Uporabljanje kmetijskih investicijskih posojil
Počasno uporabljanje, ne pa počasno odobravanje posojil —
Do kouca avgnsta je bila uporabljena sajiio tretjina odobrenih
posojil — Težave z načrti v gradbeništvu
V našein gospodarskem časapisju latako pogosto naletimo na komentarje v zvezi l mvestiraajeni y kmetijstvo iz po-sojil — ki vsebujejo trditev, da investicijska posojila počasi odobravajo in da je ta počasnost vzrok pomanjiljivega izko-riščajija investicijskih sredstev. Taka tniitev, ti ni podprta s ipodatki, je dejansko samovoljna in samo zame^ljuje pro-bleme, ker odvrača pozornost od pravih vzrokoT. Pripelje do posredovanj na pogrešnem kraju. medtem ko dejanskih pTo-blemov ne rešujemo. Zato začenjamo ta komeniar s podatki:
Z zveznim družbenim plaoom za 1. t95T so bila določena v splošnem iavesticijskem skladu za dajanje posojil sredstva v znesku 22.5 milijarde dLn. Do 30. se.pienibra }¦; Jugoslovan-ska investicijska banka po Se nepopolnih podatkih odotorila 30,5 milijarde dim, torej 35,5 odstotka več, kakor je bilo do-loč^no. Ze 1. januarja so iraeli inves-titorji na raz»polago sred-stva t zneskn 12 milijard 660 miilijonov din kot tranšo že prej odobrenih posojil za 1. 1957, ki bi jih bili laliko taikoj upora-bili. Če k temu dodamo 8 milijard 750 milijonov din, koLikor je bilo posebej določenih sredstev za kmetijsko rnehaiuzacijo in za ^radnjo hidrosistema prekopa Donava—Tisa—Donava, teda] dobimo. znesek nad 21 milijard ali 95J2 odstotka od pla-na. ki so ga kmetijske organizacije angažirale ir bi ga lahko uporabljale od začetka leta. Do 31. marca je bilo anfražiranih 99^ odstotka, do 30. junija 113.6 odstotka. do 51. avgusta 124,2 odstotka, a do 30. sepietnbra  155,5 odstoika od plana.
Ker je Jugoslovanska investicijsika banka odobrila do 50. septembra za kmetijs.ko mehanizacijo 10 mdlijard "88 mili-jonov d^in in ker je tranša prej odobrenih posojil za 1. 195? znašala 12 milijard 664 milijonov din, bi lahsko priča.kovali, da bo potrošnja sredstev satno s t^h dveh postavk v vsoti preseg^la sredstva, kii so določena po plana za tcc kmetijske investicije. Zal pa kljub mno^o višjim odobritvam ni bilo do 31. avg-usta porabljeno več kakor 9 milijard 293 tniHjonov din ali 41.2 odstofcka od plana al.i 53,3 odstotka d» 51. avgnsta odobremh posojj].
Neknj podatkov iz avg>is{a bo ilus-triralo m«žnost izkori-ščanja novih posojil, ki so bila odobrena v 18. natefajn v lohi   1957:
v Srbiji je od 160 od"obrenih posojdl s tranšo za 1. 195? v znesku 1.252 milijonor dio izpolnilo pogoje za uporabljanje samo 13 uporabnikor s transo v znesku 41J2 miljjona din. Drugi niso izpolnili zakonitih pogojcv za uporabljanje (manj-kajo načrti, janjsivo, STedstva za dele-ž t investcijšiiih stro-šlcih ;td):
na Hrvatskem je od 39 posojil s trauJo 702,8 milijona din izpoltiilo pogoje le 8 nporabnikov s tranšo 99,5 milijona  din;
v Makedoniji je od 45 posojil s tranšo 618 Triilijoiiov din iz,polnik> pojroje  24  nporabnikov   s tranšo   71   milijonov  din.
Dosti je primerov, da investitorji ne morejo še zače^i upo-rablfati posojil. k« so jim bila odobrena že v-1. 1956.
Z anketo pri uporabnikih posojil je brlo njrofovljeno. da mesece čakaio na izdelavo načrtov. da no moTejo zagotoviti «redstev za ffelež in prtroštveni denozit, d3 nimajo strokovnih kadroT za delo v reži.ri in da gradbena podjeija np kažejo in-tere^sa za kmeiijske objokte.
Jasno je torej, da ne t*či vzrok počasnemu investiranju v »poča.snem« otlobravanju posojil, temveč v nezadosteein nporabljanja odobrenih posojil, kar pomeni v Eesposobnosti tnvestitorjev, da bi organizirali investicijsko graditev ali da bi opravili ipredhodna dela. ki so neogibna za začeiek investi-rijske graditve.
NaT>ravi]i pa bi novo napako. če bi dolžili samo investi-torje. Inrestitorji niso krivi, da ni dovolj projektivnih orga-Tiizacij ali da dobijo pogos-to za drag denaT s\abe načrte, a prav tako niso krivi. da jim Ijudski odbori n^ zagotoTijo sredstev za obvezni delež pri stroških investicij, da gradbena »perativa ne spre.jeTna rada kmetijskih objekto^. niso krm, Ha nimajo iz;kušenj z investicijsko grnditrijo. Treba jim je pomag-ati, in to krepko pomagati, dm^ače ne bosta tako kako-\rost kakor učtnek investicijske graditve dala ptičakovanega uspeha.
Zato ni treba fjovoriti samo o počasnem o<!obravanjn po-sojil in o »kompliciranih« elaboratih. ki so predpisani za odo-britev posojil, ker se niti odobrena posojila ne aporabljajo, temveč si prizadevati, da ?e od^pravijo vsi clruei vzroki. pred-vsem pa da-se organizirajo specializirane projektivne organi-zacije z zadostno zmogl.jiw>s-tjo.                                      S.