JXt^ Natis 12.000, cena ene številke 4 vinarje. ^SW
ujm
slimi ladkj
lajerc izhaja vsaki  drugi  četrtek, datiran z dne naslednje nedelje.
redništvo in upraviteljstvo v  Ptuju v gledališkem poslopju.
w
Sestavki dobrodošli.
1 '  n    okopisi se ne vračajo in se morajo
111 OŠ    ajtlalje do pondeljka pred izdajo do-
vs-i           ^ne Številke vposlati.
se   li
Stajerc.
Posamezna številka velja v Ptuju za
celo leto K 1.— s poštnino K  1.20.
Pri odjemanju več ko 10 Številk pri'
meren rabat.
Cena za oznanila za: 1 stran K 32,—, '/. strani K 16.—, V« strani K 8.—, tfs strani K 4.-, V„ strani K 2.-, Vw strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena,
Kletev. 6.
n tj.
V Ptuju v nedeljo dne 9. septembra 1900.
I. letnik.
i«,,«. „Sii(lstoirische Post" in Raiffeisen-ovi
zavodi.
Časnik  „Sudsteirisehe Post"  v Mariboru trudi se
nekaj ('asa sem. da bi ljudstvo na spodnjem Šta-
rskern   prepričal,   da   so  konzumna   društva  Raiff-
en-ovi   zavodi,   in ko je to debelo laž   med   svet
ravila,   plava   v morju   takev samozavesti   za Reiff-
sen-ovc kaplane na spodnjem Štajerskem, Tako otročje
r je to poročilo, potrebuje vseedno  čvrstega od-
vora.
Pred vsem konštatiramo, da skoraj vsa »kmetijska
ru-tva"  katera vsa so večinoma pod poveljstvom du~
iiviu ov^''ne ustanovljena bila. so Sulce-Delciš-ova društva
.)(   omejeno zavezo,   ne  pa Reiffeisenovi   zavodi.    Ud
p j jkega društva je porok  samo   Še   za   enkrat   toliko,
Jikor je vplačal,   ni   pa  porok z vsem svojim \nv-
I, oženjem,   kakor   je   to   pri   Reiffeisenovih   zavodih.
j pj eki gospod Ivan Kač pride na povabilo gospoda žup-
j.gj ka ali kaplana v kakšen kraj in drži   govor   o po-
leo) »jilnirah in samopomočju kar ni slabo; ja, ta gospod
jj,   še celo toliko odkritosrčen, da kramarije odsvetuje.
jgH li, kaj pomaga! komaj je gospod odšel, in seje par
o goldinarjev skupaj   „sfehtalo" že so, na pred krat-

pr
mi
I i"
lO.št
od silil
i m
:a;
rhi
tei
SO(
enel
Ta črni.
Od P. K. Rosegger-ja. (Ponatis prepovedan.)
V naši krčmi govorilo se je enkrat od B črnega". i tukaj ni se mislilo na črno jabolko, črno vino ali Črni pacani  tobak.   „So med nebom in zemljo tudi dragi črni vragovi od katerih se  vam  solško izobčenemu učeniku še sanjalo ni", rekel je učeni črev-učitelju.
BRes je", vtakne se dimnikar Peter Črninns zmes, bi vam znal od tega nekaj povedati." DLe povej!"  prigovarjajo drugi. In praskač dimnikar je pričel: „Sakrabolt, ako se jaz na to spomnim! Ti ubogi (VlJojač! Krojač Jaka Pink iz Srebernice, katerega brez ]M,i ga lahko božjast napade, in kateri vedno spovedni !(1(|j ttek od sv. Roka v vodo namoči, ker taka voda je ibra, če se kdo vstraši, in  tudi  pomaga težko vest sanjati, ako kdo preveč sukna   za   se   odreže.   Ta togi Pink je enkrat nekaj   takega  doživel.    Smejati :ati bi se mogel ob enem, ako na to pomislim, . pa škodilo mu ni nič.
kem slišane dobre nauke pozabili in konzum mora biti, pri katerem ravno gospodje kaplani ta veliki zvonec nosijo.
Ljuba „Sudštajerska", ako bi ranjki Raiffeisen vedel za delovanje tvojih kaplanov, bi se pač v grobu obrnil. Raiffeisen-ovi zavodi so organizacije, katere skoz z neomenjenim poroštvom svojih udov pritiskajo, da se skrbno in varčno dela in natančni računi vodijo in ravno v tem je velika prednost. Dalje omogočijo taki zavodi oseben kredit le takrat, ako se dokaže, da se bo res tudi le v povzdigo kmetijstva porabil. Potrebuje li kmet živine, kupi mu isto zavod, kupi kmet posestvo, plačano bo isto skoz zavod, ali ako hoče on kak nadležen dolg plačati, zgodi se isto tudi skozi zavod. Zavod toraj skrbi, da pride denar na pravo mesto.
Reiffeisen-ovi zavodi dalje ustanovljajo skladišča za žito in dajejo na v žitnici shranjeno žito svojim udom predujem (voršus); ustanovljajo kleti v povzdigo in zboljšanje vinarstva, preskrbi svojim udom plemensko živino, kuretnino i. t. d. najboljše vrste; se peča s sirarstvom in še z več takimi dobrimi napravami, ki so kmetom v korist. Kramarij pa Raiffeisen-ovi zavodi ne ustanovljajo.
Zgodilo se je to takč. Na pustni torek sem malo preveč pil. Pri Korencu sem dimnik izpraskal in ko sem potem čez klanec šel, mi je malo mrzlo postalo. Tukaj se domislim: spil bom par štamperlov šnopsu. da mi bo gorkeje. Potegnil sem pa v naglici malo preveč in ko grem čez klanec doli, začelo mi je nekako čudno postajati in postal sem grozno zaspan. Stemnilo se je že tudi. Domov danes ne pridem več, sem si mislil, ampak šel bom tam k mlekarici in prosil za prenočišče. Je dobra žena ta mlekarica, pa saj jo poznate. Ravno je vlekla frišno pečeni kruh iz peči, in to velike hlebe, in hotla mi ga je eno šnito dati. Hvala, rečem; frišno pečenega kruha jaz ne jem, pač pa prosim za eno posteljo, ako jo imaš. Ali ona sklene roke čez glavo in pravi; ne morem. Krojača imam v hiši in ta spi v postelji za popotnike, v hlevu je premrzlo, na trdi klopi pa ni za ležati. Naj bo kakor hoče, sem rekel, pusti me morebit v peč zlesti, notri bi bilo že gorko, ne sramujem se pa tudi ne.
Ti norec!   pravi   mlekarica.   V peč hočeš zlesti ? Ja, zaradi meno le žlezi, mrzlo ti ne bode, samo trdo
Rog dal, da bi se naši kaplani s takimi podjetji pečati zaželi, trgovstvo bi proti temu nič ne imelo. saj ako kmet več in boljšega blaga pridela, trgovec pa več kupiti zamore, bo tudi iožje prodal in manj voznih stroškov imel/ Pa vsakdo naj ostane pri svojem poklicu, kmet pri kmetiji, trgovec pri trgovini.
Deželni odbor je sklenil centralno zvezo kmetijskih RaifTeisen-ovih vodov za Štajersko ustanovti, katerim bo dal 400.000 kron proti 3 % obresti. RaifT-eisen-ovi zavodi zamorejo torej posojilo proti 3 per-centnimi obresti in to brez odpovedi in brez stroškov dobiti. Ako se toraj le petdeset kmetov na Štajerskem vtosvrhoskupaj spravi in Raif lei s e n-o v zavod ustanovi, ima že pravico do tega posojila. Ven toraj z „Ruiff-eisen-ovimi kaplani". Prav veselilo bi vsacega kmečkega prijatelja, ko bi tukaj duhovništvo na noge stopilo in se za to pobrigalo.
O razkosanju zemljišč.
Da se razkosanje zemljišč prepreči in izsesavanje malega poljedelca skoz veleposestva zabrani, bilo je že od starih časov sem dedinstvo na deželi drugače vravnano kakor v mestih. Od Marije Terezije obstojali so posebni predpisi o kmečkem dedinstvu. Ko je liberalizem na krmilo prišel, kateri si je domneval, da je razkosanje posestev le v rešitev in varstvo kmečkega stanu, mogel se je dotedajšni dedinski red tem predpisom pokoriti. Kmetje pa so se napram predpisom le starih navad držali, da je starejši sin gospodarstvo in posestvo prevzel, in svojim bratom in sestram le gotovi del dedščine izplačal. Slabi nasledki postave z leta 1868, ki razločka med mestnim in kmečkim življenjem ne pozna, so se kmalo občutno pokazali. Prevzetje posestva bilo je prej prav dobro. Zahtevanje dedičev ni bilo veliko, plačilni pogoji so bili jako zmerni, prepis posestva zgodil se je na pri-prost način in ni bil drag.
je. Kaj še, rečem. Ako je človek truden in zaspan, je tudi cigel dober.
Prav maš, mi potrdi mlekarica. Jaz, nebodi len, zlezem v mojo spalnico. Lepo toplo je. Kmečko peč itak poznate, ki je dobra za vse. Za kruh peči, za sadje sušiti in za sobe greti. Prostora je notri za celo družino. Ali prekleto temno je notri. No, jaz zlezem lepo ritensko daleč notri, mlekarica pa z zakrivalom odprtino peči lepo zakrije, in pravi: dimnikar zdaj se pa le dobro naspij.
Spal sem celo noč kakor maček na solncu, in vi mi ne bodete verjeli, da sem jaz črni dimnikar v temni in okajeni peči celi čas od ene snežnobele device sanjal, tako da se morem še sedaj čuditi, da ta bela deklica pri tem nobenega črnega madeža dobila ni. — Kar naenkrat začne nekaj smrdeti. Zdelo se mi je tako, kakor da bi jaz gori v dimniku bil, od-spodaj pa bi kurili in mene namesto krače gor obesili in me sušili. Jaz se zdramim. Okoli mene se ru-deče žari in vidim, da poleg mene naročaj polen gori. Ker ima krojač v svoji sobici rad toplo, je kravarica
i^— ■    ■   - ■                                                       «^—.— -_ .
Od leta 1868 pa je to vse z enim udarcem pre nehalo. Taisti, kateri je primoran posestvo prevzeti je prisiljen, dolgove delati, da svoje  sodediče izplača
Ker se posestvo itak že previsoko ceni, si pa lahko mislimo, da njegovo življenje ne bo z rožicam postlano. Preveliko zadolženje avstrijskega kmeta S tudi od te strani lahko zapopade. Iz tega vzroka i klic za nove upeljatve kmečkih dedinskih postav p letu 1870 vtihnil. Tudi državni zbor se je leta 1880 s tem vprašanjem bavil, in spoznati mogel, da slab kmečki položaj v Avstriji razen drugih nadlog tudi i; tega vzroka izhaja, ker se posestva cepijo; v letu 188J pa se je celo postava na znanje vzela, s katero se je hotelo prejšnje nedostatke popraviti. Zalibog pa j tako zahtevanje in taka postava le na papirju ostala To bila je takorekoč postava v okvirju; in d bi kmet od te postave kaj čutil, naj bi potem dežel« odbori nadalje razpravljali. Ni se pa v celi Avstrij našel deželni odbor, ki bi se postopil dalje o tem pečati, kar je državni zbor zahteval. Na Tirolskem s je pred nekaj leti enako vprašanje razvilo, in bi I dosegel vspeh, ali postava ni zadobila cesarjeveg potrdila. Ta zgled naj bi tudi po drugih deželal vspodbujal, in tako bi tudi štajerski deželni odbo ne smel "takega vprašanja v nemar pustiti, posebni še ker se je poslanec Hagenhofer za   to   že potegnil
Treba je le dobre volje in vstrajnosti. Drug* malenkosti, ki temu nasprotujejo, seže odstraniti dajo Mi torej se zanašamo, da se bode naš deželni odbo o prvem zasedanju deželnega odbora s tem vprašanje! bavil in konečno to stvar tudi dobro rešil.
Kdo je doslednejši?
V Celji pripetil se je žalosten dogodek. Na živ cih bolni gospod Franc Rakusch je v hipu dušne one moglosti ustrelil sebe in svojo nevesto, gospodično i boljše družine.
na vse zgodaj v peč zakurila in ni pogledala, če je kd notri. Ona je drva notrimoložila ter podžgala. In ju črni zlodej, bil sem v peklu.
Vraga! mislim si, glej da ti zdaj kaj pametneg v bučo pade, da prideš ven, saj dolgo premišljevat ne smeš. Pa kod ? pri lukni ? to ne gre, tu bi mog* čez goreča polena. Ti peklenski hudič, si mislim. T je prav prava pepelnica. Ta peč me bo res v pepe spremenila. Vdarim z rokami in nogami in z glav proti steni, in — bumf, lukna je skozi pečniee sobo gotova. Jaz ne prelen, planem ven —- in zap* zim, kako krojač Jaka Pink, ki pri mizi krpa, v tre notku kviško skoči in grozno zatuli in puhne skoz vrat ven, da se je ves pobil.
Jaka Pink! počakaj, kričim za njem, kaj ti jo jaz sem dimnikar Črninus! Nič ni pomagalo — ni n slišal. Bežal je čez dvorišče in čez travnik.
Tako dolgo je bežal, da se je spotaknil in on mogel na tla pal. Ljudje so za njem hiteli in < poživili. Ko je k sebi prišel, začel se je tresti po cj lem životu.   Držal je roke na obraz in zdihoval:   V
_______

ti. Sa. ač mi se ni po 50 tbi iz
Je
.i'1 la. fla
Itn •iji
se
se ga ah nuno iil. ge
jo.
Mir 'i
11
a z
m
la-V
il
O tem piše v Celji izhajajoča »Domovina": »Dvojen samomor: Ustrelil se je v petek dne 24. t. m. Franc Rakusch, brat celjskega podžupana Julius Rakusch-a. Samomorilec ni bil menda nikdar posebno bistre par meti — je baje v rodbini — to — ker pred leti je jisto storil brat Pepi Rakusch. Da pa cela zadevi zgleda bolj romantično, zbral si je samomorilec neko Karolino Kopp, da je šla ž njim v smrt, katero s<j> našli ž njim vred v nedeljo mrtvo."
V istem časniku piše gospod Anton Lednik, župr nik od Sv. Duha v LoČah s celim podpisom: »Prišla mi je »Stajerc" št. 4 slučajno v roke. Rečem narovnost, kdor protinarodne, proti katoliške časnike bere, kakor je , Stajerc", ni pošten kmet, ne pošten učitelj, ne pošten ' duhovnik. ?\e morem pa verjeti, kar „Štajerc" omenja. da bi ptujski mil. g. prost, kot odličen duhoven, bil naj-ročen na list, ki blati slovenski narod, vero in katoliške vrlo duhovnike. Ako pa kateri duhovnik bere protinarodne in protikatoliške časnike, kakor je „Stajerc", rečem brez ovinkov, da taki duhovnik ni duhovnik v katoliškem in narodnem duhu; on je izdajalec vere in naroda/' No gospod župnik od Sv. Duha! Vi ste s tem Vašim izpovedanjem v resnici v obče visoko častitega, v spolnjevanju svojih svetih dolžnostij osivelega duhovnika višje stopinje preklinjali, ker on po dolžnosti v svoji župniji izhajajoče liste bere in razglasili to v listu, ki se ne sramuje mrtvih v miru pustiti. List, ki se radujo nad smrtjo nesrečnega in ob uri, ko se njegovi zemljski ostanki po duhovniku blagoslavljajo in ko ranjki pred stolom Nadjvišjega sodnika stoji, pa o njem surove šale zbija, tak list, gospod župnik, ni Vam samo dovoljen, ampak celč> vreden, poročila v/. Vaše blagoslovljene roke po svetu razglašati.
Gospod župnik! Brezpietetna »Domovina" in brez-pietetni gospod župnik od Sv. Duha slišita skupaj, saj „gliha vkup štriha", vendar dovolite pa dostojnim ljudem dostojne liste brati.
Misli   si   ljubi   kmet,   tvoja hčer bi na enak ža-
dim ga,  vidim ga!   Vse flike dam nazaj, kar sem jih
pral.   Za božjo voljo, samo sedaj mi naj še prizanese.
Kaj pa misliš? ga vprašajo.
.la, tako je, pravi Pink   in   sklene  roke skupaj.
Tako se zgodi, ako se na dan svete Pepelnice v cerkev
ge gre.    Kolikorkrat  mi   je moj   spovednik svetoval,
|da se naj  krasti  odvadim,   pa,   hudič,   skušnjavec je
vedno blizu. Ravno na'to sem mislil, ko naenkrat v
| peči grozno poči, zelene pernice se razletijo  narazen
in ven se privali dim in — k riše   božji   —   okajena
satanova buča.
Zajfe, žajle' vpijem jaz. da sem se zamogel pred lakatovim očmi umiti, da bi spoznal, da je iz hudiča dimnikar Crai&us postal.
Zdaj šele je Crninusa spoznal, in od tistega dneva u Jaka Pink nikoli več tudi ne ene flike vkral." Vidite, jaz sem ga spreobrnil. Tako mora človek di hudič postati, ako hoče   kaj  dobrega doprinesti. Bito, ljudje božji! naročite se na našega „Štajerca", ion tudi tako dela, ki  pa ne košta   več   kakor samo kr. za celo leto.
losten način ob življenje prišla, prišel pa bi kak malopridnež in se začel čez to norčevati, gotovo bi ga pobil. Časnik, ki tako malopridnost uganja, tudi druzega ne zasluži. Ven toraj z »Domovino" iz vsake poštene kmečke hiše.
Leskovsko konzumno  društvo in  les-kovske občinsko volitve.
Rden izmed dveh junakov v Leskovci, ali pa oba skupaj »sklanfala" sta tri kilometre dolgo poročilo o dogodkih v Leskovci in ga v »Domovini" razglasila. Mi bi se z dopisačenjem teh gospodov prav nič ne bavili, ker njihovo izvajanje je bebasto, le žal, ker tudi najneumnejše laži najdejo poslušalce in radi tega čutimo se dolžni, tem gospodom enkrat do dobra posvetiti.
Najprvo je debela laž, da bi v Leskovci dve stranki, ena a nemška" in ena »slovenska* bili. Les-kovec je čisto slovenski kraj in ako se ljudje tam med seboj bojujejo in življenje grenijo, izhaja to iz tega, ker hočejo konzumovci ene izmed svojih sosedov pokončati, ali v nič spraviti se ne pusti nikdo. Mi smo do dobra prepričani, da bi gospod nadučitelj Stoklas ali Šmigoc tudi zajedal, ko bi mu kak capin hotel borni kruhek iz ust pograbiti. Ako torej do-pisnn „Domovineu trdi, da leži Leskovec na pruski meji je to pač dokaz, da se mu možgani mehčajo.
Se bolj trapasto je predbacivanje o »narodnem izdajalstvu", katero se pod noge meče istemu, ki graja konzumsko gospodarstvo. O vi »nebodivastreba!" Pri komu pa kupuje slovensko narodni konzurn blago? Pri dunajskih zidovih in pri nemški firmi S c h w a b v Ptuju. Kje pa kupuje vaš sosed, od vas ferda-mani Rlodnik? Pri si o vencu Jurca-tu v Ptuju! Kdo je tedaj izdajalec slovenskega naroda? In vi hinavci, hodite k haložkim kmetom in jim vpi-jete »slovenski narod je v nevarnosti", med tem pa ne gledate na drugo, kakor da svoje žepe polnite in druge slovenske sovaščane oškodujete.
Buri in Angleži.
Jednajst mescev traja že vojna v Južni Afriki, a konca še ne bo. V zadnjem mesecu se je položaj Karov v toliko poslabšal, ker je bil general Prinsloo s 4000 možmi ujet. Bitka burskega generala Deweta pri Belfastu pa nikakor ni prinesla Robcrtsu pričakovanega uspeha. »Zmaga" Angležev je bila tako ničevna. da ne vedo angleški listi o njej ničesar povedati, in da je Roberts kar obmolknil. Angleška vojaška ob-lastva, pravi brzojavka, so sklenila, Ladybrand braniti. Kriiger in vsi uradniki so sedaj v Nelspruitu. Evropsko časopisje še vedno rezko obsoja Robertsa, da je tako brutalno izgnal tuje delavce in obrtnike iz barskih krajev. Nekateri so prebivali ondi že po 15 let, v Transvaalu in Oranju, a Roberts jih je dal brez vzroka brutalno izgnat, ter prepeljati na Angleško. Ti reveži se niso mogli niti dobro obleči. Seboj niso smeli vzeti ničesar, niti svojega imetka.   Ljudje   so zmrzovaii in
stradali grozno. Mister Douglas Story, dopisnik angleškega lista „DailyJMaila, ki se je vdeležil vojne na strani Barov, poroča, kako se je izvršila za Angleže nesrečna bitka pri Spionskopu, in kako je postopal Botha, ki bi bil lehko uničil vse. Dopisnik pravi: Louis Botha je stal molče in bled, poleg njega so zapeljali čvetero Kruppovih velikih topov, pred njim pa je bežala premagana vojska. Topničarji Bnrov so čakali na povelje, da ustrele. Kaj se je zgodilo nato, naj sporočim z besedami polkovnika Ricciardija in stotnika Rossegerja, ki sta poveljevala italijanske sle na konjih: Mi in drugi inozemski častniki smo jezdili h generalu Bothi in ga pozvali, naj začne streljati s topovi. Bil je bled in prav po časi je dejal: „Prosim, gospodje, tu sem jaz poveljnik, pustite me v miru!" Umaknili smo se, toda možno ni bilo stati in gledati, kako se je zamujala najlepša prilika. Približali smo se mu iznova ter ga prosili,* naj strelja. Odgovoril je kratko: „Ne!u Toda bilo je^prevee, zato smo se približali se tretjič. Takrat pa nam je planil nasproti kakor bi nas hotel zadaviti. „Za božjo voljo", je zaklical, »gospodje, molčite! Najstrožji ukaz imam od najvišjega poveljnika, da na bežeče ne streljam! Poroča se brzojavno iz Londona, da Buri oblegajo Ladybrant. Angleška vojska hoče vsa živila sežgati, da ne pridejo Burom v roke. Položaj je težek vendar je Angležem pomoč že na potu. Tudi se poroča, da so Buri 31. avgusta poskusili raztreliti vodovod v Johaneslmrgu, pa so bili pregnani.
Sodba proti morilcu italijanskega kralja.
Morilec Bresci stal je 29. avgusta pred porotniki v Milanu. Njegova zagovornika sta bila advokat Martelli iz Milana in advokat Merlino iz Rima. Vseh prič je bilo šestnajst, ednajst od sodišča, pet od zagovornikov. Zatoženec odgovarjal je na vprašanja predsednika s slabim glasom. On je povedal, da je že dolgo časa mislil na to, da hoče kralja umoriti. On da je hotel s tem ljudstva in svojo revščino maščevati. Ugovarjal pa je, da bi imel sokrivce, in rekel, da je delal vse na svojo roko in da se je zato vadil streljati, ter da je revolverske kroglje špičil, da bi bolj nevarne bile. Bresci je izpovepal dalje, da je na tri metre oddaljen bil in trikrat na kralja ustrelil. Pokazali so mu revolver in desko v katero se je vadil streljati. Zagovornika sta prosila sodišče, da bi ga milostleje sodilo. Bresci govoril je le malo besed. Rekel je: „ Obsodite me, meni je vseeno. Jaz pričakujem, da bo nastala revolucija." Bresci je bil potem nato od porotnikov na dosmrtno ječo obsojen in sicer najprvo na 7 let samske ječe.
Vojna na Kitajskem.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo velevia-stim, da bo svoje poslaništvo in svoje čete umaknilo iz Pekina ter jih poslalo v Tientsin. Rusko zunanje ministrstvo izjavlja, da Kitajski ni napovedalo vojne, nego da so imele vse ruske akcije namen, rešiti poslanike  ter pomagati kitajski vladi, da se napravi red
in mir. Prvi del je dosežen; Pekin je zavzet in p slaniki oproščeni. Drugi del pa je možno doseči le pomočjo kitajske vlade in krone. Kakor vzame zali nita kitajska vlada vajeti v roke ter imenuje svj pooblaščence za pogajanja z vlastmi, bo Rusija j slala svoje zastopnike tja, kjer se bodo vršila. Doti pa ostanejo poslanik Giers in čete v Tientsinu. sklep Rusije je iznenadil ves svet, zlasti pa Nemčn Bojev in krvi željni Nemčiji je Rusija s tem kar docela zmešala. Rusija pač noče klanja ljudi, in pi družile so se ji takoj še Francija, Anglija, Zjed. <l zave in Japonska. Zjedinjene države so takisto složi z Rusijo ter bodo umaknile svoje čete iz Pekin kajti vojna jih stane le denarja in ljudi, koristi, zl sti pa ozemlja, ne prinese nič. Anglija ima v Jus Afriki vezane roke, zato komaj čaka, da se napra mir. Vojna je končana, in nemški polki z grofe Waldcrseejem ne bodo imeli nobenega večjega pd več.
General Grodekov je sporočil 30- avgusta z (*h barowska, da je detašment generala Saharova 17. 18. avgusta vzel Ashech ter zaplenil  sedmero  tope mnogo vojnega orodja in skladišče živil. Kitajske i te, guverner in prebivalstvo Ashecha je pobegnilo.
Nemčija bo imela le velikanske stroške, a pok moralne škode — sijajno blamažo. Končno pa bo nemški državni zbor povedal svoje mnenje nems diplomaciji, ki meče milijone proč za nič in za n ne da bi prej vprašala zastopnike davkoplačevalec ali so s tem zadovoljni. Govori se, da je nemški c sar po neki vojaški paradi pri obedu častnikom d jal, da Nemčija Pekina ne izpusti iz rok, če bi bi treba vseh korov. No, Nemčija ni absolutistična <l žava, in Viljem IT. se bo pač pazil, da si s svo trmo in smešno bojevitostjo ne ustvari še doma vs večjih blamaž!
(Kakšni so kitajski trgovci?) Kitajski trgovec je .si potrpežljiv. Ako pride kdo v njegovo prodajalnico, ga trgov ne vpraša, kaj bi rad, nego mu ponudi čaja ali pipo lobal Šele med pogovorom pove kupec svojo željo, ali pa tudi d Nihče ga ne sili, da bi kaj kupil, in trgovec nikdar ne pon ja ali celo hvali svojega blaga. Čudna trgovska navada \ Kitajcih je, da mora kupec dražje plačati, ako vzame več it stvari. Čim večji kos kupi kdo, tem dražje mu ga zarači trgovec, mesto da l)i ga dobil zato ceneje kakor je nava pri nas.
(Samomori na Kitajskem) niso sramotni, zato pa jih pripeti grozno veliko. Navadno se Kitajec zastrupi z oj jem ali pa se obesi. Te dve vrsti smrli volijo Kilajci zato, k svojih teles nikakor nočejo poškodovati, nego morajo osli cela. Samomori so zategadelj tako pogosti, ker je onrli nav da, da za zločin, k'i ga napravi kdo, trpi, kazen vsa familij Da torej reši kazni in trpljenja svojce, se zločinci:, pred no zasači pravica, kar sam usmrti.
(Kako se Kitajec najhujše maščuje?) Ako je Kitaj storil že vse, s čimer more jeziti, žaliti in mučiti svojega s vražnika, ima vendarle še jedno, zadnje in najhujše sredsti da se maščuje. To sredstvo pa je — samomor pred sovraži kovimi vratmi. Povsod drugod bi sovražnik ubil sovražnih na Kitajskem pa umori sovražnik sebe samega in misli, da s tem zadel nasprotnika najobčulnejše. Kitajci, ki so sploh j ko babjeverni, verjamejo, da potem duša samomorilčeva n prestano zasleduje in trpinči nasprotnika. Zato se Kitajec i česar bolj ne boji, kakor da bi se mu pred hišo kdo sa usmrtil.
Hranilno
m
($par-tt.Uor$d)u$$Derein)
v Celji,
glavni trg- štev. 2, prvo nadstropje,
posojuje   proti   5'2,   in   obrestuje   hranilne vloge s 41i2 odstotnimi obresti.
Q   O  P  Q QL-fi
med tinto- Dr* 1o$- Kura$
ordinar skupnega špitala
v Radgoni, glavni trg 133,
ženski zdravnik, porodni pomočnik in bivši ranocelniški slušatelj
orriinira ! doPoldne od 9 do l2 ure<
01din'ra j popoldne od 2 do 3 ure.
o~5 o o o o o o'er

j i
i m itJJ

zdravnik v skupnem špitalu
v Ptuju.
Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, plombira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti.
Pekarija na deželi
blizu Celja z dobrim prometom,
je z, ali brez zemljišča po ceni za prodati. Več pove iz prijaznosti gospod
Juhami Straschek v Celji, glavni trg Štev. 4. Zaloga oblek za gospode.
Srn. MU lief v Mariboru
priporoča prav line izdelke gotovih oblek za možke; kakor tudi veliko zalogo finih štofov, domačih in vnanjih fabrik ___    ___     za narejanje oblek po meri.
fWS~ Stavbene sine "W
dopošiljsi ročno iz svoje zaloge
Jo h.  Radakovits,
trgovina z železom u Celji.
Ce«e   Alois Walland   Ce,Je
trgovino špecerijskega blaga na debelo in drobno. g0T" Zaloga parne moke "T&Q
firme  C.  Scherbaum  Se   SOhne   v Mariboru  po  najnižji  ceni,
V Celji poštnine prosto.
Razpošiljatev kave po 5 kU franko na vsako poštno postajo, po nižji
ceni kakor v Trstu.
Brata $lawit$ch
Singer A
Medium
Ptnji
priporočata
£ £
šivalne stroje, „Hove Cu za črevlarje
Titania                      in kn«a&'
„Ririgschiffchen", šivalne stroje za črevlarje in krojač«, Cylinder Elastik za črevlarje, „Styria"-bicikelne.
Zaloga vsakorsnih delov za bicikelne in stroje. ______Vsak naj zaiiteva cenilnik (Preisliste.)_______
I Bratov Uray
^                    v Radgoni
^                        trgovina
^                           priporoma svojo veliko Kalogo
3j   kovanega železa,  pleha, drotnatih žebljev, ni lati I ni Ii  mašin  „Goplne"
mašine   za   slamo   rezati,   vinske   prese.
presne vretene (sveče), traverse, Železniške
sije,   šivalne mašine,   grobne križe,  kakor
tudi cement po nizkih cenah.

i   Kopališče v Ftuju.   \
I  Vsak dan dobe se kopcle v banjah, pršilne in mrzle ko-  P
(  pele in vsaki torek, četrtek in soboto od   1   do 2 ure  )
^  popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr   )
g                         ganje po udih in kosteh.                         |
JOS. KASTMIR v Ptuju, florijanski trg-.
Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus", žastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja ,,Generali-' ustanovljeno leta 1876, — priporoča najmočnejši JpltitUS ZH JCSib, Žganja-rije, najboljše OljC, CCttlCItt, karbOlinfUffl,  žgano Smolo, suhe in oljnate
farbe, podate (fimajs) palico, rafiia, Žveplo, gumi za cepienje, apno za
klajo (futtcrkalk.) Grenka SOl. Živinske in druge UOTtaČe, papir za muhe i. t. d. — in druge reči po najnižji ceni.
»      GEORG ST&LZER,
tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, priporoča svojo zalogo izgotovljenega tapetarskega "blaga, vsakovrstne   madrace, počivalnice ali  divane itd.  po najnižji ceni; gospodje župniki dobe posebni rabat.
JOSEF GSPALTL.
zlatar, srebrni* in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6.
priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših insolidnih ilahnih
kameno«, zlatnine, srebernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo zla- I tb, srebrnih, tula- in nikelnastib ur. Za vsako uro se več let jamči.
bUro lepotijO in draflOtijO kupuje po  najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. UsakOOrstna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.
m
J o s e f K o 11 e h z v Ptuju
priporoča svojo
■«- steklarsko in porcelansto blago ■*»«
posebno mednike (sodčeki za med), steklenice (flaše) za jesih in slatino, šipe za okna.
Velika   izbira   posode   za   gostilne,   Olivire   za   podobe,
pozlačeni* okvirov in vsakoršnib lesenih in kovinskih
reči.
■ ■ ■ a ■
S. Friedrich
v Ptuju,
poštna ulica št. 4, blizo posojilnice
kupuje kosti, cape, stari) železo j vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, veštajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni.
V Teržici pri Jurovd
dobe se na
žagi
vedno   po   najnižji   ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žago vina in drevesna ško]
ja za vinogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les
sodarje
v Ptuju, kakor tudi na žagi.
$ratov Slamiisdi
trgovska podružnica
v Ptuju — Wagplatz
priporoča stojo obilno zaloyo špecerijske, roko-
delne (manufakturne), Zi'oriinberske lepotične
in drobne robe.
Tam se dobiva tudi pravo  domačo platno  za
rjuhe in obleko po najnižji ceni.
Kari Ackermanr
urar v PTUJU, glavni trg-,
v   gledališkem   poslopju
ima veliko zalogo
ur, zlatih in srebernili reči.
Ženitbene prstane vsake velikosti. * Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila g( benih   avtomatov,  izdeluje  vestno,   hilro,  po  najnižji  ceni proli jamstvu.
Ustanovljeno leta  1842.
V. Schulfink,
trgovina s špecerijskim blagom
v PTUJU, glavni trg
priporoča iz svoje  velike zaloge sladkor, kavo,
riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd.
Gumi  za  cepljenje, najboljše rafrjo po najnižji
ceni.
Agentura c. kr. priv. zavarovalne družbe
„oesterr. Phonix."
"V
kopodka  ulica štev. 1/ in 24. Prva štajerska trgovina žininic (Orahtmatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politiraiio in lakirano,  železne  postelje,   lepe  otročje  postelje z  omrežjem,  tapetovauo  kostne  postelje,
vsakorftne tepihe (preproge) žimnice (madroce) iz konjske dlake,  morske trave
lice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in
in Afrique-zimnice
drugo posteljnino. Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni.
Jožef Treff
krčmar
v Ragoznici pri Ptuji
priporoča svoje fatWStllO  ViltO in mrzla  jedila. I               Točna postrežba in nizke cene.
Smerehove škafe
z železnim obročem po 3o fcr.
G Hacjon JPoličane postavljene, (mafij kot 10 se tie
prodaja
Alojz Walland v Oplotniei.
i H. Prettner prej J. Weiner
V Celji, glavni trg. štev. 18.
Zaloga steklenega, porcelanastega, kamenitnega blaga
in majolik.
Prevzem   posteklenja  pri stavbah  in  vsakoršnih popravil.
gf Umetni mlin, :j|
kateri na teden vagon žita zmelje, in OOdna žaga za deske s
| trajno vodno močjo in poslopjem vred, oziroma tudi do 20 |0-
bOv ZCItlljisČa, je po ceni prodati.  —  Več pove iz prijaznosti
gospod
Johann Strascftek v Celji, glatmi trg štev. 4.
Obleke za gospode in deeke
po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno
A. Masten v Ptuju.
Tam so tudi na ogled vzorci  najnovejših in trpežnih
štofov.
RWM'^S'-B'^W^                                               :■
Gostilna v Soštanji
v lepem kraju z zdravim podnebjem,  se  tudi brez koncesije proda, eventualno  v najem da,   in je za
kakega ponzijoništa prav pripravna.
Ista  obstoji   iz   3   lepih   suhih   sob,   kuhinje,   ene
mrzle kleli in jame za led, hlevov,  lepega vrla za
sprehajati. Zraven spada tudi 2 joha zemljišča.
Dalje se na glasnem trgu p šostanji
ena hiša "^g
z nekaj zemljišča, pripravna za kakega trgovca radi pomankanja družine prav po ceni proda.
Pojasnila daje ustmeno: hotelir ?. RajSICT 0 Soštanji.
Med. univ.
6
i      1
I
ordinar skupnega špitala v Ptuju,
je svojo dosedajšno  stanovanje  premenil in ordinira sedaj  na
florjanovem trgu št. 5,
(Ferschisches Haus.)
■ ■   ■      .■    ■■■'■:
ts
Seiger~jetm
Rudolf Tabor v Celji |
Glavni trg 14                Gospodska ulica 5
priporoča svojo obilno zalogo izgotovljene obleke za i
gospode, kmete in fante (otroke) po najnižji ceni.
trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
Bfyoroca svojo največo zaloga molitvenih in šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov.
Johann Kramberger,
I poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k „zlati kugli"
priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega, materijalnega  in
barvarskega blaga.
Velika zaloga Judendorfer, romanskega in portlantovega cementa.
C kr, prodaja pulfra,   velika   zaloga kapselnov   in   patronskih  rorčkov vsake velikosti.
m
«
**
1
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina „R zelenem vencu" v Ptuju
kupuje zmiraj
frišna jajca, med, čebelni vosek,
maslo, krompir, čebulo, česen,
vsake vrste tižol,
posušene gobe, bren in drugo frišno zelenjavo, potem
živo in pitano perutnino,
suhe   hruške,   suhe črešnje,  suhe  višnje, suhe slive in jabolčne krhlje, dalje
orehe, lešnike
in vsakovrstno frišno sadje.
Vse to po visokih cenah.
o
CO
cc
■-■a
mm   °
Na
Zš
mm <&
L. CO
k
Lekarna pri zamorcu y Radgoni
priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženjn) 1 flaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen Čaj, 1  zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist,  l glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in  debeli vrat. Prah  proti bledenici,   1 škatelca 20 kr.   ali
40 vin. Prah proti potnim  nogam,  i škatlica 40 kr..
ali 80 vin. Prah proti kaslju, 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaSa 60 kr., ali 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa, flaša 35 kr. ali 70 h. Pflasterproti kurjem očesom, 1 škatlca .30 kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo  za  kurja očesa
z debelo kožo. Balsam  proti  ozeblini,   1  (laška 25 kr., ali
50 vin. Konjski prah, izvrsino za goltanec 25 kr., ali
50 vin. Mlečni prah za pomnoženje in poboljSanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem. ognju in črmnici
30 kr. ali 60 vin. Homejopatične kaplice za svinje proti črmnici
25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male 1 škatlica 25   kr.  aH  50  vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan.
Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni.
f
CD
tt
N
!■»
p mm
rc
°N
S*
5 n

Nakupovanje
fpisnega sadja, kakor:
jabolka,    hruške,    breskve,    slive,
grozdje,  kutne, orehe, kostanj in
frišne črne (zrele)
bezgove jagode,
dalje
zeljnate glave za ribati, repo, paradajzarje, murke za v glaže.
Za jesensko setev pa priporoča semena za:
repo. za zimsko glavnato solato, repincel.  zimsko špinačo, zimsko zelje, zimski ohrovt, zimsko kolarabo. zimsko  redkev. zimsko karfijolo.  zimski poterš'1 in zimsko korenje:
Adolf Sellinschegg
trgovina š špecerijo „k zelenem vencu"
v Ptuju.
P. n.
Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem v gospodski ulici štev. 10 odprl trgovino z barvami, kjer se
vsakovrstne oljnate barve, lak, firnež, terpentine sikativ, suhe barve, pinzelni i. t. d.
pO najnižji ceni prodajajo.
Z* odličnim spoštovanjem
J. Sorko,
slikar in barvar v Ptuju, gospodska ulica Štev. lO.
Ftiaaik sL«
(poleg Radinc),
ki obstoji   že   18 let. in je bila že 11.  krat odlikovana doma in na tujem.
Izvrstna slatina za mešanje z   novim   pristnim vinom. Ministerijalno     pripoznana    kot    zdravilna voda. Mt* Četni promet črez milijon. ^3*c Se dobiva v Ptuju pri gosp. Spritzey.
Josef Vogler.
Hi
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne 4.   maja;  dne  4.  junija; dne  25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28.  oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi
PF"   konjski sejmi  ~9f
s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da cel6 inozemski
kupci.
ristni čebelni vosek
kupuje po najvišjih cenah
ALOIS WALLAHD v Celji, rotovžke ulice. Prodaja vina v Ptuju
300 štertin dobrega naravnega  vina liter po  18 kr.
in višje.
Tudi se prodajajo sodi in sicer polovnjaki po 5 gl.
štertinke po 10 gl.
_______________________Jos. Krauagna.
Stari vinski sodi
še  v   dobrem   stanju,   ki   se   dajo   dobro   porabiti.
prodaja
Z. Tiim in sinooi o Ptuju.
Išče se viničar (gorman)
za dobro viničarijo,
s tremi ali Štirimi dobrimi delavskimi  močmi,  od   katerih   naj
bode eden vsaj deloma zmožen nemščine.  Isti se  mora dobro
razumeti na požlahtnenje trt in nove nasade.
Popraša naj se pri
občinskem  predstojniku  v Tramu   (Trauheim)   na Majerskem.
V najem, cventuel proda se:
gostilna Pauscha
v farbarski ulici v PTUJU. Natančneje   pove uredništvo „Štajerca".
Prvi komi,
nemščine in slovenščine popolnoma zmožen, sprejme se takoj v mešano trgovino
Jos. Sedminek-a- pri sv. Lenartu pri Mariboru.
Tam sprejme se tudi učenec.
Josef G spal ti,
zlatninar, optiker in založnik ur v Ptuiu,
priporoča cenjenim  posestnikom vinogradov,  vinskim in mostnim  kupcem prave   klosterneuburgške   vage za  vinski
mošt od ravnatelja A. W. Babo od 2 Kron naprej. V zalogi ima vedno tudi  preskušene vage  za  vsakovrslve  tekočine,   kakor   za   vtno,   mošt,   žganje,  lug, sladkor, jesih in mleko, od $0 vinarje* naprej.
Razne stvari.
Našim naročnikom! Pred kratkem bil je naš potovaiec v Celji na 60 K kazni obsojen, ker je za ..Štajerca" potoval predno je k temu dovoljenje od okrajnega glavarstva prejel. Celjska giftna krota pa hoče stvar tako zasukati, kakor da je bil on zato kaznovan, ker je „Štajerca" posamezne številke zastonj delil. To pa je laž! Radi tega, da kdo nepolitičen list zastonj podeli, ni še dosedaj v
Avstriji nikdo kaznovan bil.
(Narod brez živcev) so Kitajci. Nervoznosti namreč ne poznajo, nego so hladni in mirni do zadnje mišice. Kitajec more delati od zgodnjega jutra do noči nepreslano kot stroj in se niti ne premakne s svojega prostora. Spati more Kitajec sredi največje družbe, sredi najsilnejšega hrupa, na pekočem solncu, v tropu muh in sicer kar na tleh ali na kamenju z doli visečo glavo in odprtimi ustmi, v katerih se sprehajajo mrčesi. Premikanje se zdi Kitajcu zoperno. izprehodov ne ljubi, dirkanje s kolesi pa se mu zdi naravnost nerazumljivo. Da je Kitajec navajen nečednosti, je znano. Koplje se Kitajec malokdaj. Smradu Kitajec menda ne pozna, kajli je stvari. kakorsnih bi Evropejec niti takrat ne pokusii, ako bi ga mučil najhujši glad. Kitajci pa jedo bolne in poginole živali, saj mesnega ogledništva ne poznajo
(Krava s trojčki.) V Andritzu pri Gradcu je pri ..Binderwiri.hu" vrgla krava troje telet, ki vsa živč.
(Otroški Herkul.) Najdebelejši otrok, ki je menda kdaj živel, je bil nedavno predstavljen družbi praktičnih zdravnikov v Libanu. Otrok je 14 mesecev star in tehta 65 hm tov. (ilave obseg znaša 52 cm, obseg prs pa 76 cm. Redili se je začel šele v tretjem mesecu ter je docela zdrav.
(Ker ni imela otrok,) je morala neka kmetica v VVest-falenu mnogo pretrpeti. Dasi je bila omožena že 17 let in dasi je mož sila hrepenel po potomcu, vendar ni imela sreče, da bi vsaj enkrat postala mati. Ker pa jo je zategadelj mož zaničeval ter se ji izneverjal, je sklenila 421etna kmetica, da si pridobi soprogovo ljubezen na zvit način. Najprej je dejala možu, da postane kmalu oče. Nato ga je poslala na potovanje, sama pa se je peljala v Kolonijo ter tam v najden išču vzela 18 dni starega dečka. Nato še je vrnila domov ter se z
olrokom vlegla v postelj. Kmalu se je vrnil tudi soprog, ki je bil ..svojega" sinčka prav blazno vesel. Napravili so krst in veliko pojedino ter se veselili srečnega dogodka. Moževi sorodniki pa so dognali vso sleparijo. Iz zavisti, da izgube velik del dedščine po možu. so razkrili vso ženino laž ter jo ovadili sodišču. Oirok je bil dvakrat krščen in zapisan v knjige kot pravi otrok kmeta. Zato je bila žena zaprta teden dni.
(Tz Pragerskega) se poroča, da je 29. p. m. popoldan nastal v skednju Jurija Wesiak-a ogenj in se z veliko na-glostjo razširil tudi na sosednja poslopja štirih posestnikov. Vpepelil je razen teh poslopij vso opravo in shranjene pridelke. Samo 4 prešiče so rešili.
(Požar.) V" nedeljo nastal je v hlevskem poslopju kovača Amon-a v Spodnjem Pobrežu pri Mariboru na neznan način ogenj, kije vničil vse prihranke klaje in žita. vozove in konjsko opravo. Zgoreli so tudi tri mladi prešički, dva velika pa so mogli zaklali. Škoda se ceni na 400 kron. Ko je požarna bramba iz Maribora dospela, je že skoraj vse zgorelo; večina pa je vpila, da naj se vrnejo, na kar je pustil vodja Jank obrniti in se vrniti. Lendovski ognjegasci prišli so pozneje z brizgalko in še goreče ostanke pogasili. Mi ne moremo zamolčali, da je med prostim ljudstvom razširjeno napačno mnenje, da mora pogorelec stroške plačati, ki jih ognjegasci, ako pridejo, imajo. Tudi pri tem požaru se je od nevednih aH hudobnih ljudi tako slišalo. Skoz tako napačno govoričenje se ljudstvo le zapelje in požarne hrambe proti takim neresnicam odločno nastopijo. V takem slučaju naj bi slav. c. kr. žandame-rija ljudstvo podučila, ako bi pa kdo temu ugovarjal, naj se ga do kazni pripravi. Kaj pomaga ognjegaški red, ako se od strani zato, poklicanih uporabljati ne more.
(Tz Šoštanja) poroča celjska krota „Domovina11, da je tamošnji konzum res in lo samo zato zaprt, da ne škoduje enemu na novo prišlemu narodnemu trgovcu. Dalje pravi, konzum še vedno obstoji, pa samo poslovanje je usta-v i I. (ilejte, glejte! obstoji pa ne dela zaradi enega trgovca. Ali pa res nisie preje nobenega slovenskega trgovca v Šoštanj i imeli? 0 li uboga lažnjivka. Ako bi gospodje ne nameravali, slovenske trgovce oškodovati, bi konzumov sploh ne uslanovljali, ne v Šošlanji, ne v Laškem trgu. ne v Središči, ne pri sv. Trojici, ne v Leskovci in (udi ne po drugot. Kranjski trgovci so seveda sami Nemci, in samo zalo tam konzumov vse mrgoli. Pri konzumu pravite^ imate prebitek. Kadi verjamemo, da prebitek, a kakšen'? Vsakdo naj si sam sodbo naredi. Mi vam pa že naprej povemo, da bode le to resnica, kar smo v naši štev. 5 pisali, sicer bodete se pa kmali sami prepričali. Dobi o ste jo stuhlah, pa spodletelo vam bo. ker mi poznamo gospodarstvo pri konzumnih druŠIvih.
(Iz Zagorja pri Pilštanji.) Bral L C. v Zagorji naročil se je na „Štajerca" in srčno veselil na prihodnjo številko. Pa tudi ,,Štajerc" se je veselil, ker ga pridni L. C. brati želi, in zato je ,.Šiajerc" se podal na pot in pravočasno priromal s štev. 5 v Zagorje. Pa dobri bral L. C. je zaslonj čakal na ..Štajerca'1, ker ga je prej gospod župnik k sebi povabil. Ko je gospod brat L. G. to zvedel, poslal je po »Štajerca" v tarovž. Ali gospod župnik pa so rekli, da so »Štajerca" zopet nazaj na pošto poslali; in žalibog „Štajerca" tudi na pošti ni bilo več. Zopet je mogel brat L. G. po ,,Štajerca" v Ptuj pisali. Ljubi gospod župnik! veseli nas neskončno, da Vi ..Štajerca" tako radi berete, in se ne bojite, v pekel prili, tako kakor gospod župnik Kednik od sv. Duha v I.očah, ako tako ..umazani list" v roke primete Pa na tak način, gospod župnik, no gre. (lospod L. C. potrebuje „Stajerca" zase, in po takem je veliko bolj pametno, da Vi po ..Štajerca" v Ptuj kar sami pišete in priložite samo 60 kr. za pot, saj veste, da ste precej daleč od nas in še v hribih, toraj tudi ,.Štajer<rl po laki vročini, lako daleč ne more hoditi zastonj. (Od Sv. treh Kraljev) in drugot dohajajo nam vsakovrstne novosti o kaplanu gospodu Muršiču pri sv. Kenediklu. Ker pa „§tajerc" ni političen list, nemore ledaj takih dopisov razglasiti. Le ako se nam bo dokazalo, da gospod kaplan z svojo posebnos^o občino financijelno oškoduje, potem ga bodemo prijeli.   Toliko za sedaj.
(Vojaško oskrbovališče kupi) po trgovski na] 4860 kvintalov pšenice in 21920 kvintalov rži postavljen skladišče žita in moke v Mariboru. Ponudbe sprejema 18. septembra t. I. do 10. ure dopoldne intendanca ;J. v< Natančnejša pojasnila se zvedo pri vsakem vojaškemu o« bovališču, potem pri političnih oblaslnijah in pri poljedeli deželnih društvih vojnega obsežja na Štajerskem,
(Slivnica pri Mariboru 24. avgusta. Z drcv padel.) Pretočeni teden imel je znani viničar in godce M Kurcg pri vinogradu svojega gospodarja Matevža Brega z trganjem jabolk opraviti. Ko je na vejo, ki je bila z jab težko obložena, predaleč splezal, se je ista odčehnila in M Furcg padci je tako nesrečno, da si je zlomil več reber. tudi se je poklical zdravnik na pomoč, niso ga mogli rešit danes zjutraj zagrebli so ga pod spremstvom njegovih to rišev z godbo žalostinko na pokopališču v Slivnici. Skoz nesrečo zgubijo Slivničarski godci enega najboljšega pomag v ubožnih razmerah živeča vdova zvestega in pridnega m dva maloletna otročička pa skrbnega in vestnega očeta.
(Iz Polenšaka. Šolski svet in zaslužek pri pesi Kmetje, ako si hočete kaj zaslužiti, zglasite se pri šolskem si na Polenšaku, tam se prodajo vožnje peska. Vožnje so pro ker se ne gre na to, koliko da kdo naloži, ker kadar se p« pripelje, se ga na mero zmeri. Če ga torej kdo več pripc večje plačilo dobi. Da bi pa tudi dravski kmetje si kaj [ služili se tudi oni k temu vabijo. Vozniki zglasiti se imajo šolniku polanskem, ki je pri tem nadzorovatelj in pri kater se tudi mera dobi.
(Trojčke) porodila je 18. p. m. na Jesenicah ob S delavčeva žena Terezija Alijančič. Mati je umrla, otroci so zdravi in Čvrsti.
(Sv. Margareta pri Ptuju 10. avgusta. Pod okno Kočarska sina Miha Zavec in Jože Kranj c iz GoriČnice Augusta Vojsk in Simona Rižner-ja, ko sta zadnja dva j okna k dekletom hodila, tako pretepla da sta oba te telesne poškodbe zadobila. Miha Zavec-a in Jože Kranjc-a žandarji ognali  v Ptuj, kjer so oba zaprli.
(Iz ('irkovec. Kanieujanjc.) Ko je 15. p. m. An Vouk iz Mthovca v Cirkovce Šel, napadlo ga je več ne znanih fantov in ga kamnjalo, tako da je na večih mestih te telesno poškodovan.
(Polenšak   26. avgusta.   Zlobnost   v   cerkvi.)
slabem glasu in že večkrat kaznovani kočarski sin Janez Žoj vsedel se je pred kratkem med božjo službo v spovednico počenjal pri tem take burke, da so se drugi ljudje motili da je po cerkvi nastal splošen smeh. Zlobnež se bo /.ar tega mogel pred kazenskem sodišču zagovarjati.
Pravde zaradi razžalenja časti.) Pretečeni pondel bil je celi I.eskovee v Ptuju. Šola, pošla, farovž, vse je I zaprto, ker vsi gospodje so bili pri sodišču v Ptuju in U zaradi razžalenja časti. Tako je bil gospod Vindiš mlajši to od gospoda kaplana in radi tega, ker ga je on za namesti volil z opombo : ...laz hlapce tudi potrebujem !" <J. Vindii bil oproščen. Neki drugi gospod je bil tožen, ker je baje k lana pod takso viničarja postaviti hotel. Ta obravnava se preložila. Popoldne sta bila Tomaž Kmetec iz Varnice in Ja Šmigoc, nekdanji pismonoša v Leskovcu, vsaki na 14 dni poro obsojena, ker sta g. Blodnik-a obdolžila, da je on tati pri konzumu vdeležen bil. Sedaj pride še 7 obtožb konzum cev proli Hlodnik-u na vrslo z obtožbo, da jim je la zaklit ..Dobri gobec imale že. storite pa nič!*' Ta obravnava se tudi preložila. Vidi se. da delajo konzumovei sedaj čvrsto, d« svojim nasprolnikom življenje grenko naredili. Samemu j podu Blodnik-u bilo je 13 tožb dostavljenih, ena tožba <\ zaradi goljufije storjene skoz to, da je on baje konzumoj pri neki oddaji soli za en celi krajcar prikrajšal!
(Toča v Halozih.) Naši ubogi z vsemi nesrečami obisk llaložani, so zopet z eno nesrečo obiskani bili. V torek i 28. t. m. proli četni uri popoldan odvalili so se nesrečo i povedajoči temni oblaki od zahodne strani proti Dravskem p< katere so, kakor se domneva, deželne strelne postaje v I horjih s streljanjem prepodile. Naenkrat začeli so se od severi
lava eno ia   d voj
osk
lolsk
sve
Mil-
>ant iholl
hodne strani oblaki proti sredini Haloz valili in videlo se je, oso se z od vzhodne strani prihajajoči, oblaki mešati začeli, katerih se je vsula toča in opusločila vse pridelke. Zrna toče imela debelost srednje jabolke. ter so bila robaia. In ker bil ob enem strašen vihar, letela so z veliko močjo na tla. a Strmcu občine Leskovec, kjer je toča padati pričela, dohitela več delavk na prostem polji, in jih je ranila do krvi, da so se maj rešile. Od tukaj šla je nevihta čez Cruškovje, Otični eg, Trdobojce, Varnico, Kerinjek, Velavšek, Okič, Višnico, tlin in Trakošlajn na Hrvaško. Vsepovsod je vinograde, je in poljske pridelke popolnoma uničila. Streljanje proti i ni moglo sedaj dosti uspeha imeti, ker se je pričelo pre-MilAozno. Ker se je pa potem streljalo hitro, ni se zamoglo na-r. č laljcvali, ker so bili možnarji prevroči. Vzrok je pa Ludi, ker siti i so v teh krajih strelne postaje preredko postavljene. Kmečki tova Judje hočejo ee!6 prepričali, da so se oblaki, ki se vedno na ;oz t Pohorji zbirajo, od tam le zaradi groznega streljanja naravnost agač; iroii Halozam privalili. Naj bo kakor hoče, upanje vinorejcev mož   ta dobro trgatev je splavalo,   kar je   obžalovanja  in   podpore
vredno. sku          (Iz Maribora.) (Posvečenje nove cerkve.) 11, in 12. p. m.
svet  »lagoslovila se je nova  predmestna cerkev Matere Uožje.   Ta, irost  jako lepa slavnost ostala bode  v trajnem spominu  vsem ude-pese ležnikom,  katerih je  čez   10  tisoč  bilo.  V petek  proti večeru ipclj  prenesel je milostljivi gospod knezoškof med zvonenjem in strel-j  pr   »njem  topičev svetinje sv. mučenikov za posvečenje treh novih ijo p oltarjev, pri kojem molilo je  čez 30 mašnikov.   V" soboto  11. iterei p. m. pričela se  je  slavnost   ob   7.  uri   zjutraj.    Prečastiti g. nezoškof bil je prav slovesno sprejet in pozdravljen pri velikih Sai vratih začasne cerkve in potem v cerkev vpeljan, kjer je novo so p Id jako drago bandero s podobo Matere Uožje prečistega spočetja in mučeniee Filumene od deviškega   društva  blagoslovil. ioni  Nato podal   se  je s sprevodom k novi  cerkvi in   s svečanim ;c  st obredom v družbi z več kot 50-imi mašniki blagoslovil cerkev \ po in veliki oliar.    Koneeno   blagoslovile  so se veličastne nove tcžfc orgije. V nedeljo zjutraj ob 8. uri nadaljevalo se je blagoslav-;-a s ljenje. Višji pastir blagoslovil je oba stranska oltarja. Popoldan ob treh bila je najprvo pridiga, katero je imel vis. častiti gosp. \iito prost Jožef Flek iz Ptuja; potem prenesla se je z  veličastnim nrpi  sprevodom iz začasne v novo cerkev podoba Matere Milosti in teži   Najsvetejše. Procesija, ki se je pri tem razvila, bila je pač najbrž največja,  kakerSno je še kedaj Maribor videl. Poznejše dni )   X  prihajale so procesije tudi iz drugih oddaljenih krajev. |>rH          (Od sv. Marka.Pretepači.) Tudi od nas, dragi »Štajerc«,
co i moraš zvedeti, kako se Častijo Marijini prazniki. Dne 15. av-lili i gusta prišel sem od pozne božje službe, pa kako se ustrašim, ara ko čujem preklinjanje razuzdanih fantalinov. Posebno iz bo-rovske občine so bili kaj predrzni. Mislil sem, da smo med Kinezi, ker začeli so eden drugega z dežniki pretepati. No, pa ii pristopilo je par možev in druhal je morala pete odnesti, Ali toži je to pošteno? Ne! — Stariši povejte svojim sinovom, naj grejo k maši, ne pa se pretepat hodit. Povem vam, ako se ne bodete nikjpoboljšali. vas bom vse po imenih, ne samo našemu listu ,,Sta-jereu", ampak ludi c. kr. sodniji naznanil.              Markovčan.
(Od sv. Trojice v Halozih. Cerkev.) Že več let sem, jse za našo cerkev ni dosti storilo. Cerkev je jako zapuščena, ker se nikdo ni za njo brigal Zdaj sta se pa naša sedajšna častita pastirja gospod župnik in gospod kaplan tega poprijela in upata, da bomo popolnoma cerkev prenovili. Okoli tisoč iino    goldinarjev sta že nabrala. Ftog daj blagoslova  in zastopnosti
Trojičan. (Popravek.) Pisali smo v štev. 4 »Štajerca*, da je Valentin Hvaleč iz Velikega Okiča pričetkom julija t. 1. svojo 17-lctno deklo Nežo Marold posilno oskrunil in da so ga zato potem pri c. kr. sodniji v Ptuju zaprli. 24. avgusta pa se je isli Valentin Hvaleč v našem uredništvu osebno oglasil in nas naprosil, da bi v prihodnji Številki to notico v toliko popravili da so ga iz zapora izpustili in da so mu pri isti priložnosti rekli, j da naj bo poslej pameten in naj gre domov.
(Hudodelec.) Pretečeno nedeljo na dan cerkvenega shoda polj     dne 2(1. t. m. pri sv. Lenarta šli so Cvetkofski  fantje od gostilničarja g. Mihael Paulinič-a.   Med   njimi   bil  je   hudodelec erui
lelie
Sls i
kaj
« j
litnefl i /a H vi
se j
da 1
■ ■(•;
10 V(
ski j
Simon Kukovec, katerega brat je v dosmrtni ječi Med potom napadel je Antona Podleska in mu prizadjal več smrtnih ran. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ormož. Hudodelca Kukovec-a so pa c. kr. žendarmi odvedli k c. kr. sodišču v Ormož, kjer so ga zaprli.
O streljanju proti toči.
Streljanje proti toči je na Štajerskem starodavna. zelo ukoreninjena navada. Navzlic prepovedi, izdane za časa cesarice Marije Terezije in več dragim v novejšem času. še celo 1. 1875 izišlim ministerskim ukazom, ki so kaznovali streljanje proti toči z nemalimi kaznimi in občinske predstojnike pozivali na osebni odgovor, se je še vender streljalo proti toči; poedine občine, omenim samo občino Limberg v Slovenskih Goricah, ki niso opustili streljanje proti toči, dasi se jim zažugalo s kaznimi in so bile celo kaznovane. Streljanje sicer ni bilo vselej uspešno, vender ljudje niso izgubili vere na uspešnost taistega.
Žvižganje zračnega vrtinca slišati se mora ne le 10 do 12 sekund, temveč 15 do 20 sekund, da se ta vrtinec, kojega mehanična sila se je v fužinah tvrdke Kari Greinitz Neffen preskusila, naglo in visoko vzdiguje. Čim več smodnika se vzame, tem veča je tudi sila vrtnica. Dr. Ghellini je kakor prof. Roberto, Albeit Stiger in G. Sušnik proti naglemu streljanju. Vse o-pazke se strinjajo v tem, da je hitro streljanje neugodno uplivalo na učinek strelov. Dva strela v minuti zadostujeta. Dr. Ghellini tudi priporoča, naj bi se približevanje nevihte naznanjalo po brzojavnih in te-legraftčnih postajen, katere iz kolebanja igle magnetiee najložje spoznajo električne pojave v zraki. Glede topičev, ki se naj rabijo za streljanje proti toči, se on popolnoma strinja z drugimi, v tem spisu imenovanimi strokovnjaki. On daje prednost staremu sistemu topičev pred novim, zadej najbojnim sistemom in priporoča topiče iz kovaškega železa, ki so kovani iz enega kosa in so vrtani.
Tako je streljanju naklonjena spodnja Štajerska sprožila streljanje proti toči, ki je že zdaj močno razširjeno; saj se je lansko leto v Zgornji Italiji ustanovilo 3000 strelnih postaj in se je tudi znanstvo resno začelo baviti s vprašanjem streljanja proti toči in je tudi priznalo, da je vsekakor mogoče, da streli iz teh novih topičev zabranijo točo. To je razen več odličnih italijanskih vremenoslovcev priznal tudi gospod dr. Perntner. ravnatelj centralnega zavoda za vremenoslovje na Dunaju, dočim so se poprej učenjaki streljanju proti toči večinoma posmehovali.
Seveda strelne priprave, kakoršne so se rabile predno jih je gospod Stiger predrugačil, bili so to veči ali manjši topiči, ki niso mogle obuditi dosti zaupanja; samo od zvočnih valov se ni moglo nadejati uspeha, ali nove priprave z zvočnimi nastavki začele so stvar bistveno izpreminjati. Zlasti je bila tvrdka Kari Greinitz Neffen v Gradcu, ki se je za streljanje proti toči zelo zanimala in je pod vodstvom svojega prokurista gospoda Gustava Sušnik na svojih fužinah pri Sv. Katarini ob Lamingu pri Bruku vpeljala obsežne poskuse o streljanju  proti toči  z  raznimi   pri-
pravami,   in   ti   poskusi   so   imeli   kar   nepričakovan uspeh.
Po naročilu centralnega odbora štajerske kmetijske družbe sem se dne o. februvarja udeležil strelnih poskusov z novimi pripravami omenjene tvrdke in priznati moram, da me je to, kar sem videl, izne-oadilo.
Do sedaj sem dvomil nad uspešnostjo streljanja proti toči, če tudi se nahajajo v občini Št. Ilj štiri strelne postaje in sem jaz kot občinski predstojnik, želji ljudstva utrezajoč, po svojih močeh deloval za ustanovitev taistih, ali sedaj moram izjaviti, da sem prepričan, da streljanje upliva na točo. «
Strelni poskusi narejali so se iz priprav raznih velikosti in z razno množino smodnika, in zategadelj so bili učinki tudi različni. DoČim se iz topičev, ki so po spodnjem Štajerskem dandanašnji še največ v porabi, ako se vzame za naboj 60 do 70 gramov smodnika, šumenje zračnega vrtinca sliši le 6 do 8 sekund, bilo je tisto ob naboju 120—150 gramov slišati 25 sekund, iz česar se da sklepati, kako daleč se vrtinec kviško vzdiguje. Velikansk je bil učinek, ko se je streljalo v ravnoležni smeri, da bi se določila sila zračnega vrtinca. Na 100 metrov daljave imel je zračni vrtinec še tako moč, da je tarčo, narejeno iz močnih vreč, ki so bile z žreblji pritrjene na late, te pa zopet na stebre, odtrgal, lesene late prelomil in vreče strgal z žrebljev. Tarče iz močnega popendckelna so bile čisto razčehane, sila, ki se je pri tem razdejanju pokazala, prevdarila se je na 12 kil, zadostovala bi, da človeka podere.
Gotovo je torej, da tolika sila v oblakih prov-zroča izpremembe in na ta način ovira narejanje toče. Zato je upati, da se bode posrečilo odvračati točo, ker je dokazano, da se zračni vrtinec požene več sto metrov na kviško.
Pričakovati je, da se bodo priprave, kakoršne se izdelujejo pri sv. Katarini in so bile tamkaj presku-šene, močno razširile, v postov pa bodo pri tem prišli stroški, saj pri nas na Štajerskem. Posebno je pomisliti, da obstoje na spodnjem Štajerskem že mnoge strelne postaje, ki imajo topiče z zvočnimi nastavki in ljudstvo si lahko preskrbi novih strelnih priprav.
Konečno še omenimo, da ima dr. Ghellini prepričanje, dosedanji topiči male izmere bi se dali dobro porabiti, ako bi se jih blizu skupaj pomaknilo (500 metrov), dočim bi bilo velike topiče z močnim učinkom postaviti  1000 m, narazen.
Mi se z nazori imenovanega gospoda strinjamo in dostavimo samo to, da so izkušnje na poskusnem strelišču tvrdke Kari Greinitz Neffen popolnoma potrdile naziranje dra. Ghellini.
Za zračni vrtinec, ki se iz topiČa skozi nastavek požene, treba je dovolj smodnika in razmerno velikih topičev.
Gospodarske stvari,
(Podpiranje težko obloženega sadnega drevja.) Na spodnjem   Štajerskem  je   letos   prav dobra letina
za sadje. Mi toraj opominjamo vse sadjerejce, da vej sadnih dreves, ki so močno polna, še o pravem čaa podprejo. Takih podpor je več vrst. Najbolj pripravil in najboljše podpore so vilam podobne podpore, ka tere se pod doli viseče veje pomaknejo. Takih d« gov z že zra&Senimi vilicami pa se ne dobi dosti. \a mesto takih drogov so za še mlada drevesa dobri ti di drogi brez vilic, pač pa naj bojo ti robati, na ka tere se potem podpore potrebne veje pri vežejo. Dro ga praktična podpora obstoji, ako se dva droga vsak sebi v zemljo zabijeta, na vrh drogov pa tretji d roj po čez pritrdi. Za visoka drevesa je tudi praktična ako se dolgi kol v zemljo zabije in veje za njega bičjem privežejo.
(Ravnanje po nevihti in toči poškodovanega sad nega drevja in odpadlega sadja.) Ne ozirajoč se n popolno uničenje sadnega pridelka, vidi se sadni drevje po toči hudo poškodovano. Perje je raztrgan ali pa čisto doli odbito in mladike so za večletuni cene, da se vidijo grde rane posebno na mladih dre vesih. Veliko takih mladih dreves gre v malo letih \ mč. Priporoča se toraj po večih skušnjah sledeče1 močno od toče poškodovana mlada jabolčna dreves popolnoma odstraniti in nova zasaditi, da se pri tea dragi čas ne zgubi in taka novo zasajena drevesca i plotičem ograditi. Dalje priporoča se, vsa mlada dre vesca v sadnih vrtih in drevesnicah takoj po nastali poškodbi z maio, ki obstoji iz dveh tretjin ilovice h eno tretjino kravjeka, po deblu in vejah namazati cla se rane še naprej ne vsušijo in povečajo ter tak< zdravljenje ne zavleče. Odrezovanje izumrlih robov rai ima se zgoditi šele prihodno spomlad, pri čemur 1 pa novi zrastki varovati morejo. Konečno morejo si še vsi ostali zeleni deli, vsi ostanki s perjem a tistem letu. ko je toča bila, varovati in nič proč re zati, to zato, da ne nastane preveliko motenje i reditvi in da si drevo kmalu opomore; le odčeham veje in mladike se smejo odrezati. Šele drugo leto i v jesen ali spomladi se ta mlada drevesa do 3- ali 4 letnega pogona nazaj odrezati smejo, da ono oc tod mlade zdrave pogonjke dobi. Pa tudi pri starejših odraslih drevesih je treba paziti, ker tudi taka dre vesa potrebujejo soka in se mora tako ravnati ž njim kakor z mladimi, samo da se pri njih smejo mladiko do G letnega pogona nazaj odrezati. Grozno tudi nevihta (veter) drevesa uniči. Ne samo da veje odlomi. ampak tudi cela debla izruje. Nalomlene ali odtrgane veje morajo se z žago gladko in na pošev do vejnegs kolena odžagati, rane ali razpoke pa z ostrim nožem pogladiti in nato s premogovo smolo (Kohlentheer; prevleči. Prevržena na pol zruvana drevesa se še rešijo ako se zemlja okoli korenin odkoplje, tako da se da deblo zopet po konci zravnati; korenine do koder se poškodovane, se lepo odrežejo in narazen v zemlje zakopljejo in prazni prostori z zemljo trdo  zamašijo.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Križman
Tisk: VV. Blanke v Ptuju.