JXt^ Natis 12.000, cena ene številke 4 vinarje. ^SW ujm slimi ladkj lajerc izhaja vsaki drugi četrtek, datiran z dne naslednje nedelje. redništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. w Sestavki dobrodošli. 1 ' n okopisi se ne vračajo in se morajo 111 OŠ ajtlalje do pondeljka pred izdajo do- vs-i ^ne Številke vposlati. se li Stajerc. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk pri' meren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32,—, '/. strani K 16.—, V« strani K 8.—, tfs strani K 4.-, V„ strani K 2.-, Vw strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena, Kletev. 6. n tj. V Ptuju v nedeljo dne 9. septembra 1900. I. letnik. i«,,«. „Sii(lstoirische Post" in Raiffeisen-ovi zavodi. Časnik „Sudsteirisehe Post" v Mariboru trudi se nekaj ('asa sem. da bi ljudstvo na spodnjem Šta- rskern prepričal, da so konzumna društva Raiff- en-ovi zavodi, in ko je to debelo laž med svet ravila, plava v morju takev samozavesti za Reiff- sen-ovc kaplane na spodnjem Štajerskem, Tako otročje r je to poročilo, potrebuje vseedno čvrstega od- vora. Pred vsem konštatiramo, da skoraj vsa »kmetijska ru-tva" katera vsa so večinoma pod poveljstvom du~ iiviu ov^''ne ustanovljena bila. so Sulce-Delciš-ova društva .)( omejeno zavezo, ne pa Reiffeisenovi zavodi. Ud p j jkega društva je porok samo Še za enkrat toliko, Jikor je vplačal, ni pa porok z vsem svojim \nv- I, oženjem, kakor je to pri Reiffeisenovih zavodih. j pj eki gospod Ivan Kač pride na povabilo gospoda žup- j.gj ka ali kaplana v kakšen kraj in drži govor o po- leo) »jilnirah in samopomočju kar ni slabo; ja, ta gospod jj, še celo toliko odkritosrčen, da kramarije odsvetuje. jgH li, kaj pomaga! komaj je gospod odšel, in seje par o goldinarjev skupaj „sfehtalo" že so, na pred krat- pr mi I i" lO.št od silil i m :a; rhi tei SO( enel Ta črni. Od P. K. Rosegger-ja. (Ponatis prepovedan.) V naši krčmi govorilo se je enkrat od B črnega". i tukaj ni se mislilo na črno jabolko, črno vino ali Črni pacani tobak. „So med nebom in zemljo tudi dragi črni vragovi od katerih se vam solško izobčenemu učeniku še sanjalo ni", rekel je učeni črev-učitelju. BRes je", vtakne se dimnikar Peter Črninns zmes, bi vam znal od tega nekaj povedati." DLe povej!" prigovarjajo drugi. In praskač dimnikar je pričel: „Sakrabolt, ako se jaz na to spomnim! Ti ubogi (VlJojač! Krojač Jaka Pink iz Srebernice, katerega brez ]M,i ga lahko božjast napade, in kateri vedno spovedni !(1(|j ttek od sv. Roka v vodo namoči, ker taka voda je ibra, če se kdo vstraši, in tudi pomaga težko vest sanjati, ako kdo preveč sukna za se odreže. Ta togi Pink je enkrat nekaj takega doživel. Smejati :ati bi se mogel ob enem, ako na to pomislim, . pa škodilo mu ni nič. kem slišane dobre nauke pozabili in konzum mora biti, pri katerem ravno gospodje kaplani ta veliki zvonec nosijo. Ljuba „Sudštajerska", ako bi ranjki Raiffeisen vedel za delovanje tvojih kaplanov, bi se pač v grobu obrnil. Raiffeisen-ovi zavodi so organizacije, katere skoz z neomenjenim poroštvom svojih udov pritiskajo, da se skrbno in varčno dela in natančni računi vodijo in ravno v tem je velika prednost. Dalje omogočijo taki zavodi oseben kredit le takrat, ako se dokaže, da se bo res tudi le v povzdigo kmetijstva porabil. Potrebuje li kmet živine, kupi mu isto zavod, kupi kmet posestvo, plačano bo isto skoz zavod, ali ako hoče on kak nadležen dolg plačati, zgodi se isto tudi skozi zavod. Zavod toraj skrbi, da pride denar na pravo mesto. Reiffeisen-ovi zavodi dalje ustanovljajo skladišča za žito in dajejo na v žitnici shranjeno žito svojim udom predujem (voršus); ustanovljajo kleti v povzdigo in zboljšanje vinarstva, preskrbi svojim udom plemensko živino, kuretnino i. t. d. najboljše vrste; se peča s sirarstvom in še z več takimi dobrimi napravami, ki so kmetom v korist. Kramarij pa Raiffeisen-ovi zavodi ne ustanovljajo. Zgodilo se je to takč. Na pustni torek sem malo preveč pil. Pri Korencu sem dimnik izpraskal in ko sem potem čez klanec šel, mi je malo mrzlo postalo. Tukaj se domislim: spil bom par štamperlov šnopsu. da mi bo gorkeje. Potegnil sem pa v naglici malo preveč in ko grem čez klanec doli, začelo mi je nekako čudno postajati in postal sem grozno zaspan. Stemnilo se je že tudi. Domov danes ne pridem več, sem si mislil, ampak šel bom tam k mlekarici in prosil za prenočišče. Je dobra žena ta mlekarica, pa saj jo poznate. Ravno je vlekla frišno pečeni kruh iz peči, in to velike hlebe, in hotla mi ga je eno šnito dati. Hvala, rečem; frišno pečenega kruha jaz ne jem, pač pa prosim za eno posteljo, ako jo imaš. Ali ona sklene roke čez glavo in pravi; ne morem. Krojača imam v hiši in ta spi v postelji za popotnike, v hlevu je premrzlo, na trdi klopi pa ni za ležati. Naj bo kakor hoče, sem rekel, pusti me morebit v peč zlesti, notri bi bilo že gorko, ne sramujem se pa tudi ne. Ti norec! pravi mlekarica. V peč hočeš zlesti ? Ja, zaradi meno le žlezi, mrzlo ti ne bode, samo trdo Rog dal, da bi se naši kaplani s takimi podjetji pečati zaželi, trgovstvo bi proti temu nič ne imelo. saj ako kmet več in boljšega blaga pridela, trgovec pa več kupiti zamore, bo tudi iožje prodal in manj voznih stroškov imel/ Pa vsakdo naj ostane pri svojem poklicu, kmet pri kmetiji, trgovec pri trgovini. Deželni odbor je sklenil centralno zvezo kmetijskih RaifTeisen-ovih vodov za Štajersko ustanovti, katerim bo dal 400.000 kron proti 3 % obresti. RaifT-eisen-ovi zavodi zamorejo torej posojilo proti 3 per-centnimi obresti in to brez odpovedi in brez stroškov dobiti. Ako se toraj le petdeset kmetov na Štajerskem vtosvrhoskupaj spravi in Raif lei s e n-o v zavod ustanovi, ima že pravico do tega posojila. Ven toraj z „Ruiff-eisen-ovimi kaplani". Prav veselilo bi vsacega kmečkega prijatelja, ko bi tukaj duhovništvo na noge stopilo in se za to pobrigalo. O razkosanju zemljišč. Da se razkosanje zemljišč prepreči in izsesavanje malega poljedelca skoz veleposestva zabrani, bilo je že od starih časov sem dedinstvo na deželi drugače vravnano kakor v mestih. Od Marije Terezije obstojali so posebni predpisi o kmečkem dedinstvu. Ko je liberalizem na krmilo prišel, kateri si je domneval, da je razkosanje posestev le v rešitev in varstvo kmečkega stanu, mogel se je dotedajšni dedinski red tem predpisom pokoriti. Kmetje pa so se napram predpisom le starih navad držali, da je starejši sin gospodarstvo in posestvo prevzel, in svojim bratom in sestram le gotovi del dedščine izplačal. Slabi nasledki postave z leta 1868, ki razločka med mestnim in kmečkim življenjem ne pozna, so se kmalo občutno pokazali. Prevzetje posestva bilo je prej prav dobro. Zahtevanje dedičev ni bilo veliko, plačilni pogoji so bili jako zmerni, prepis posestva zgodil se je na pri-prost način in ni bil drag. je. Kaj še, rečem. Ako je človek truden in zaspan, je tudi cigel dober. Prav maš, mi potrdi mlekarica. Jaz, nebodi len, zlezem v mojo spalnico. Lepo toplo je. Kmečko peč itak poznate, ki je dobra za vse. Za kruh peči, za sadje sušiti in za sobe greti. Prostora je notri za celo družino. Ali prekleto temno je notri. No, jaz zlezem lepo ritensko daleč notri, mlekarica pa z zakrivalom odprtino peči lepo zakrije, in pravi: dimnikar zdaj se pa le dobro naspij. Spal sem celo noč kakor maček na solncu, in vi mi ne bodete verjeli, da sem jaz črni dimnikar v temni in okajeni peči celi čas od ene snežnobele device sanjal, tako da se morem še sedaj čuditi, da ta bela deklica pri tem nobenega črnega madeža dobila ni. — Kar naenkrat začne nekaj smrdeti. Zdelo se mi je tako, kakor da bi jaz gori v dimniku bil, od-spodaj pa bi kurili in mene namesto krače gor obesili in me sušili. Jaz se zdramim. Okoli mene se ru-deče žari in vidim, da poleg mene naročaj polen gori. Ker ima krojač v svoji sobici rad toplo, je kravarica i^— ■ ■ - ■ «^—.— -_ . Od leta 1868 pa je to vse z enim udarcem pre nehalo. Taisti, kateri je primoran posestvo prevzeti je prisiljen, dolgove delati, da svoje sodediče izplača Ker se posestvo itak že previsoko ceni, si pa lahko mislimo, da njegovo življenje ne bo z rožicam postlano. Preveliko zadolženje avstrijskega kmeta S tudi od te strani lahko zapopade. Iz tega vzroka i klic za nove upeljatve kmečkih dedinskih postav p letu 1870 vtihnil. Tudi državni zbor se je leta 1880 s tem vprašanjem bavil, in spoznati mogel, da slab kmečki položaj v Avstriji razen drugih nadlog tudi i; tega vzroka izhaja, ker se posestva cepijo; v letu 188J pa se je celo postava na znanje vzela, s katero se je hotelo prejšnje nedostatke popraviti. Zalibog pa j tako zahtevanje in taka postava le na papirju ostala To bila je takorekoč postava v okvirju; in d bi kmet od te postave kaj čutil, naj bi potem dežel« odbori nadalje razpravljali. Ni se pa v celi Avstrij našel deželni odbor, ki bi se postopil dalje o tem pečati, kar je državni zbor zahteval. Na Tirolskem s je pred nekaj leti enako vprašanje razvilo, in bi I dosegel vspeh, ali postava ni zadobila cesarjeveg potrdila. Ta zgled naj bi tudi po drugih deželal vspodbujal, in tako bi tudi štajerski deželni odbo ne smel "takega vprašanja v nemar pustiti, posebni še ker se je poslanec Hagenhofer za to že potegnil Treba je le dobre volje in vstrajnosti. Drug* malenkosti, ki temu nasprotujejo, seže odstraniti dajo Mi torej se zanašamo, da se bode naš deželni odbo o prvem zasedanju deželnega odbora s tem vprašanje! bavil in konečno to stvar tudi dobro rešil. Kdo je doslednejši? V Celji pripetil se je žalosten dogodek. Na živ cih bolni gospod Franc Rakusch je v hipu dušne one moglosti ustrelil sebe in svojo nevesto, gospodično i boljše družine. na vse zgodaj v peč zakurila in ni pogledala, če je kd notri. Ona je drva notrimoložila ter podžgala. In ju črni zlodej, bil sem v peklu. Vraga! mislim si, glej da ti zdaj kaj pametneg v bučo pade, da prideš ven, saj dolgo premišljevat ne smeš. Pa kod ? pri lukni ? to ne gre, tu bi mog* čez goreča polena. Ti peklenski hudič, si mislim. T je prav prava pepelnica. Ta peč me bo res v pepe spremenila. Vdarim z rokami in nogami in z glav proti steni, in — bumf, lukna je skozi pečniee sobo gotova. Jaz ne prelen, planem ven —- in zap* zim, kako krojač Jaka Pink, ki pri mizi krpa, v tre notku kviško skoči in grozno zatuli in puhne skoz vrat ven, da se je ves pobil. Jaka Pink! počakaj, kričim za njem, kaj ti jo jaz sem dimnikar Črninus! Nič ni pomagalo — ni n slišal. Bežal je čez dvorišče in čez travnik. Tako dolgo je bežal, da se je spotaknil in on mogel na tla pal. Ljudje so za njem hiteli in < poživili. Ko je k sebi prišel, začel se je tresti po cj lem životu. Držal je roke na obraz in zdihoval: V _______ ti. Sa. ač mi se ni po 50 tbi iz Je .i'1 la. fla Itn •iji se se ga ah nuno iil. ge jo. Mir 'i 11 a z m la-V il O tem piše v Celji izhajajoča »Domovina": »Dvojen samomor: Ustrelil se je v petek dne 24. t. m. Franc Rakusch, brat celjskega podžupana Julius Rakusch-a. Samomorilec ni bil menda nikdar posebno bistre par meti — je baje v rodbini — to — ker pred leti je jisto storil brat Pepi Rakusch. Da pa cela zadevi zgleda bolj romantično, zbral si je samomorilec neko Karolino Kopp, da je šla ž njim v smrt, katero s našli ž njim vred v nedeljo mrtvo." V istem časniku piše gospod Anton Lednik, župr nik od Sv. Duha v LoČah s celim podpisom: »Prišla mi je »Stajerc" št. 4 slučajno v roke. Rečem narovnost, kdor protinarodne, proti katoliške časnike bere, kakor je , Stajerc", ni pošten kmet, ne pošten učitelj, ne pošten ' duhovnik. ?\e morem pa verjeti, kar „Štajerc" omenja. da bi ptujski mil. g. prost, kot odličen duhoven, bil naj-ročen na list, ki blati slovenski narod, vero in katoliške vrlo duhovnike. Ako pa kateri duhovnik bere protinarodne in protikatoliške časnike, kakor je „Stajerc", rečem brez ovinkov, da taki duhovnik ni duhovnik v katoliškem in narodnem duhu; on je izdajalec vere in naroda/' No gospod župnik od Sv. Duha! Vi ste s tem Vašim izpovedanjem v resnici v obče visoko častitega, v spolnjevanju svojih svetih dolžnostij osivelega duhovnika višje stopinje preklinjali, ker on po dolžnosti v svoji župniji izhajajoče liste bere in razglasili to v listu, ki se ne sramuje mrtvih v miru pustiti. List, ki se radujo nad smrtjo nesrečnega in ob uri, ko se njegovi zemljski ostanki po duhovniku blagoslavljajo in ko ranjki pred stolom Nadjvišjega sodnika stoji, pa o njem surove šale zbija, tak list, gospod župnik, ni Vam samo dovoljen, ampak celč> vreden, poročila v/. Vaše blagoslovljene roke po svetu razglašati. Gospod župnik! Brezpietetna »Domovina" in brez-pietetni gospod župnik od Sv. Duha slišita skupaj, saj „gliha vkup štriha", vendar dovolite pa dostojnim ljudem dostojne liste brati. Misli si ljubi kmet, tvoja hčer bi na enak ža- dim ga, vidim ga! Vse flike dam nazaj, kar sem jih pral. Za božjo voljo, samo sedaj mi naj še prizanese. Kaj pa misliš? ga vprašajo. .la, tako je, pravi Pink in sklene roke skupaj. Tako se zgodi, ako se na dan svete Pepelnice v cerkev ge gre. Kolikorkrat mi je moj spovednik svetoval, |da se naj krasti odvadim, pa, hudič, skušnjavec je vedno blizu. Ravno na'to sem mislil, ko naenkrat v | peči grozno poči, zelene pernice se razletijo narazen in ven se privali dim in — k riše božji — okajena satanova buča. Zajfe, žajle' vpijem jaz. da sem se zamogel pred lakatovim očmi umiti, da bi spoznal, da je iz hudiča dimnikar Crai&us postal. Zdaj šele je Crninusa spoznal, in od tistega dneva u Jaka Pink nikoli več tudi ne ene flike vkral." Vidite, jaz sem ga spreobrnil. Tako mora človek di hudič postati, ako hoče kaj dobrega doprinesti. Bito, ljudje božji! naročite se na našega „Štajerca", ion tudi tako dela, ki pa ne košta več kakor samo kr. za celo leto. losten način ob življenje prišla, prišel pa bi kak malopridnež in se začel čez to norčevati, gotovo bi ga pobil. Časnik, ki tako malopridnost uganja, tudi druzega ne zasluži. Ven toraj z »Domovino" iz vsake poštene kmečke hiše. Leskovsko konzumno društvo in les-kovske občinsko volitve. Rden izmed dveh junakov v Leskovci, ali pa oba skupaj »sklanfala" sta tri kilometre dolgo poročilo o dogodkih v Leskovci in ga v »Domovini" razglasila. Mi bi se z dopisačenjem teh gospodov prav nič ne bavili, ker njihovo izvajanje je bebasto, le žal, ker tudi najneumnejše laži najdejo poslušalce in radi tega čutimo se dolžni, tem gospodom enkrat do dobra posvetiti. Najprvo je debela laž, da bi v Leskovci dve stranki, ena a nemška" in ena »slovenska* bili. Les-kovec je čisto slovenski kraj in ako se ljudje tam med seboj bojujejo in življenje grenijo, izhaja to iz tega, ker hočejo konzumovci ene izmed svojih sosedov pokončati, ali v nič spraviti se ne pusti nikdo. Mi smo do dobra prepričani, da bi gospod nadučitelj Stoklas ali Šmigoc tudi zajedal, ko bi mu kak capin hotel borni kruhek iz ust pograbiti. Ako torej do-pisnn „Domovineu trdi, da leži Leskovec na pruski meji je to pač dokaz, da se mu možgani mehčajo. Se bolj trapasto je predbacivanje o »narodnem izdajalstvu", katero se pod noge meče istemu, ki graja konzumsko gospodarstvo. O vi »nebodivastreba!" Pri komu pa kupuje slovensko narodni konzurn blago? Pri dunajskih zidovih in pri nemški firmi S c h w a b v Ptuju. Kje pa kupuje vaš sosed, od vas ferda-mani Rlodnik? Pri si o vencu Jurca-tu v Ptuju! Kdo je tedaj izdajalec slovenskega naroda? In vi hinavci, hodite k haložkim kmetom in jim vpi-jete »slovenski narod je v nevarnosti", med tem pa ne gledate na drugo, kakor da svoje žepe polnite in druge slovenske sovaščane oškodujete. Buri in Angleži. Jednajst mescev traja že vojna v Južni Afriki, a konca še ne bo. V zadnjem mesecu se je položaj Karov v toliko poslabšal, ker je bil general Prinsloo s 4000 možmi ujet. Bitka burskega generala Deweta pri Belfastu pa nikakor ni prinesla Robcrtsu pričakovanega uspeha. »Zmaga" Angležev je bila tako ničevna. da ne vedo angleški listi o njej ničesar povedati, in da je Roberts kar obmolknil. Angleška vojaška ob-lastva, pravi brzojavka, so sklenila, Ladybrand braniti. Kriiger in vsi uradniki so sedaj v Nelspruitu. Evropsko časopisje še vedno rezko obsoja Robertsa, da je tako brutalno izgnal tuje delavce in obrtnike iz barskih krajev. Nekateri so prebivali ondi že po 15 let, v Transvaalu in Oranju, a Roberts jih je dal brez vzroka brutalno izgnat, ter prepeljati na Angleško. Ti reveži se niso mogli niti dobro obleči. Seboj niso smeli vzeti ničesar, niti svojega imetka. Ljudje so zmrzovaii in stradali grozno. Mister Douglas Story, dopisnik angleškega lista „DailyJMaila, ki se je vdeležil vojne na strani Barov, poroča, kako se je izvršila za Angleže nesrečna bitka pri Spionskopu, in kako je postopal Botha, ki bi bil lehko uničil vse. Dopisnik pravi: Louis Botha je stal molče in bled, poleg njega so zapeljali čvetero Kruppovih velikih topov, pred njim pa je bežala premagana vojska. Topničarji Bnrov so čakali na povelje, da ustrele. Kaj se je zgodilo nato, naj sporočim z besedami polkovnika Ricciardija in stotnika Rossegerja, ki sta poveljevala italijanske sle na konjih: Mi in drugi inozemski častniki smo jezdili h generalu Bothi in ga pozvali, naj začne streljati s topovi. Bil je bled in prav po časi je dejal: „Prosim, gospodje, tu sem jaz poveljnik, pustite me v miru!" Umaknili smo se, toda možno ni bilo stati in gledati, kako se je zamujala najlepša prilika. Približali smo se mu iznova ter ga prosili,* naj strelja. Odgovoril je kratko: „Ne!u Toda bilo je^prevee, zato smo se približali se tretjič. Takrat pa nam je planil nasproti kakor bi nas hotel zadaviti. „Za božjo voljo", je zaklical, »gospodje, molčite! Najstrožji ukaz imam od najvišjega poveljnika, da na bežeče ne streljam! Poroča se brzojavno iz Londona, da Buri oblegajo Ladybrant. Angleška vojska hoče vsa živila sežgati, da ne pridejo Burom v roke. Položaj je težek vendar je Angležem pomoč že na potu. Tudi se poroča, da so Buri 31. avgusta poskusili raztreliti vodovod v Johaneslmrgu, pa so bili pregnani. Sodba proti morilcu italijanskega kralja. Morilec Bresci stal je 29. avgusta pred porotniki v Milanu. Njegova zagovornika sta bila advokat Martelli iz Milana in advokat Merlino iz Rima. Vseh prič je bilo šestnajst, ednajst od sodišča, pet od zagovornikov. Zatoženec odgovarjal je na vprašanja predsednika s slabim glasom. On je povedal, da je že dolgo časa mislil na to, da hoče kralja umoriti. On da je hotel s tem ljudstva in svojo revščino maščevati. Ugovarjal pa je, da bi imel sokrivce, in rekel, da je delal vse na svojo roko in da se je zato vadil streljati, ter da je revolverske kroglje špičil, da bi bolj nevarne bile. Bresci je izpovepal dalje, da je na tri metre oddaljen bil in trikrat na kralja ustrelil. Pokazali so mu revolver in desko v katero se je vadil streljati. Zagovornika sta prosila sodišče, da bi ga milostleje sodilo. Bresci govoril je le malo besed. Rekel je: „ Obsodite me, meni je vseeno. Jaz pričakujem, da bo nastala revolucija." Bresci je bil potem nato od porotnikov na dosmrtno ječo obsojen in sicer najprvo na 7 let samske ječe. Vojna na Kitajskem. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo velevia-stim, da bo svoje poslaništvo in svoje čete umaknilo iz Pekina ter jih poslalo v Tientsin. Rusko zunanje ministrstvo izjavlja, da Kitajski ni napovedalo vojne, nego da so imele vse ruske akcije namen, rešiti poslanike ter pomagati kitajski vladi, da se napravi red in mir. Prvi del je dosežen; Pekin je zavzet in p slaniki oproščeni. Drugi del pa je možno doseči le pomočjo kitajske vlade in krone. Kakor vzame zali nita kitajska vlada vajeti v roke ter imenuje svj pooblaščence za pogajanja z vlastmi, bo Rusija j slala svoje zastopnike tja, kjer se bodo vršila. Doti pa ostanejo poslanik Giers in čete v Tientsinu. sklep Rusije je iznenadil ves svet, zlasti pa Nemčn Bojev in krvi željni Nemčiji je Rusija s tem kar docela zmešala. Rusija pač noče klanja ljudi, in pi družile so se ji takoj še Francija, Anglija, Zjed. ant iholl hodne strani oblaki proti sredini Haloz valili in videlo se je, oso se z od vzhodne strani prihajajoči, oblaki mešati začeli, katerih se je vsula toča in opusločila vse pridelke. Zrna toče imela debelost srednje jabolke. ter so bila robaia. In ker bil ob enem strašen vihar, letela so z veliko močjo na tla. a Strmcu občine Leskovec, kjer je toča padati pričela, dohitela več delavk na prostem polji, in jih je ranila do krvi, da so se maj rešile. Od tukaj šla je nevihta čez Cruškovje, Otični eg, Trdobojce, Varnico, Kerinjek, Velavšek, Okič, Višnico, tlin in Trakošlajn na Hrvaško. Vsepovsod je vinograde, je in poljske pridelke popolnoma uničila. Streljanje proti i ni moglo sedaj dosti uspeha imeti, ker se je pričelo pre-MilAozno. Ker se je pa potem streljalo hitro, ni se zamoglo na-r. č laljcvali, ker so bili možnarji prevroči. Vzrok je pa Ludi, ker siti i so v teh krajih strelne postaje preredko postavljene. Kmečki tova Judje hočejo ee!6 prepričali, da so se oblaki, ki se vedno na ;oz t Pohorji zbirajo, od tam le zaradi groznega streljanja naravnost agač; iroii Halozam privalili. Naj bo kakor hoče, upanje vinorejcev mož ta dobro trgatev je splavalo, kar je obžalovanja in podpore vredno. sku (Iz Maribora.) (Posvečenje nove cerkve.) 11, in 12. p. m. svet »lagoslovila se je nova predmestna cerkev Matere Uožje. Ta, irost jako lepa slavnost ostala bode v trajnem spominu vsem ude-pese ležnikom, katerih je čez 10 tisoč bilo. V petek proti večeru ipclj prenesel je milostljivi gospod knezoškof med zvonenjem in strel-j pr »njem topičev svetinje sv. mučenikov za posvečenje treh novih ijo p oltarjev, pri kojem molilo je čez 30 mašnikov. V" soboto 11. iterei p. m. pričela se je slavnost ob 7. uri zjutraj. Prečastiti g. nezoškof bil je prav slovesno sprejet in pozdravljen pri velikih Sai vratih začasne cerkve in potem v cerkev vpeljan, kjer je novo so p Id jako drago bandero s podobo Matere Uožje prečistega spočetja in mučeniee Filumene od deviškega društva blagoslovil. ioni Nato podal se je s sprevodom k novi cerkvi in s svečanim ;c st obredom v družbi z več kot 50-imi mašniki blagoslovil cerkev \ po in veliki oliar. Koneeno blagoslovile so se veličastne nove tcžfc orgije. V nedeljo zjutraj ob 8. uri nadaljevalo se je blagoslav-;-a s ljenje. Višji pastir blagoslovil je oba stranska oltarja. Popoldan ob treh bila je najprvo pridiga, katero je imel vis. častiti gosp. \iito prost Jožef Flek iz Ptuja; potem prenesla se je z veličastnim nrpi sprevodom iz začasne v novo cerkev podoba Matere Milosti in teži Najsvetejše. Procesija, ki se je pri tem razvila, bila je pač najbrž največja, kakerSno je še kedaj Maribor videl. Poznejše dni ) X prihajale so procesije tudi iz drugih oddaljenih krajev. |>rH (Od sv. Marka.Pretepači.) Tudi od nas, dragi »Štajerc«, co i moraš zvedeti, kako se Častijo Marijini prazniki. Dne 15. av-lili i gusta prišel sem od pozne božje službe, pa kako se ustrašim, ara ko čujem preklinjanje razuzdanih fantalinov. Posebno iz bo-rovske občine so bili kaj predrzni. Mislil sem, da smo med Kinezi, ker začeli so eden drugega z dežniki pretepati. No, pa ii pristopilo je par možev in druhal je morala pete odnesti, Ali toži je to pošteno? Ne! — Stariši povejte svojim sinovom, naj grejo k maši, ne pa se pretepat hodit. Povem vam, ako se ne bodete nikjpoboljšali. vas bom vse po imenih, ne samo našemu listu ,,Sta-jereu", ampak ludi c. kr. sodniji naznanil. Markovčan. (Od sv. Trojice v Halozih. Cerkev.) Že več let sem, jse za našo cerkev ni dosti storilo. Cerkev je jako zapuščena, ker se nikdo ni za njo brigal Zdaj sta se pa naša sedajšna častita pastirja gospod župnik in gospod kaplan tega poprijela in upata, da bomo popolnoma cerkev prenovili. Okoli tisoč iino goldinarjev sta že nabrala. Ftog daj blagoslova in zastopnosti Trojičan. (Popravek.) Pisali smo v štev. 4 »Štajerca*, da je Valentin Hvaleč iz Velikega Okiča pričetkom julija t. 1. svojo 17-lctno deklo Nežo Marold posilno oskrunil in da so ga zato potem pri c. kr. sodniji v Ptuju zaprli. 24. avgusta pa se je isli Valentin Hvaleč v našem uredništvu osebno oglasil in nas naprosil, da bi v prihodnji Številki to notico v toliko popravili da so ga iz zapora izpustili in da so mu pri isti priložnosti rekli, j da naj bo poslej pameten in naj gre domov. (Hudodelec.) Pretečeno nedeljo na dan cerkvenega shoda polj dne 2(1. t. m. pri sv. Lenarta šli so Cvetkofski fantje od gostilničarja g. Mihael Paulinič-a. Med njimi bil je hudodelec erui lelie Sls i kaj « j litnefl i /a H vi se j da 1 ■ ■(•; 10 V( ski j Simon Kukovec, katerega brat je v dosmrtni ječi Med potom napadel je Antona Podleska in mu prizadjal več smrtnih ran. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ormož. Hudodelca Kukovec-a so pa c. kr. žendarmi odvedli k c. kr. sodišču v Ormož, kjer so ga zaprli. O streljanju proti toči. Streljanje proti toči je na Štajerskem starodavna. zelo ukoreninjena navada. Navzlic prepovedi, izdane za časa cesarice Marije Terezije in več dragim v novejšem času. še celo 1. 1875 izišlim ministerskim ukazom, ki so kaznovali streljanje proti toči z nemalimi kaznimi in občinske predstojnike pozivali na osebni odgovor, se je še vender streljalo proti toči; poedine občine, omenim samo občino Limberg v Slovenskih Goricah, ki niso opustili streljanje proti toči, dasi se jim zažugalo s kaznimi in so bile celo kaznovane. Streljanje sicer ni bilo vselej uspešno, vender ljudje niso izgubili vere na uspešnost taistega. Žvižganje zračnega vrtinca slišati se mora ne le 10 do 12 sekund, temveč 15 do 20 sekund, da se ta vrtinec, kojega mehanična sila se je v fužinah tvrdke Kari Greinitz Neffen preskusila, naglo in visoko vzdiguje. Čim več smodnika se vzame, tem veča je tudi sila vrtnica. Dr. Ghellini je kakor prof. Roberto, Albeit Stiger in G. Sušnik proti naglemu streljanju. Vse o-pazke se strinjajo v tem, da je hitro streljanje neugodno uplivalo na učinek strelov. Dva strela v minuti zadostujeta. Dr. Ghellini tudi priporoča, naj bi se približevanje nevihte naznanjalo po brzojavnih in te-legraftčnih postajen, katere iz kolebanja igle magnetiee najložje spoznajo električne pojave v zraki. Glede topičev, ki se naj rabijo za streljanje proti toči, se on popolnoma strinja z drugimi, v tem spisu imenovanimi strokovnjaki. On daje prednost staremu sistemu topičev pred novim, zadej najbojnim sistemom in priporoča topiče iz kovaškega železa, ki so kovani iz enega kosa in so vrtani. Tako je streljanju naklonjena spodnja Štajerska sprožila streljanje proti toči, ki je že zdaj močno razširjeno; saj se je lansko leto v Zgornji Italiji ustanovilo 3000 strelnih postaj in se je tudi znanstvo resno začelo baviti s vprašanjem streljanja proti toči in je tudi priznalo, da je vsekakor mogoče, da streli iz teh novih topičev zabranijo točo. To je razen več odličnih italijanskih vremenoslovcev priznal tudi gospod dr. Perntner. ravnatelj centralnega zavoda za vremenoslovje na Dunaju, dočim so se poprej učenjaki streljanju proti toči večinoma posmehovali. Seveda strelne priprave, kakoršne so se rabile predno jih je gospod Stiger predrugačil, bili so to veči ali manjši topiči, ki niso mogle obuditi dosti zaupanja; samo od zvočnih valov se ni moglo nadejati uspeha, ali nove priprave z zvočnimi nastavki začele so stvar bistveno izpreminjati. Zlasti je bila tvrdka Kari Greinitz Neffen v Gradcu, ki se je za streljanje proti toči zelo zanimala in je pod vodstvom svojega prokurista gospoda Gustava Sušnik na svojih fužinah pri Sv. Katarini ob Lamingu pri Bruku vpeljala obsežne poskuse o streljanju proti toči z raznimi pri- pravami, in ti poskusi so imeli kar nepričakovan uspeh. Po naročilu centralnega odbora štajerske kmetijske družbe sem se dne o. februvarja udeležil strelnih poskusov z novimi pripravami omenjene tvrdke in priznati moram, da me je to, kar sem videl, izne-oadilo. Do sedaj sem dvomil nad uspešnostjo streljanja proti toči, če tudi se nahajajo v občini Št. Ilj štiri strelne postaje in sem jaz kot občinski predstojnik, želji ljudstva utrezajoč, po svojih močeh deloval za ustanovitev taistih, ali sedaj moram izjaviti, da sem prepričan, da streljanje upliva na točo. « Strelni poskusi narejali so se iz priprav raznih velikosti in z razno množino smodnika, in zategadelj so bili učinki tudi različni. DoČim se iz topičev, ki so po spodnjem Štajerskem dandanašnji še največ v porabi, ako se vzame za naboj 60 do 70 gramov smodnika, šumenje zračnega vrtinca sliši le 6 do 8 sekund, bilo je tisto ob naboju 120—150 gramov slišati 25 sekund, iz česar se da sklepati, kako daleč se vrtinec kviško vzdiguje. Velikansk je bil učinek, ko se je streljalo v ravnoležni smeri, da bi se določila sila zračnega vrtinca. Na 100 metrov daljave imel je zračni vrtinec še tako moč, da je tarčo, narejeno iz močnih vreč, ki so bile z žreblji pritrjene na late, te pa zopet na stebre, odtrgal, lesene late prelomil in vreče strgal z žrebljev. Tarče iz močnega popendckelna so bile čisto razčehane, sila, ki se je pri tem razdejanju pokazala, prevdarila se je na 12 kil, zadostovala bi, da človeka podere. Gotovo je torej, da tolika sila v oblakih prov-zroča izpremembe in na ta način ovira narejanje toče. Zato je upati, da se bode posrečilo odvračati točo, ker je dokazano, da se zračni vrtinec požene več sto metrov na kviško. Pričakovati je, da se bodo priprave, kakoršne se izdelujejo pri sv. Katarini in so bile tamkaj presku-šene, močno razširile, v postov pa bodo pri tem prišli stroški, saj pri nas na Štajerskem. Posebno je pomisliti, da obstoje na spodnjem Štajerskem že mnoge strelne postaje, ki imajo topiče z zvočnimi nastavki in ljudstvo si lahko preskrbi novih strelnih priprav. Konečno še omenimo, da ima dr. Ghellini prepričanje, dosedanji topiči male izmere bi se dali dobro porabiti, ako bi se jih blizu skupaj pomaknilo (500 metrov), dočim bi bilo velike topiče z močnim učinkom postaviti 1000 m, narazen. Mi se z nazori imenovanega gospoda strinjamo in dostavimo samo to, da so izkušnje na poskusnem strelišču tvrdke Kari Greinitz Neffen popolnoma potrdile naziranje dra. Ghellini. Za zračni vrtinec, ki se iz topiČa skozi nastavek požene, treba je dovolj smodnika in razmerno velikih topičev. Gospodarske stvari, (Podpiranje težko obloženega sadnega drevja.) Na spodnjem Štajerskem je letos prav dobra letina za sadje. Mi toraj opominjamo vse sadjerejce, da vej sadnih dreves, ki so močno polna, še o pravem čaa podprejo. Takih podpor je več vrst. Najbolj pripravil in najboljše podpore so vilam podobne podpore, ka tere se pod doli viseče veje pomaknejo. Takih d« gov z že zra&Senimi vilicami pa se ne dobi dosti. \a mesto takih drogov so za še mlada drevesa dobri ti di drogi brez vilic, pač pa naj bojo ti robati, na ka tere se potem podpore potrebne veje pri vežejo. Dro ga praktična podpora obstoji, ako se dva droga vsak sebi v zemljo zabijeta, na vrh drogov pa tretji d roj po čez pritrdi. Za visoka drevesa je tudi praktična ako se dolgi kol v zemljo zabije in veje za njega bičjem privežejo. (Ravnanje po nevihti in toči poškodovanega sad nega drevja in odpadlega sadja.) Ne ozirajoč se n popolno uničenje sadnega pridelka, vidi se sadni drevje po toči hudo poškodovano. Perje je raztrgan ali pa čisto doli odbito in mladike so za večletuni cene, da se vidijo grde rane posebno na mladih dre vesih. Veliko takih mladih dreves gre v malo letih \ mč. Priporoča se toraj po večih skušnjah sledeče1 močno od toče poškodovana mlada jabolčna dreves popolnoma odstraniti in nova zasaditi, da se pri tea dragi čas ne zgubi in taka novo zasajena drevesca i plotičem ograditi. Dalje priporoča se, vsa mlada dre vesca v sadnih vrtih in drevesnicah takoj po nastali poškodbi z maio, ki obstoji iz dveh tretjin ilovice h eno tretjino kravjeka, po deblu in vejah namazati cla se rane še naprej ne vsušijo in povečajo ter tak< zdravljenje ne zavleče. Odrezovanje izumrlih robov rai ima se zgoditi šele prihodno spomlad, pri čemur 1 pa novi zrastki varovati morejo. Konečno morejo si še vsi ostali zeleni deli, vsi ostanki s perjem a tistem letu. ko je toča bila, varovati in nič proč re zati, to zato, da ne nastane preveliko motenje i reditvi in da si drevo kmalu opomore; le odčeham veje in mladike se smejo odrezati. Šele drugo leto i v jesen ali spomladi se ta mlada drevesa do 3- ali 4 letnega pogona nazaj odrezati smejo, da ono oc tod mlade zdrave pogonjke dobi. Pa tudi pri starejših odraslih drevesih je treba paziti, ker tudi taka dre vesa potrebujejo soka in se mora tako ravnati ž njim kakor z mladimi, samo da se pri njih smejo mladiko do G letnega pogona nazaj odrezati. Grozno tudi nevihta (veter) drevesa uniči. Ne samo da veje odlomi. ampak tudi cela debla izruje. Nalomlene ali odtrgane veje morajo se z žago gladko in na pošev do vejnegs kolena odžagati, rane ali razpoke pa z ostrim nožem pogladiti in nato s premogovo smolo (Kohlentheer; prevleči. Prevržena na pol zruvana drevesa se še rešijo ako se zemlja okoli korenin odkoplje, tako da se da deblo zopet po konci zravnati; korenine do koder se poškodovane, se lepo odrežejo in narazen v zemlje zakopljejo in prazni prostori z zemljo trdo zamašijo. (Dalje sledi.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Križman Tisk: VV. Blanke v Ptuju.