Ersdicinungtort Klagenfurt LETO XIV./STEVILKA 44 CELOVEC, DNE 29. OKTOBRA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Družina v domovini Celica visokega občestva je družina. Stvarnik svete in človeka je hotel, da bi človek živel dn raste! v družini. Zato je postavil družino že v počeflku razvoja človeškega rodu. Blagoslovil je Adama dn Evo in hotel, da bi bogohoteno v družini vršila svoje veliko [poslanstvo in Izročila svojim potomcem biser naravnega dn nadnaravnega živ-Ujenja. Po kratki dobi zemeljskega bivanja naj bi bila pr/a in vse družine deležne večnega življenja, sreče dn blaženosti v Bogu. V svoji neskočni modrosti dn dobroti je dal Bog človeku dar svobodne vodje, v katerem naj se odloči za Boga ali proti njemu. Pa že v raju se je odločil človek proti svojemu naj večjemu dobrotniku, ki mu je dal življenje In ga obdaroval z naravnimi in nadnaravnimi darovi. Te odločitve ne moremo razumeti. Kako je 'bilo mogoče, da sta Adam in Eva, ki ste imela bister razum in dobro, svobodno voljo, mogla odreči Bogu vdanost in pokorščino ... Hude so bile posledice tega padca za ves člove-ški rod. Izgubila ste nadnaravne darove božjega življenja milosti, vzeti so jima bili deloma tuidli naravni darovi. Iz tega žalostnega stanja bi se človeški rod sam ne mogel rešiti. V svoji neskončni ljubezni je sklenil Bog rešiti človeški rod. Sam božji Sin je postal človek, ki je odrešil človeka s ceno krvi svojega življenja, človek je spet pomilo-ščen, odrešen, deležen božjega življenja, more s pomočjo odrešeniških milosti Kri-stusoviih doseči svoj večni cilij v Bogu. Veselimo se cilja zemeljskega potovanja 'v večni domovini. Kristus nam je pri Očetu pripravil stanovanje večne sreče in blaženosti. Nihče ni izključen. Ker smo pa svobodni otroci, se moramo tudi sami odlomili za 'ta olj, s tem da z božjo milostjo sodelujemo. Janez apostol in evangelist je smel že v zemeljskem življenju gledati veliko, nepregledno družino božjih otrok v domovini. Piše v Razodetju: „Tiste dni sem videl drugega angela, ki je imel pečat živega Boga... m slišal sem število zaznamovanih... iz vseh rodov Izraelovih otrok... Zatem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel Prešteti, fe vseh narodov dn rodov in ljudstev in jezikov; stali ',so pred prestolom in Pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila dn 3 palmami v rokah. In klicali so z močnim glasom: ZveiMčanije našemu Bogu, ki sedi na prestolu..." (Raz. 7, 2—12) K prazniku Viseh svetnikov skušajmo obuditi hrepenenje po družini v večni domovini pri Očetu. Kako malo mislimo na to našo pravo domovino, kjer rii solza, ni jV-benega dušnega im telesnega trpljenja, kjer so [izpolnjene vse želje zemljanov. V družini 'božjih otrok v večni domovini 50 zastopani vsi, prav vsi narodi, rodovi m jeziki... veliki in mali... Vsem je dal Bog življenje, jih oihramjevail in jim dal svoje 'Poslanstvo v zgodovini. Blagor vsakemu narodu, ki vrši svoje bogohoteno poslanstvo, deležen 'bo življenja v Bogu. Gorje pa narodu, ki svojega od Boga mu določenega Poslanstva ni .izpolnil. Tam ne bo veljala zunanja moč, tam se ne bo štelo število in morebitne zemeljsko gledane ugodne pri-j“:e, odločila bo samo zvestoba in ljubezen d« Boga. Spomin vernih duš pa nas vodi v družino božjih otrok, ki so srečno končali zemelj-sko življenje pa so še na kraju priprave za vstop v končno družino božjih otrok v domovini Očetovi. Niso še čisti. Zadostiti morajo še za kazni grehov v trpljenju vic. ako si tam želijo tolažbe in naše pomoči, živimo z njimi v občestvu svetnikov, mo-r6mo jim pomagati z molitvijo, sv. daritvijo m dobrimi deli, ki jih darujemo Bogu za Pl6- Bodimo usmiljeni do naših bratov in Olimpijski ogenj je ugasnil Zbogom, Tokio! — Nasvidenje 1968 v Mehiki — Pred 80.000 gledalci so se končale preteklo soboto XVIII. olimpijske igre Natančno ob 16.59 po krajevnem času —-ali 8.59 po našem sta ob spremljavi glasbe in zvonov prispela v ložo japonski cesar Hirobito iin cesarica. Takoj nato je godba zaigrala japonsko himno. Ob zvokih koračnic je vkorakalo nato nad 6000 športnikov iz 94 držav. Množica športnikov se je razpostavila pred osrednjo tribuno, s katere je občinstvo posebno navdušeno pozdravljalo nosilca etiopske zastave Abebeja Bi-kiilo, dalje Petra Snetlla z zastavo Nove Zelandije, Dona Schollandra, ki je nosil zastavo ZDA in druge. Po mimohodu nosilcev zastav je na enem izmed številnih drogov ob spremljavi grške himne zaplapolala tudi grška zastava. Na osrednjem drogu so dvignili hkrati japonsko zastavo, prav tako ob spremljavi japonske himne. Na tretjem drogu pa je naposled zavihrala mehiška zastava ob zvokih mehiške himne, v čast države, ki bo leta 1968 priredila prihodnje, XIX. olimpijske igre. Nato je pozdravil zbrane športnike fin ljudstvo predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage. Žaromete so nato ugasnili in na velikem štadionu je plamtel samo olimpijski ogenj, ki je ob zvokih olimpijske himne počasi ugašal. Hkrati so spustili olimpijsko zastavo, ki so jo mornarji odnesli s stadiona. To iso bila zadnja dejanja zaključne slovesno- Stli, prav tedaj, ko je legel mrak na veliki stadion. Mlade Japonke z baklami v rokah so pozdravljale odhod zastavonoš ter množico športnikov in ljudstva. V tem trenutku se je na semaforu zasvetila beseda „Sajo-nara — Na svidenje". Mofiitva so med igranjem godb po enakem vrstnem redu, kakor so vstopala, zapuščala areno. Poslednja podoba, ki ostaja v spominu ob zaključku te krasne manifestacije olimpijskega duha in bratstva med narodi, je bila ponazorjena na osvetljenem semaforu z voščilom: „Ponovno se bomo srečali v Mehiki leta 1968“. Avstrija takrat v Tokiu ni proslavljala zmag. Toda Avstrija je le bila prisotna s svojimi najboljšimi izbranimi športniki. Avstrija se je pošteno in častno borila v plemeniti tekmi z najboljšimi tekmovalci sveta. Zato ima Avstrija danes pravico, da se lahko veseli z boljšimi, da je ta praznik (teko lepo uspel. Praznik, ki je združil med seboj za dva tedna v nepristranskem tekmovanju ljudi najrazličnejših ras in barv kože; v spodobnem tekmovanju, v katerem samo resnični športnik z veseljem stisne roko nasprotniku - zmagovalcu in mu čestita k velikemu uspehu. Japonci pa, M so dosegli s prireditvijo XVIII. olimpijskih iger tako sijajen uspeh, so si lahko sivesti hvaležnosti tako uspešnih, kakor tudi manj 'uspešnih narodov. PRIČETEK POUKA NA SLOVENSKIH GOSPODINJSKIH ŠOLAH Na gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu se prične pouk kot običajno 4. novembra. Notranje gojenke se zberejo v obeh zavodih 3. novembra. Nekaj mest je na obeh zavodih še nezasedenih. Tako se nudi prilika tudi še tistim, ki se doslej še niso mogli odločiti. Starši, ne zamudite lepe priložnosti, ki se vam nudi, da poskrbite za dobro gospodinjsko izobrazbo in krščansko vzgojo svojih hčera in to v zimskih mesecih, ko vam dekleta niso tako nujno potrebna doma. Spomladi, ko se bodo pričela zopet večja dela, vam bodo hčere s pridnim delom rade dokazale svojo hvaležnost. Podrobnejša navodila in prospekte vam na željo pošljeta vodstvi šol. Šolske sestre Velike poplave v Jugoslaviji Zaradi neprestanega deževja v vseh delih Slovenije so reke, potoki dn hudourniki silno narasli im prestopili bregove. Sava je zaradi naraslih pritokov: Kamniške Bistrice, Ljubljanice, Savinje im Krke dosegla zelo visok vodostaj. Pretok Save je dosegel v ponedeljek 2630 kubičnih metrov v sekundi. Iz Zagreba pa poročaljo, da je Sava nenehno naraščala in dosegla vodostaj 514 cm. Takšne poplave Zagrebčani ne pomnijo, zakaj gladina Save se je leta 1933 dvignila le do 455 cm. Več deset tisoč ljudi je zaradi poplav brez s'trehe. Volitve na Nižjeavstrijskem in na Dunaju Svobodnjaška stranka utrpela pri volitvah hude izgube Deželnozlborske volitve pretekle nedelje so pokazale, da je Avstrijska ljudska stranka nekaj glasov pr Mobil a, 'medtem ko je Socialistična stranka malo nazadovala. Najhujiše izgube je pretrpela svobod-njakarska stranka (FPOe). Pa tudi komuni-stilčna partija je bila tokrat oslabljena. FPOe je bila posebno na Dunaju močno poražena. Na Nižjeavstrijskem so utrpeli izgube tudi komunisti, zato ne bodo — prav tako kot FPOe — imeli nobenega mandata. Eno je gotovo, da je nastop dr. Dniimmla na Dunaju pomenil za OeVP brezdvoma pridobitev. Končno stanje deželnozborskih volitev n.; Nižjeavstrijskem izgleda takole: Za OeVP lj;e glasovalo 440.841 volilcev (1959 — 438.625); za SPOe je glasovalo 365.191 volilcev (1959 — 364.589); za FPOe je glasovalo 25.538 volivcev (1959 — 34 tisoč 059). Za KPOe je glasovalo 20.786 volivcev (1959 — 25.092). Poslanska mesta so razdeljena takole: OeVP jih ima 31, SPOe pa 25 poslancev. Na Dunaju so voflild pri nedeljskih volitvah glasovalM za OeVP je bilo oddanih 352.038 glasov (1959 — 332.027); za SPOe sester, ki so šli pred nami v večnost im se čistijo v trpljenju vic. Kako si želijo naše pomoči, kako hvaležni nam bodo za našo pomoč. Nagrobni spomeniki, venci, cvetje, jih me dosežejo. Gotovo so bo znamenja naše hvaležnosti do pokojnih, toda k temu se morajo pridružiti dobra dela. Brat, sestra... postoij k prazniku Vseh svetih in 'Spominu vernih duš... V kratkem času bova tudi midva prestopila prag večnosti. Ali je najino potovanje v večno domovino prav urejeno...? Naše življenje naj bo priprava na pot v večno domovino. je glasovalo 569.022 volilcev (1959 — 558.521); za FPOe je bilo oddanih 58.871 glasov (1959 — 82.322) in za KPOe je glasovalo 51.992 volilcev (1959 — 53.575). S tem, da je napredovala Avstrijska ljudska stranka na Dunaju za 2 mandata, si je priborila nazaj mesto dunajskega podžupana. Ljudsko Stranko bo kot podžupan zastopal na Dunaju nekdanji' minister dr. Drimmefl. Močan potres v Avstriji V torek zvečer okoli 20,47 so zaznali na Dunaju iri v Linzu močan potres. Sprva sta bila dva močnejša, malto pa dva lažja sunka, kar je imelo za vzrok, da je bil prekinjen električni tok za 5 minut. V dunajskem Domu glasbe so se pri neki predstavi premikali im rahlo žvenketali lestenci. V Burgtiheatru je prišlo do panike. V Linzu so ljudje v paničnem strahu bežali iz stolpnic. Slike so padale s sten in knjižne omare so se deloma prevrnile. Tudi v Gradcu in Celovcu so zaznali potres. Seižmografski zavod „Hohe Warte“ javlja, da je potres dosegel stopnjo 5. i Zambija - nova afriška država 24. oktobra — dan Združeniih narodov — so v Lusaki, glavnem mestu dosedanjega britanskega protektorate Severne Rodezije, slavili s posebnim poudarkom prvi dan neodvisnosti nove afriške države. Odslej nosi ime Zambija. Lete 1953 so planerji britanskega Golo-nlial Offlicea skupaj s prizadetimi političnimi in ekonomskimi čiriitelji — gre predvsem za Satlerje v Južni Rodeziji ter za lastnike velikih rudnikov bakra v Severni Rodeziji — priipravfljalli načrt za ustanovitev Centralnoafriške federacije. Zamisel naj bi pomagala obvladati tri velika ozemlja, od katerih je imelo samo eno pomembno število belih naseljencev. Bila je to Južna Rodezija z okoli četrt milijona naseljenci. Na vsem ozemlju naj bi tako okoli 300.000 Evropejcev, v glavnem Britancev, obvladalo Južno in Sevamo Rodezijo ter Njaso. Od teh treh dežel pa je bila najbolj pomembna Severna Rodezija z velikimi rudniki balkra, ki prinašajo skoraj četrtino svetovne proizvodnje bakra letno. Skupini afriških politikov in intelektualcev je tedaj postalo jasno, da se obetajo hudi časi. Zato je začel afriški nacionalni kongres Severne Rodezije obširno akcijo po vsej deželi. Največje zasluge za to je opravil tedanji glavni tajnik kongresa Kenneth Kaunda. V tej tekmi s časom je imel Afriški nacionalni kongres tolikšne uspehe, da so oblasti leta 1955 zaprle tedanjega predsednika Nkumbuio in tajnika Kaundo. Vendar je gibanje nadaljevalo svoje delo in lete 1958 je bila kolonialna administracija pripravljena na prve koncesije: povečanje števila afriških, predstavnikov v zakonodajnem svetu. Afričani so predlog zavrnili, zahtevali so pariteto z belci ter javno zažgali predlog nove ustave protektorata. Kolonialna administracija je ustavo deželi vsilila lin to je povzročilo razcep v vrstah Afričanov. Nkumbula je dejansko stanje sprejel, skupina mladih in radikalnih politikov pa je postavila novo načelo „en mož — en glas" ter ustanovila svojo stranko, ki se je leta 1959 formirala v Združeno stranko narodne neodvisnosti (UNIP). , To je bil hkrati začetek konca Centralno-afriške federacije. Stranka je dobila med ljudstvom takšno podporo, da je kot poglavitni partner v pogajanjih pripeljala deželo do konference na Viotoria Falls, ko je bilo sklenjeno, da bo federacija razpadla, ter do letošnjega 24. oktobra, ko je Severna Rodezija pod imenom Zambija stopila v občestvo neodvisnih narodov. Politični teden Po svetu ... UPOR PROTI MOSKVI Odstranitev Hruščeva je zapustila posledice, kakršnih sovjetski voditelji niso pričakovali. V vzhodnoevropskih ljudskih demokracijah, v komunističnih partijah Za-pada, če celo v Sovjetski zvezi sami, se jasno odraža odpor proti odstranitvi Hruščeva. Vse te zahtevajo od sovjetske vlade točna pojasnila, zakaj so- odstavili Hruščeva, zraven tega pa morajo 'sovjetski voditelji takoj prekiniti z gonjo, ki so jo začel proti njemu. Moiskovslki radio poziva v svojih tujejezičnih oddajah vzhodnoevropske ljudske demokracije in komunistične partije Zahoda k složnosti in enotnosti, M jo morajb doseči za vsako ceno. V Vzhodni Nemčiji so bila številna zborovanja, na katerih so hoteli pojasniti padec Hruščeva. Toda povsod so jih morali predčasno zaključiti zaradi razburjenja in hrupa udeležencev zborovanj proti tajnikom partije. V vseh vzhodnonemških knjigarnah iso knjige Hruščeva še zmerom razstavljene na vidnih mestih. Češkoslovaška komunistična partija v neki uradni izjavi močno obžaluje padec Hruščeva in hvaM njegove zasluge za mir. Na Poljskem je odmev o padcu Hruščeva temu primemo močan in negativen. Madžarski mmistrsfci predsednik Kadar hvali Hruščeva in pravi, da se ima sedanja Madžarska samo njemu zahvaliti, da uživa večjo samostojnost kot Poljislka, Samo Bolgarija je v celoti ,pozdravila moskovsko odloičitev. Kritično pa je stanje pni komunističnih partijah Zahoda. Italijanski komunisti obsojajo ukrepa Moskve in pravijo, da so se sovjetski voditelji povrnili v stalinistične čase. Skoraj enake očitke predbacivajo sovjetskim voditeljem norveški in danski komunisti. Oni gredo še korak dalje: ,,Če je vse to res, kar danes očitajo- Hruščevu, potem so krivi vsega tega oni- tovariši, ki so sedaj na oblasti. Kako pa »o mogli vse to leta im leta tipeti, ne da bi poizkusili stvar spremeniti." Francoska komunistična partija je zahtevala od Moskve, da nemudoma sprejme francosko delegacijo. Njej morajo pojasniti vse razloge, ki so privedli do padca Hruščeva. Določili so mu mesečno pokojnino 1000 rubljev (olkolli 30.000 šilingov). Tako silovi/tega odmeva sovjetski voditelji niso pričakovali. Zato so ustavili vsako nadaljno gonjo proti Hruščevu. Vprašanje je sedaj, če bo nova gospoda v Kremlju v stanju zadušiti upor v komunističnem taboru. Ker je nova vlada naletela na velike težave tudi doma, je objavila, da bo postavila gospodarstvo v Sovjetski zvezi čisto na novo podlago. Da bi zadovoljili potrebe potrošnikov, bodo dali na trg več potrošniških dobrin, obenem bodo pa močno omejili osrednje načrtovanje za izdelovanje. Direktorji tovarn bodd dobili poobla-/ stila, da smejo trgovine neposredno zalagati in njih izdelovalne načrte prilagoditi potrebam trga. Istočasno z objavo teh da-lekosežnih gospodarskih sprostitev, pa je „Fravda“ objavila statistiko, iz katere je razvidno, da je proizvodnja potrošniških dobrin v zadnjih 6 mesecih — v primerjavi z lanskim letom nazadovala. Očitno je, da hoče „Pravda“ s to objavo dokazati krivdo Hruščeva, češ saj se je to zgodilo v času Hruščevega vladanja. PODROBNOSTI O PADCU HRUŠČEVA Iz zanesljivih moskovskih Virov so prišle na dan podrobnosti v padcu Hruščeva. Njegovi nasprotniki so sklicali centralni komite, ne da bi pri tem obvestili Hruščeva. Šele tedaj, ko so se prepričali, da bo centralni komite glasoval proti njemu, so ga telefonično poklicali v Kavkazijii in ga zaprosili naj skliče centralni komite. Hruščev, ki se je čutil zelo sigurnega, je besneč Izjavil, da ima samo on pravico sklicati centralni komite, v ostalem meni, da mi potrebno. Nato so poslali k Hruščevu Mikojana dn še pet izkušenih mož tajne službe, ki so voditelja partije enostavno aretirali in privedli v Moskvo. V centralnem komiteju je Suslov v pet- urnem govoru iznašal očitke Hruščeva. Nato pa se je Hruščev štiri ure branil kot lev. Končno — ko je uvidel, da se ne bo nič spremenilo, — je izgubil oblast nad seboj. Njegovi najzvestejši privrženci so glasovali proti, in sicer brez izjeme, kajti odločitev je bila enoglasna. Hruščev je baje ta čas nastanjen v nekem moskovskem štirisobnem stanovanju za upokojene državne .uradnike, in je praktično v hišnem zaporu. RUSK — DRUGA KITAJSKA BOMBA Zunanji minister Združenih držav Amerike Dean Rusk je izjavil mlilnufli teden, da bodo Kitajci mogoče že v bližnji bodočnosti izvedli svojo drugo jedrsko eksplozijo. Le nekaj ur pred Ruskovo izjavo je predsednik Johnson v televizijski oddaji pozval Peking, naj se pridruži moskovskemu atomskemu s topu (prepoved poskusov v ozračju, vesolju in na zemlji). Istočasno pa je Johnson pozvali tudi .Sovjetsko zvezo, da naj skupno z Združenimi državami Ameri- ke prepreči nadaljnjo razširitev jedrske bombe. Ruskova napoved o drugi kitajski atomski bombi je v nasprotju z njegovo prejšnjo izjavo, po kateri naj bi imeli Kitajci jedrske snovi le za eno bombo. Potemtakem so Kitajci, verjetno — prva atomska bomba je imela majhno razstrelilno moč — uporabili so za svojo prvo jedrsko eksplozijo le del elementa urana aili plutonija. Prvikrat so Amerikanoi .izdali tudi podrobnosti o kitajskem jedrskem poskusu. Predsednik Združenih držav Amerike Johnson je rekel, da so Kitajci izvedli atomsko eksplozijo v pokrajini Sinki ang, v bližini sovjetske meje. Obrambni izvedenci v WasMngtonu pravijo, da so vedeli o nameravani jedrski eksploziji, M so jo zaznamovali s Samosovi-mi izvidrtiškirni sateliti. Nasprotno pa trdi član za atomsko energijo Obet Hoiifieid, da so Združene države Amerike s pomočjo izvldmlilšlkih letal U-2 natančno zasledovale več 'kot tri leta dela pri gradnji kitajske atomske bombe. Na temelju sik, ki so jih napravila dzvidnilška letala, je bilo potem možno dati zunanjemu ministru Rusku sporočilo o kitajski atomski' eksploziji že 17 dni prej. in pri nas v Avstriji DRŽAVNI PRORAČUN LE „POD STREHO"! Že parkrat smo na tem mestu poročali o pogajanjih glede predloga državnega proračuna za leto 1965 in o njega sestavi. Po ustavi je določeno, da mora biti ta predlog dokončno sestavljen do 22. oktobra; zato so bila tozadevna pogajanja med obema vladnima koalicijskima strankama (OeVP in SPOe) in finančnim ministrom dr. Sohmitzom še posebno živahna in pogosta v prvih dneh preteklega tedna, ker je tako rekoč „voda že v grlo tekla", t. j. proračun je bilo treba do zakonsko določenega termina izdelati. In res je bil proračunski' predlog 1965 dokončno odobren pretekli četrtek, 22. oktobra, tik pred polnočjo. Zadnjič smo jaVili, da bodo izdatki v bodočem proračunu dosegli 66 milijard šilingov, a smo .se — na žalost! — nekoliko zmotili, kajti zraven pride še 800 milijonov. (Bolj z veseljem bi poročali, če bi bili izdatki za kako milijardo nižji, kot pa je bilo prvotno predvideno!) V predlogu proračuna za 1. 1965 so želje oziroma zahteve posameznih ministrskih resorov docela ali vsaj v precejšnji meri izpolnjene. Tako bodo n. pr. rente povišane za 9 odstotkov; kmetijsko ministrstvo je doseglo primeren državni prispevek za začetek poslovanja kmečke bolniške blagajne (socialnega zavarovanja, ki bo obvezno stopilo v veljavo s 1. jan. 1965), in višjo dotacijo za tako imenovani „zeleni načrt", trgovinsko ministrstvo več kreditov za gradnjo avtocest; prosvetno ministrstvo bo dobilo nekoliko več denarnih sredstev za nadaljnjo izgradnjo šolstva in za pospeševanje znanosti. Tudi ministrstvo za narodno obrambo je deloma doseglo zvišanje proračuna za svoje .potrebe, itd. V začetku sestavljanja predloga za bodoči državni proračun je obstajala nevarnost, da bodo zaradi njegovega povišanja povečane nekatere tarife in davki, do česar pa v njegovi dokončno ugotovoljeni obliki le ni prišlo. Kot že zgoraj omenjeno, dosega predlog proračuna za 1. 1965 66,8 milijard šilingov. Za njegovo kritje je predvidenih približno 63 milijard. Primanjkljaj, ki bo dosegel kake 3 milijarde, ima vlada namen kriti s pomočjo tozadevnih kreditnih operacij. (Upajmo, da se bo to posrečilo!) Gospodarstveniki in politični opazovalci ocenjujejo ta sprejeti predlog novega proračuna na splošno še dosti ugodno in ugotavljajo, da je sestavljen na precej realnejši podlagi Ikot marsikateri v prejšnjih letih im da bo to dejstvo pripomoglo k ohranitvi stabilnosti šilinga. Pri tem poudarjajo, da je to v precejšnji meri zasluga sedanjega finančnega ministra dr. Schmitza, ki se je — sicer najmlajši dosedaj na tem mestu — izkazal vprav v teh zadnjih tednih kot dober finančni in gospodarski strokovnjak, ki zna realno gledati položaj državnih financ in gospodarstva in, če treba, tudi resno ih tehtno spregovoriti — ne oziraje se pri tem, da li ima opraviti is političnim nasprotnikom ali s somišljenikom iz lastne stranke. Nadalje isti krogi ugotavljajo, da pri teh proračunskih pogajanjih med zastopniki OeVP lin SPOe ni prišlo do kakega povečanja že obstoječih nesoglasij, temveč ob- staja mnenje, da 'je nastopila atmosfera delnega popuščanja. Na ta način je tako imenovana „vel.ika koalicija" (t. j. OeVP + SPOe) doživela majhno izboljšanje. Da ni prišlo do kakih hujših „.spopadov“ med .obema partnerjema dn da so socialisti bili precej spravljivi ter so deloma popustili v svojih zahtevah, so indirektno vplivale tudi nekatere stranske okolnosti. Brez dvoma je ena izmed teh kriza v zvezi z bivšim notranjim ministrom Olahom. Nadalje si nobena od obeh pogajajočih se Strank v zvezi z deželnozborskimi volitvami na Dunaju dn Nižjeavstriljskem, ki so bile tik „pred durmi" (preteklo nedeljo, 25. oktobra), ni upala nase prevzeti odgovornosti morebitne vladne krize, ki bi jima vsekakor ‘škodovala pri volilnih izidih. 1 MILIJON POKOJNIN BO POVIŠANIH Na kratko smo že zgoraj omenili, da bodo pokojnine oz. rente z novim proračunskim letom 1965 povišane dn sicer za 9 odstotkov (4,5 % s 1. januarjem 1965, 4,5 % s 1. julijem). Poleg tega je bilo načeto več ostalih vprašanj v zvezi z ureditvijo celotne talko Imenovane dinamike rent oz. pokojnin, M še čakajo rešitve. Po Stanju 31. 8. 1964 je bilo v Avstriji 943.229 prejemnikov pokojnin oz. rent. To število bo do konca tega leta še nekaj naraslo, tako da bo teh prejemnikov 1. jan. 1965 približno 1 milijon. Vsi ti bodo torej od tega datuma deležni izboljšanja po novem proračunu. Vendar pa ima to izboljšanje na drugi strani za delavce in nameščence „temno točko", kajti za delno kritje zvišanja rent in pokojnin je določeno 1-odstotno povišanje prispevkov socialnega zavarovanja; pol odstotka plača delojemalec, pol pa delodajalec. Ker pa ima zadnji pravico, da sme svoja plačila za socialno zavarovanje vkal-kulirati v cene blaga, so torej praktično le delojemalci prizadeti, kajti na ta način bodo imeli za toliko nižje prejemke odnosno bodo morali več plačati zaradi zvišanih cen blaga. Zato seveda delavci, nameščenci in uradniki niso kaj posebno zadovoljni s to vladno rešitvijo v korist rentnikov oz. upokojencev. OLAHOV PRIMER IN »POHOD NA DUNAJ"? Zadnje dni so prišli vodilni socialistični krogi na Dunaju in na Nižjeavstrijskem zopet v precejšnjo zadrego v zvezi s svoje-časno odstavitvijo Olaha s položaja notranjega ministra, ki še vedno razburja socialiste in jih deli v dva tabora. V javnost je namreč prodrla vest, da nameravajo Olahovi somišljeniki na Nižjeavstrijskem uprizoriti protestni pohod na Dunaj pred sedež Socialistične stranke, v slučaju, da bi njegovi nasprotniki v vodstvu Stranke izsilili odstranitev Olaha iz vseh njenih vodilnih mest. Posebno je Olahovim prijateljem „v želodcu" vrhovni vodja avstrijskih socialistov podkancler dr. Pitter-mann in pravosodni minister dr. Broda. V zvezi s tepi sporom je bila v drugi polovici preteldega tedna v Linzu tajna seja vseh strokovnih združenj Delavske sindikalne zveze Zgornje Avstrije. Na njej je bila ob koncu soglasno sprejeta resolucija, SLOVENCI doma in po sovtn Gostovanje slovenskih umetnikov v Kolnu Na povabilo visoke šole za glasbeno in igralsko umetnost v Kolnu so 29. oktobra gostovali štirje slušatelji ljubljanske Akademije za glasbo. Na javnem koncertu so izvajali dela čerepnina, Lipovška, Janka Ravnika, L. M. Škerjanca, šivica, Debussyja, Bartoka, Szymanowskega in Falle. Nastopili so solisti: Franjo šileč (violončelo), Zdenka Novak (klavir), '1 ari jan Koruza (violina) bi Eva Novšak (sopran). Vsi štirje so celoten program izvajali tudi na koncertu v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Slovenka stara 97 let Dne 15. oktobra je slavila svoj god in rojstni dan Terezija T u t e k iz Zgornjega Koci jana, v radgonski občini. Ravna je še kot sveča ter vedra hi bistra. Na vprašanje, ali bi bila rada sto let stara, je z nasmehom odgovorila: »Moram živeti, če smrti nega, kak bo, tak bo.” Rada' kosi travo za živino in še sama hodi nakupovat v pol ure oddaljeno trgovino. Čeprav je viničarka, doma sredi vinogradov, ni nikoli dosti pila. Lani ji še brala in pisala ter brez očal vdela nit v .šivanko. Prošt dr. Franc Cukala — umrl V Mariboru je umrl g. prelat in stolni prošt dr. Franc Cukala. Rojen je bil 1. decembra 1878 na Gomilskem na Spodnjem štajerskem. Leta 1992 je bil posvečen v mašnika. Začel je kot kaplan v Železni Kapli. V Gradcu si je pridobil doktorat iz bogoslovja. Služboval je že: kot kanonik pri Gospe Sveti, 5 let v celovškem Marijanišču. Bil je tudi pridigar v cerkvi sv. Egidija. Nato je pastiroval v Pod-kloštru, kjer ga imajo ljudje tam še v dobrem spominu. Dalje je služboval v Guštanju v Mežiški dolini. Leta 1939 je postal stolni kanonik lavantinske škofije v Mariboru. Pri pogrebu, ki je bil 9. oktobra, sta bila navzoča tudi dva naša zastopnika krške škofije. Življenje Slovencev v Avstraliji Slovenci še vedno prihajajo v Avstralijo. Ob prihodu v deželo jih čakajo prav take težave, na kakršne je zadeval skoraj sleherni emigrant v to ali pa katero drugo prekomorsko deželo. Težko je zaradi neznanja jezika, težko zaradi pomanjkanja stanovanj in težko pri iskanju primerne zaposlitve. Slovenskim naseljencem je ob prihodu v Melbourne do prihoda p. Odila v to mesto pomagal tamošnji slovenski dušni pastir g. p. Bazilij, sedaj pa bna to »službo” g. p. Odilo ter jo po pisanju g. p. Bazilija opravlja zelo uspešno. To je namreč razvidno iz naslednjega Baziiijevega poročila v septembrski številki Misli, kjer pravi dobesedno: »Odkar je p. Odilo v Baragovem domu, prepuščam iskanje služb za novodošle fante njemu. šmenta, njemu uspe, če nikomur ne! Če tovarna išče enega, bo pater tri vlekel s seboj in vse tri ,prodal’. Prav po amerikansko jih ,proda ja’. ,No, vzemite še tegale, prosim. Je tak revček, mame nima, teta ga je rodila...’ Komu v pisarni bi se tak revček ne smilil? Uradnik se najprej zresni, nato pa prasne v smeh in fant je .prodan’.” v 'kateri delegati pozivajo centralno socia-liistično zastopstvo v Avstrijski sindikalni zvezi, naj preneha z napadi na Olaha, kajti nadaljevanje in možna razširitev tega spora bi utegnila imeltd usodepolne posledice. Isti viri vedč hkrati povedati, da tudi Olah ne bo čakal prekrižanih rok, če ne bodo njegovi nasprotniki prenehali z napadli proti njemu, in bo iznesel pred javnost nekatera vprašanja oz. zadeve, ki bi bile verjetno za vodstvo socialistične stranke izredno neprijetne. — No, pa upajmo, da vsega tega ne bo treba tako »vroče pojesti", kot se vroče kuha! »MAJHEN MOŽ NA PRSTE STOPI...!“ Odstavitev sovjetskega ministrskega predsednika vlade Nikita Hruščeva in njegovih najožjih sodelavcev je, kot znano, po vsem svetu vzbudila nemajhno začudenje, a tudi razburjenje. Tega zlasti ne manjka tudi v rdečem talboru im je posebno Vidno v vodstvih komunističnih strank po Zap-Evropi. Prednjačijo jim one, ki so številčno doma skoraj brez pomena. Tako so tudi avstrijski komunisti »po-vzdignili" svoj protestni glas in hočejo od novih rdečih mogočnikov v Kremlju zvedeti, zakaj je bil Hruščev vržen »med staro šaro", ne da bi navedli kake utemeljene ražloge za to. V ta namen je odšla delegacija avstrijske KP pretekli ponedeljek v Moskvo, da dobi neposredna tozadevna pojasnila in da obrazloži stališče avstrijskih komunistov v tej aferi. VSEH SVETNIKOV DAN V V NASA POKOPALIŠČA in naši pokojni Središče župnije je žuipnjiiska cerkev. K vsaki župniiiji spada (tudi polkopatLišče ali kakor ga imenujemo „.božja njiva“. Vedno kadar obiščemo cerkev, nas vodi poit preko pokopališča ali mimo njega. Na to blagoslovljeno njivo spremljamo naše drage rajne, ki jih je poklical Gospod nad smrtjo im življenjem v večnost. Zato mora biti pokopališče res lepo im dostojno ter v čast vernikom in vsej občimi. Dejstvo je, da je pokopališče tudi nekako „agledalo“ župnije. Takoj, ko stopiš na „kraj miru“, vidiš kako je negovan ali zanemarjen, kako urejen ali zanikrn. Dolžni smo našim rajnim, da jim obranimo časten im trajen spornim. Ob pogrebih se je sedaj uveljavila navada, da hočejo zaostali sorodniki in znanci pokojnega ali pokojnice počastiti z dra-gonenimi in številnimi venci. Umrlemu kristjanu tudi najlepši v en d ne morejo kaj pomagati ali koristiti. Zato bi bito veliko lepše, če bi dajali manj vencev im v ta namen storili kaj dobrega v prid umrlemu s kakšnim darom za cerkev, za misijone, za križe v domačem, slovenskem jeziku. To dejstvo mu pove, da so tukaj živeli in umirali Slovenci, ki se v svojem življenju niso sramovali svojega pokolenja. marveč bili Bogu in narodu vdani člani človeške družbe. Navedem nekatere napise, ki naj bi bili v zgled in spodbudo, kako naj tudi pri vas v slučaju smrti naredite spomenik ali križ svojim dragim rajnim. Na očetovem grobu: Spavajlte sladko, dragi oče, zdaj od truda težkega, za vse trude, opomine žlalte 'Bpg naj vam plačilo da! Na grobu matere: Na grobu tem dragem se bridko solzimo — kadar v življenju ob njem obstojimo. Molče pa nam grob din križ »veti pravi: Saj (kmalu se Vidite spet nad zvezdami! Na gomili prijatelja: Prijatelj M sil nam zvest Zato Boga uživaj kot posest. iLe križ nam sveti govori, da zopet vid’mo se nad zvezdami! Na križu otroka: Nagla smrt nas je točila, vam razbila nad je sto. Rane vaše zacelila IhlaižemoiSt nebeška bo! + Ob praznikih Vseh svetih bomo zopet Obiskali grobove in se spominjali naših dragih, ki so šli pred nami v večnost. Pošljimo jlilm v večnost pobožno molitev, M jim bo v največjo korist im tolažbo. Pomagajmo dušam v Vicah tudi z dobrimi deli, ki jih lahko zanje darujemo. Koliko je vredna sveta maša, ki jo darujemo za dušni mir rajnih! Skušajmo tudi mesto vencev na grob storiti kakšno dobro delo, da na primer naročimo za pokojnega gregorijanske maše (to je 30 sv. maš, ki se darujejo skozi 30 dni zaporedoma za dušo umrlega). Duše nam bodo za vsa dejanja krščanske ljubezni, ki jih zanje opravimo, zelo hvaležne. Vsi kristjani spadamo v občestvo svetnikov. Bodimo do rajnih dobri in usmiljeni, da bomo tudi sami enkrat umiiljenje dosegli. V tem duhu ljubezni, usmiljenja in hvaležnosti hočemo preživeti mesec november, M je posebno posvečen trpeči Cerkvi, to je, dušam v vicah. Naj bo vsako pokopališče lepo in dostojno, četudi je to združeno z žrtvami. Saj bodo tudi nas nekoč nesli tja, da bomo tem čakali klica iz nebes k vstajenju od mrtvih. Daj Bog, da se bomo sešli in združili s svojimi predniki, ki se že radujejo v blaženosti ali še čistijo v vicah. PRVO TABORJENJE SLOVENSKIH KOROŠKIH SKAVTOV: Na Bistriško planino in Ojstrnik daritev sv. maše i. t. d. Tako dejanje je hvalevredno m pokojnemu v veliko tolažbo m res pomoč. Kmalu postavimo svojim rajnim kakšen spomenik ali križ. Vsak, ki pride na pokopališče, vidi tam bolj ali manj znamenite spomenike in sli pri tem marsikaj misli- V srce pa človeka zaboli, če vidi pri svojih znancih napise v tujem jeziku. Morda rajni oče ali pokojna mati niti nista znala tujega jezika. Njih potomci pa jim naredijo dragocen spomenik iz kamna in hočejo svoje rajne „počastiti“ z nemškim napisom. Ali ni to laž in rajnim v nečast? Zakaj ne bi ostali še preko groba to, kar so bili v življenju? Zakaj bi se potomci sramovali svojega materinega jiezika, ki so se ga nčili od dobrih staršev? Veselo je človek presenečen, če najde tudi na „božji njivi“ lepe spomenike in V soboto, dne 25. avgusta, je bil lep sončen dan. Pri maši smo se spomnili ob spo-miinu sv. apostola Jakoba — dolžnosti našega apositolata. Vsak skavt mora biti poslanec — apostol dobrega. Vsak dan vsaj eno dobro delo! Po maši smo se vsi zbrali na skupnem zbornem mestu. Rog je zatrobil, stopiti smo v pozdrav in dva Skavta sta počasi dvigala zastavi: skavsko in državno. Eden od skavtov je glasno ponovil skavtske zakone. Po dviganju zastave nam je starešina nakazal dnevni red. Po pozdravu „bO'dite priprav-ljenii“, je zadonelo — iz mladih src odtočno in krepko „vedno pripravljeni" — Nato smo šld k zajtrku. Dopoldne so se vrstile razne poučne igre. Popoldan pa je bil dotočen za -umivanje in kopanje pri slapu. Voda ni bila mrzla, tako smo se prijetno skopali. Jutri bo nedelja, Gospodov dan, za katerega se je treba pripraviti. Naša četa je imela v načrtu, da gre na Ojstrnik! Ko smo končali pri tabornem ognju, smo hitro zlezli v spalne vreče in zaspali. Znamenje z rogom je bilo skono nepotrebno. V nedeljo, dne 26. julija nas je „Budni gams" dvignil kmalu po peti uri. Malo počasi smo zlezli iz spalnih vreč. Končno nas je glas ..Skrbnega gamsa" spravil na noge. Umivanje je bilo hitro končano in tudi zajtrk. Dobro smo se založili. Pot je dolga! Že pred 7. uro smo jo ubirali skozi taborišče mimo Ovčje vasi proti Ukvam. „Izvidni gams" je stopal na čelu kot vodnik ... Ko smo prišli iz Ukev, se je začela pot vzpenjati. Mahali smo jo kar po cesti, za bližnjice namreč -nismo vedeli. Za dobro voljo je skrbel ..Zgovorni gams". Ker se je začela pot močno vzpenjati. Začeli smo močneje piihati. (Pot se je vila ob žuborečem potoku. Kmalu smo bili na Bistriški -planini. Zagledali smo skupino hiš in veliiik hlev, kj-er je bito veliko živine. Na drugem -grebenu je (Stela kapelica Marije Snežne, ,,1-zvidnli gams" je poznal kraj in je kmalu našel -svoje domače, ki so nam po- k O človečanskih pravicah -Skoraj v vseh državah obstaja „Liga za človečanske pravice", Bistvena naloga in namen te organizadije je v tem, da Propagira in utemeljuje enakopravnost in dnakovrednoisit človeka, da se bori -pro-ti vsaki diskriminadiji iz jezikovnega, narodnostnega ali verskega vidika. Ravno ta dis-kri-rriinacija je tekom zadnje svetovne vojne uničila milijone ljudi raznih narodnosti, Posebno pa še Židov. Posebno poslanstvo pa ima ta liga rav-no pri mladini, kateri je treba v zgodnji mladosti vcepiti spoštovanje do sočloveka, Pa naj si bo te ah druge narodnois-ti, naj a‘ bo te ali druge veroizpovedi, saj vidimo ih beremo, da se tudi drugi vatikanski kion-nil obširno peča s temi vprašanji. Avstrijska liga za človečanske pravice ie priredila 17. in 18. oktobra poseben seminar za pedagoge in vzgojitelje. U-vodni referat je imel univerzitetni pro-fesor Thi-rring — kd -je (predsednik Lige —. »O humanizmu v atomski dobi". Podpred-sednik Lige univerzitetni profesor dr. Lug-mayer je razpravljal o človeški osebi kot °snovi človečanskih pravic, V-išji študijski svetnik dr. Gorlich je posvetil svoja izva-i&hja temi ..človečanske pravice in šola". Seminar je Liga zavestno sklicala na Gra-dišča-nsko, kjer živijo tri narodnosti: Madžari, Hrvati in Nemci. In še posebno v Obervvart, -kjer so tudi v verskem pogledu zastopane tri veroizpovedi: katoličani, protestanti in kalvinoi. Razume se, da j-e bilo mnogo govora o odnosih narodnostih in verskih skupnosti, da se je mnogo govorilo o tozadevni nalogi Lige, ki ima tudi pri nas v Avstriji veliko in vzvišeno nalogo že med mladino propagirati spoštovanje do so-člo-veka, posebno še spoštovanje in enakopravnost narodnostnih manjšin n-a Gradiščanskem in Koroškem. V sliki in besedi so imeli udeleženci priložnost, da vidijo in slišijo tudi o problemih in težavah gradiščanskih Hrvatov in Madžarov ter koroških Slovencev, ki so isto-tako v tem seminarju sodelovali. Pri nedeljski službi božji pa je pater Ivan Tomažič iz Dunaja govoril o krščanski dolžnosti strpnosti in spoštovanja od človeka do človeka. Prosvetni minlilster Biffl-Perčevič je poslal seminarju pozdravno pismo, ker je bil službeno zadržan. Naši skavti na Ojstrniku vedah, ikj-e -bomo dobilli vse potrebno za sv. mašo. Pozdravili smo se. V-r-eme je bilo krasno. Nudil se nam je lep pogled proti Sv. V-išarjam in skalnatim skupinam na drugi s-tranli doline. Ko smo se malo odpočili in prišli do sape, smo vzeli vse potrebno in se napotili na drugi -greben k cerkvici. Kmalu je zapel zvonček in povabil vse prebivalce, ki so bili na planini k sv. maši. Po isv. maši pa h kosilu, ki nam je dobro teknilo. Kaj tudi ne, saj smo bili utrujeni in lačrii. No -in sedaj? Gremo na vrh Ojstmika! Rečeno — storjeno! In že smo se vzpenjali proti vrhu. Med -potjo smo opazili dišeče murke in -si j-ih natrgali. Kako lepo so dišale. Že smo na vrhu! Krasen pogled na vso Ziljsko dolino. Videli smo Proseško jezero, -Sv. Štefana, Goriče, Blače, Sv. Pavla in 'tja preiti Sv. Juriju in Dobraču. Cela dolina je bila pred nami ko-t na dlani. „Tu-kaj je -lepo, napravimo si šotore", se je oglasil ..Zgovorni gams". Pa je bilo res prijetno. Da ni bilo pretoplo je poskrbela prijetna gorska sapica. Začeli smo peti: ,,Na pla-nincah Luštno biti", ..Zakrivljeno palico v roki", „Tam, kjer teče bistra Žila". „Pre-udarni gams" nas je opozoril: „Treba bo iti", in vsi smo enoglasno zaklicali: „Ne še, ne! Ostanimo še tu!" Malo smo še posedeli. Potem smo se slikali, nato pa smo jo ucvrli navzdol. Kmalu smo bili spet pri pastirskih -kočah. Lojzek nam je preskrbeli mleka, ki -smo ga hitro spravili pod streho. Usedli smo se na mehko travo in začeli prepevati. Pastirji Sn drugi gostje so začeli Vleči na uho nalše viže. Približali so se nam in nas poslušali. To nas je še 'bolj podžgalo, da -smo še bolje zapeli. Toda čas je hitel. Kazalec na uri je že kazal nekaj čez tri. „Pot je dolga in treba bo odriniti," je zabrundal ..Preudarni gams". Poslovili smo se od naših dobrotnikov, se jim zahvalili, stopili v vrsto in s pesmijo odšli v dolino. Navzdol je šlo hitreje in lažje. S prijetne poti po gozdu -smo zavili na cesto. Tam ni bilo teko prijetno in sonce je pripekalo, da ismo se potili. Srečevali so nas razni avti. Ko smo bili nekako na pol poti do Ukev, nas je dohitel Fiat 1500. Ustavi se, šofer se skloni ven -in reče: ..Stopite hitreje, iz Ukev vas popeljem v tabor." Gospod je bil Itrgovec, ki nam je vozil zelenjavo in nas je poznal. Ker smo bili daleč narazen, smo (se zbral 'in pospešili korake. Pa ni bilo treba iti v Ukve. -Gospod je -s svojim vozom prišel nam naproti. Obkolili smo voz, in računali, 'kdo se bo peljal. Bito nas je trinajst. Nesrečna številka, bi kdo -rekel. Pa tokrat se je (izkazalo, da je srečna. Gospod je začel razporejati. Spredaj trije, zadaj sedem in v prtljažni del trije. Vsi smo bili zadovoljni, da ne bo -treba kateremu kresati peš po prašni cesti. Sedeli smo sicer natlačeni kot sardine v škatli. Voz je kar letel, da nismo niti ceste čutili, šofer se je bal policije. Malo je gledal sem in tja, če bi se prikazala kaka „bela“ glava. Pa ni bilo -nikogar. No, ko smo čakali na stranski cesti, da pridemo v vrsto na glavno cesto, je švignila pred nami policija — dve „beli“ glavi na motorjih. Kaj bo sedaj! šofer je gledal, če bosta ustavila. K sreči sta šla naprej. Rešeni smo! Tedaj je pritisnil na plin — voz je zaplaval na glavno cesto, nato na levo, mimo Ovčje vasi in v petih minutah smo bili v' taborišču. Tržačani so nas obkolili in -se niso mogli načuditi in nasmejati, ko je prilezlo toliko gamsov iz avtomobila. Seveda -smo se zahvalili dobremu gospodu in ga povabili, naj pride spet kmalu s sadjem v naš tabor, kar je tudi storil. ..Prebrisani gams" nam je napravil čaj in ko smo se osvežili, je minila tudi utrujenost. Pri tabornem ognju smo se dobro počutili. ..Zgovorni", ..Preudarni" in „Prebri-sami gams" so poskrbeli za smeh in kratek čas. Ponedeljek, 27. avgusta, je bil dotočen za telesni počitek. Po počitku smo šli k slapu, nato pa je bila skušnja prizorov za nastop pri tabornem ognju. Kaka dva kilometra više v Zajzeri so taborili italijanski skavti iz Gorice. Imeli so na programu dan bratstva, zato so povabili na obisk naše sikavte. Šli so samo nekateri. Iz naše čete smo šli štirje. Lepo so nam poisitregl-i, nato so pri tabornem ognju pokazali razne smešnice in duhovite prizore. Nastopile so tudi naše skupine. Kar lepo je bilo in -marsikaj smo se naučila od njih. Prišli smo pozno ponoči v taborišče. V torek, 28. avgusta, nas je dvignil kot ponavadi rog ..Budnega gamsa". Mašo smo imeli -pozneje, ker so imeli mašo- prej naši prijatelji od bistre Soče, ki- -so bili prišli prejšnji dan k nam na obisk. Imeli so pred seboj še pot na Višarje, zato so morali prej vstati. Nam se ni nikamor mudilo. Vreme se je nekam kisalo in je zgledalo, da bo popoldan padalo. -Kljub temu se je večina naših gamsov odpravila z Drznim Jelenom, članom Openske skavtske čete pri Trstu, na bližnji hrib. Ob 11. uri smo dospeli do zavetišča Pellerini. Pripravili smo si čaj in se okrepčati. Zavetišče stoji na višini 1500 metrov. No in od (tem smo po eni -uri hoje dospeli na vrh, 'ki je visok 2313 m. Pot ni (Dalje priho-dnj-ič) KAZAZE (Bili smo na Sveti gori) Po devetdnevnem dežju smo le imeli lopo vreme, ki je bilo primerno za naše potovanje. Najprej smo se ustavili na Brezjah, tam smo opravili sv. daritev, pri kateri smo goreče molili in prepevali. Prosili smo Mater božjo za dober uspeh koncila, za našo mladino in za prenovitev naših župnij. Vsak pa je še imel kakšno prošnjo, ki jo je položil Mariji v naročje. Okrepčani z angelskim kruhom smo zasedli avtobus in se odpeljali proti planinskemu svetu. Vozili smo se skozi gorovje, kjer smo opazovali Sledove prve svetovne vojne. Tu smo videli še skrivališča, bunkerje in pa več pokopališč, kjer počivatjo vojaki iz prve svetovne vojne. Občudovali smo planinske kraje. Med potjo smo zapeli tudi razne narodne pesmi. Tako nam je hitro tekel čas. Prišl' smo v Trento, kjer smo se ustavili za pol ure. Ogledali smo si lep spomenik pisatelja in pesnika Simona Gregorčiča. Ob tej priliki smo si tudi ugasili žejo z dobro Vinsko kapljico. Nato smo se napotili proti Gorici, kamor smo prišli zvečer. Tu smo tudi naše želodce potolažili in prenočili. V nedeljo, ob pol 6. url zjutraj smo spet odšli. Kmalu smo bili pri Sveti gori. Za pokoro smo šli peš na goro. Tam smo opravili nedeljsko dolžnost in prosili našo nebeško Mater, da bi nam izprosila pri svojem (Sinu duhovniških in redovniških poklicev in za nisijonske dežele in misijonarje. Dalje smo prosili za naše družine, da bi se zopet oglasila družinska molitev po naših hišah. Nato smo se poslovili od toga lepega svetega kraja. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo g. Sinčniku, ki nam je' vse Itako lepo razložil, ker bi sicer ne imeli mnogo od našega potovanja. Vožnja je šla proti morju, kjer smo se dvakrat ustavili, da smo si ga malo ogledali. Nato smo se vsedli zopet v omnibus, ki nas je zapeljal do Postojne. Tam smo spet izstopili. Večina je šla v Postojnsko jamo. Ko smo isi jo ogledali, smo se spustili proti Ljubljani. Iz Ljubljane smo se napotili proti domu. V gostilni, kjer g. Sinčnik zmerom pogosti svoje popotnike, so nas čakale že piške. Sedaj smo vsi pozabili na post, ki smo si ga prej naložili. Ko smo posedli za mizo, smo opazili da g. Zergoja ni med nami. Mislili smo si, da smo jih kaj razžalili. Nekateri ;so rekli, da še iz brevirja molijo. Ko smo se vrnili v avtobus smo opazili, da so bili močno žalostni. G. Sinčnik je nam povedal, da so jim mama umrli. Ta novica je vse pretresla in solze so nam stopile v oči. Preden smo se razšli, smo še molili za umrlo mater. G. Zergoju pa smo izrekli iskreno sožalje. Cela župnija je čutila z njimi. V torek je bila vsa fara na pogrebu Helene Zergoj. S tem smo tudi dokazali, da mi našega dušnega pastirja res ljubimo in spoštujemo. Saj so res kakor pastir med svojimi ovcami, ker se tako trudijo, da bi vse pripeljali na dobro pašo. Vsi naši farani želijo, da bi nam inštalirali našega g. Florijana Zergoja, kakor so to storili tudi v drugih farah. Ne bomo nehali moliti in prositi, dokler ne bomo uslišani. Saj je sam božji Sin rekel: ..Prosite in se vam bo dalo, trkajte in se vam bo dprlo!“ Tragična smrt dr. Vso spodnjo Koroško je pretresla tragična smrt boroveljskega župnika dr. Ge-ramba Edgarja, ko se je prejšnjo nedeljo ponoči vračal iz Celovca s svojim malim busom, pa je na ovinku pri 2-ihpoljah iz neznanih vzrokov zavozil v obcestno drevo s toliko močjo, da so na posledicah umrle kar štiri osebe. Gospod župnik je namreč peljal romarice, ki so se vračale iz Italije domov, a se je pri tej vožnji on sam tako hudo poškodoval na glavi, v oprsju in na nogah, da je po treh dneh silnega trpljenja podlegel poškodbam, tri gospe-romarice pa so umrle že prej. Ostale romarice, ki so bile lažje poškodovane, so še skoraj vse v deželni bolnišnici. Gospod doktor boroveljski, kakor so ga navadno klicali, je bil markantna osebnost, kii je po svojem delovanju bil poznan po vsej boroveljski dekaniji. V teku 32-letne-ga župnilkovanja v Borovljah je namreč oskrboval kot soprovtizor vsaj od časa do časa tudi sosednje župnije, med drugo svetovno vojno pa je v velikem delu dekanije oskrboval bolnike in vernikom delil svete zakramente, ker je bili vešč slovenske besede. Pa tudi kot katehet na glavni šoli Veličasten pogreb pokojnega prošta Antona Benetka Pokojni Mohorjani nam v teh dneh pravijo: „Mi smo naročili bukve sv. Mohorja, naročite jih tudi vi.“ Bog daj večni pokoj umrlim udom Družbe sv. Mohorja za leto 1885. Apače. — Markovič Matevž, farni oskrbnik; Božič Tone, cerkovnik; Bute Andrej, Jagovc Jernej, kmeta; Jagovc Ana, pevka: Lakonik Lenart; Lekše Marija, krčmarica; Pirčer Marija, kmečka hči. Loga ves. — Kaki Matevž, obrtnik; Wur-zer Luka, Wurzer Han., Sleiher Bošt., Ko-venčič Ferjan, posestniki. V sredo, 21. Oktobra popoldne, se je zbrala ogromna množica ljudi, da v tihi žalosti in pobožni mdMtvS vzame stovo od ljubljenega, nadvse dobrega gospoda prošta, ki ga je Bog v svoji' neskončni ljubezni in previdnosti poklical iz doline solz v nebeško domovino. Prostorna cerkev se je napolnila do zadnjega kotička z verniki iz St. Rupenta., so- sednih župnij in še iz drugih dekanij in med skupno mOlOtvijio sv. rožnega venca, so žalni gostje kropili truplo pokojnega prošta in bivšega dekana. Iz obraza blagega pokojnika je odseval svati mir božji, kakor da bi se hotel kar spet prebuditi. NI čuda, da se je zbralo k pogrebnim svečanostim veliko števtilo duhovnikov, kakor le redko kdaj pri kakšnem duhov-niškam pogrebu. Od stolnega kapitlja so bili navzoči štihje dostojanstveniki, iz Št. Pavla v Labudslki dolllinli je prišel mil. g. opat SChneidar, duhovniki pa so prišli iz vseh treh naših dolin in tudi iz sosednje lavantinske škofije je prišlo več č. sobratov, da prisostvujejo maši zadušnici. in pogrebnim obredom. Pred slovesno žalno mašo so molil du hovniki večernice za dušni mir pokojnega. Ob 3. uri se je pričela slovesna maša za-dušnica, ki jo je daroval mil. kanonik A. Zechner ob asistenci č. g. Martina Hoti-miitza, kaplana v Plibeiku in č. g. Leopolda Sillana, kaplana iz Velikovca. V svojem nagovoru je mil. g. kanonik nakazal življenjsko pot blagega pokojnika, ki je zagledal luč sveta 19. maja 1877 v Grižah pri Celju in sprejel še na dan rojstva milost svetega krsta. Božja previdnost je vodila pridnega Antona v gimnazijo in v bogoslovje, kjer se je z veliko gorečnostjo pripravljal na vzvišeni duhovniški poklic. Edgarja Geramba je šlo Skozi njegovo šolo vse, kar se je šolalo v Borovljah. V dušnopastirskem delovanju je bil nedopovedljivo požrtvovalen. Posebna oznaka njegovega dela pa je bila skrb za mladino, Za njo je pokajnli doktor žrtvoval vse. V nagrobnem govoru je označil to potezo na pokojniku boroveljski župan Sorgo takole: „BL1 je mladini oče, učitelj, vzgojitelj in tovariš v igri". V boroveljskem župnišču je bilo vedno polno mladine in dr. Garamb jim je bil vedno na razpolaga. Iz svojega globokega znanja je mladino bogatil na sestankih, dal jim pa tudi mnogo prilike za glasbo in šport. Prav za nje sl je nabavil tudi mat bus, ki je bil vedno na razpolago za potrebe predvsem farne mladine. Dr. Geramb je bil rojen v Celju pred 70. leti in je bil sin častnika avsitro-ogrske vojske. Največ je študiral v Celju, nekaj časa tudi v Gorici in na češkem, bogoslovje v Inomioistu in Rimu, kjer si je pridobil trojni doktorat. Nekaj let je nato kaplanova! v mariborski škofiji, nakar se je preselil v krško škofijo in bil kaplan v Celovcu in provizor v Zrelcu, leta 1932 pa je Novo mašo je zapel 19. julija 1906 v Grižah in je potem deloval med drugim v Črni, na Svetih VUišarjah, v Železni Kapli, v St. liju na Dravi, v Št. Juriju na Vinogradih. Od tam ga je poslal nadpastir leta ;911 na visoke Djekše, leta 1924 je bil poklican na Žihipdlje in slednjič leta 1928 za prošta in dekana v Tinje. Že leta 1934 je bil limenovam za kpinziistoriialnega svetnika. Povsod je bili dober dušni pastir in hotel postati vse vsem, da bi vse pridobil za Kristusa. Do leta 1959 je neumorno deloval med svoijiimli ljubljenimi ovčicami. Ko so mu radi Visoke starosti že pojemale telesne moči, je še vedno deloval nin pridigava! vernikom s pisano besedo, ki so jo bralci „Nedelje“ teden za tednom brali z velikim zanimanjem in duhovno koristjo ter hvaležnim srcem. Pretresljiva je bila njegova duhovna oporoka, ki jo je g. kanonik prebral. Iz nje smo razvidelM in občutili vso njegovo veličino in ponižnost, globoko vero in očetovsko ljubezen, ki jo je izkazoval vse svoje duhovniško življenje. Njegova zadnja beseda je bila: Na svidenje. Po slovesni sv. maši se je v imenu škofa, ki je trenutno v Rimu, zahvalil pokojnemu proštu mil. g. prelat dr. Kadras, za vse žrtve, ki jih je blagi prošt doprinesel povsod, kjer je deloval lin poudaril posebno njegovo vzorno duhovniško življenje in globoko prepričanje o svojem vzvišenem duhovniškem poslanstvu. Zaključili je svoj nagovor z željo, da bi nam pokojni prošt iz nebes pomagal in izprosil od Boga, da bi nam nikdar ne manjkali takšni duhovniki, kakor je bil on, duhovniki po Srcu Jezusovem. Pogrebne obrede je opravil mil. g. prelat dr. Rudolf Bitimi, sedanji predsednik duhovniškega udruženja Sodalitete presvetega Srca Jezusovega, čigar predsednik je bil rajni prošt skozi dolgo vrsto 25 let. Db odprtem grobu se je zahvalil č. g. dekan Kanduth za vso ljubeznivost in pomoč v dušnopastirskem delu in posebno Rožek. — Godec Jan., župnik; čemer-njak Jože, Derzola Janez, Donersbacher Urban, Hochkofler Janez, Kleinberger Jože, Reichman Prima, Ropač Jak., kmetje; Pahernik Ana, Pečnik Urša; Šolska bukvama; Trupe Liza, Žihpolje. — Podlipnik Jan., župnik; Mač-nik Greg., učitelj v pok.; Ravš, Knježnik, Lipič, Tumpelj, Kulnik čiževski, Hrastnik Golšovski, Kranjc Homški, kmetje; Klocar, kočar; Humrov Janez, Lazarjev Jože, Fer-načnikov Mat.; Briclja, kmetica; Ferlič, Pri-mik Jožefa. Rebrca. — Mulller Juri, župnik; Pirovec Blaže, Markel Leop., Cimo as ar Lorene, Cim-pasar (Matevž, Kaiser Matevž, kmetje; Tri-belinik Marija, dekla; Riegl Janez, delavec; Pirovec Jakob, km. sin; Erliih Ana, lomečka hči. za svetdl zgled svetniškega duhovniškega življenja in delovanja. Č. g. Zeleh en se je pokojnika spomnil s prisrčnimi besedami lin rekel med drugim, da si šteje župnija v veliko čast, da bo njegovo truplo in blago srce počivalo v blagoslovljsm zemlji v Št. Rupertu. Tam se bodo verniki še zbirali ob njegovi gomili in sprejemali tolažbo in blagoslov ob njegovem grobu. V imenu timjške župnije in dekanije se je zahvalil mil. g. prošt L. Trabesinger za vzgledno in goreče delovanje v Tinjah. Naj bi bil naš priprošnjik v nebesih. V imenu tinjiske občine in cerkvenega odbora se je poslovil zastopnik tinjiske občine in poudaril zlasti veliko srčno dobroto in ljubeznivost rajnega dušnega pastirja in prošta. To je bilo slovo od dragega nam prošta, ki je bil res pastir z očetovsko dobrim srcem, vednilm in veselim značajem, ponižen in skromen pred ljudmi, a velik pred Bogom. Gn, ki mu je vse življenje tako zvesto in vdano služil, naj mu obilo poplača vso skrb in ljubezen za neumrljive duiše v božjem kraljestvu. Na svidenje nad zvezdami! V mnogih slovenskih župnijah je pokojni prošt Anton Benetek blagoslavljal nove zvonove postal mestni župnik v Borovljah, kjer je neumorno deloval do svoje tragične smrti. Minulo soboto je bili veličasten pogreb pokojnega dr. Geramba v Borovljah Pogrebne obrede, sveto mašo in govor je imel mil. g. generalni vikar dr. Kadras, pokojnikov sošolec; poleg številne duhovščine, šolskih otrok, mladine in ogromnega ljudstva so pokojnika spremljali na zadnji poti tudi civilne oblasti z županom Sorgom na čelu, ki se je tudi v imenu vseh Borovlja-nov poslovil od njihovega župnika. V priznanje velikih zaslug je boroveljska občina določila, da so dr. Geramba položili v grob, ki leži na častnem mestu tamošnjega park-pokopališča. Vse za šport -od kolesa do televizije -na zalogi pri PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Go. Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281 Narodna pesem na Koroškem Kot zaključek letošnjih polletnih razstav je pripravil deželni muzej v Celovcu zanimivo razstavo o Narodni pesmi na Koro-Škem. Goste, ki so mnogoštevilno zasedli muzejsko avlo, je pozdravil dvorni svetnik Prof. dr. Moro. Zahvalil se 'je organizatorju dr. Koschierju, prof. Anderluhu, predvsem tudi dr. Cziganu, ki je sestavil slovenski del na tej razstavi. Govornik je poudaril, da je ta razstava namenjena Koroški, ki je domovina nemško in slovensko govorečih. Ob tej priložnosti je čestital prof. Kleinertu k življenjskemu jubileju, katerega razstava slik pod naslovom „Kaktusi“, je bila istočasno otvorjena. Uvodni referat dr. Koschierja se je ba-Vil z znanstvenim ozadjem in zgodovinskim razvojem zbiranja narodnega blaga. Stremljenje se je porodilo v času romantike. Oče narodopisja je bil nemški znanstvenik Her-der, ki je s svojimi navdušenimi razpravami ponesel svoje ideje o veliki vrednosti narodnega blaga in smisel za zbiranje pesmi iin drugih stvaritev ‘ljudske umetnosti nulo med slovanske narode. Med nemškimi Pisatelji so se prvi bavili s tem Uhland in Lilienkron, ki sta rada uporabljala tudi na-rodne motive. Mejnik v zbirkah narodnih Pesmi pni Nemcih pa ije bila Arminova iz-da';a „Des linah en Wnndeirhorn“, ki je znamenita selekcija najlepših nemških narodnih pesmi. Sledilo je več znanstvenih raziskav, ne samo med Nemci ampak tudi med Sinvani. V Avstriji je izdal prvo znamenito zbir-o Ziischlka. Miilbeirndorfer je prvič na Koroškem zbral, uredil in izdal nemške koroške narodne pesmi. Tedaj je bila cvetoča doba za' narodne pesmi Pogačnik in Her- risches ViOllksblat“, kjer se je oglašal tudi Matija Majer Ziljški. Tudi Kopitar je obdelal iin objavljal narodne pesmi v časopisju. Ahacelj je bil velikega pomena za ko-rdško slovensko narodno pesem. Šeinig je v sodelovanju s Hermannom izdal besedila. Kot prvim pa se je Slovencem posrečila sistematična in zelo popolna izdaja narodnih pesmi, urejenih po krajih iin pokrajinah, to so 'monumentalni 4 zveZki narodopisca Strekjja, katerega delo ima prav danes neprecenljivo vrednost. Pozneje se je s tem 'delom v Ljubljani bavil France Marolt in drugi. Med njimi so zelo pomembni Oskar Dev in ŠVikaršič. Pogačnik je znamenit po svojih glasbenih zapiskih. Poleg teh je seveda nelštelto drugih morda ravnotako pomembnih kot Tomc, Kramolc itd. V Ljubljani že nekaj let deluje narodopisni inštitut, ki izdaja lastno glasilo tkzv. »Etnograf ... Na Koroškem si je na tem področju ustvaril ime dr. Fr. Cigan. Skozi razstavo je vodil dr. Koschier. Razstava je sestavljena po znanstvenih vidikih im je zelo natančna. Fotografije, razni notni mateiiial, 'instrumenti, znanstvene knjige, phistni zapiski, originalne stare knjižne izdaje, zvežki z besedilom in z notami, torej od skrajno preprostega do najmodernejšega kot so magnetofonski trak im plo- šče. Vse to je razporejeno in sistematično razstavljeno. Od prvih skromnih začetkov, do zadnjih velikih uspehov in dosežkov, ki jih je ustvaril in ohranil narod sam. Dve vitrini sta posvečeni Slovenskemu narodopisju, ki pa morda v tej zoženosti ne moreta podati tako popolne slike. Slavnosti ia otvoritveni razstavi so dali okvir prvič znana družinska pevSka Skupina Wildhaber s svo-jiim nadvse čistim in prijetno zvenečim petjem, drugič pa pevska skupina iz Štebna 'in kvartet iz Sel. Petje je navdušilo nemško in slovensko govoreče Občinstvo. Tudi danes iščemo in zbiramo narodno blago. V Golovcu se je sestal dijaški narodopisni krožek pod vodstvom dr. Cziga-na, ki bo .iskal, zapisoval, zbiral in pozneje morda znanstveno obdelal to preprosto narodno umetnost. Naj bi bila stvar nas vseh, da opozarjamo iin zbiramo ostanke naše lastne preteklosti. Koliko preprostih lepih pesmi se je v ustnem izročilu ohranilo. Koliko knjižic — tiskanih in na roko pisanih še najdemo po naših hišah. Koliko je še starodavnega orodja, za katero ne vemo imena. Koliko je ljudi, ki so jim take stvari samo v napotje, ki v svoji nevednosti ne cenijo in ne spoštujejo ničesar, kar jim trenutno ni v korist. Kaj šele da bi vedeli za vrednost tega, kar je narod v svojem stoletnem življenju ustvaril, ohranjal in vedno nanovo blikoval in izpopolnjeval. To je narodna kultura v prvotnem in najglobljem pomenu. —smk — Otvoritev ceste Cirkovce — Komelj tfian sta jzcja]a besedila, tudi slovenska. To Je bi'1 čas, ko je deloval na Koroškem To-maž Kosohat, ki je vzel za svoje znane pe-StT1i marsikateri motiv iz slovenskih na-rodnih pesmi. Začel je izhajati časopis „Das eutsche Volkslied“. Tradicijo sta nadalje-znana narodopisca in ljubitelja naro-10Pisja prof. Primus Lessiak in Sthiittel-|0iPf, ki sta zbrala nešteto narodnih, po-obno kot na Nižjeavstrijskem. Pozneje pečamo imena Asenbauer dn Wiegele, ki a se odlikovala z zbirkami pesmi, v kate-sta upoštevala tudi zborovsko petje, ^adnji veliki v tej skupini je bil Roman -ayer. v katerega zapuščini so našli nad bilj^ 2aP'lS^ov- v novejši dobi so si prido-ki , zas‘u8e za narodne pesmli znanstveni-5 . Kolitsch s svojim registrom in s Rodovino prof. Lexer, nadalje Hugo Pr Moro. Prva svetovna vojna je r).a mila to plodovito delo. Po prvi svetov-iskV°^n'- Se ustanovilo udruženje za raz-0 ayo 'm zbiranje narodnega blaga tkzv. ^sterreichisches Volkslied Unternehmen’. rugi svetovni vojni ima velike zaslu-Prof. Anderluh. Zn^ec* Slovenci se je misel na zbiranje in vič nstveno obdelavo narodnih stvaritev pr-J>.0roc®a v času romantike. Vuk Kara-*L In Stanko Vraz sta objavljala v „Illy- Žitna letina EWG letos rekordna sWatiSti-6™ uract Evropske gospodarske Ve p0s^ 'je javil te dni, da so imele drža-lPbin W0P9ke skupnosti leta 1964 rekordno tor, ter so pridelale 58,6 milijonov vključno Ikoruzo, ne pa riž. Pre-la| ^'so 'rekordno leto 1962, ko so pride-Poiel ^ mi':*‘j°na ton raznih žitaric. Dva rekordItina raz‘0'Sa> Ua ISO dosegli letošnji ^na ’ povečana obdelana povr- VremZa ^S0r1'00 '’in ječmen ter zelo ugodne razmere. Povprečni hektarski clva S.'e let°s presegel letno povprečje za ha p1'0*3 m se povzpel na 27,3 stote na Ce ia- e*°tna količina letos pridelane pšeni-li6n'c,^.zaostaja z 29 milijoni ton za od-i letos °^no ^962 z 29,6 milijoni ton, ker je kpari Pa'bel predvsem pridelek pšenice v jO'1 0 stavka že nisem več slišal. Dr. . 2 .an6u se je ob mizi sklonil in segel , gam C0-.navzc‘° ’ 'n so se Pod nosa^1’ i50 en Porogljiv pogled iz zelenih oči ,ak„^l, potem sem padel z brezmočnim ' me 1 om lV globino... dalje, dalje, dokler 1 zaignniH vzburkani valovi ledeno • rz*e vode. n1g'.a'<0r v megli sem zagledal nekak pla-i Poiii,rv"iTi S*'Sa' Se nekak krik, oglušljiv hrup, , na r.l]S^0 Piščalko! Ko sem pa spet prišel je vladala okoli mene tišina in J o]ij~ 'Mirna tema. Izpljunil sem umazano ) %ab 0, te^o krar aazal name, vendar sem hotel še en-zbirajoč svoj pogum da svoje moči lah-Pfej A U;Pl0'rahiim. Splaval sem nekoliko na-, alj-točen, da kljubujem vsem grozotam, in h;! ko sem, zb ko ihadnok,nvnosit, uvidel, r\>,-, Ulpomhlilm .Onltaru' U'$0je ua umrem, če mi je biilo tako ?. vicj^0'. ^aPlja žareče tekočine je padla ^ a in siknila poleg mene v valove. I) toSK 1 , Sem• da moram vzlic svoji odločil in g zmazneti. še ena goreča kaplja — 0na, čedalje več! Dotaknil sem se trhlega droga stebra in sunil ob opolzki les, dosegel sem torej mejo svoje mokre kletke. Vedno več ognja je deževalo in le težko sem se vzdržal, da nisem od strahu zarjovel. Dasl sem se vzdržal zaradi težke obleke le z naporom vsega mišičevja na površini vode, sem vendar dvignil glavo in odprl oči. Kaplje so prenehale, toda kazalo je, da se mora vsak čas strop podreti name. Zakaj gornja soba je bila vsa v plamenu. Kaplje gorečega petroleja iz svetilke so pronicale skozi špranje v tleh — kajlti odprtima smrtne pastti se je bržkone samo-gibno spet zaprla. In pokajoče piodnice so grozile, da se vsako minuto zlomijo. Hujši j;e postajal žar plamena, da sem mogel spoznati skoraj gnile preperele stebre, ki so nosili poslopje, in sledove plime in oseke na zidovih, z blatom pokritih — da sem mogel spoznati, da mi je bila rešitev nemogoča. Skoži podzemeljsko cev je ta greznica stalno prejemala dotok iz Temze. Po tej cevi bi ob oseki sledilo moje telo onim Masona, Cabdyja in mnogo drugih žrtev. Zarjaveli železni obroči so bili pritrjeni na zidu, ki je bil v zvezi s pogrezujočim se podom ■— toda najnižji trije so manjkali! Čedalje svatleje je plapolala strašna svetloba — svetloba, ki naj skoraj postane moja grmada. Toda ob njenem svitu sem še nekaj odkril: iz zidu je molel tram le nekaj palcev nad vodno gjladiiino... tik pod železno lestvo. „Mifost nebeška!" sem zahropel. „Ali bom imel toliko moči?" Nenadoma se me je lotila nepremagljiva ždllja, da bi se smejal. Dobro sem vedel, kaj to pomeni, in besno sem se ustavljal temu. Obleka me je tiščala ko železen o-klep. Kljub bodečim bolečinam v prsih in bijočim žilam, ki so grozile, da mi počijo, sem sli prizadeval prispeti do tramu. Počasi sem se mu približeval... Njegova senca je črno padala na grgrajoče valove, ki so zdaj rdeli nalik krvavemu ribniku. Nerazločen hrup — oddaljen ropot rrti je zamolklo udaril v ušesa. Bil sem že skoraj na koncu svoji sil, vendar pa že v senci trama! Če bi mogel stegniti roko kvišku ... Rezek krik je jeknil nad menoj: „Petrie! Petrie!" To je moral biti Smithov glas! Ne oprijemaj se tramu! Za božjo voljo! Ne d o it akni se tramu! Še nekaj sekund vztrajaj! Takoj bom pri tebi!" Še nekaj sekund ... Ali je bilo mogoče? Posrečilo se mi je, spremeniti svoj položaj, dvigniti bolečo glavo... in takrat sem doživel najbolj čuden prizor tiste noči: Najdand Smith je Stal na najnižjem obroču ... Držal ga je odurni grbavi Kitajec, ki se je držal tik nad njim. „Ne morem ga doseči!" Ko je Smith ves obupan to ugotovil, sem pogledal kvišku in videl, kako se je Kitajec vlekel za kito in kako je ta popuščala! Istočasno jie popustila lasulja, na kateri je bila pritrjena, in ogabna rumena krinka ... „Tu! Tu! Oh, brž, brž! Poskusite ga s tam doseči! Hitro! Hitro!" Oblak dolgih razpuščenih las je padel dkoflli Vitkih ramen, ko se je postava, ki je to spregovorila, pripognila in ponudila Smithu nenavadno rešilno vrv. Silno osupel sem v postavi spoznal dekle, ki sem ga tisti dan zasačil v Cadbyjevi sobi in ki me je zdaj iztrgala smrti. Moje oči so se ustavile v njenih — ki so bile od strahu široko odprte ... zame! Smithu st jt posrečile, da se je spretno zvil lin mi približal lažno kito, in z njeno pomočjo sem potem is krčevitim naporom svojih sil mogel pograbiti za najnižji obroč. Moja poslednja jasna predstava je bila, da se je strop nad nami zrušil in da je veliki, goreči prečni tram sikajoč ugasnil v vodi. Ob siju plamena sem spoznal na gornjem robu 'tramu, ki sem ga prej hotel oprijeti, dva bleščeča meča, ki sta bila tam pričvrščena z rezili navzgor ... „ Odrezani prsti...“ isem še zas tokal in se onesvestil. Kako je Smith napravil, da me je potegnil kvišku, vem prav tako malo, kakor vem, kako smo prišli skozi dim in plamen na prosto. Ko sem se spet zavedel, sem, oprt na prijateljev laket, sedel na cesti, ko mi je nadzornik Ryman držal čašo na ustnicah. Ostra svetloba mi je jemala vid. Razburjena množica se je gnetla okoli nas, od nekod pa se je stalno približevalo močno bobnenje. „To so gasilski vozovi," mi je pojasnil Smith, ki je zapazi! moje začudenje. „Shen-Yanova Štaouna je vsa v plamenu. Moj strel Ob padcu skozi tajno smrtno past je zdrobil gorečo petrolejko." Najvecja olimpiada vseh časov ATLETIKA XWII. oflilmipiiljslke igre so presegle vse, kar je sveit do sedalj Videl na teh tek-movdKSfiih. Tolkio je dal 27 novih otlimpij-etoih rekordov od sikuipno 36 panog. Zabeleženo je bilo oveim novih svetovnih rekordov iin tri izenačenija. Za primerjavo lahko dodamo, da j e-bilo doseženih v Rimu (1960) v boCjišiih tekmovallimh ipogojih 6 svetovnih rekordov, eden pa je bM izenačen. Samo 6 rimisiklih amagovalcev je ohranilo takratna prva mesita (Sneli na 800 m, Oerter v disku, Schmidt v troslkolku, Abebe v maratonu, Balasova v višini in T. Press v kro-gii). Ponovno pa je zmagala tudi štafeta ZDA 4X400 metrov. Morda brez izračuna ni opazno, da je bila premoč atletskih velesil ZDA in SZ v Tokiu manjša kot v Rimu. Obe deželi skupaj sta osvojil v Rimu 48 medalj (ZDA 26, SZ 22). V Tokiu pa samo 42 kolajn (ZDA 24, SZ 18). Najuspešnejše države po osvojenih medalj ah: Z1 Sr Br ZDA 14 7 3 SZ 5 2 11 VB 4 7 1 Neimlčilja 2 5 3 Roilljisika 2 4 2 Skupino je 20 držav dobilo medalje (od tega stotih 10). Zanimivo je, da tokrat ni bilo milti ene trajne zmage, ki simo ph gledal v Rimu Se štiri (vsakokrat ZDA — 110 m ovire, 'krogla, disk). Vsega so bile štiri dvojne zmage: vse za ZDA — 200 m, 110 m ovire, krogla, 100 m ženske. Predaleč bi šli, če bi hotel naštevati naj-uispeSmejSe tekmovalcev v Tokiu. Zapišemo samo, da imata atletinji McGuire in Kirs-zenisiteiin po 1 zlato 'in 2 srebrni kolajni, Randova pa vsake vrste po eno. Med atleti imajo po dve Zlati Hayes, Carr, Larrabee in Snel. Pri ženskah pa še Tamara Press. Med ostalimi bi v to posebno vrsto lahko z raznimi obrazložitvami uvrstili še Millsa, Roelantsa, Abebeja, Davlesa, Schmidta, O er terja, Holdorfa dm Matthevvsa ter atletinjo Balas, I. Press iin Gorčakovo. Kolajne so razdeljene: ZDA Z1 36 Sr 26 Br 28 SZ 30 31 35 Japonska 16 5 8 NemiSija 10 22 18 Italllja 10 10 7 Madžarska 10 7 5 folijska 7 6 10 Avstralija 6 2 10 ČSSR 5 6 3 Velika Britanija 4 12 2 Bolgarija 3 5 2 Nova Zelandija 3 0 2 Filmska 3 0 2 Romiumllja 2 4 6 Hoteni diska 2 4 4 Turčija 2 3 1 Švedska 2 2 4 Damska 2 1 3 Jugoslavija 2 1 2 Belgija . 2 0 1 Francija 1 8 6 Kanada 1 2 1 Švica 1 2 1 Etiopija 1 0 0 Baharmski otoki 1 0 0 talija 1 0 0 Južna Koreja 0 2 1 Trinlidad 0 1 2 Tunis 0 1 1 Kuba 0 1 0 Argentina 0 1 0 Pakistan 0 1 0 Pilipimi 0 1 0 Iran 0 0 2 Kenija 0 0 1 Nigerija 0 0 1 Mehika 0 0 1 Urugvaj 0 0 1 Irska 0 0 1 Gana 0 0 1 Brazilija 0 0 1 Končno stanje po točkah: SZ 606 — ZDA 581,5 — Nemčija 329,5 — Japonska 234,5 Italija 205 — Madžarska 175 — Poljska 151,5 — Ved. Britanija Pušnikova mama iz Loč ’ ; (Nadaljevanje s 7. strani) val motor, bi morali svojo Invalidno vozilo odpeljati kam v delavnico, sami pa počakati na omnibus z Radišani. Tako pa smo nadaljevalM vožnjo iin bili kmalu doma. V 'istam času so radiški romarji na Tr-isatu opravljali svojo božjepotno pobožnost, pri svoji maši peli in se kar niso ločili od Marijinega svetišča. Okoli pol dveh pa so le bili v Lovranu. Sedli smo skupaj k pripravljenim mizam. Vsem je samostanska hrana prav dobro dišala. Ko so bili želodci potcllaženii, pa so stopili pevci skupaj in zapeli par umetnih iin narodnih pesmi, da so se razlegale tja ven na vrt, na cesto in na imclrjie. Se mene je petje vzdignilo, da sem nazdravil sončnim Radiiišam, ki so rodile 'Sirebrmcmašnilka in obogatile pevce z izbornimi glasovi, še bi sedeli, še bi peli. a ura teče, nič ne reče, Radiiše pa so še daleč. Srčno, smo se postavili od pevcev in jiiim želeli srečno pot iin na svidenje! Tako je bilo naše srečanje ob Jadranu. Pa koga je še zaneslo iz Koroške v našo družbo? Pušnikovo mamo iz Loč! Vsako leto si privošči kako potovanje po jugu. Letos je spremila eno celovško gospo k morju. Ta'je stanovala v hotelu Beograd, ona pa se je raje zatekla v mirnejšo hišo k čč. sestram. Tu smo se spoznali im večkrat sedli isikupaj, ha smo po domače pokramljali Postali smo-sii tako domači, da smo jo naziivalli svojo „kan«ško mamo“, a tudi ona Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce za prah pri električnem podjetju Ing. A. Schlapper Št. Jakob v Rožu HOOVER- proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni. Neobvezna predvajanja ob vsakem času. je bila kar ponosna na „svoje koroške sinove. Marsikatere zanimivosti je pripovedovala s svojih potovanj. Ko bi jih hotela popisa-iti za „Naš tednik", bi jih bralci gotovo z zanimanjem brali, bolj kot moje kramljanje! Iz Lovrana je bila namenjena preko Tr-sata v Novo Gorico iin na Sveto goro. In res smo tam v zakristiji v spominski knjigi romarjev videli njen podpis, nje same pa ne. Prepričan sem, da ni prišla na Sveto 'goro oprezovat ali so njeni ,,koroški sinovi", kaj pridni pd duhovnih vajah, marveč iz pravega namena, da svetogorski Mariji predloži svoje prošnje za se In svojce, za Ločane in vse naše ljudstvo, za vse velike zadeve svete Cerkve. Kako je opravila to božjo pot in potovala domov, bo pa „isvoj'im simovom" povedala, ko jo v Ločah obiščejo. (Dalje prihodnjič) NA RADIŠAH bodo ponovno gostovali v nedeljo, 8. okt. 1964, ob 15. uri v farni dvorani študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE". Prisrčno vabljeni! SINGER, RAST & GASSER in GRITZNER-šivalne stroje vam nudli po najnižjih cenah Johan Lomšek Tl H O J A 2, P. Dobrla ves — Eberndort Telefon 04237 246 Zahtevajte cenilk! • Brezplačna dostava na dom dacui •za tiskarni Mad! Zahvala Vsem, ki ste nam ob nenadni, težki izgubi naše nepozabne, srčno dobre mame, gospe Helene Zergoi PETROVE MATERE V ŠT. LIPŠU, izkazali svoje sočutje in ste v našo veliko tolažbo v daritvi pogrebne sv. maše in v molitvi z nami za njihovo dušo prosili božjega usmiljenja, se iz srca zahvaljujemo: Naj vam Vsemogočni vso to vašo plemenito ljubezen v svoji božji dobrotljivosti bogato povrne! Posebno se zahvaljujemo mil. g. kanoniku Alešu Zechnerju in domačemu gospodu župniku preč. g. Mateju Nagele, vsem preč. gg. duhovnikom, združenim cerkvenim pevcem iz Dobrle vesi, Kazaz in Št. Lipša ter številnim faranom iz Kazaz, Št. Jakoba v Rožu, Sel in Žitare vesi. V duhu pokojne mame, ki je živo verovala v moč sv. maše in molitve, prosimo vse, da se še nadalje spominjate njene duše v sv. daritvi in molitvi. Št. Lipš, 21. oktobra 1964. Florijan, sin-duhovnik, Helena, Uršula in Ana, hčere, v imenu vseh sorodnikov. 135 — Avstralija 127,5 — ČSSR 101 — Franoilja 99 — Romunija 94,5 — Holaindiska 69 — Švedska 68,5 — Boiliganija 65,5 — Pimska 39,5 — Danska, Nova Zelandija, Švica po 38 — Kanada 37 — Jugoslavija 26 — Južna Koreja 23,5 — Belgija 19,5 — Iran 17 — Argentina 14 — Trimidad 13 — Jamaika 12 — Etiopija, Indija po 10 — Avstrija 9 — Bahamski otoki 9 — Irska, Brazilija po 8,5 — Mehika 7,5 — Kenia, Kuba 'po 7 — Ndigeria 6,5 — Španija 6 — Pakistan, Fitipibi, VAR po 5 — Portugalska 4,5 — Gana, Tunis, Urugvaj po 3,5. QLEDALISČE V CELOVCU Petek, 30. okt., ob 19.30: Die Landstreicher (Potepuhi); 3. predst. za abonmA—E, 3. predst. za GWG—petek, 1. predst. za podeželski petkov abon-ma. — Sobota, 31. okt., ob 19.30; Dic Zauberflotc (Čarobna piščal). — Nedelja, 1. novembra, ob 19.30 Zeit de? Schuldlosen (Cas nedolžnih) — poslednjič. — Sreda, 4. novembra, ob 19.30: Das Konzert (Koncert); 4. predst. za abonmA M, 4. predst. za GWG —Sreda; 2. predst. za podeželski abonmA—sreda. — Četrtek, 5. novembra, ob 19.30: Die Gold’ne Meiste-rin (Zlata mojstrica); 5. predst. za abonmA D, 5. predst. za GWG—četrtek, 3. predst. za GWK in podeželski četrtkov abonmA. KOMORNO QLEDALI§ČE Sobota, 31. okt., ob 19.30: Zeit der Schuldlosen (Cas nedolžnih). Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonmA. - DAMSKA MODA KLAGENFURT — CELOVEC Kramergasse 11 O Telef. 33-95 PRIPOROČA MODNE PLAŠČE in OBLEKE Velika izbira! Velika izb ira perila in blaga pri l HUmee Klagenfurt, Alter Platz 35 SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC PONEDELJEK, 2. 11.: 14.15 Poročila, objave Pregled sporeda. Dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar. Ljudski svetniki in priprošnjiki v novembro- - 18.00 Ljudski običaji ob smrti. — TOREK, 3. lili.15 Poročila, objave. — Žena in dom. — SREDA' 4. 11.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigrani®' - ČETRTEK, 5. 11.: 14.15 Poročila, objave. ' Ilolje je paziti, kot zdraviti se. Samospevi. l’0ie dr. Anton Feinig, pri klavirju Mira Pehani. -TEK, 6. 11.: 14.15 Poročila, objave. Od petka <|0 petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Dorna^ vesti zbira Blaž Singer. Vino v slovenski kiij>s' Litcrarno-glasbcna oddaja prof. Janka Messnerja - SOBOTA, 7. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi ^ srca do srca. - NEDELJA, 8. 11.: 7.30 Duhovni na govor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in ščimo. LJUBU AN A 327,1 m NEDELJA, 1. nov.: 8.00 Mladinska igra: Zloi»' jena kitara. 8.40 Skladbe za mladino. 13.30 Sl°' larodne pesmi. 16.20 Beethovnova Peta simfonij^ 11.00 Iz Slov. simfonične glasbe. — PONEDELJE !. nov.: 8.55 Za mladino: Znanstveniki odkrivaj] esti kontinent. 12.30 Kitara, klavir in klavicen1! >al. 14.35 Poslušalci čestitajo... 20.28 SifflOT Loncert orkestra Slov. filharmonije. — 1 DR -J I. 1!.: 8.55 Radijska šola za sred. stop.: V slan ovarni. 12.05 Kmetijski nasveti. 14.05 ola za višjo stopnjo: O slov. narečjih. 14.35 J ninut za novo pesmico. 17.05 Koncert po i® J - SREDA, 4. nov.: 8.55 Pisan svet pravlji® godb. 12.05 Zreja plemenskih telic. 14.05 Ra 'u ka šola za sred. stop.: V sladki tovarni. 15.30 J mi iz Ribniške doline. — ČETRTEK, 5. U- ^ ,j ola za višjo stop.: O slov. narečjih. 1205 P0®^] konjskih kopit. 14.35 Poslušalci pozdravlja | .15 Baritonist Jože Čeme. 18.45 Jezikovni P^j 'ri. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi. " I EK, 6. 11.: 9.35 Pet minut za novo Pes®' 1 .05 Kmetijski nasveti. 14.05 šola za nižjo s1® o. 20.00 Violončelist Andre Navarra. — A, 7. nov.: 8.05 Akademski pevski oktet. ^ ;akdo naj vzame stoje. 9.25 Glasbena šola ^ . 12.05 Kmetijski nasveti. 11.35 Poslušalci ‘-t’ ------------------------------------1 TRGOVINA IN IZDELOVANJ® POHIŠTVA © IZDELAVA P° ŽELJI HANZEJ KOVAČIČ Villach-Beljak, Gerbergassc (nasproti kina Apollol 1/lase, izcedke- ftMtudte: Naše izredne ponudbe: Kuhinjski koti plastično oblazinje- ni in skrbi je za perilo . . S1 5sj0.” Kredence v resopal izvedbi, pisane ali enobarvne..............S2550-' Kuhinjski stoli iz bukovega lesa S J j5.' : 4 .t - :__________________ W\ List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer King 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stanc mesečno 7." šil.. letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Kadiše, p. Žrclec. — Tejelonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. I J 1 I 1 1 I l I S t r r s ti li I š II t z v li n k b t t t ti n jf k sl V S1 Sl jt m k: rt v$ ho jei Pri loj 2. §■ S Z 3 K & Š. Z < S fr £ 3 & s: £■ 8 3 < e $ 3