NEKAJ UGOTOVITEV 
OB ANALIZI 
DEVETMESEČNEGA 
POSLOVNEGA USPEHA
Rezultati devetmesečnega poslovanja v lanskem letu in tudi po grobih ocenah poslovanja v zadnjih treh mesecih neizpod-bitno kažejo, da se nismo držali dogovora, ki smo ga sklenili ob začetku leta 1975 s sprejemom resolucije. Dogovorili smo se za usmeritev na področju gospodarstva, za usmeritev pri razpore-janju ustvarjenega dohodka, uspešnosti teh dogovorov doseženi rezultati ne potrjujejo. Zato se nam ob tem ponujata predvsem dve vprašanji. Prvo: ali so bila analize, na katerih je temeljil izhodiščni dogovor, dovolj realne in smo se dogovarjali o rednih kategorijah in o realni razporeditvi? In drugo vprašanje: ali smo pri tem dogovarjanju dovolj upoštevali tudi svoje lastnosti, da smo se vel&co lažje sposobni dogovoriti, težje pa se dogovor dižati? Ponuja pa se tudi vprašanje, ali usmeritev, h kateri te-žimo zadnji dve oziroma tri leta na področju preoblikovanja delitve družbenega prizadevanja, na področju preoblikovanja naše porabe, se pravi namembnosti uporabe tega družbenega proizvoda, ali smo bili tej dinamiki kos ali pa smo v teh pogle-dih premalo ali predabo ocenili naše materialne možnosti, pred-vsem pa naše možnosti, da v kratkem času preusmerimo pro izvodnjo ter bistveno spremenimo tudi svoj odnc Jo dela.
Moramo ugotoviti - tako na ravni republike kot občine, da razmerja porasta in delitve ne bodo dosežena takšna, kot smo si jih postavUi in smo zanje menili, da so tista, ki pomenijo kar največjo izrabo naših zmogljivosti na področju gospodarstva kot tudi na področju družbenin dejavnosti, ter hkrati ustrezno po-spešujejo razvoj na področju družbenih dejavnosti pa vendarle še zadovoljujejo naše ambicije na področju osebne porabe.
Če gledamo podatke o 9-mesečnem poslovanju organizacij združenega dela našega gospodarstva ugotavljamo, da porast družbenega proizvoda nikakor ne dosega takšnega obsega, ki bi lahko z njim povsem uspešno izvedli prestruktuiranje te porabe v korist družbenih dejavnosti in istočasno tudi v korist poveča-nih investicijskih naložb. Ta neusklaiena razporeditev ustvarje-nega družbenega proizvoda — pa tudi neusklajena rast osebnih donodkov — sta kot posledica dobro vidna v spremembah struk-ture delitve družbenega proizvoda oziroma v oruto ostanku do-hodka gospodarstva, pri katerem moramo ugotoviti, da so ta sredstva v 9-mesečnem poslovanju nasproti 9 mesecem leta 1974 porasla za vsega 56 %, kar pomeni ob stopnji inflacije znaten padec reproduktivne sposobnosti gospodarstva in tudi zelo oteškočen start za naslednje 5-letno obdobje. Devet-mesečni rezultati kažejo, da se je delež sredstev za gospodarstvo nasproti letu 1974 v celoti ziiižal, čeprav računamo, da je v zadnjem četrtletju leta 1975 prišlo do nekaterih premikov, saj so neke zakonske obveznosti praktično odpisane ali pa zmanj-šane. Kljub vsem prizadevanjem ugotavljamo nadaljno tendenco upadanja ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti. S pre-velikim tempom rastejo stroški, prihaja tudi do upadanja osebne porabe, kar ima za posledico tudi večanje zalog in to dodatno negativno vpliva na sposobnost gospodarstva za povečanje obsega proizvodnje in seveda — iz teh osnov — za povečanje produktivnostL Na produktivnost pa po drugi strani zelo nega-tivno vpliva tudi naraščanje števila zaposlenih prek dogovor-jenih stopenj, saj beležimo 5-odstotni porast števila zaposlenih ob neustreznem povečanju obsega proizvodnje. Podatki o zalo-gah surovin v 9-mesečnem obdobju kažejo, da zaloge omogo-čajo večji obseg proizvodnje, dajejo možnosti za povečanje pro-duktivnosti in ekonomičnosti, zato pa bi po tej strani morali realneje oceniti tudi prizadevanja na področju oblikovanja cen, s katerimi gospodarstvo nastopa na tržišču.
Naslednji problem, s katerim se srečuje gospodarstvo naSe občine ob prehodu v leto 1976, je problem sredstev, s katerimi posluje, si zagotavlja razširjeno in tudi enostavno reprodukcijo. Na tem področju ugotavljamo, da situacija nikakor ne gre v korist povečanja lastnih sredstev gospodarstva, saj veliko hitreje naraščajo tuja sredstva, med katerimi je najbolj zaskrbljujoča ugotovitev, da terjatve moščanskega gospodarstva krepko pre-segajo obveznosti do svojih dobaviteljev.
To je le nekaj ugotovitev, ki jih kažejo rezultati 9-mesečnega poslovanja. Izredno pomembno pa je, da so nam ti podatki opozorila za temeljito analizu zaključnih računov, ki morajo prispevati k usmerjenosti gospodarstva in seveda samo-upravljavcev ob odločitvi, kako ustvaq'eni dohodek ustrezno razporediti, ko se bomo našli pred vprašanjem, kaj zahteva od posameznega kolektiva resolucija in kako se bomo ob zahtevah iz te resolucije pravzaprav stabilizacijsko obnašali tudi na po-dročju osebnih dohodkov. To je tisto področje, kjer smo do nedavnega sodili, da je edini kriterij pri odločanju o obsegu $redstev, ki naj bi jih izvajali za osebne dohodke, gibanje živ-ljenjskih stroškov, vse manj pa gibanje naše produktivnosti, vse manj tudi ugotovitve, kakšen dohodek na zaposlenega pravza-prav ustvarjama
S.G.