vsak petek izide XV OKNO DOGOVOR, KI DRŽI! Gorenjska y Banka Banka .* posluhom NOMINALNE OBRESTNE MERE OGLAS Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 42 - CENA 290 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 30. maja 2003 Foto: Tina Doki Kazen za razvitost V torek so v Kranju z neprostovoljnim kopanjem oblečenega župana začinili odprtje obnovljenega letnega kopališča. Projekt, ki še ni končan, bo segel blizu pol milijarde zvečine občinskega denarja. Še nekaj sto milijonov tolarjev več bo vreden državni nordijski skakalni center na Gorenji Savi. Čeprav naj bi občina zanj namenila le 30 odstotkov denarja, bo ne glede na širokosrčna zagotovila izpred let bržkone glavna financerka tudi naprej. Občino po "lahkotnem" porušenju ledene dvorane na Gorenjskem sejmu Čaka tudi gradnja novega drsališča, na področju kulture bo slej ko prej treba zgraditi novo knjižnico, pa koncertno dvorano, ogromna vlaganja bodo nujna v kanalizacijo, vodovod in ceste, že do septembra morajo ne ozirajoč se na prostorsko stisko vse osemletke prerasti v devetletke... Letošnji občinski proračun tehta 6,5 milijarde tolarjev, s t.i. izrednimi prihodki, prodajo občinskega premoženja, so ga dvignili na 7,3 milijarde. Za primerjavo: je skoraj osemkrat pičlejši od sicer številčnejše in bogatejše prestolniške občine. "Prostih" je 2,5 milijarde tolarjev, ki pa niso namenjeni le za nove gradnje, razvoj, ampak za vse, kar ni po zakonu predpisano, denimo, za delo športnih in kulturnih društev. Mestna občina Kranj po državnih kriterijih sodi med "preveč" razvite. Pomeni, da se mora samofinancirati, pomeni pa tudi, da je državni delež pri različnih investicijah izjemno skop. Za šolske, športne in druge objekte lahko pričakuje največ desetino, medtem ko najmanj razvite lahko dobijo tudi 70 odstotkov. Kot mestna občina, ki financira glavnino javnih zavodov regijskega značaja, sicer dčbi par odstotkov več dohodnine kot navadne občine, vendar tudi to poglavje financiranja ni pošteno rešeno, pravijo Kranjčani. Helena Jelovčan 74. Glasova preja tokrat v hotelu Park Bled Tisoč let Bleda Glasova preja bo v četrtek, 5. junija, ob 19.30 na Bledu. Bled bo v letu 2004 dopolnil svojih prvih 1000 let. V tem času je postal ta kraj ena od slovenskih ikon. Kateri so najbolj znameniti trenutki v njegovi zgodovini? Kaj ob tisočletnici pripravlja in si od nje obeta blejska občina? Je to tudi priložnost za promocijo slovenske države in kulture? Odgovore bomo iskali na 74. Glasovi preji v četrtek, 5. junija, ob 19.30 v hotelu Park na Bledu. Gostje bodo Andreja Rihter, ministrica za kulturo Republike Slovenije, Jože Antonič, župan Občine Bled in Božo Benedik, odlični poznavalec blejske zgodovine. Z njimi se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo ta vprašanja. Pričakujemo, da boste vaš obisk napovedali po telefonu v GORENJSKI GLAS 04/201-42-00 ali v PARK HOTEL BLED 04/579-30-00. Sponzorji: Občina Bled, hotel Park Bled Gorenjsko je napadla ognjevka Kranj - Nevarna rastlinska bolezen se je pojavila v Škofji Loki in se je že razširila na sosednje kraje. Po nekaterih podatkih so njena žarišča tudi v nekaterih drugih krajih. V sredo je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvestilo javnost, da seje v Škofji Loki in okolici pojavila okužba s hruševim ožigom ali ognjevko, ki jo povzroča bakterija Ervvinia amvlovora. Gre za prvi primer zelo nevarne rastlinske bolezni v Sloveniji. Bolezen okuži sadne rastline, zlasti hruške, kutine in jablane in celo okrasne rastline in grmovnice, kot so glog, ognjeni trn in penešplja. Drevo se začne sušiti in na koncu propade. Okužba se širi zelo hitro. V primeru pojava bolezni je treba obvestiti pristojne organe in bolna drevesa sežgati. Več na 18. strani. J.K. Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. PETPOL Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si Urejena Pokljuška pot Pokljuka - V torek sta na Mrzlem studencu javni zavod Triglavski narodni park in Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Bled ob evropskem dnevu narodnih parkov in tednu gozdov, katerega tema je "Gozd in voda", odprla parkovno in gozdarsko učno Pokljuško pot. Pokljuška pot vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka in Pokljuke po njenih gozdovih in drugih znamenitostih. Oba zavoda sta pristojna za upravljanje Pokljuke in se že vrsto let zavzemata za ureditev dejavnosti na tej planoti. Med predvidenimi ukrepi je tudi urejanje infrastrukture za obiskovalce ter vzgojno izobraževalna dejavnost. Učna pot je dolga sedem in pol kilometrov, povezuje gozdove, planine, nas vodi po nekaterih zgodovinskih znamenitostih. Namenjena je šolskim in drugim skupinam, strokovnim ekskurzijam in individualnim obiskovalcem. Predstavniki Triglavskega narodnega parka in Zavoda za gozdove Slovenije so ob odprtju poti poudarili, da so veseli, ker so lahko na Pokljuki uresničili skupne ideje in planoti dodali nove vsebine. Alenka Brun, foto: Tina Doki Na začetku Pokljuške poti. Izlet, ki bo ostal v spominu Ročevnica pri Tržiču - V Domu Petra Uzarja je med 173 oskrbovanci okrog sto takih, ki se ne morejo gibati brez invalidskih vozičkov in ortopedskih pripomočkov. Med bivanjem v domu vseeno niso priklenjeni na postelje. Večino od njih vozijo na obroke v jedilnice, vključujejo jih v dnevne aktivnosti, vedno pa spremljajo prireditve v domu. Bolj čili oskrbovanci- so že prej imeli izlete, zato so pred petimi leti prvič to omogočili še slabo gibljivim osebam. Letošnji izlet na Bled, kamor so se peljali z ljubljanskima avtobusoma, so vsi nestrpno pričakovali. Kot je povedala direktorica Zvonka Hočevar - Šajatovič, se je v torek pridružilo 55 oskrbovancem 20 svojcev in 10 prostovoljk. Z delavci doma so poskrbeli za prijetno počutje izletnikov, ki so si ogledali znamenitosti Bleda, tam pa so jih pogostili s kremno rezino in kavo. Za vedro razpoloženje sta poskrbela kitarist Frenk Bobič iz Velesovega in harmonikar Brane Galjot iz Vogelj. Še bolj veselo bo 14. junija na dvorišču doma, ko bo tam tradicionalni piknik stanovalcev, svojcev, zaposlenih in gostov. Stojan Saje Kurilno olje Petrol VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. 9770352666025 Prostitucija ni več prekršek Dopolnjeni zakon o prekrških zoper javni red in mir bo dekriminaliziral prostitucijo, ki ne bo več prekršek. Še naprej pa bodo kaznovali zvodništvo in posredovanje pri prostituciji. Ljubljana - Poslanci državnega zbora so v torek v drugi obravnavi sprejeli dopolnjen zakon o prekrških zoper javni red in mir, za včeraj pa je bila napovedana tretja obravnava in dokončen sprejem. Razprava in sprejem dopolnjenega zakona, ki ga je predlagal poslanec Liberalne demokracije Slovenije Roman Jakič, je nadaljevanje vedno bolj aktualne razprave o možnosti legalizacije prostitucije v Sloveniji. Prostitucija v Sloveniji je dejstvo, pred katerim ne moremo mižati. Po podatkih policije in drugih služb, ki se ukvarjajo s to problematiko, se v Sloveniji ukvarja s prostitucijo od 1500 do 3000 žensk. Mednje je treba šteti tudi tujke, ki so dobile v Sloveniji delovno dovoljenje kot plesalke ali pomožne delavke, ki so jih zaposlili lastniki lokalov. V to skupino sodijo tudi dekleta, ki prebivajo v Sloveniji brez ustreznega dovoljenja in je prostitucija način za preživljanje. Števila prostitutov ni mogoče ugotoviti. Strank, ki iščejo usluge teh deklet in žena, pa naj bi Poslanca Zmago Jelinčič (SNS) prostitucija ni prekršek. bilo od 38 do 60.000 v starosti od 15 do 64 let. Po sedanjem zakonu je bilo ukvarjanje s prostitucijo kaznivo kot prekršek zoper javni red in mir. Po dopolnjenem zakonu ukvarjanje s prostitucijo ne bo več prekršek zoper javni red in mir, čeprav s tem "najstarejša obrt", kot rečejo tem uslugam, ne bo legalizirana, ampak bo samo dekriminalizi- Roman )S) menita, da rana. Prostitutke in prostituti bodo lahko svobodno izbirali, ali se bodo ukvarjali z njo ali ne. Še naprej bodo kaznovana vsa dejanja, ki so povezana z zvodništvom ali posredovanjem pri prostituciji. To je resen problem, s katerim se ukvarja tudi Evropska unija. Na prostitucijo namreč ni mogoče gledati kot na gospodarsko dejavnost, primerljivo s kate- Gorenjci o prostituciji Gorenjci ob omembi besede "prostitucija" doživljajo mešana občutja. Mladina se hihita, odkrito pove, da sploh ne spremlja politike, moškim je ob vprašanju po njihovem mnenju o prostituciji (prej kot ne) nerodno, večini pa smo morali stvar predstaviti podrobneje. Pa tudi potem niso govorili. Redki imajo o prostituciji sploh ustvarjeno mnenje. Najbolj pogost odgovor pri anketiranju je bil "ne vem", "slišal sem", "ne me slikat, hvala". Razgovoril se je le neki avstrijski državljan, ki je bil vesel, da se je tudi Slovencem končno v tej smeri premaknilo, se strinjal z obdavčitvijo in dodal, da je prav, da tudi te ženske postanejo enakopravne. Gimnazijka drugega letnika Tina z Bleda pravi: "Če bi prostitucijo legalizirali, bi se verjetno zelo razširila. Ne vem, kako je s tem. Se ravno ne spoznam nanjo," medtem ko so njeni prijatelji Anže in Anja z Brnika ter Mirče iz Preddvora dodali: "Imaš jih pod nadzorom in še davek plačajo." Franc iz Kranja ni sicer o noveli še nič zasledil, a mnenje ima: "Zelo bi' jih obdavčil, ker naj bi država tako dobila več denarja. Razporeditev tega denarja v naprej? Ja, denarja naj ne bi spet dobili tisti, ki imajo že tako ali tako preveč. Poleg tega bi pa še dodal: ukinjajo podjetja in gredo s proizvodnjo na jug. S tistim denar, ki ga bodo tam porabili, kar bo izmečka pri prozvodnji, bi tukaj sijajno živeli. Za prostitucijo bodo pa poskrbeli. Pa naj kar sijajen hotel Jelen (prava hiša strahov v Kranju!) usposobijo in postane naj obrtna cona - za vso Gorenjsko." Metoda iz Kranja ravno tako ne spremlja stvari, vendar je gledala dnevnik: "Kaj pa vem. Po eni strani sem kar za. Vse bi bilo bolj kontrolirano. Po drugi pa - ne vem. Tudi tako imamo veliko prostitucije." KOTIČEK ZA NAROČNIKE Mesečna naročnina V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi res postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece april, maj in junij je znaša 4.744 tolarjev. Mesečna naročnina bi torej znašala 1.581 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani. Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam ga na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Osnovnošolki Marcela in Monika iz Kranja se z novelo ne strinjata in že prostituciji kot taki nista naklonjeni: "Dekleta smo taka, kot smo, zakaj bi morale to izkoriščati za prodajo." Robi iz Maribora in Žiga iz Kranja: "Sva za dekriminaliza-cijo. Tako bi lahko zadevo nadzorovali. Podobno kot v Amsterdamu. Pa še denar bo od njih." Pero iz Kranja se strinja z novelo in je za legali zacijo prostitucije: "Naj odprejo s.p.-je, naj plačujejo davke. Samo znebijo naj se tistih, ki služijo na njih." Alenka Brun, foto: Tina Doki ?oLiT,KA OB rokoli drugo dejavnostjo. Prostitucija je ena od najbolj resnih oblik diskriminacije žensk, pa tudi moških, ki se ukvarjajo z njo, obenem pa je tudi ena od oblik psihičnega in socialnega nasilja. Delež tistih, ki so se svobodno odločili za prostitucijo, je majhen. Večina jih je bila prisiljena zaradi najrazličnejših razlogov. Koalicija Slovenija take spremembe zakon o prekrških zoper javni red in mir ne podpira, ker meni, da je premalo premišljen in da v Sloveniji še niso primerne razmere za dovoljevanje prostitucije. Poslanci koalicije Slovenija v razpravi niso sodelovali. Tudi tokratna seja državnega zbora se je začela z obstrukcijo poslancev Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije, ki so zapustili dvorano. Janez Janša in Andrej Bajuk sta odločitev o odhodu iz dvorane pojasnjevala z ugotovitvami, da vodstvo državnega zbora in vlada še vedno nista zagotovila neposrednih televizijskih prenosov zasedanj in da se vladajoča koalicija nasploh arogantno obnaša do opozicije, ki ni "notranji sovražnik", ampak nujen del vsake demokracije. Koalicija Slovenija ne zahteva, da mora seje prenašati RTVS. Lahko jih tudi lokalne postaje, za kar je interes. Poslanci vladne večine pravijo, da ima opozicija pravico do ob-sti-likerje, vendar je tokratna nepotrebna in nerazumna. Televizija je prenašala sejo državnega zbora, usoda televizijskih prenosov bo znana po seji sveta RTV. Predsednik vlade Anton Rop je dejal, da so vrata za pogovore odprta za vso opozicijo in ne le za Koalicijo Slovenija. Nekatere zahteve opozicije so uresničljive, druge pa nesprejemljive. Jože Košnjek Hindujci nočejo biti ilegalci Ljubljana - Predstavniki hindujske vere, ki je ena najstarejših in največjih na svetu z okrog 2 milijardi verniki in iz katere so se razvila nekatera sorodna vzhodna verovanja (budisti, ba-hajci), se želijo uradno kot verska skupnost registrirati na uradu za verske skupnosti, vendar jim to doslej po več kot enoletnem prizadevanju še ni uspelo. Hindujci tako delijo usodo še desetih verskih skupnosti, ki čakajo na registracijo. Ker od urada za verske skupnosti niso dobili nobenega pojasnila, so v torek v Ljubljani sklicali konferenco za novinarje. Na njen sta predstavnici skupnosti Maša Blaznik in Magda Vraničar povedali, da ne bodo več čakali na odločitev verskega urada, ampak bodo začeli delovati kot verska skupnost. Začudenje nad ravnanjem slovenske oblasti, ki odlaša z registracijo hindujske in še nekaterih drugih verskih skupnosti, ter podporo njihovemu delovanju so na konferenci izrazili univerzalni guru Swami Mahešvarnanda, ki se je na poti iz Zagreba v Celovec ustavil v Ljubljani, predstavnik budistične vere Lama Dubten Shenp-hen, predstavnica bahajske skupnosti v Sloveniji Jamela Lah in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Osman Džogič. Poudarjali so, da je treba ljudem omogočiti, da verujejo tako, kot so prepričani in da nobeno verovanje ne sme biti diskriminirano. Kdor spoštuje vero, gradi mir med ljudmi, so poudarili. Jože Košnjek Za vas beležimo čas! GLAS Zbora Nove Slovenije Radovljica - Rednega letnega zbora članov Nove Slovenije v Radovljici seje udeležil tudi predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. Govoril je o delu stranke, o položaju opozicije v državnem zboru in o slabih razmerah v javnih financah. O delu občinskega odbora v Radovljici je poročal predsednik odbora dr. Avgust Mencinger, o delu svetniške skupine v občinskem svetu dr. Janez Resman in o delu gorenjskega regijskega odbora podmladka stranke Mlade Slovenije Jury Dolžan. Gorenja vas - Podane - Člani in simpatizerji Nove Slovenije so se zbrali na občnem zboru v lovskem domu v Poljanah. Poslušali so in potrdili poročilo predsednika občinskega odbora Gorenja vas - Poljane Janeza Hrovata ter sprejeli program dela. Zbora seje udeležil tudi predsednik stranke in poslanec v državnem zboru dr. Andrej Bajuk, ki je pozval k ustvarjanju nove Slovenije, kar pove ime stranke, Bojan Starman, predsednik škofjeloškega odbora, pa seje zavzel za enotnejše nastopanje škofjeloške regije in spodbudo gospodarskemu razvoju. Zbora se je udeležila tudi Ljudmila Novak, županja občine Moravče, ki je ugotovila, da država prepočasi rešuje probleme občin. Med lokalnimi problemi so govorili o zapiranju rudnika Žirovski vrh. "Država bi se morala zavedati, da je z vsiljenim objektom v nedrje Žirovskega vrha razvrednotila te kraje in je zato tudi moralno dolžna, da bolj intenzivno in konkretno pomaga pri napredku Poljanske doline," je dejal med drugim predsednik občinskega odbora Janez Hrovat. J.K. Devet križev Janka Urbanca Kranj - "Šestnajsti maj je moj srečen dan. Na ta dan leta 1913 sem se rodil in 16. maja imam god. 16. maja sem prestal hudo operacijo in na ta dan so me med vojno Nemci ujeli, strašno mučili in me zaprli v Kamnik in Begunje," je ob 90-letnem jubileju povedal Janko Urbane, Prekov iz Goric pod Zaloško goro in Storžičem, kjer teče pod Dolenčevo hišo studenec Stanič. Janko Urbane seje izučil za mesarja in delal v tem poklicu. V drugi svetovni vojni se je postavil na stran partizanov, organiziral vstajo na Kamniškem in končal svojo bojno s partizanskim imenom Olga kot komisar gorenjskega vojnega področja in komandant mesta Kranja ob osvoboditvi 9. maja leta 1945. Na pragu svobode je poveljeval v bitki na Poreznu, kjer so Nem- ci v ofenzivi skušali še zadnjič uničiti partizane. Janko Urbane ima največ zaslug, da že skoraj 30 let potekajo zimski in letni pohodi na Porezen. Pred upokojitvijo je bil 16 let direktor kranjske klavnice. J.K. Prvi začeli s francoščino Na osnovni šoli Orehek so pripravili že drugi mali frankofonski dan. Kranj - Osnovna šola Orehek je v ponedeljek pripravila drugi mali frankofonski dan, državno srečanje vseh osnovnih šol, na katerih poučujejo francoski jezik. Mali frankofonski dan organizirajo skupaj z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, zavodom za šolstvo in francoskim inštitutom Charles Nodier. Letos je bilo srečanje še bolj svečano in veselo, saj se poslavljajo od prve generacije devetletkarjev, ki so izbrali francoščino kot izbirni predmet. "Naša šola je bila prva, ki je uvedla francoski jezik kot izbirni predmet v devetletki," je poudarila ravnateljica Ivka Sodnik. Ker želijo navdušenje in pomoč pri učenju francoščine deliti tudi z drugimi, so letošnji projekt poimenovali Francoščina .povezuje slovenske šole. "Pri tem sta nas podprla tako ministr- stvo kot zavod za šolstvo, saj je učenje francoščine v zadnjih letih usihalo, vse bolj jo je izrivala angleščina." Na njihovi šoli se francoščino uči tretjina vseh učencev v devetletki. Zanimanje za to pa očitno obstaja tudi na drugih šolah, saj bo njihova učiteljica francoščine Hilda Zalokar jeseni začela poučevati ta jezik še na treh drugih gorenjskih šolah, in sicer v Tržiču, Naklem in Cerkljah. Srečanja se je tokrat udeležilo še mnogo drugih šol, ki nameravajo kot izbirni predmet jeseni uvesti francoščino, ne samo z Gorenjske, ampak tudi iz drugih krajev po Sloveniji. Mateja Rant Nov trgovski center Merkurja na Reki Podjetje Merkur International, d.o.o., s sedežem v Zagrebu, ki je hčerinsko podjetje Skupine Merkur iz Kranja, je na Reki odprlo nov trgovski center. Ponudbo iz prodajnega programa Merkur Dom in Merkur Mojster, so na Reki poimenovali celo v Merkur Profi. Reški trgovski center stoji na zelo dobri lokaciji, ob avtocestni obvoznici, na Skutinjah. Ima 3.600 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin in okoli 150 parkirnih mest. Center so zgradili dvo-etažno in v skupini novih Merkurjevih prodajnih centrov sodi med najlepše. V pritličju ponudbo sestavlja program Merkur Profi in zajema ponudbo orodja, okovja, gradbenih in instalacijskih izdelkov ter ponudbo metalurgije. Merkur Dom pa se z izjemno bogato ponudbo akustike, računalništva, bele tehnike in gospodinjskih aparatov bohoti v prvem, vhodnem delu centra. Direktor Merkur Internationl, d.o.o., Bojan Vidmar je na otvoritvi trgovskega centra dejal, da si tudi na Hrvaškem prizadevajo pridobiti dober tržni delež in novih ter zadovoljnih kupcev. Trgovski center na Reki je tretji tovrstni poslovni objekt Merkurja na Hrvaškem. Prvi center so odprli pred sedmimi leti na Sesvetah pri Zagrebu. Prisotni so še v Sisku in s franšizno prodajalno v Umagu. Načrtujejo še postavitev trgovskih centrov v Zadru, Samoboru, Cačku, Splitu in Šibeniku. V hrvaškem hčerinskem podjetju je zaposlenih 145 ljudi, od tega so jih skoraj sto zaposlili v zadnjem letu. Skupina Merkur pa bo ob koncu širitvenega projekta trgovskih centrov pridobila 30 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Ob direktorju Bojanu Vidmarju so se otvoritve udeležili tudi predsednik uprave in generalni direktor Skupine Merkur Bine Kordež, nekdanji direktor in zdaj predsednik nadzornega sveta Jakob Piskernik, slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš, namestnik direktorja na Hrvaškem Aleš Ekar ter veliko ljudi iz slovenskega in hrvaškega gospodarskega in političnega sveta. Gorazd Sinik Preizkus tehničnih veščin Osnovna šola Davorina Jenka v Cerkljah je bila gostiteljica srečanja mladih tehnikov Gorenjske. Tekmovalci so dobili nalogo, da izdelajo ličen izdelek iz lesa. Cerklje - Sodelovalo je 160 tekmovalcev, ki so v 29 dejavnostih s tehniškega področja merili svoje spretnosti, sto pa jih je sodelovalo še na razstavi, ki so jo pripravili ob tej prilož- nosti. Nosilce tekmovanja, pri katerem je svoje nadebudneže podprlo tudi 50 mentorjev, je Društvo učiteljev tehnične vzgoje. Bogdan Sušnik, ravnatelj cerkljanske šole in član tega društva ugotavlja, da zanimanje za nekatera tehnična področja na šolah usiha, tako sta bila denimo za področje elektrotehnike in elektronike z vse Gorenjske prijavljena vsega dva tekmovalca. Te vsebine bi morali v šolah ponuditi kot interesne dejavnosti, saj zgolj pri pouku tehnične vzgoje ne morejo zajeti vseh področij, razen tega pa se v devetletki pouk tega predmeta krči. Ugotavljajo tudi, da je na šolah vse manj možnosti tudi za obdelovalno sfero, za katero pa med mladimi vlada zanimanje. Gre zlasti za tiste otroke, ki za intelektualno delo čutijo manj interesa in sposobnosti, radi pa bi kaj ustvarjali z rokami. Če bi te možnosti imeli, bi bilo manj vzgojnih težav, razmišljajo njihovi pedagogi. V društvu učiteljev tehnične vzgoje pa bi radi izobrazili in usposobili tudi mentorje, da bi začeli v šolah spodbujati to gibanje. Na tekmovanju smo videli, da tehnika zajema številna zanimiva področja. Že najmlajši so dobri konstruktorji, svoje sposobnosti pa kažejo s sestavljanjem lego kock. Tekmovali so fotografi, pomerili so se tekmovalci v daljinskem vodenju avtomobilov, čol nov in letal, izdelovali so izdelke iz lesa, izdelali video, predstavili planetarij in pokazali še vrsto drugih veščin. Zmagovalci regijskega tekmovanja bodo svoje sposobnosti pokazali tudi na državnem, ki bo 7. junija v Veliki nedelji pri Ormožu. Že po udeležbi v Cerkljah se je videlo, da se za tehnične stroke zanimajo pretežno fantje, saj je bilo deklet vmes le za vzorec. Danica Zavrl Žlebir V vrtcu preveč sevanja Na Brezjah so bazno antensko postajo za mobilne telefone postavili v neposredno bližino vrtca. Desetkrat preseženo dovoljeno sevanje. Ekologi zahtevajo njeno odstranitev. Brezje - Po vsej Sloveniji se stanovalci pritožujejo nad baznimi antenskimi postajami za mobilne telefone in jih ne želijo v neposredni bližini svojih bivališč, na Brezjah pa so jo namestili na stolp tamkajšnjega gasilskega doma, le nekaj metrov od otroškega vrtca. Nevladna okoljska organizacija Slovensko ekološko gibanje (SEG) je lani poskrbela za meritve sevanj, ki sta jih opravila nemška strokovnjaka za neionizirna elektromagnetna sevanja Wulf Dietrich Rose in Stanislaus Lorenz. Ugotovila sta, da sevanje v vrtcu presega dovoljeno mejo. Ob vrtcu so namerili 274 mi-krovatov sevanja na kvadratni meter, v prostorih vrtca pa 43 mikrovatov na kvadratni meter, kar po oceni predstavnikov SEG presega dovoljeno mejo za najmanj desetkrat. Zato so v svojem dopisu, ki so ga med drugim poslali radovljiški občini, slovenskim operaterjem mobilne telefonije ter ministrstvom za okolje in prostor, za zdravje in za informacijsko družbo, predlagali takojšnjo odstranitev bazne antene na drugo lokacijo ali povišanje za najmanj 20 metrov. Doslej se ni zgodilo niti prvo niti drugo. O težavah povezanih z anteno so minuli četrtek govorili na seji sveta krajevne skupnosti (KS) PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si Brezje, aprila pa so škodljivo sevanje obravnavali tudi v Društvu za varstvo okolja Radovljica. Predsednik KS Brezje Jakob Langus je povedal, da KS o namestitvi antene v neposredno bližino vrtca ni nihče obvestil, postavitev pa je mobilnemu operaterju dovolilo brezjansko gasilsko društvo, ki za to prejemajo najemnino. "Na seji sveta KS smo se odločili, da v 14 dneh pripravimo okroglo mizo na temo škodljivo sevanje antene, na katero bomo povabili tudi gasilce. Predlagali bomo preselitev antene na drugo lokacijo ali povišanje za vsaj 20 metrov. Tudi ob preselitvi na drugo lokacijo bodo najemnino prejemali gasilci, zato ni strahu pred izpadom rente. Če se ne bomo uspeli dogovoriti, bom sklical zbor krajanov, na katerem bodo krajani lahko povedali ali so za ohranitev antene ali za njeno preselitev. Moramo ukrepati, saj ne smemo do- Sevanje bazne antene ob in v vrtcu desetkrat presega dovoljeno količino. voliti, da so otroci vsakodnevno izpostavljeni škodljivemu sevanju. Najti moramo ustrezno rešitev za otroke in za bližnje stanovalce. Vrtca, ki je letos praznoval svojo desetletnico, ne bomo zaprli, saj smo ga težko pridobili in ga kraj potrebuje," je povedal Langus. V vrtcu je 35 otrok, preselitev antene pa komaj čakajo tudi vzgojiteljice. Lidija Vovk in Erna Avšič sta dejali, da je meritve treba upoštevati in da doka- Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (IV del) - Da se pospešeno zatekamo k najemanju tujih kreditov, ki jih vsaj večinoma namesto plasira- i nja v proizvodnjo, negospodarno ! trošimo in masovno zapravljamo. - Da se bo z vsem tem moralo § soočati novo predsedstvo, v ka-^ terem pa na žalost ne bo nobenega prodornejšega modernejšega ekonomista niti naprednejšega gospodarstvenika, še manj pa sodobno, demokratično usmerjenega politika in misleca. S temi argumenti sem jih uspel Prepričati v smiselnost izbire teh treh kandidatov, nakar je bilo sklenjeno, da naslednjega dne skupno z dvema študentoma ('men oz. priimkov se več ne spomnim) ter dr. Vojanom Rusom obiščemo dr. Maro Bešter. Pozno ponoči Pozno, okoli enajste ure sem se vozil domov v Domžale. Oster snop avtomobilskih luči se je v premicah stožca zažiral v temno noč. "Da tudi ta tabu polagoma izginja...," sem zabrundal, se ob tem spomnil na eno tistih akcij, ki so odrinjale zastore državnih tajnosti in skrivnosti. Vse teče po Savi V stari predaprilski Jugoslaviji, ki smo ji celo uradno dodajali predpono "gnila", je kroži- la priljubljena krilatica o "Savi in davkih, ki tečejo proti Beogradu..." Ta "tabu" seje trdovratno razširil in utrdil tudi v "novi"; bilo je namreč povsem neznano, s kakšnim in kolikšnim deležem je Slovenija udeležena pri financiranju federacije, vojske, nerazvitih republik in pokrajin ter podobnim. V okviru instituta "poslanska vprašanja", ki seje razživel, po zaslugi takratnega predsednika republiškega zbora dr. Jož,a Vilfana, pa celo bogato razbohotil, sem 18. julija 1968 postavil vprašanje predsedniku Kavčiču o tej večni tabu tematiki sklicujoč se na takrat še sra- mežljivo, a že prakticirano transparentnost in princip "čistih računov", torej dveh terminov, ki sta bila tista leta še hudo heretične narave. Po postavljenem vprašanju mije Vilfan, zavedajoč se hudomušnosti, a tudi upravičenosti kot "izkušen maček" v teh stvareh svetoval: "Jaz bi, tovariš Matičič v redakciji vendarle nekatere tvoje formulacije preciziral, da ne bi vzbujale napačnega vtisa." To sva v njegovi pisarni tudi naredila. Čeprav je bil marsikdo prepričan, da odgovora sploh ne bomo dočakali, ali pa, da bo kvečjemu zavit v neprosojno tančico, se je zgodilo prav nasprotno. Pred Številnimi kamerami, dopisniki, novinarji in polno dvorano gaje Kavčič dva meseca kasneje prebral, obrazložil, da je bila to res neke vrste državna tajnost, pa tudi, da je potrebno to vprašanje bolj odrejeno in dosledno reševati. Jasno je povedal da se je od 19,2 odstotka BDP leta 1963 sicer spustil na 13,9 odstotka v letu 1968, vendar pa tudi nedvoumno poudaril, da realno ne more in ne sme preseči zgornje meje 11 odstotkov, kar da bo tudi splošna orientacija, za katero se bo njegov izvršni svet energično zavzemal. To je bil "dogodek", kot se je temu takrat reklo Akcija 25. S tem je padel eden največjih tabujev, nam "preglasnim liberalcem" pa ponudila možnost iskanja nekega novega, trans-parentnejšega in na principih "čistih računov" zasnovanega sistema financiranja federacije. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004, cena izvoda ne bo presegla vrednosti 10 evrov. Prednaročila sporočite na avtorjev naslov: mag. Cene Matičič, Zikova 5, 1240 Kamnik, tel.: 01/8314-146. zano sevanje otrokom zagotovo ne koristi. "Največ sevanja so namerili prav na hodniku, ki je namenjen igri in kjer se zadržujemo veliko časa. Kaj bomo rekli čez leta, če se bodo pri otrocih in zaposlenih pojavile posledice? Premalo se zavedamo nevarnosti, ki soji izpostavljeni otroci in vse preveč stvari gledamo le skozi denar. Upava, da bo prevladala modrost in bodo škodljivo sevanje odstranili iz naselja," sta še dodali omenjeni vzgojiteljici. Renata Skrjanc, foto: R.Š. Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 16.30 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan D D V. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Porušili bodo avtobusno postajo Takšno idejo so imele arhitekturne skupine, ki so sodelovale na mednarodni urbanistični delavnici z naslovom Reurbanizacija Kapucinskega predmestja. Delavnico je poleg občine podprlo še Ministrstvo za okolje in prostor. Škof ja Loka - Staro mestno jedro je kulturni spomenik 1. varstvenega režima, ki pa danes ne more ne po površini in tudi ne po infrastrukturni opremljenosti prevzeti vseh potrebnih funkcij in dejavnosti potrebnih za življenje mesta (promet, parkiranje). Del teh dejavnosti naj bi zagotovili v Kapucinskem predmestju oziroma na prostoru od Kidričeve ceste proti bivši vojašnici. V tem delu nastaja nov center, kjer bo poleg šolske cone tudi trgovska hiša, hotel z restavracijo in nov centralni kulturni dom. Vodja delavnice Mateja Hafner Dolenc iz Občine Škofja Loka (s strani Fakultete za arhitekturo doc. dr. Živa Deu) nam je povedala, da se je Kapucinsko predmestje začelo obravnavati z Ureditvenim načrtom iz leta 1966. "To je pomenilo, da so bile v 70. letih porušene najlepše predmestne vile ob Kidričevi cesti, sedaj so tu le parkirna mesta. Velik del zemljišče je še vedno v postopku denacionalizacije, v tem delu pa smo dobili poslopje poslovne hiše, banke in hotela, ki so potrebne temeljite sanacije tako v konstrukcijskem kot v arhitekturnem smislu," pravi o problemih vodja delavnice. Problemov na tem področju pa še zdaleč ni konec. Skupnih interesov in ciljev občine Škofja Loka na področju razvoja je veliko. Občina mora zagotavljati površine za skladen dolgoročen prostorski razvoj naselij za potrebe zaposlitve in bivanja. Zagotavljati mora površine in druge pogoje za gospodarski razvoj v smeri diverzifi-kacije gospodarske strukture in ustvarjanja novih delovnih mest. Predvsem pa je naloga občine spodbujanje k regeneraciji, reurbanizaciji in prenovi opuščenih in neustrezno izrabljenih stavbnih zemljišč in spodbujanje k prenovi mestnega jedra in drugih območij z vrednotami kulturne dediščine. Opuščena zemljišča vojašnice in neustrezno izrabljene površine med Kidričevo in Partizan- sko cesto so primerne za nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti. Območje je primerno za večje trgovske programe, saj bi na ta način dopolnili in razširili pestrost ponudbe središča mesta. Pomembna je sočasna kakovost prometnega urejanja. "Urbanistične delavnice so priložnost za nadaljnjem razvoju mesta z neobremenjenega vidika," pravi dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič in dodaja, da je o njih potrebno dobro premisliti in tudi prisluhniti. 22 študentov iz ljubljanske in beneške fakultete za arhitekturo je v štirih skupinah predstavilo svoja dela. Ena od skupin bi za glavno cesto v Selško dolino izbrala Partizansko cesto in se tako izognila Kidričevi, kljub temu pa Partizanska še ni obvoznica v dolino. "Srce mesta" naj postane Kamnitnik (prikazali so ga kot akropolo), mesto pa naj se v prihodnosti razvija okoli njega. Mestno jedro naj ima štiri povezave do Kamnitnika, vse pa sekajo že prej omenjeno glavno cesto proti Selški dolini. Na območju današnje avtobusne postaje (to naj bi preselili) je trg, glavna pot pa poteka ob šoli in igrišču, mimo pokopališča, vse do Kamnitnika. Pod njim je prostor za pokriti bazen. Navzven se prostor širi od stolpnic na nižje, predvsem individualne gradnje. Druge skupine niso bile tako alternativne, vseeno pa bi vsi prestavili avtobusno postajo, eni porušili Merkurjevo stavbo in s časom tudi objekt avtobusne postaje, najraje tudi poslovni stolpič s hotelom. Opozorili so na konflikt med stolpnicami, bivšo vojašnico in pokopališčem - že dva elementa ne sodita skupaj, kaj šele trije. Temu prostoru dajejo poseben pomen, saj naj bi se navezoval na čudovito staro mestno jedro, le da bodo tu prostor našli številni programi, ki jih Škofja Loka nujno potrebuje. Vsi so izrazito proti pozidavi Kamnitnika in ga močno poveličujejo ter postavljajo v središče Škofje Loke v prihodnosti. Boštjan Bogataj Turizem si želi dvorane Učenci o prometu Kranjskogorski hotelirji so pozvali občinske svetnike, Osnovna šola Toneta Čufarja na Jesenicah je v s naj občina sodeluje pri izgradnji športne dvorane. maja, gostila udeležence 12. državnega tekmovanja ' )boto, 24. 'Kaj veš o prometu" za učence kolesarje in voznike koles z motorjem. Zbralo se je 72 tekmovalk in tekmovalcev, 52 kolesarjev in 20 voznikov koles z motorjem, iz 44 slovenskih občin, med njimi iz sedmih gorenjskih - Kranjske Gore, Bleda, Šenčurja, Preddvora, Tržiča, Kranja in Kamnika. Kranjska Gora - Vsi kranjskogorski hoteli so tako obnovljeni, da so pred štirimi zvezdicami, krajevna infrastruktura oziroma turistična ponudba pa je nezadovoljiva: od vodovoda, kanalizacije, razsvetljave, ureditve kraja do krajevne animacije. Tako so menili kranjskogorski hotelski direktorji Matjaž Kon-da iz Leka, Marjana Novak iz Gorenjke in Tina Habjanič iz Kompasa, ki so se udeležili seje občinskega sveta in pozvali svetnike, naj občina še naprej sodeluje pri ureditvi najbolj pomembnih vprašanj. Turizem je prevladujoča panoga Zgornje-savske doline, ki drugega gospodarstva domala nima. Od turizma si tudi v prihodnje obetajo dobre rezultate, saj veliko ljudi živi od turizma, čeprav je po drugi strani tudi res, da Alpina, Kompas in Gorenjka zaposlujejo komaj okoli 15 do 20 odstotkov mazoa2 Vabljeni na predstavitev m testne vožnje AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj Britof 162, tel.: 2041 696 domačinov. Le-ti se v Kranjski Gori, ki ustvari 80 odstotkov vsega turističnega prometa, premalo vključujejo v turizem, saj jih je v turističnem društvu 12 odstotkov, medtem ko je v rate-ško turistično društvo včlanjenih kar 25 odstotkov krajanov. Hotelske hiše obilno prispevajo za promocijo hotelov in kraja: samo HIT Casino nameni promociji igralnice 447 milijonov, ostali hoteli pa 84 milijonov in imajo zato pravico vedeti, kdaj bo zaključena kanalizacija, kaj bo z vodovodom, kdaj bo v kraju tako prijetno, da bo gost tudi nekaj doživel. Današnji gost je zahteven in terja tudi vsebino, kar ne nazadnje kaže tudi anketa, po kateri so kranjskogorski gostje dali najnižjo oceno prireditvam in zabavi. Hotelirji so predvsem želeli, da bi se zgradila športna dvorana, ki bi jo hotelirji tudi financirali. Zgradili naj bi jo skupaj z občino in športnim društvom, lokacija pa naj bi bila zelo blizu hotelov: ob šoli, med Garnijem in Prisankom ali ob občinski zgradbi. Občina je v prejšnjem mandatu športno dvorano že načrtovala, zato so izdelane študije, zdaj pa bodo skupaj z občino sestavili komisijo, ki naj bi se resno ukvarjala z izgradnjo dvorane, ki jo kranjskogorski turizem nujno potrebuje. Darinka Sedej Jesenice - Pomerili so se v poznavanju cestnoprometnih predpisov, pokazali koliko obvladujejo kolo oziroma kolo z motorjem pri premagovanju ovir na poligonu in kako se znajdejo v prometu po jeseniških ulicah. Med spremljajočimi dejavnostmi si je bilo mogoče ogledati policijsko, reševalno in gasilsko vozilo, na t. i. zaletav-čku pa prikaz čelnega trčenja in pomen uporabe varnostnih pasov v avtomobilih. Demonstracijska skupina je prikazala tudi elemente varne vožnje na kolesu z motorjem. Kot je v uvodnem.nagovoru povedal predsednik jeseniškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Boris Poljšak, srečanje najbolje uvrščenih osnovnošolcev na regijskih preizkusih ni zgolj tekmovalnega značaja, ampak spodbuda za delo na področju prometne vzgoje v šolah in preverjanje, kaj vedo o prometu. To je dobra popotnica mladim, da lažje prepoznajo pasti na cestah in se jim v kar največji meri izognejo. Pozitivni učinki prometne vzgo- je se kažejo tudi v zmanjšanju števila žrtev med kolesarji. Učenci najprej znanje preizkusijo na šolskih oziroma občinskih tekmovanjih, sledijo regijska, za najboljše pa še državno. Po besedah mag. Bojana Žlen-dra, predsednika republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so tekmovanja oblika, s katero spodbujajo načrtno delo pri prometni vzgoji v osnovnih šolah. Pomembno je tudi, da mladi spoznavajo koristnost kolesarjenja, ki je prijazno okolju in ne potrebuje veliko prostora. Želeli bi, da v okviru šol organizirajo kolesarske izlete, morda tedne, posvečene kolesarjenju, in lokalne skupnosti opozorijo na probleme, ki jih vidijo kot kolesarji. Še rezultati: najbolje se je odrezal Silvo Brglez iz Ljubne-ga ob Savinji, drugi je bil Sandi Zekš iz Murske Sobote, tretje mesto pa je pripadlo Gašperju Hrenu iz Ribnice. Gorenjski tekmovalci so se razvrstili od 6. do 38. mesta. Mendi Kokot gorenjske lekarne Cenjene stranke obveščamo, da smo s 1. junijem 2003 spremenili poslovni čas LEKARNE V LESCAH Lekarna v Lescah, Alpska cesta 37 a Novi poslovni čas: od pon. do petka 8.00 -16.00 sobota 8.00-12.00 Širša Nazorjeva ulica Kranj - Potem ko so gradbeniki končali obnovo dela Partizanske ceste proti športnemu centru, so se pred dnevi preselili v Nazorjevo ulico, pred novo poslovno stavbo Dom I. Ulico od križišča z Blei-vveisovo do križišča z Dražgoško bodo v dolžini 70 metrov razširili, tako da bo z nje mogoče zaviti tudi levo na Bleiweisovo. Delo, ki vsebuje tudi obnovo ostale komunalne infrastrukture, bo sklenjeno predvidoma v mesecu dni, mestno občino in Komunalo pa bo stalo devetnajst milijonov tolarjev. Prihodnje poletje bo obnovo doživel tudi preostali del Nazorjeve ulice od križišča z Dražgoško do križišča z Zoisovo. H. J., foto: Tina Doki Pohodniki na Stolu Valvasorjev dom pod Stolom - Vsakoletni pohod na Stol je eden najstarejših v Sloveniji. Najprej so se planinci na najvišji vrh vzpenjali v februarju v spomin na bitko Jeseniške čete z okupatorjem na pobočjih Karavank leta 1942. Ker je bila zimska pot večkrat nevarna, so se organizatorji leta 1988 odločili, da bo pohod v maju. Izvedbo je prevzela Športna zveza Jesenice. Kljub manjšemu zanimanju za spomladanski vzpon, ima pohod še vedno nekaj zelo zvestih privržencev. Več kot 200 se jih v soboto, 24. maja, povzpelo na vrh Stola v okviru letošnjega 38. pohoda. Za varno pot so kot vsa leta doslej skrbeli člani postaje GRS Jesenice. Ob povratku je bila pri Valvasorjevem domu prireditev s podelitvijo priznanj večkratnim pohodnikom. Nekateri so pohodu zvesti že več kot 30 let. O dogodkih leta 1942 na Stolu sta govorila predsednik Območnega odbora Zveze združenj borcev NOB Jesenice Kranjska Gora - Žirovnica Bratko Škrlj in župan Občine Žirovnica Franc Pfajfar. Počastili so tudi spomin na letos umrlega Janeza Krušica, ki je bil pobudnik za pohod na Stol. V kulturnem programu so nastopili pevci Kulturno-umetniškega društva dr. France Prešeren Žirovnica -Breznica in otroci iz vrtcev Lesce, Brezje in Kropa. J. R. Jubilej upokojenskega društva Spodnje Duplje - V Dupljanski graščini je do jutri na ogled razstava del članov Društva upokojencev Naklo, s katero se je v torek začelo praznovanje 50-letnice društva. Predstavljajo se rezbarji, slikarji, ljubitelji ročnih del, zbiralci starin, umetni kovač in mizarji, ki so zbrali veliko zanimivega. Kot je dejal predsednik Franc Jeglič, je to dokaz, kaj zmorejo roke upokojencev. Njihovi) ustvarjalnost je pohvalil tudi župan občine Naklo Ivan Stular, kije odprl razstavo. Razvoj društva z več kot 900 člani so opisali v jubilejnem biltenu, ki so ga razdelili vsem hišam v občini. Osrednja slovesnost bo danes ob 16. uri na turistični kmetiji Trnove v Dupljah, kjer bo upokojencem spregovoril tudi predsednik ZDUS Vinko Gobec. Med kulturnim sporedom bodo podelili priznanja zveze in društva ter obdarili poverjenice. Sledilo bo še družabno srečanje /, glasbo in plesom. Na sliki: predsednik Jeglič (desno) in rezbar Ivo Steblaj (levo) ob ogledu razstave. Stojan Saje Stari grad bodo pomladili Smlednik - Smledniški Stari grad v teh dneh dobiva novo podobo. V začetku meseca so se namreč po več desetletjih lotili obnovitvenih del pri kamnitem grajskem vodnjaku, pozidali bodo tudi del skalnatega obzidja na južni strani. Za obnovo bodo predvidoma odšteli dva milijona in pol tolarjev. Približno polovico sredstev za obnovo je komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Medvode zagotovila že lani, še toliko pa tudi letos. "Dela izvaja specializirano restavratorsko podjetje pod nadzorom ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine," je pojasnil predsednik omenjene komisije Lojze Teršan. Ko bodo vodnjak obnovili in pozidali, ga bodo pokrili še z železno mrežo, ob vznožju pa bo tudi odprtina za vratca, skozi kat- 1 era bodo vodnjak čistili. "Po opravljenih delih bo južna stran obzidja v celoti obnovljena." V prihodnje jih čaka še večji zalogaj, to je obnova grajskega stolpa. Ocenjujejo, da bi za njegovo obnovo potrebovali najmanj 14 milijonov tolarjev, zato pri tem računajo tudi na pomoč države. "Stolp bi pokrili s streho, tako kot v Kamniku ali Celju. Na ta način bi lahko postal pomembna razgledna točka," je še dodal Lojze Teršan. M.R. Otroške igre z barvami ;V Kranjskih vrtcih so v sredo v avli mestne občine pripravili razstavo Igramo se z barvo, ki bo na ogled do 4. junija. Kranj - Nenapisano pravilo je že, da v Kranjskih vrtcih vrtčev-sko leto sklenejo s prikazom izseka iz sicer zelo raznolikega ustvarjanja otrok. V sredo popoldne so v avli mestne občine Kranj svečano odprli likovno razstavo, ki prikazuje otroško igro z barvami. Razstava bo odprta do 4. junija, še danes od 17. do 19. ure pa se bodo pred avlo za male obiskovalce odvijale tudi likovne delavnice. O barvah, ki od vseh likovnih prvin najmočneje vplivajo za otrokova čustva, je na odprtju razstave spregovorila ravnateljica Kranjskih vrtcev Mihaela Renko. Do tretjega leta starosti se "čečkači" z barvami le igrajo, najraje jih mažejo kar s prstki, nekako pri četrtem letu barve že postanejo sestavni del likovnega izražanja otrok, izbirajo jih po trenutnem navdihu, njihovi mucki in kužki so pogosto rdeči ali modri, medtem ko pri petem, šestem letu otrok s širokimi nanosi že ustvarja oblike in barve hkrati; strehe hiš postanejo rdeče, trava zelena, sonce rumeno... Na razstavi v občinski avli so na ogled izbrana dela, ki ponazarjajo pestrost likovnega izražanja otrok iz Kranjskih vrtcev; slike na papirju, tekstilu, lesu, kovini, steklu, pesku. V njih se zrcali vse bogastvo otroške domišljije, svobode, neobremenjene s kriteriji čistosti, natančnosti in urejenosti. In prav zato so njihova dela izrazno prepričljiva, izvirna, lepa, skratka, nekaj posebnega. Vredna ogleda. Simpatičen kulturni program na svečanem odprtju razstave so z glasbo, petjem in besedo pripravili otroci iz vrtcev Naj-dihojca, Čebelica in Čira Čara, ravnateljica Mihaela Renko pa se je zahvalila tudi vsem odraslim, ki so pomagali pri postavitvi razstave, nedvomno pa pohvalo razen otrok še posebej zaslužijo njihove vzgojiteljice. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Lipnica med eko šolami Na začetku šolskega leta so se za vstop med eko šole odločili tudi v Osnovni šoli.Staneta Žagarja v Upnici. "Pozna se, da so učilnice in šolski hodniki bolj čisti, garderobe bolj urejene, okolica šole lepša, odpadki ločeno zbrani, manj je grdih in žaljivih besed, več spoštovanja in prijateljstva," sta v poročilo o poteku projekta med drugim zapisali koordinatorki predmetni učiteljici Nuša Kolman in Marjana Zmavc. Da šola lahko slovesno podpiše eko listino, so običajno potrebne kar dveletne priprave v sedmih korakih. Na lipniški osnovni šoli so zelo pohiteli in listino podpisali 22. maja. Do konca šolskega leta želijo prizadevanja za življenje in delo v bolj čistem in prijaznem okolju potrditi še s pridobitvijo eko zastave. Nadejajo se, da bo to 5. junija, na svetovni dan okolja, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Osem podpisnikov - Nada Pavšer, nacionalna koordina-torka eko šole, Sonja Uršič, vodja projekta, Jože Rebec, podžupan Občine Radovljica, Robert Sušmelj, predstavnik sveta staršev, Alenka Cuder, ravnateljica OŠ Lipnica, Nuša Kolman in Marjana Žmavc, koordinatorki eko šole, Mojca Zupan, predsednica šolskega parlamenta - se je zavezalo k uresničevanju skrbi za okolje in kakovost življenja. AKCIJA ZA VOZILA ALMERA IN PRIMERA KLIMATSKA NAPRAVA DARILO Ponudba velja v aprilu in maju za vozila I. 2003. AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj, Britof 162, tel.: 04/20 42 277 V eko listino so zapisali cilje, da drug drugemu namenjajo pozornost in čim več časa preživijo v naravi ter skrbijo, da ostane čista. Tudi za šolo in okolico si bodo prizadevali, da ostaneta urejeni. Premišljeno bodo ravnali z vodo, elektriko, ogrevanjem in zmanjševali količine odpadkov z ločenim zbiranjem. Svoja prizadevanja in ravnanja bodo predstavljali drugim in jih morda pritegnili, da jim sledijo. Mendi Kokot LI KOZAR CEMENTNINARSTVO e-mail: Jikozar.kranj@siol.net Benedikova 7, 4000 Kranj tel.: 04 23 11 047, gsm.: 031 604 880 TLAKOVCI - PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA SEDAJ I IDI V UUILM3H INDUSTRIJSKA CONA STEGNE (pri šotoru Elaktrotohne) 01/511 20 88 i € 13 I\T 12 Središče je dom Zbilje - Začetki skupnosti Barka segajo v leto 1964, ko sta Jean Vanier in pater Thomas Philippe povabila Raphaela S. in Phi-lippa S., ki sta živela v psihiatričnem zavodu zaprtega tipa, k njima v skupno življenje. V vasi Troslv - Beuil v Franciji sta tako ustanovila skupnost in jo poimenovala z imenom Barka. Danes je po svetu že več kot 150 takšnih skupnosti z imenom Barka, v Sloveniji pa je bila za zdaj edina bila ustanovljena 1997. leta v Zbiljah. ... Med drugim izdelujejo sveče. V tej skupnosti danes živijo odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju skupaj s spremljevalci. Barko, v kateri imajo svoje delavnice, vsak dan obiščejo in sodelujejo pri delu tudi tisti, ki so sicer doma. Pomagajo pa Barki številni posamezniki in organizacije. "V skupnosti Barka živimo osebe z motnjami in spremljevalci skupaj, podobno kot v družini. Skupni so obedi in praznovanja, vsakodanja hišna opravila, obiski prireditev, izleti, počitki. V središču je torej dom, skupnost pa je kraj, kjer lahko rastemo," pravi odgovorna za skupnost Barka v Zbiljah Maria Harčarufkova. V Barki v Zbiljah pa je odgovoren za varstvo delovnega centra Uroš Gradišar. Tako kot celo leto, so tudi v sredo, ob dnevu odprtih vrat, stanovalci Barke številnim obiskovalcem predstavili delo v skupnosti. "V delavnicah skupaj s člani skup- nosti in številnimi prostovoljci, ki nas obiskujejo, izdelujemo sveče, papir, voščilnice, keramiko in predmete iz lesa. Sami tudi tkemo platno oziroma izdelke iz drugih materialov, rišemo, šivamo, pojemo in plešemo." Barka potrebuje ljudi, ki v skupnosti preživijo vsaj eno leto ali pa ki živijo in delajo izven skupnosti. Sicer pa je Barka neprofitna humanitarna organizacija. Ob skromni podpori države je Barka odvisna od prostovoljnih prispevkov, pomoči posameznikov in organizacij. V Zbiljah je ob ustanovitvi veliko pomagala občina Medvode z županom Stanislavom Žagarjem. Zdaj pa v zbiljski skupnosti, kot nam je med obiskom ob dnevu odprtih vrat povedala Marija Harčarufkova, načrtujejo nakup še ene hiše. Denar že zbirajo in upajo, da jim bo uspelo. Andrej Žalar Obnova Aljaževe domačije Medvode - Rojstno hišo Jakoba Aljaža v Zavihu namerava občina temeljito obnoviti in v njej urediti galerijo in manjši muzej. Občina je bila že doslej večinska lastnica domačije, a ker je bilo še nekaj drugih dedičev, se niso mogli lotiti obnove notranjosti. Zdaj pa se jim je uspelo dogovoriti o odškodnini - za odkup so plačali deset milijonov tolarjev. Obnova se bo začela takoj, ko bo prejšnji lastnik spraznil prostore, predvidoma v juliju. Okolico hiše je občina uredila že pred približno tremi leti, hiša pa je ta čas v zelo slabem stanju. Po besedah predsednika komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Medvode Lojzeta Teršana bodo streho prekrili še letos, pred tem pa bodo napravili statične izračune in projekt za popolno obnovo. V hiši naj bi uredili galerijo, spominsko sobo Jakoba Aljaža in muzej oziroma prostor za multimedijsko predstavitev občine. V prihodnje nameravajo poskrbeti še za lažjo dostopnost do kulturnih znamenitosti. "Občina pripravlja celovit projekt usmerjevalnih tabel do kulturnih znamenitosti in v okviru tega bodo poskrbeli tudi za boljšo označbo poti od središča Medvod do Aljaževe domačije." Podobne načrte kot z omenjeno domačijo je imela občina še z Dolinčkovo hišo v Dolu, za katero je komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine prav tako že več let rezervirala sredstva v proračunu. "Kljub-večletnim prizadevanjem nismo dosegli dogovora z lastniki hiše, zato štejemo še za toliko večji uspeh, da smo se uspeli dogovoriti o prodaji Aljaževe domačije," je bil ob tem zadovoljen Lojze Teršan. M.R. KUHINJE od 10% do 20% dodatnegfPpopusta J(p< JEDILNICE, DNEVNE SOBE in STOLI od 15% do 20% dodatnega popusta MONTAŽA KUHINJ BJfcEZPjLAi nad vrednostjo 375.000,00 sit ZA APARATE GORENJE nudimo dodatni S% pop • kredit za dobo 3 let, brez stroškov EOM 3,S0% (fiksna) • primer izračuna vračila kredita za rrednost nakupa na kredit v tolarski protivrednosti 2500 EUR; vračilo kredita v 36 enakih anuitetah po 73,20 EUR tpfjLIPA it=2 POHIŠTVO Lipa Ajdovščina. Tovarna pohištva d.d. Lokarjev drevored 1, 5270 Ajdovščina Tel: 05 36 61 011 Fax: 05 36 62 618 ltpa@lipa.si http www.lipa.si Saloni pohištva: ZEMONO Vipava, 05 368 7033 LJUBLJANA Pražakova 4, 01 439 8480 CELJE Bežigrajska 7, 03 491 6370 KRANJ Šuceva 23 (Dolnov). 04 234 3890 MARIBOR Titova cesta 49, 02 320 3610 KOPER Ferarska 8, 05 631 0074 TRILES Ljubljana \ri ACRON Jesenice Titova 53/ b TERMOTEHNIKA Nouo mesto Mlinars BAIMS Črnomelj poslovna cona Majer FINANDER Murska Sobota Obrtna Ulii NOVI DOM Šempeter pri Gorici Cesta SI ISO9001 DVORI iC /I .\IO\O <)() lil GORENJKA - GORENJEC MESECA APRILA 2003 Majhna razlika Maja Poljanec Majhna razlika med kandidatoma za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca aprila 2003 se nadaljuje tudi v tretjem glasovalnem krogu. Maja Poljanec je tokrat zbrala 103 glasove in jih ima tako skupaj pred zadnjim glasovalnim krogom 213. Nejc Košnik pa je le za nekaj glasov povečal prednost. Zbral je 115 glasov in jih ima tako zdaj 227. Odločili boste torej vsi, ki glasujete ali pa se boste tokrat odločili, da namenite glas Maji ali Nejcu, v zadnjem krogu. Maja Poljanec je vzela za svoj življenjski poklic igralstvo. Zanj se "uri" v Rusiji. Študira na igralski Akademiji v Sankt Petersbur-gu. V Rusiji živi, kot je zapisala, po pravilih ruskega življenja in mednarodnih študentov. Življenje med študijem na Akademiji v Rusiji pa je popisala v devetnajstih nadaljevanjih tudi v potopisu, ki smo ga objavljali v Gorenjskem glasu. Nejc Košnik, dijak ekonomske gimnazije se je odlično odrezal na frankofonskem tekmovanju. Za učenje francoskega jezika gaje navdušila sestrična. Na tekmovanju v Celju pa je navdušil žirijo z izvirnim rapanjem v francoščini. Tako je postal eden od štirih slovenskih nagrajencev, ki bodo julija potovali v Francijo, kjer se bodo zbrali študentje z vsega sveta, ki imajo radi francoščino. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu aprilu tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefon ska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur. Vrednostna pisma prejmejo: Gregor Ferkulj, Deteljica 13, 4290 Tržič; Jure Novak, Janka Puclja 1, 4000 Kranj in Klavdija Cufar, Tavčarjeva 3 B, 4270 Jesenice. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Franc Zupan, Partizanska 26, 4260 Bled; Maja Križaj, Reteče 16 a, 4220 Škofja Loka; Anica Treven, Pod gozdom 1, 4201 Zgornja Besnica; Tanja Osenk, Kettejeva 14, 1230 Domžale; Ivan Prevodnik, Temniška ulica 36, 4202 Naklo in Nika H. Er-win, Cesta na Brdo 37, 1000 Ljubljana (pri blagajni pokažite le osebni dokument). LEKARNA PLAVŽ vabi v prijetno delovno okolje mag. farmacije in farmacevtskega tehnika Lekarna Plavž, C. Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice Informacije po tel. št.: 031/61 25 79, e-mail: lekarna-plavz@steelplast.si SEDMICA Haag po Haagu "Potem je tu še vprašanje odločitve ustavnega sodišča iz februarja 1999. leta, ki so bile predlagane kot dokazno gradivo. Te bomo predložili strokovni priči, ko bo prišla." (Tožilec haaškega sodišča tri minute pred koncem televizijskega zaslišanja nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana.) Slovenska novinarska srenja, eksegeti haaškega dogodka z dr. Cirilom Ribičičem in dr. Vladom Miheljakom na čelu, opozicija z Janezom Janšo na čelu, razlagalci ustavnih odločb z dr. Ljubom Bavconom in mag. Matevžem Krivicem na čelu in politični osebki, ki za-ženejo vik in krik za vsako pasjo figo, se delajo Francoze in o zaključnih tožilčevih besedah previdno molčijo. Tudi zasliša-nec je previdno tiho. Vendar. Prej ko slej bo treba tudi v slovenski javnosti spregovoriti o tem, da je haaški tožilec govoril o odločbi U-I-284, ki jo je februarja 1999 sprejelo Ustavno sodišče Republike Slovenije, nanaša pa se na abstraktno presojo ustavnosti 81. člena zakona o tujcih iz leta 1991. Povedano drugače, obtoženi Slobodan Miloševič je na haaškem sodišču za vojne zločine nekdanjega slovenskega predsednika potisnil v kot z rojaki, ki naj bi jih slovenska država zradirala iz evidence stalnega prebivalstva. Torej z izbrisanci, kot se sami popularno imenujejo. Ob upoštevanju tega dejstva ni kdo ve kako tvegano špekulirati, zakaj tožilec ni zaslišal nekdanjega zveznega ustavnega sodnika dr. Ivana Kristana (za katerega slovenska javnost niti ni vedela, daje povabljen v Haag). Najmanj verjetna je uradna razlaga, ki pravi, da je sodišče pozabilo na slovenskega prevajalca. Verjetneje je, da tožilec z njim ni imel kaj početi in ga je po hitrem postopku odslovil. Navsezadnje Kristan ni strokovna priča dokaznega gradiva U-I-284. Še bolj verjetno pa je, da je - potem ko je Osnovna šola 16. decembra Mojstrana, Alojza Rabiča 7, 4281 Mojstrana Objavljamo prosti delovni mesti: - razrednega učitelja z usposobljenostjo za pouk angleščine na razredni stopnji, na nedoločen čas, - razrednega učitelja za nedoločen čas. Potrebna je visoka izobrazba ustrezne smeri in strokovni izpit. Nastop dela je 1. 9. 2003. Prijave z dokazili pošljite na naš naslov, v roku osmih dni od objave. Kompas hoteli Bled, d.d. Cankarjeva c. 2 4260 Bled objavlja prosto delovno mesto SLAŠČIČAR/SLAŠČIČARKA s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoji: končana srednja šola za slaščičarje, najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 8 dni po objavi na gornji naslov. Miloševič sodišču vrgel kost z domnevno izbrisanimi - Kristana iz Haaga odpoklical slovenski politični vrh. Namesto njega pa bo v Haag odpotoval dr. Ciril Ribičič in še dve, za zdaj neidentificirani priči. Vsaj po mojih informacija. V zvezi s haaško telenovelo je za Slovenijo pomembno troje. Prvič, kako se je Kučan držal oziroma kaj je odgovoril na Miloševićevo provokacijo z domnevno izbrisanimi? Drugič, kakšno stališče bo do dokaznega gradiva U-I-284 zavzel ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je bil v času vojne za Slovenijo "navaden" poslanec, pozneje pa kandidat za sodnika evropskega sodišča za človekove pravice? Kdo je odločbo slovenskega ustavnega sodišča predlagal kot dokazni material? Ko bodo znani odgovori na ta vprašanja, bo slika precej bolj jasna. Namreč slika o tem, kdo vse še utegne sesti na zatožno klop haaškega sodišča. Tudi od Slovencev. Za zdaj so skrajno zamegljene tudi zadeve z zadnjo odločbo ustavnega sodišča, ki domnevno izbrisanim omogoča, da dobijo slovensko državljanstvo. Za nazaj. V kolikor se bodo tej državi zgodili izbrisanci, lahko za nazaj slovensko državljanstvo zahtevajo vsi tisti, ki so po drugi svetovni vojni zaradi takšnega ali drugačnega vzroka - denimo zaradi sodelovanja z okupatorjem - zgubili jugoslovansko državljanstvo. Od tu naprej pa se začne zgodba z vračanjem po vojni zaplenjenega premoženja. Močno dvomim, da se teh mogočih razsežnosti strokovnjaka za ustavne odločbe in človekove pravice Ljubo Bavcon in Matevž Krivic ne zavedata. Marjeta Smolnikar Poročili so se V soboto, 24. maja, so se v Škofji Loki poročili: Rupnik Ciril in Dolinar Lucija Kajba Robert in Zakotnik Andreja Pegam Andrej in Jelene Katarina Hafner Marko in Draksler Nives Božnar Ivan in Jane Andreja Kolander Aleksander in Mokič Tadeja Osnovna šola F.S. Finžgarja LESCE Begunjska cesta 7, 4248 Lesce Tel.: 04/533 76 00 razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, od 1.9. 2003, s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. O izboru boste obveščeni v zakonitem roku. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO Ljubljana, Zemljemerska 5 VPISUJEMO Kandidate/ke za prekvalifikacijo v program kozmetični tehnik. Vpišejo se lahko kandidati/ke po zaključenem triletnem poklicnem oz. štiriletnem srednješolskem izobraževanju. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 01/300-72-40 oz. 01/300-72-56. Piše Milena Miklavčič Usade Ženske so vsega krive Miran je iz osamljenega odrinjenega otroka zrasel v prav takega najstnika. Imel je to smolo, da so bile ženske tiste, ki so ga najbolj prizadele. Kot otroka ga je zavrgla mama, čeprav je bila vse do svoje smrti prepričana, da je vse, kar je naredila, počela v njegovo dobro. Potem teta, ki ni znala z njim, ker tudi sama ni imela otrok. Učiteljica v šoli, ki sije rada izposodila njegovo dolenjsko narečje za norčevanje. "Ko sem se prvič zaljubil, se je to zgodilo le nekaj mesecev preden sem bil vpoklican v vojsko. Spominjam se je, bila je malo bolj okrogla, toda imela je dolge črne lase, prav take, kot so mi bili všeč. Iz lesa sem ji izrezljal ptico, ki sedi na gnezdu. Nekoč sem jo počakal pred šolo in jo povabil na kavo. Bila je presenečena in še danes vem, da ji je bilo nerodno, ko so jo videli z menoj. Potem čez kakšen dan, pa prirohni teta domov in se začne dreti nad mano, zakaj nadlegujem poštene punce, da mora ona poslušat njihove starše, kako se pritožujejo. Bil sem povsem šokiran, saj sem mislil, da je bila vesela mojega darila. No, nazadnje je prišlo na dan, da sem se ji gravžal, ker sem imel gnile zobe in mi je smrdelo iz ust. Pa ni bilo res. Le en zob se mi je odlomil, ko me je stric po nesreči butnil s komolcem, ko sva belila po sobi.... " Vse babe ste glih, je potem začel in ustrašila sem se, da mi bo pokazal vrata in me napodil. Pravzaprav se ne bi čudila, če bi to naredil, saj sem si lahko le predstavljala, koliko grenkobe seje nabralo v njegovi duši. Na srečo sije Miran prižgal le novo cigareto in na kratko pokomentiral mojo pamet, ker se mi ljubi poslušati njegove štorije. Bolj ko sta se teta in stric starala, bolj sta postajala od njega odvisna. Teta je imela še osteoporo-zo, tako da je nenadoma, čez noč, padlo breme hišnih del na njegova ramena. Na to ni bil pripravljen, zato sta se s teto začela prepirati. Zgodilo se je, da ga je napodila od hiše, vendar ga je potem stric zmeraj prišel iskat, ko se je zatekel domov, na Dolenjsko. Miran se je vračal, bolj zato, ker je čutil, da doma ni zaželen kot zato, da bi do svojih drugih "staršev" čutil kakšno ljubezen. "Tisti, ki še nikoli ni doživel tega, da ne bi bil "od nikogar", da ne bi nikomur pripadal, me ne bo razumel, "je Miran nadaljeval s svojo zgodbo. "Kjer sem se prikazal, sem bil v napoto. Doma so me gledali kot tujca, kot nekoga, kije prišel na kratek obisk. Teta in stric sta mi nenehno govorila, da jima moram biti hvaležen, ker sta me pobrala iz blata, da so me doma zavrgli kot psa. Ne morem povedati, kako so te besede, ene in druge, bolele! Jaz. pa sem bil tedaj še občutljiv mlad fant, ki je potreboval le malo ljubezni, nič drugega. Toda nihče, s katerim sem prišel v stik, mi je ni bil niti v sanjah pripravljen dati... " Tako je iz majhnega osamljenega dečka, željnega ljubezni, zrasel upornik, jezikav, jedek do sebe in drugih, neprilagojen, ljudomrznež. in še kaj bi se našlo. "Najprej sem postal "svetovno" znan po tem, da sem zelo hitro menjal službo. Kakor hitro mi ni bilo kaj prav, sem vse skupaj poslal v rit in šel domov. Vseeno mi je bilo, kaj so govorili za mojim hrbtom, zajebavat se nisem pustil! Ko danes gledam nazaj, sem bil velikokrat tudi sam kriv. Toda to je bil moj način upora, ali pa klica na pomoč, kakor kdo hoče razumeti, menije vseeno. Najhuje mi je bilo, če se je kdo norčeval iz moje zunanjosti. To me je groz.no bolelo. Oblačil sem se tako, kot sem se najbolje vedel in znal, vendar je bilo očitno, da zmeraj narobe, ker so se, zlasti ženske, zelo rade norčevale iz mojih cunj. Pri teti je bilo v navadi, da smo v kopalnici zakurili samo ob sobotah, nikoli med tednom. Drugod so se kopali vsak dan, pri nas ne. Ti nimaš pojma, kako je zapeklo, ko so mi rekli, da naj spokam od mize, ker preveč smrdim, da bodo vsaj malico v miru pojedli. In tako sem povsod našel prostor, kjer nisem nikogar motil, s tem pa sem svojo podobo čudaka še bolj utrjeval. Tudi če Sem se kdaj zapletel v pogovor s kakšno žensko, so jo drugi hitro prepričali, da se naj nikar ne ponižuje z. oslom kot sem bil jaz. O, vse to vem, da so govorili, z. ustnic sem jim bral, čutil sem njihove besede na hrbtu, ko sem šel mimo!" Zmeraj se je znal zadržati, le nekoč se je spozabil. Sodelavca, ki je imel zmeraj največ pripomb, je tako udaril, da je ta nesrečno padel in bil nekaj trenutkov celo v nezavesti. Takrat so prišli ponj policisti, vznemirili teto do te mere, da je dobila napad in so še njo odpeljali v bolnišnico. "Seveda ne zaradi mene. Zgrozila se je ob misli, kaj bodo ljudje rekli, ko so videli policaje vstopiti v hišo. To jo je žrlo, ne pa jaz!" Tako se je na seznamu tistih, ki so se na Mirana drli in ga zmerjali, našel še eden več: policaj. Z njimi se je v mladih letih potem dokaj pogosto srečeval, vendar so mu nekoč, čez čas, priznali, da so že od samega začetka vedeli, da je en "neškodljiv tepček". Ko je teta umrla in sta s stricem ostala sama, je začel piti. Pravzaprav se ne spominja dobro, ali je stric njega napeljal na to "lepo" navado, ali on njega. Začela sta že dopoldan in končala pozno zvečer, ko sta se, vsaj na svojem koncu, zvalila v posteljo in prespala najhujšega mačka do takrat, ko sta začela znova. Stric je imel dobro penzijo, da jima niti ni šlo tako slabo. Sem in tja je Miran poskušal kaj skuhati, velikokrat sta potem jedla skuhano več dni zapored, da je bilo nazadnje že vse plesnivo in neužitno, vendar jima nikoli nič ni bilo. "Leta so počasi minevala in nekoč sem ugotovil, da domačih nisem obiskal že več kot tri leta. Usedel sem se na vlak, ne da bi stricu kaj povedal, in se odpeljal domov. Zagrabilo me je eno čudno hrepenenje, bogve zakaj. Na kmetiji je zagospoda-ril moj svak, kije bil poročen s starejšo sestro. Nič kaj me nista bila vesela, tudi mama ne. Vseeno sem se delal, kot da tega ne opazim in ostal cel teden, čeprav tega sploh nisem nameraval. Ko sem nekoč šel zvečer v gostilno na špricer in pivo, me tam domač folk kmalu napade, če sem prišel zapit tisto, kar sem dobil od dediščine. Debelo sem jih pogledal, kakšne dediščine neki. Počasi sem le izvedel, da so, medtem ko me ni bilo, doma delili, da je vsak od bratov in sester dobil parcelo, samo jaz ne... " Rezbarske izpovedi v lesu Mojster domače in umetnostne obrti Jernej Kosmač se v Tržiču predstavlja z enim najbolj izvirnih izdelkov iz bogatega opusa. Bistrica pri Tržiču - V tržiški Abanki je do 19. junija na ogled razstava z naslovom "Toplina srca in lesa". V njem je skrita sporočilnost pisav - lesenih ploščic z vzorci za krašenje surovega masla in sira, ki so jih pastirji izdelovali za izbranke. Starim okraskom je mojster Kosmač dodal nove, za številne drobne predmete pa je uporabil kar 150 različnih vrst lesa. Jernej Kosmač (desno) in njegov sin Matej ob pisavah iz domače zbirke. Z rezbarjenjem v lesu se Jernej Kosmač ukvarja več kot dve desetletji. Od začetka zvesto sledi tradiciji kulturne dedišči- ne, zlasti izročilu pastirjev in obrtnikov. Leta 1988 je dobil naziv mojstra domače in umetnostne obrti. Že naslednje leto je javnosti prvič predstavil svoje izdelke v Ljubljani. Na razstavi v tržiški Kurnikovi hiši leto pozneje se mu je že pridružil sin Matej. Odtlej družno ustvarjata v domači delavnici. Zadnjih pet let seje ta družba še povečala, saj se Matejeva žena Tanja ukvarja s poslikavami na lesu in obnovami le-teh. "Doslej se je nabralo v domači zbirki več kot sto različnih izdelkov. Večinoma gre za replike znanih uporabnih predmetov iz preteklosti. Med njimi so žlični-ki, pisave, kropivčki, šatulje, preslice za predivo, lesene ključavnice, izrezljani oselniki, rag-lje in drugi izdelki. Najbolj znana predmeta, ki sta v obliki daril na vseh celinah sveta, sta gotovo pastirska sončna ura in čevljarska svetilka. Za svojo 29. razstavo pa sem izbral izrezljane pisave, kakršne so pastirji uporabljali za krašenje surovega masla in sira. Posebnost raz- Alkohol, umor, fantazija Ljubljana - Pri založbi Mladinska knjiga je te dni izšel sveženj prevodnega mladinskega leposlovja, ob romanih Zadeti in Žal mi je, še drugi del trilogije Artemis Fowl, tokrat z naslovom Operacija Arktika. Zbirka Odisej je namenjena predvsem leposlovju, vezanem na teme odraščanja. Če gre včasih za bolj zaprte tematike, pa tokratna romana odlikujeta ! široki, bolj odprti temi. Knjiga Zadeti je po romanih Na hladnem in Sramota že tretji prevod ■ angleškega avtorja Roberta Swindellsa v slovenščino. Lote-! va se najbolj razširjeni drogi, I alkoholu. Glavni junaki, trije j srednješolci, čakajo na rezultate mature, ki pa bodo slabi, saj že nekaj mesecev ne počnejo drugega, kot popivajo v klošar-ski druščini v parku, ponoči pa v nočnem klubu. Po naključju srečajo sina bogatega pivovarja, ki je pobegnil od doma ... Zgodba, pisana zelo neposredno, brez moraliziranja, se začne j zapletati. O problemu vpetosti mladih v alkoholizem, ko se ti zavedajo alkohola, a mislijo, da se njim odvisnost ne more zgoditi, v spremni besedi piše Jana Zirkelbach. Roman Žal mi je, avstralske pisateljice Sarah Walker bi veljalo uvrstiti v žanr mladinske psihološke kriminalke. Večerni obisk v prodajalni na bencinski črpalki se spremeni v nesrečen umor. Ali sta Danny in Fly ubila vrstnika, uslužbenca servisa? Varnostne kamere so zabeležile Dannvev avto, ne ve pa se, kdo je streljal. Fanta sta na begu, njuni punci v precepu. Pod vprašaje pride prijateljstvo in odnos do lastnega življenja, naj postanejo lažnivci ali se soočijo z resnico in vsemi posledicami? Artemisa Fowla so mladi bralci spoznali lani, ko je pri nas že izšel prvi del. Tokratni drugi del trilogije nas pod naslovom Operacija Arktika zapelje v svet kriminala. Artemisovega očeta ugrabi ruska mafija, ki zanj zahteva odškodnino, seveda pa glede na to, da gre za tako imenovani "fantasv" žanr, v knjigi tudi tokrat ne manjka takih in drugačnih izmišljij. Kot je na predstavitvi povedala prevajalka Urša Vogrinc je zgodba duhovit, zanimiv mladinski triler, predvsem pa mešanica realnega in znanstvene fantastike. V Veliki Britaniji je že izšel tretji del, k nam pride prihodnje leto. Igor Kavčič Letna žetev plesnih delavnic Kranj - Jutri, v soboto, 31. maja, ob 18. uri bodo v Prešernovem gledališču na ogled zaključne produkcije plesnih delavnic, ki so v preteklem šolskem letu potekale v okviru Centra kulturnih dejavnosti Kranj. Tako se bodo predstavile plesne skupine: Zvezdice, Klasični balet I, Zvezdice, Mravljice, Baletke, Trio, Mravljice, Stumf in Me iz CKD ter skupina Muca iz OŠ Matija Čop. Posamezne skupine vodijo koreografi Mateja Soklič, Karmen Lasič, Igor Sviderski in Polona Cvikl. V prihodnjem tednu se bodo predstavite tudi ostale delavnice keramike, dekorativnega oblikovanja... I.K. stavljenih ploščic z vrezanimi vzorci je, da so izdelane iz 150 različnih vrst lesa, od katerih je 71 avtohtonih. Največkrat uporabljam lipo in oreh; naredil sem tudi pisavo iz pušpana, ki je najtrši les pri nas," je povedal Jernej Kosmač o svojih umetninah. Vanje je vrezal znane vzorce pastirjev in dodal nekaj novih. Z njimi je skušal izpovedati tudi svoj odnos do lesa in narave, kar naj bi ohranili za prihodnje rodove. "Projekt, majhen po formatu, je v resnici orjaško delo. Do sedaj nima primere v našem ustvarjalnem krogu in je zato zanimiv in poučen. Je nekakšen dendrološki herbarij," je zapisal višji kustos Janez Šter v katalogu k razstavi. Stojan Saje Aleš, Uršula in Joži Škofja Loka - Danes ob 20. uri bodo v Kapeli Loškega gradu na koncertu šansona, jazza ... nastopili Uršula Ramoveš, Aleš Hadalin in Joži Šalej. Pevka Uršula Ramoveš, ki živi in ustvarja v Suši v Poljanski dolini, poje poezijo Janeza Ra-moveša, ki je večinoma pisana v poljanskem narečju. Leta 1999 je izdala tudi cedejko Sugar free baby, ki predstavlja izbor njenega večletnega ustvarjanja. Na tokratnem koncertu bo predstavila pesmi z nove plošče Na sunčn dan sm se z beciklam pelu, ki je izšla pri založbi Sanje. Aleš Hadalin poje, odkar pomni. V osemdesetih letih je s prijatelji ustanovil odlično akustično skupino Tantadruj, v devetdesetih pa je začel prepevati jazz standarde z raznimi zasedbami, kar počne še danes. Z Iztokom Kovačem je najprej sodeloval kot glasbenik v predstavah, kasneje tudi kot gibalec v mednarodni plesni skupini EN-KNAP. Na tokratn'em koncertu bo predstavil pesmi zadnje plošče Kako lepo je. Oba bo spremljal izvrstni pianist Joži Šalej, ki že dlje časa sodeluje z obema in tudi drugimi slovenskimi pevci in glasbeniki, s petjem pa se ukvarja tudi sam. Sodeloval je pri večih vokalnih zasedbah, najdlje je pel pri Ljubljanskih madrigalistih, že pet let pa na AGRFT pri predmetu gledališko petje korepetira bodoče igralce. I.K. Besede in slike hkrati Kranj - V Cafe galeriji Pungert je še nekaj dni na ogled razstava projektov studia Signum Kranj, ki sta jo ob 6. obletnici smrti Francija Zagoričnika pripravila ostala dva člana Nejč Slapar in Živko Kladnik. Avtorja Studia Signum Živko Kladnik in Nejč Slapar v družbi varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Skupina Studio Signum je bila ustanovljena leta 1977, vsi trije člani Zagoričnik, Slapar in Kladnik pa so v teh letih pripravili več skupnih in posameznih projektov, kot so imenovali svoje umetniške instalacije, ki so jih izvajali predvsem zunaj galerij in razstavnih prostorov. Svoje projekte, najbolj odmevni so bili Kranjski grafiti, Reški grafiti, Bohinjski grafiti in projekt ABC - Abeceda, so ustvarjali in prikazovali v urbanih in naravnih okoljih. Ponavadi so transparente prenašali po mestnih ulicah ... Projekt Abeceda pa je v Benetkah (transparent so obesili na stolp na Markovem trgu) doživel tudi mednarodno priznanje. Vse dogodke so fotografsko in filmsko dokumentirali, ob razstavah pa izdajali tudi kataloge. Del te dokumentacije je tako na ogled na Pungertu (lani že v Prešernovi hiši in Bežigrajski galeriji), poleg tega razstava vsakega od treh predstavlja z njegovim značilnim prispevkom, z dak-tilografskim zapisom, plakati ali pesmijo ... Slapar in Kladnik sta tokrat razstavila tudi nov prostorski projekt Glagolica, transparent dolžine 30 metrov in širine 1,6 metra, ki sta ga obesila na Galeriji bližnjo cerkev. I.K., foto: Gorazd Kavčič Srečanje Bošnjaških folklor Jesenice - Kulturno društvo muslimanov Biser Jesenice je preteklo soboto že petič po vrsti organiziralo Srečanje Bošnjaških kulturnih društev v Sloveniji. V športni hali Podmežakla smo bili priča pestremu folklornem programu, v katerem pa so se predstavili, Društvo Bosansko hercegovskega in Slovenskega prijateljstva "Ljiljan" Ljubljana, Domovinsko društvo Plava in Gusinja "Izvor", Kulturno združenje "Sandžak" v Sloveniji in domači KDM "Biser". Posebni gosti in nedvomno prve zvezde večera so bili člani državnega ansambla BiH Kolo Bosansko iz Sarajeva (na fotografiji), ki skupaj s pevci in orkestrom BiH predstavljajo na mednarodnih festivalih po svetu. I.K., foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih_ Pristaši in nasprotniki luteranstva Zadnjič smo videli, kako so se na gorenjskem jugu pojavili prvi luterani. Zdaj s pomočjo dr. Blaznika poglejmo še, kako so bili sprejeti pri posameznih stanovih in najvišjih predstavnikih oblasti. Začnimo pri škofu v Freisingu. Do nastopa \ škofa Ernesta kakšnega izrazitega odpora ni bilo. , "Nov veter je zajel loško gospostvo za vlade frei-Sinškega škofa Ernesta, ki je po odpovedi škofa Morica še kot deček zasedel škofovsko mesto {roj. J554) leta 1566 in je ostal na tem položaju do smrti 1612. Bil je sin bavarskega vojvode Albrehta. Potekal je iz jezuitske šole in je kot odločen pobornik katoliške vere v teku let pridobil še vrsto škofij (Hildesheim, Koln, Luttich, Munster). Katoliška vnema gospodarja nad loškim gospostvom je naletela na različen odmev pri činitelj i h, s katerimi je bilo treba računati na tem območju. " Druga odločilna oseba v tem odnosu je bil dežel-ni knez, tisti, kije takrat vladal Vojvodini Kranjski v celoti. To je bil v drugi polovici 16. stol. najdlje nadvojvoda Karel, sin cesarja Ferdinanda I. in oče Ferdinanda 11. "Deželni knez je bi iz rodbine Habsburžanov. Ti so ostali zvesti katoliški veri, kar jim je v veliki meri narekovala obramba proti Turkom, za katero je mnogo žrtvovala cerkev z izrednimi dajatvami. Vnemo Habsburžanov za katolicizem so močno hromili deželni stanovi, med katerimi je imelo vodilno vlogo plemstvo. To je bilo par-tikularistično nastrojeno in je že iz nasprotovanja centralističnim tendencam Habsburžanov stalo v prvih vrstah protestantizma. Ker so bili Habsburžani zlasti zaradi obrambe proti Turkom v stalnih finančnih zadregah, deželni stanovi so pa imeli pravico, da so leto za letom dovoljevali izredne davke, je imel deželni knez močno vezane roke, spričo česar ni mogel ukrepati v prid katolicizmu dosledno po svojih željah. " Na območju loškega gospostva so Živeli tudi od njega neodvisni plemiči in manjši zemljiški gospodje: Puš- m. . - talski, starološki Raspi, šentpetrski Siegesdorferji. Ti so bili vsi po vrsti na protestantski strani. Od tretjega stanu so bili novi veri najbolj naklonjeni loški meščani in železnikarski fužinarji, najmanj pa kmetje. Meščani so videli v prestopu med protestante priložnost, da razrahljajo odvisnost od loškega gospostva; "saj Loka kot edino patrimoni-alno mesto na Kranjskem ni bila podrejena naravnost deželnemu knezu, marveč je morala priznavati še vmesno instanco zemljiškega gospoda". Druga mesta na Kranjskem so bila torej podrejena Habsburža-nom neposredno, Škofja Loka je bilo edino mesto, ki je bilo podložno dvema gospodoma, zemljiškemu in deželnemu, škofu in cesarju. Nekateri fužinarji v Železnikih so bili hkrati tudi loški meščani. Vrh tega se je ravno takrat vse bolj uveljavljal "deželno-knežji rudarski regal"; to pomeni, da so rudniki in fužinarji prehajali iz domene Romanska kapela sv. Petra v Stražišču pri Kranju. zemljiškega gospoda v pristojnost deželnega in se tako vse bolj otresali oblasti na loškem gradu, s katero so bili že tako ali tako ves čas v konfliktnem razmerju. Kaj pa kmetje? "Kmetski podložnik je nihal. Pri opredelitvi se ni mogel navduševati za skupni nastop z loškimi meščani, s katerimi je bil, spričo njihove težnje po trgovskem in obrtnem monopolu, leta in leta v sporu. Zemljiški gospod je bil daleč in ga je le izjemoma videl; mnogo bolj je čutil konkretno pest vodilnih nameščencev, ki so se pa deloma nagibali k novotarijom. Tudi sicer se je kmet težko odločil za skupni nastop s plemstvom, saj mu je bil še v živem spominu neuspeli napor, ki ga je plemstvo kruto zatrlo. Ob tej notranji razklanosti je večina kmetov stala ob strani. Do znatnejšega gibanja je prišlo le na Sorskem polju, in to predvsem pri gruntarskem življu, kjer je bilo uporniško na-strojenje skozi stoletja itak najbolj razvito. Kmet-skega življa po Poljanski in Selški dolini se reformacija skoraj ni dotaknila." Zanimiva slika. Nadvojvoda Karel in škof Ernest sta bila proti luteranom, deželno plemstvo, med njimi tudi tisto okoli Loke ter meščanstvo in fužinarji so jim bili naklonjeni, kmetje neopredeljeni. Odločilno je bilo naposled dejstvo, da loško zemljiško gospostvo ni bilo v rokah plemiča kot svetnega gospoda, temveč v posesti cerkvenega gospoda. Ta pa je bil izrazit katolik. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Petek, 30. maja 2003 Minuli petek je plesala cela Koroška cesta, občudovalci in mimoidoči pa so si imeli kaj ogledati. Vsak ponedeljek na GIV ob 20.30 Ne prezrite.. Klub radovljiških študentov Tečaj oblikovanja gline se bo začel jutri, 31. maja, v prostorih BMC-ja, za glino je poskrbljeno. Po končanem tečaju bodo vaši izdelki tudi žgani, tako da vam bodo lahko krasili vaše stanovanje. Cena tečaja znaša 6.000 SIT, več informacij gsm: 031 251 982 (Rok). Tečaj jahanja Ali ste že kdaj imeli občutek, da ste na konju? Sedaj imate priložnost! Jahalni tečaj, ki obsega 12 ur za 12.000 SIT, bo potekal na Hipodromu v Lescah. Za vse dodatne informacije pokličite na gsm: 041 362 594 (Aleksandra). Prijave zbiramo do 31. maja 2003. Boni za študentsko prehrano tudi v Radovljici Bone lahko kupite v poslovalnici Mladinskega Servisa Radovljica od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Poleg bonov za Pivnico Avguštin, Hotel Astorio in Bistro Arbor, pa po novem bone nudi tudi Picerija Matiček iz Radovljice. Vse kar potrebujete, je izpisnica iz poslovalnice, pri kateri ste bone kupovali do sedaj. ŠO FOV Išče nove sodelavce, ki jih zanima projektno delo na področjih: - mednarodnega sodelovanja - interesnih dejavnosti - socialno sindikalnih vprašanj - izobraževanja Vsak petek 5 v Gorenjskem Glasu Vsi zainteresirani se oglasite na Info točki ŠO FOV ali pokličite po tel.: 04/2374-204! Mestna občina Kranj Predstavitev in sejem učnih podjetij. Dijaki Srednje Tekstilne šole bodo predstavili dejavnosti svojih učnih podjetij in na sejmu simulirali sklepanje pogodb, za nakup in prodajo izdelkov in storitev. Vse skupaj se bo dogajalo, 4. junija, ob 11. uri, v spodnji avli Srednje Tekstilne šole iz Kranja, na Cesti Staneta Žagarja 33. Kontaktna oseba je gospa Alenka Bergant, dosegljiva po telefonu 04 / 20 10 624. Študentski servis Maribor Po novem je sedaj Študentski servis Maribor tudi na Gorenjskem in sicer v Kranju, Na skali 7, 4000 Kranj (pri lokalu Old House). Njihova telefonska številka je: 04 238 25 28, faks pa: 04 236 93 48. Hotel Creina - Kranj Na terasi hotela bo danes, 30. maja, od 20. ure dalje zabava z jagodnim šampanjcem Fra-golino ter palačinkami, jutri, 31. maja, prav tako od 20. ure dalje, pa boste lahko pokusili razne koktejle in Redbull, ki vam bo nedvomno dal krila. Klub študentov Kranj Prireja v nedeljo, 1. junija, ob 21. uri, v cerkvi sv. Kancijana v Kranju, zborovski ciklus z nastopom Komornega zbora Nicolai iz Stockholma. Zgodilo se je rekord postavljen Težko pričakovani maturantski ples, sprevod in razne zabave ob koncu študijskih let, se počasi pomikajo h koncu. Sedaj bo napočil čas, ko bodo vse lepotice in princi iz veličastnih plesov morali pokazati svoje znanje, ki so si ga pridobili v štirih letih na maturi. Na Maturantski paradi, smo povprašali gospoda župana, kako se spominja svojih maturantskih let. Župan mesta Kranj, Mohor Bogataj: "Davnega leta 1974, sem imel maturo in takrat plesa v smislu četvorke nismo imeli. V našem razredu smo bili sami fantje, zaključil sem namreč strojno tehnično šolo, tako, da nismo imeli s kom plesati. Spomi- Župan Mohor Bogataj njam se le sprevoda po starem mestnem jedru, nato pa smo šli popivat in kegljat, bila je pač žur-ka. Prireditev Maturantska parada iz leta v leto pridobiva na svoji kvaliteti. Prejšnja leta je bil za maturante organiziran le maturantski sprevod po starem mestnem jedru, nagovor župana pred Prešernovim gledališčem, nato pa so se maturantje razšli vsak po svoje. V zadnjih dveh letih pa je vse skupaj bolj organizirano. Že samo plesanje četvorke za vpis v Guin-nessovo knjigo rekordov in paJz leta v leto večja udeležba, saj poleg kranjskih maturantov na prireditev pridejo tudi maturantje iz ostale Gorenjske (Radovljice in Jesenic). Prav gotovo pa je potrebno omeniti tudi poseben program, ki so ga pripravili dijaki Ples rekordne četvorke, pred veličastno Kranjsko Gimnazijo sami in je trajal vse do 17. ure. Matura je vsekakor nekakšen zrelostni izpit, vstop v polnoletnost in zaključek srednje šole, hkrati pa prehod iz otroštva v dobo odraslosti. Drugače pa bodoče maturante čaka še veliko trdega dela do uspeha." Srečko Štagar, organizator (Zavod Mladim) "Prireditev je uspela v vseh pogledih. Še posebno me veseli, da so se dijaki zares potrudili in se seveda odlično odrezali na odru pri izvedbi programa, ki je sledil po rekordni četvorki. Maturantska parada tako postaja ena največjih prireditev in zabav na prostem za mlade v Kranju, še posebno za dijake, ki še kako potrebujejo sprostitev pred naporno maturo." Gospa Davorka Borišek, učiteljica plesa v plesni šoli Urška, nam je na kratko predstavila projekt in nam zaupala, kdo vse je pri njem sodeloval. "Letos je v Kranju, na Koroški cesti slavnostno četvorko zaplesalo natančno 952 plesalcev in plesalk - maturantov, kar predstavlja 238 četvork. Če preletimo lanske podatke, je letos zaplesalo 188 več maturantov kot lani, kar je 47 četvork več kot lani. Maturante pripravljamo na ples četvorke že Davorka Borišek -plesna šola Urška Srečo Štagar, organizator prireditve V športnem parku Zarica, so v torek, 27. maja, študentje rajali pozno v noč, Magnifico in drugi nastopajoči pa so "kričali" na vso moč. Študentski piknik, zaključen "Že deveto leto zapored smo spravili pod streho, Študentski piknik, ki je že po tradiciji vedno na novi lokaciji. To nam vsako leto postavlja nove naloge in preizkušnje. Naslednje leto se bo odvijal jubilejni 10. Tradicionalni študentski piknik v Kranju, za kar se bomo še posebno potrudili in pripravili dobro zabavo za sleherni okus." Kralj in kraljica Maturantske parade Zupanov tek Mestna občina Kranj je v nedeljo, 25. maja 2003, organizirala III. Županov tek okoli Brda. Vsa zbrana sredstva od štartnine in sponzorjev, so bila namenjena fundaciji Vincenca Drakslerja za zdravljenje odvisnikov ter pomoč njihovim svojcem. Delavnica premoženjsko svetovanje V prvi polovici maja, je v okviru ŠO FOV potekala delavnica Premoženjsko svetovanje ali kam vložiti denar, da bo varen, obenem pa še dobičkonosen. Študentje so iz delavnice odšli polni novih znanj in idej kako in kam vložiti denar. Simpatična kralj in kraljica parade. Minuli petek, 23. maja 2003, so letošnji maturantje dobili tudi kralja in kraljico Maturantske parade, ki sta si priborila počitnice na Krfu. Nagrado sta dobila več kot zasluženo, saj sta si upala prikazati drzno predstavo. Brezplačni kino večer ŠO FOV je 26. maja ponovno organiziral brezplačno kino predstavo. Tokrat je bila v kinu Storžič na sporedu predstava "Kako se znebiti fanta v 10 dneh". Nabiranje znanja na delavnici. Besede organizatorja, Sreča Šta-garja, so pohvalne in vsekakor spodbudne za prihodnje leto. Študentski piknik se je tudi letos začel v znamenju Iger mladosti. Slednjih je bilo pet, tekmovale pa so ekipa Aieseca, ŠO FOV-a, Zadetka in gostujoča ekipa iz Maribora. Igre so bile izjemno domiselne in zanimive za vsako oko, saj si vsak obiskovalec rad pogleda, kako sodelujoči skačejo prek ovir v pristni vreči za krompir, kako se nekateri opotekajo ob premagovanju ovir z zavezanimi očmi, itd. Smisel iger je bila zabava gledalcev ob pogledu na posrečene akcije nastopajočih, zabava sodelujočih ter vzbuditev tekmovalnega duha in iznajdljivosti, ki v današnjih dneh prideta še kako v poš-tev. Zmagala je torej najboljša, najiznajdljivejša in v večini iger tudi najhitrejša ekipa. To je bila "zmešana" ekipa Zadetkov. Zmešana zato, ker so bili nastopajoči iz vse Slovenije. Po zaključenih igrah in razglasitvi ter podelitvi bogatih nagrad, je sledila zabava pozno v noč. Najprej je bil oder dodeljen še neuveljavljenim mladim "ben-dom", ki so se potegovali za laskav naslov Zmagovalci natečaja za Zlato deko. Mikavno in za omenjene koristno nagrado, snemanje prvenca v studiu Poet, si je prislužila perspektivna mlada skupina iz Kranja - Moonart. Po pravici povedano je pred drugimi "bendi" prevladovala posebnost ter velika ljubezen do glasbe. Nato so si oder postopoma razdelili še Hepa - lanski zmagovalci Zlate deke, Slon in sadež, ki sta počasi ogrela^ in dodobra nasmejala prisotno publiko, nazadnje pa je na oder stopil zvezdnik večera Robert Pešut ali Magnifico. Kot vsaka lepa stvar, je tudi letošnji piknik minil prehitro. Nastopajoči sd odšli, odpeljal je še zadnji avtobus. Vsi smo že polni pričakovanj in vprašanj o tem, kaj nam bo prinesel naslednji piknik, ki bo na sporedu prihodnje leto in bo že 10. Tradicionalni študentski piknik po vrsti. Nedvomno bo še boljši, uspešnejši in še bolj obiskan, kot ta. Uršula Hafner prej, za posamezne maturantske plese po srednjih šolah. Tako, da je bila priprava na to prireditev le združenje vseh gorenjskih srednjih šol tukaj, v Kranju. Letos so se celotne Maturantske parade v Sloveniji udeležili dijaki iz 15 večjih mest in sicer Maribora, Murske Sobote, Slovenj Gradca, Celja, Velenja, Škofje Loke, Novega mesta, Postojne, Sežane, Kopra, Nove Gorice, Izole, Trbovelj, Ljubljane in Kranja. V Kranju so zaplesali maturantje iz radovljiških srednjih šol in sicer iz Srednje Gostinske šole in Srednje Ekonomsko-Turistične šole Radovljica, od jeseniških srednjih šol so se četvorke udeležile Gimnazija Jesenice in Srednja Zdravstvena šola z Jesenic, od kranjskih srednjih šol pa so obiskovalci lahko videli plesati Srednjo Ekonomsko šolo, Srednjo Elektro in Strojno šolo, Srednjo Trgovsko šolo, Srednjo Biotehniško šolo in Gimnazijo Kranj." Uršula Hafner Tekoči izzivi Kateri bo najsrečnejši par Kranjske noči 2003 je vprašanje, s katerim smo začeli akcijo zbiranja prijav za Gorenjsko poroko 2003, ki bo v soboto, 2. avgusta, na Glavnem trgu v Kranju. Zanimivo, bralci Glasa so nam zaupali, da svojo ljubezen lahko najdeš tudi na prireditvah v Kranju in kar je še bolj pomembno, Kranjska noč je dogodek, na katerem se želijo poročiti. Akcija zbiranja prijav še vedno traja, zato vsi mladi golobčki pohitite s prijavami, saj vas čaka čisto prava moderna sanjska poroka. Najbolj pogumen ali pa najbolj zaljubljen par se je že prijavil, zato nikar ne oklevajte in pohitite s prijavami - rok za prijavo je 6. junij. Pa adijo Gorenjska. PRIJAVNICA ZA GORENJSKO POROKO 2003 Ime in priimek ženina: Starost: Poklic: Hobiji: Telefon: Naslov: Ime in priimek neveste: Starost: Poklic: Hobiji: Telefon: Naslov: Kratek opis obeh partnerjev, kje in kdaj sta se spoznala, zakaj sta se odločila za poroko na Kranjski noči 2003? Vse prijave pošljite do 6. junija do 12. ure na naslov (ali oddajte osebno): Zavod Mladinska Mreža, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, s pripisom: "ZA GORENJSKO POROKO 2003" Izletov se veselijo kot otroci Da bi jih iztrgali vsakodnevni rutini, za stanovalce doma starejših prirejajo številne dejavnosti, med njimi tudi izlete. Preddvor - Direktor doma starostnikov iz Preddvora Peter Stare je bil presenečen nad navdušenjem kolegice, ki vodi enega od slovenskih domov, ko je zadnjič na Bledu srečala izletnike iz njegovega doma. Presenečen zato, ker kolegico pozna kot vodjo ustanove, ki zelo humano skrbi za svoje stanovalce, zamisel o izletu invalidnih prebivalcev doma pa ji je bila očitno povsem nova. Mnogi stanovalci domov za stare se najbrž počutijo ujete v vsakdanjo rutino, značilno za te ustanove. V Domu starejših občanov Preddvor se trudijo, da ne bi bilo tako, da bi bila življenjska jesen v domu zanimiva in razgibana. Ravno majski dogodki dokazujejo, kako je lahko tudi starost v domu prijetna. Kot pravita delovna terapevtka Irma Čebašek in socialna delavka Jana Mali, menda noben dom v Sloveniji nima kresa na predvečer prvega maja. V domu v Potočah pa je zagorel vrh domskega sadovnjaka, kjer so začeli vejevje kopičiti že ob pomladnem obrezovanju drevja. Stanovalci so s terase opazovali kres, ki jim je naznanjal praznik, naslednje dopoldne pa jih je obiskala kranjska godba na pihala. "Vsak mesec izdamo časopis, v katerem napovedujemo tekoča dogajanja: tombole, čajanke, glasbene dogodke, goste skupin za samopomoč, praznovanje rojstnih dni za stanovalce, rojene v tistem mesecu," pripoveduje Irma Čebašek. V maju se je zvrstilo več zanimivih dogodkov: stanovalci so se udeležili dveh izletov (invalidi na Bled, bolj gibljivi v Rogaško Slatino), domski zbor je gostoval na srečanju pevskih zborov socialnih zavodov v Izoli, pripravili so premiero komedije TV žajfa v izvedbi Mladinskega turnograj-skega gledališča, kakor so se šaljivo poimenovali sami, obiskal jih je škof Alojz Uran ... skratka vsak teden se zgodi kaj novega. Udeleženci izleta na Bled. Odslej bo v domu enkrat mesečno tudi maša, vsak teden pa se tisti, ki jim vera veliko pomeni, zbirajo v molilni skupinn Osebje doma tudi sicer skrbi, da bi stanovalce kar najdlje ohranili dejavne. V skupini za ročna dela zaposlijo njihove motorične sposobnosti, pri miselnih vajah (reševanju križank, kvizih) in tombolah skrbijo, da ostanejo gibljivi njihovi možgani, iščejo skratka takšne dejavnosti, ki jih starostniki zmorejo. Nekateri so zelo živahni in aktivno sodelujejo v Društvu upokojencev Preddvor in Planinskem društvu Preddvor. Vsi žal niso tako pri močeh. V domove se namreč vključuje vse manj starih ljudi, ki bi bili popolnoma zdravi in živahni. Kljub temu lepo skrbimo zanje, umrljivost je nizka in letos so na novo sprejeli le 14 novih stanovalcev. V preteklosti so zabeležili povprečno 7 sprejemov na mesec. Slaba plat tega dejstva je dolga čakalna doba za sprejem v dom, ki za preddvorski dom znaša kar poldrugo leto. "Naši stanovalci se veselijo vsake drobne spremembe, posebej težko pa so pričakovali izlete. Z njimi jih skušamo odtegniti vsakodnevnemu ustaljenemu ritmu," pripoveduje Jana Mali. "Izlete pripravljamo skupaj s stanovalci, pri čemer upoštevamo njihove želje in se prilagajamo sposobnosti in vzdržljivosti stanovalcev. Krajši izleti so namenjeni predvsem invalidom. Tako smo jih na Bled popeljali 26, na pomoč pa so nam priskočili prostovoljci, ki sicer sodelujejo z domom, pa tudi svojci so se z veseljem udeležili izleta. 35 bolj aktivnih stanovalcev pa se Vsak od izletnikov je imel svojega spremljevalca. je prijavilo na izlet v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali zdravilišče in rogaško steklarno. Občasno pa prirejamo tudi nakupovalne izlete v Kranj in bližnjo okolico, da si kupijo oblačila, obutev in kakšen priboljšek." Danica Zavrl Zlebir V vojni najbolj trpijo civilisti V današnjih vojnah umira več civilistov kot vojakov, med žrtvami jih je kar 80 odstotkov. To velja tudi za iraško vojno, so razmišljali udeleženci okrogle mize Rdečega križa Humanitarno pravo: realnost ali vizija. Škofja Loka Okroglo mizo Iraška vojna in posledice, Humanitarno pravo: realnost ali vizija, so ob nedavno minulem Tednu Rdečega križa in mednarodnem dnevu te humanitarne organizacije pripravila območna združenja RK Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, zvezo združenj. K besedi so povabili ugledne strokovnjake: dr. Savi-na Jogana, predsednika vladne medresorske komisije za mednarodno humanitarno pravo in predsednika odbora za širjenje znanj pri RKS, mag. Milana Brgleza, asistenta na katedri za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Tadej o Umek Zupane, strokovno sodelavko RKS za mednarodne odnose in širjenje znanj in Boštjana Videmška, novinarja Dela, ki je v času vojne poročal s kriznega območja. Srečanje slepih in slabovidnih Okroglo - Ob 55-letnici Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Gorenjske in ob letošnjem Evropskem letu invalidov društvo vabi na srečanje v počitniški dom Zveze slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem. Srečanje se jutri, 31. maja, začenja ob 11. uri, ko bo najprej kulturni program, zatem pa bodo sledili športni dogodki (vožnja s tandemi, meddruštve-no srečanje V vrtnem kegljanju) in družabno srečanje. D.Z. Srečanja, ki ga je povezoval predsednik Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka Damjan Slabe, se je udeležil tudi novi generalni sekretar RKS Srečo Zaje, ki je uvodoma poudaril, da z razpravo o mednarodnem humanitarnem pravu odpirajo ljudem manj znano poglavje delovanja te organizacije, ki si je v svojem dolgoletnem delovanju že trikrat prislužila Nobelovo nagrado za mir. Vojna v Iraku je bila priložnost, da se svet spet vpraša, kako delujejo načela mednarodnega humanitarnega prava, kako doseči, da jih bodo velesile spoštovale, kakšna je v spopadih vloga mednarodne humanitarne organizacije, okrogla miza pa je odprla še več podobnih vprašanj. Tako je mag. Milan Brglez primerjal vojno v Iraku z zalivsko vojno leta 1991 in intervencijo na Kosovu. Slednji sta dobili potrditev varnostnega sveta OZN, medtem koje bila vojna v Iraku z vidika legitimnosti nedopustna, saj ni bilo večinske potrditve tega organa. Edini element pravnosti je bilo iskanje orožja za množično uničevanje. Novinar Boštjan Videmšek, ki je v času vojne prišel v Irak prek blizu tri tisoč metrov visokih turških gora, iraški spopad vidi kot en sam velik poraz za vse, za mednarodno skupnost, prebivalce te države in tudi novinarje. Iračani so pod Sadamovo vladavino hudo trpeli, kljub vsemu pa jih je okupacija raz-besnela, pozneje pa sojo sprejeli kot manjše zlo. Prinesla pa je še druge poraze, tako Videmšek Pomagamo Kristini in njeni družini Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je pred dvema tednoma začelo dobrodelno akcijo za pomoč družini Kožuh s Florjana nad Zmincem, ki ima invalidno hčerko Kristino. Potrebujejo kombi, da bodo lažje vozili otroka v šolo, zdravnikom, na terapije. Doslej je v akciji darovalo 19 ljudi, zbranih pa je 210.000 tolarjev. Od zadnje objave so prispevali še: Ludvik Bernik (15.000), Marjan Fajfar (3000), Hermina Vlaj (5000), Aleš Ovsenik (20.000), Jereb (30.000), Bogataj, Mušedinovič (20.000), Marija Rant (5000) in Mateja Šinkovec s.p. (20.000). Darovalcem se za prispevke iskreno zahvaljujemo. Za vse, ki boste še darovali za pomoč Kristini in njeni družini, pa sporočilo: denar zbiramo na transakcijskem računu OZ RK Škofja Loka številka 07000-0000187397, sklic na številko 700, darovalcem pa priporočamo, da na položnico pod namen nakazila napišejo "humanitarni prispevek" in ga vplačajo na okencih bank, ki ne zaračunavajo provizije. D.Z. omenja krvave etnične spopade med Kurdi in ostalimi v mestu Mosul, ropanje in pustošenje nacionalnega bogastva, oboje s tihim privoljenjem Američanov, saj tako ni bilo pretiranega upora proti okupaciji. Poraz novinarskega ceha pa sogovornik vidi v dejstvu, da so velike korporacije prevzele nadzor nad mediji in so se novinarji v Irak pripeljali v spremstvu vojske, če so se seveda pred tem uvrstili na listo koalicije. Dr. Savin Jogan je govoril o ropanju kulturne dediščine, kar so Združeni narodi že davno skušali preprečiti z dvema resolucijama o varstvu tovrstne dediščine. Ti dokumenti zavezujejo državo, ki zasede drugo državo, da poskrbi tudi za zaščito narodnega bogastva. ZDA niso podpisale nobenega od teh dokumentov. Sicer pa je dr. Jogan govoril tudi o civilistih kot glavnih žrtvah današnjih vojn. V Iraku je padlo okoli 160 ameriških vojakov, med civilisti pa je bilo blizu dva tisoč žrtev. So današnje vojne torej uperjene zoper civiliste? Kakšna je v teh spopadih vloga Rdečega križa. Tadeja Umek Zupane je govorila zlasti o vlogi Mednarodnega odbora RK, ki je zadolžen za najhujše svetovne krize. V Iraku je že od vojne z Iranom 1980 in čeprav je bila vojna končana že 1988, si obe strani še danes izmenjujeta vojne ujetnike. 450 uslužbencev mednarodnega odbora danes v Iraku pomaga bolnišnicam in civilnemu prebival- stvu, oskrbuje jih s sanitetnim materialom, zdravili, vodo, pripravil se je tudi na sprejem beguncev, ukvarja se s posledicami, ki jih zaradi protipehotnih min trpijo civilisti, zlasti otroci. Skupaj z nacionalnimi društvi Rdečega križa pa se ukvarja tudi z iskanjem pogrešanih družinskih članov in vzpostavljanjem stikov s pomočjo satelitskih telefonov. Iz pretekle vojne je v Iraku še danes več sto vojnih ujetnikov, ki jih obiskujejo z namenom, da vidijo, ali živijo v humanih razmerah. Rdeči križ ima tudi posebne obrazce, imenovane družinska sporočila, na katerih lahko svojci sporočajo le najnujnejše, vse ostalo je cenzurirano. V Iraku so značilna tudi sporočila "živ in zdrav". Pogrešani družinski člani so eden največjih problemov sodobnega sveta: še vedno niso najdeni vsi pogrešani iz druge svetovne vojne, v vojni v Bosni je še vedno pogrešanih 18 tisoč ljudi. Mednarodni odbor RK lahko v vojni sodeluje kot nevtralni posrednik, dobil pa je tudi dovoljenje za obiskovanje vojnih ujetnikov in sodeluje tudi pri repatriaciji teh. Tadeja Umek Zupane je povedala pretresljivo zgodbo vojnega ujetnika, ki je bil repatrii-ran po 15 letih ujetništva. V domovini je dolgo iskal svojo družino in ko jo je našel, so bili otroci že odrasli, žena pa poročena z drugim. Danica Zavrl Žlebir Popolna računalniška oprema za slepega učenca Ljubljana - Ta mesec so na sedežu Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije predstavniki Lions kluba Ljubljana podarili popolno računalniško opremo 23-letnemu Darku Petroviču iz Ljubljane, ki je oslepel pred štirimi leti, sporoča Blaž Mihelič z zveze. Opremo, ki jo sestavljajo Braillova vrstica (slepim nadomešča računalniški zaslon), prenosni računalnik s posebno programsko opremo, skener, ki omogoča branje tiskanih besedil in tiskalnik, bo Darko uporabljal za učenje, delo v šoli, pri svojem delu v klicnem centru v Škofji Loki, skratka pri neodvisni komunikaciji v okolju. Darkova oprema je veljala skoraj 1,7 milijona tolarjev in bi bila brez pomoči Lions kluba Ljubljana zanj cenovno nedostopna, zdravstvene zavarovanje pa ne pokriva nakupa tovrstne opreme za slepe in slabovidne. Lionesa Nuša Kerševan, zaklanica Lions klubov distrikta 129 (Slovenija), je povedala, da morajo državi odvajati 20-odstotni davek za nakup računalnikov in tako namesto petih lahko podarijo samo štiri. Desetletnica klubov Soroptimist Bled - Konec tedna Bled gosti članice mednarodnih klubov Soroptimist iz Ljubljane in Maribora, ki praznujeta 10-letnico svoje ustanovitve. To združenje povezuje žene različnih poklicev, ki se zavzemajo za razvijanje etičnih standardov, človeških pravic, prijateljstva, miru in razumevanja med narodi, za medsebojno pomoč in varovanje okolja in kulturne dediščine. Med najpomembnejšimi dejavnostmi v preteklem obdobju štejejo pomoč žrtvam vojne iz nekdanje Jugoslavije, štipendiranje, pomoč učencem šol s prilagojenim programom, znan pa je tudi njihov projekt "Tri šole za tri šole". Na slovesnosti ob 10-letnici klubov bodo jutri dopoldne v parku Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu posadili drevo miru in mednarodnega prijateljstva. Poleg domačih udeleženk in udeležencev pričakujejo tudi Soroptimistke iz drugih evropskih držav. D.Ž. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/51-12-439, Fax: 04/51-24-423 Smo organizacija državne uprave, ki se trudi za prijazen odnos do naših strank. Iščemo nove sodelavce in sodelavke, ki so strokovni in sposobni s timskim delom dosegati najboljše rezultate, za delovni mesti: 1. SVETOVALEC/SVETOVALKA II ZA POSEGE V PROSTOR v Oddelku za okolje in prostor (za nedoločen čas) Pogoji: * univerzitetna izobrazba pravne smeri ter eno (1) leto in osem (8) mesecev delovnih izkušenj ali * visoka strokovna izobrazba upravne smeri ter dve (2) leti in šest (6) mesecev delovnih izkušenj * strokovni izpit za delavce v državni upravi ali * strokovni izpit iz upravnega postopka * znanje uporabe računalnika * znanje slovenskega jezika * potrdilo o nekaznovanosti * državljanstvo Republike Slovenije Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/-a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. SVETOVALEC/SVETOVALKA I ZA POSEGE V PROSTOR v Oddelku za okolje in prostor (za določen čas) Pogoji: * univerzitetna izobrazba pravne ali gradbene smeri ter dve (2) leti in osem (8) mesecev delovnih izkušenj ali * visoka strokovna izobrazba upravne smeri ter štiri (4) leta delovnih izkušenj * strokovni izpit za delavce v državni upravi ali * strokovni izpit iz upravnega postopka * znanje uporabe računalnika * znanje slovenskega jezika * potrdilo o nekaznovanosti * državljanstvo Republike Slovenije Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/-a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom, za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Nudimo možnost opravljanja pripravništva s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Vsem kandidatom/kandidatkam nudimo: * možnost funkcionalnega izobraževanja * možnost opravljanja preizkusa znanja iz zakona o splošnem upravnem postopku ali * možnost opravljanja strokovnega izpita za delavce v državni upravi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi javnega natečaja na naslov: Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali! Kandidate, kandidatke bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, ĆE NI VSAK DAN POTICA Iz starega krompirja so cmoki najboljši Vroči dnevi zahtevajo lažjo hrano, manj mastno, manj kalorično, najraje povsem brezmesno. Pri prijateljici je oni dan po stanovanju močno dišalo po lu-štreku in timijanu. "Presneto, kaj pa dobrega kuha?" sem se spraševala. Najmanj mesna enolončnica naj bi bila, če bi sodil le po dišavah, ki so silile izza vrat. Pa je bila le krompirjeva juha, a s polno - začimb. In spomnila sem se maminih krompirjevih zelenjavnih juh, ki jih je največkrat začinila z lu-štrekom, lovorom, majaronom, z obvezno kumino in podobnim. Vse po vrsti so bile okusne in tudi če je jedi od polnega lonca še kaj ostalo, je šla pod večer prevreta za med. Spomnimo se jih zdaj, ko moramo pokuhati še stari krompir. Ne pozabite: star krompir je najboljši za raznovrstne cmoke, krompirjeve štruklje in podobno. Nikoli se z novim krompirjem tako lepo ne delajo. Pečen krompirjev štrukelj Iz 40.do 50 dag moke, jajce, malo mlačne vode in malo soli pripravimo vlečeno testo, ga razvlečemo (uporabimo seveda lahko tudi kupljenega), pomažemo s krompirjevim nadevom, zvijemo, položimo na pomazan pekač, pomažemo s stepenim jajcem in spečemo. Nadev: 5 dag masla penasto vmešamo, dodamo 2 rumenjaka, 3 žlice kisle smetane, 3 pesti kuhanega pretlačenega krompirja in trd sneg iz dveh beljakov. Krompir lahko tudi popra-žimo na čebuli z malo ocvirkov ali s koščki suhe gnjati, mu dodamo sesekljane dišavnice in zelišča, kot so majaron, šetraj in podobna ter z njim nadevamo štrukelj. V krompirjevem štruklju je odličen tudi špinačni nadev. Skratka, nadevajte poljubno. Žemljev praženec z mesom Za 4 osebe potrebujemo: 5 že-melj, 15 do 20 dag kuhane govedine ali ostankov pečenke, slabega pol litra mleka, 2 jajci, sol, zelen peteršilj, 3 žlice olja ali masla. Zemlje zrežemo na listke, meso sesekljamo, a ne To je sladica, ki smo jo skorajda že pozabili. Naša Ljubica se je zadnjič spomnila nanjo in jo spekla za našo krožkovo druščino. predrobno. V mleku razžvrklja-mo jajci, sol in sesekljan zelen peteršilj ter s tem prelijemo žemlje in meso. Ko se žemlje napojijo, vlijemo mešanico na vročo maščobo in jo popečemo. Zraven ponudimo zeleno solato. Baklava po grško Potrebujemo: zavitek zamrznjenega listnatega testa, 250 g surovega masla. Nadev: 500 g očiščenih orehov, 80 do 100 g drobtin, 100 g sladkorja, žlička mletega cimeta, pol žličke mletih nageljnovih žbic. Preliv (ser-bet): 200 g sladkorja, 2,5 dl vode, 5 žlic medu, sok in lupina limone. Listnato testo odtajamo, maslo raztopimo. Dno pekača, velikega vsaj 25 x 30 cm in globoke- ga cca 8 cm, namažemo z maslom. Orehe zmeljemo in zmešamo z drobtinami, sladkorjem in začimbami. Iz listnatega testa razvaljamo približno 20 kot pekač velikih tankih listov. Dno pekača obložimo s petimi listi, kijih vse pokapljamo z maslom. Nato polagamo izmenično po dva pomaščena lista in plast na-sutega/iadeva. Končamo s premazanimi listi testa. Baklavo pečemo v pečici-45 do 60 minut pri 190 stopinjah celzija, vendar že po 40 minutah temperaturo znižamo na 150 stopinj celzija. Vse sestavine preliva kuhamo skupaj 10 minut (limonino lupi-nico drobno sesekljamo). S Še vrelim prelivom prelijemo pečeno baklavo v pekaču, počakamo, da se ohladi in sladico narežemo na kocke. ✓ INTERSPORT Od 29. maja do 12. junija 2003 Moški in ženski copat za tek ADIDAS Signifv Material: ADIPRENE - visoko elastičen material pod peto, absorbira sile, ki nastanejo pri dotiku s podlago in zmanjšuje obremenitve na peti. Elastičen in odskočen material v orednjem delu podplata. Sistem Torsion (pomaga nadzorovati naravno gibanje prednjega in zadnjega dela stopala) plavuti TEČNO Pro Delfino barva: modra, rumena 51 27-47 1.590, 2.190 #411.990,00 # 1€99G,0& Treking sandali McKINLEY Arcade barva: beige - unisex, temno siva - otroški, ženski Ženske kopalke dvodelne ETIREL Malena B material: 82% poliamid, 18%elastan barva: črna, rdeča, svetlo modra, temno modra 3.990,00 5.590,00 3.99 13 .990,00 8.990, Dolge hlače THINK PINK material: 100 % bombaž, zatezna vrvica v pasu, 3 žepi barva: bež, rdeča, jeans modra 4.990,00 v Mcrc.tor Centrih; Ljubljana, Cesta Ljubljanske brigade 33 • Kamnik, Kovinarska 36 • Kranj, Cesta Staneta Žagarja 69 • Jesenice. Spodnji plavž 5 Nova Gorica, Industrijska 6 • Novo mesto, Podbevškova 4 • Murska Sobota, Plese 1 • Maribor, Tržaška cesta 14 • Slovenj Gradec, Ronkova 4a • Blagovnica Žana Žalec, Mestni trg 2 ♦ Frantona trgovina INTERSPORT v Blagovnici Tolmin, Trg maršala Tita 1? • FransT?na trgovina INTERSPORT Ptuj, Slomškova ul.3 ♦ INTERSPORT Medvode, Medvedka cesta 3 • INTERSPORT Portorož, Obala (Vsi artikli, ki so v akciji mso na razpolago v trgovinah INTERSPORT Tolmin m Portorož). >0,00 blazina McKINLEV Air Bed Single I4b Zavrteti čas in zgladiti gubice Podjetje BIS, d.o.o., iz Kranja je minuli teden številne ženske presenetil z novim proizvodom, ki ga je pripravilo podjetje Ma-tis iz Pariza. To je krema Time reverse, ki po zagotovilih proizvajalca v enem mesecu zgladi do 51 odstotkov izraznih gub na čelu, v okolici oči in ustnic. Gube in gubice doletijo prej ali slej skoraj vse, saj naše obrazne mišice delajo ves dan, ženske pa so na njih v večini najbolj občutljive. Znanstveni raziskovalci se že desetletja trudijo najti način, ki bi pomagal ohranjati gladko in napeto kožo brez gub in vedno bolj so na dobri poti, da po vseh svojih močeh pomagajo ohranjati čim bolj mladostni videz. Najnovejše, celo revolucionarno Matisovo kozmetično odkritje v boju proti gubam so učinki Botoxa, ki se nahajajo v patentno zaščiteni aktivni učinkovini Argireline. Ta se nahaja v proizvodu Time reverse, ki v prvi vrsti preprečuje proces pojavljanja izraznih gub in ostalih sledi, ki so posledica krčenja kar 10. tisoč mišic na obrazu in staranja. Omogoča, da ženske uživajo v popolnem ugodju, ki ga krema nudi s prefinjeno dišavo in teksturo. Klinična testiranja so dala izjemne rezultate, saj se je globina gub zmanjšala za 51 odstotkov, tiste, nekoliko bolj plitve, pa so se tudi zgladile. Koža je postala boljše kvalitete, mehka, gladka, napeta, bolj odporna in dobro navlažena, skratka, bolj mladostna. V boju proti gubam pa aktivno nastopijo tudi sestavine retinol, kaviar iz morja in tamarinds, ki jih je podjetje Matis uporabilo v prestižnem in intenzivnem sistemu pomlajevanja Retinol in Kaviar. Retinol je čisti vitamin A, ki preprečuje in gladi gube. Njegovi učinki so v kozmetiki že dolgo poznani, vendar so pri Matisu šele pred kratkim Accord Moč naših sanj je Honda, Oblika vozila je tista, ki določa zračni upor in s tem vpliva na porabo in emisijo toplogrednih plinov v okolico. Pri nas je spoštovanje in postavljanje okoljevarstvenih standardov eno od najpomembnejših izhodišč pri načrtovanju avtomobila. Prav zato se lahko nova Honda Accord pohvali z najnižjim zračnim količnikom v svojem razredu. www.honda-slo.com odkrili način njegove stabilizacije, preko katerega se v obliki enoplastnega filma v nešteto delcih razpršen po površini hitreje in učinkoviteje resorbira v spodnje plasti kože. Omilili so tudi njegovo agresivno delovanje. Celice se obnovijo, okrepi se njihova rast, spodbudi se luš-čenje odmrlih celic. Kaviar iz morja pa vsebuje največ vitalnih elementov, ki so potrebni za regeneracijo in rast celic. Vsebuje glikogen, proteine, maščobe, kalij, natrij, magnezij, fosfor, kalcij, železo ter vitamina A in D, ki aktivirajo celice vezivnega tkiva, te pa izboljšajo kvaliteto kolagena in elastina. Koža postane bolj čvrsta in gladka, gubice se zmanjšajo. Tamarinds pa pripada vrsti eksotičnih dreves, ki rastejo v Indoneziji in na Sri Lanki, ter živijo več kot sto let. Njihovi plodovi zagotavljajo dolgoročno vlaženje, delujejo antioksidantno, stimulirajo regeneracijo celic, gladijo gube, krepijo imunski sistem in zaščitijo kožo pred zunanjimi vplivi. Katja Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: timijanova kremna juha z olivnim prepečencem, pečen krompirjev štrukelj, zelena solata z rukolo, pehtranova potica. Večerja: zrnat kruh, skutni namaz z drobnjakom, jogurt. Ponedeljek: Kosilo: krompirjeva juha s paradižnikom in z zelišči, hrenovke, zelena solata z lečo in dišav-nicami, zrnat kruh. Večerja: cesarski praženec, kompot. Torek: Kosilo: v belem vinu in zelenjavi kuhane postrvi ali osliči, krompirjeva solata z rukolo, kruh, sladoled. Večerja: dušene hučke, pire krompir, bela kava. Sreda: Kosilo: piščancev ragu, ajdovi žganci, kislo mleko. Večerja: solata iz belušev, zrnat kruh. Četrtek: Kosilo: grahova juha, krompirjevi cmoki z marelično marmelado, kompot. Večerja: žemljev praženec z mesom, zelena solata. Petek: Kosilo: zrezki morskega psa po pariško, zelena solata s krompirjem in majonezo, rdeče jagode s smetano. Večerja: gluhi štruklji, zelena solata z redkvicami. Sobota: Kosilo: paradižnikova juha z baziliko, pečen piščanec, prazen krompir, zelena solata. Večerja: skutni štrukeljci z maslenimi drobtinicami (sladki ali slani), kompot ali pivo. VABLJENI NA OGLED VOZIL IN TESTNE VOŽNJE HONDA ŽIBERT - Britof 173, 4000 Kranj - tel. 04/23 43 100 Neozdravljiva azbestoza skrajša življenje Azbestoza je kronična in neozdravljiva bolezen. V Avstraliji so preživetje iz enega leta podaljšali na pet let. V zadnjih petih letih v Sloveniji 390 primerov azbestoze. Slabo izvajanje azbestnega zakona. Ljubljana - Azbest je odličen toplotni in zvočni izolator, vendar hkrati usoden za zdravje človeka. Je namreč karcinogen. Ljudje pridejo z njim v stik najpogosteje preko dihalnih poti, lahko tudi preko prebavil. Povzroča več različnih bolezni, med njimi azbestozo in pljučnega raka. Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa sta sredi maja v Novi Gorici organizirala mednarodno konferenco o pravnih in medicinskih vidikih poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ki so se jo udeležili ugledni predavatelji iz Velike Britanije, Avstralije in Nizozemske, med njimi tudi predsednica Mednarodnega združenja azbestnih bolnikov (IBAS) Laurie Kazan-Allen. Kazan Allenova je predstavila pravne vidike poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in ob tem dejala, daje konferenca, ki je bila prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, tudi manifestacija odločenosti SABS, da izboljša položaj obolelih za azbestom v Sloveniji. Novejše raziskave kažejo, da je azbest splošni karcinogen in poleg raka na dihalnem traktu povzroča tudi raka na gastrointestinalnem in urogenitalnem traktu. Ali se bo bolezen razvila ali ne je odvisno predvsem od količine azbesta, ki ji je bil delavec v življenju izpostavljen. Azbestne bolezni ne nastanejo takoj po izpostavljenosti, ampak šele po tako imenovani latentni dobi - po 10 do 40 letih od prve izpostavljenosti. Raziskovalci iščejo odgovor na vprašanje, kako preprečiti razvoj bolezni, oziroma kaj lahko storijo v latentni fazi. V Slovenji se s poskusi ukvarjajo v novogoriškem Zavodu za zdravstveno varstvo, na konferenci pa so večkrat poudarili pomen rednih pregledov za vse, ki so delali z azbestom, ne glede na to, ali še delajo ali pa so upokojeni. Azbest je vlaknata snov bele, rahlo modre ali rjavkaste barve, pri nas rudnika azbesta ni, zato so ga slovenska podjetja uvažala iz Kanade, Rusije, Bosne in iz Bolezni, ki jih povzroča delo z azbestom, se lahko pokažejo šele po 40 letih od prvega stika z nevarno snovjo. Srbije. Azbest je odličen toplotni in zvočni izolator, njegova slabost pa je, da je karcinogen in povzroča raka na pljučih in plevri ter pospeši nastanek raka na grlu, žrelu, želodcu in na de-helem črevesu. Resna bolezen je azbestoza, bolezen pljučnega tkiva. "Iglice azbesta se pri dihanju zapičijo v pljučno tkivo. Okrog njih sčasoma nastane brazgotina in pljučno tkivo postane nefunkcionalno. Zmanjšuje se njegova površina in zmanj- DRUŽINSKI NASVETI Pomlad ima skrbi (2) Damjana Šmid Uživali smo pomladni dan na igrišču, koje prišla mimo. Koščena, suha, slabo prehranjena, bleda deklica, skoraj že ženska. Ne verjamem, daje imela kaj več kot štirideset kilogramov. Pomlad ima skrbi in narava najbrž joče, ko gleda, kaj delajo dekleta s svojimi telesi. V imenu mode, lepote in za občutek moči - hujšajo, bruhajo, se mučijo. Najprej o modi. Za konfekcijsko številko osemintrideset bi morala biti ženska že skoraj anoreksična. Pas, da komaj dihaš, čez boke pa bi morali uporabiti kakšno mizarsko orodje, da bi bila brez oblin. Majice do popka in čudno vprašanje, odkod dandanes tolikšna neplodnost mladih žensk? Le kako naj bi se ubogi organi razvijali, ko pa so vsi stisnjeni, podhlajeni in če jih premalo hranimo? Kdo služi na račun našega zdravja? O lepoti je težko kaj napisati, saj imajo vsake oči svojega malarja. Nekaj pa vem zagotovo. Takšno stremenje po popolnem telesu, brez vsakega grama odvečne maščobe, po belih zobeh, po gostih laseh po gladki koži - vse to meji že na obsedenost in čas bi že bil, da začnejo v reklamah nastopati normalne ženske iz realnega življenja (te običajno nastopajo samo pri čistilnih sredstvih in lepo opranih srajcah). Reklame v stilu "ker se cenim" postavljajo ženskam veliko premajhno ceno - kajti vrednost žensk se ne more meriti po tem, kakšen šampon uporabljajo in kako gladka je njihova koža. Vrednost žensk se ne bi smela meriti po obsegu njihovih stegen in merilo mladih deklet ne more biti podhranjena manekenka iz reklame. Kajti življenje ni reklamno sporočilo. Kdo si je izmislil, da je za lepoto potrebno trpeti? Za vsem tem hlastanjem za lepoto in mladostjo se skriva povsem preprosto sporočilo - biti ljubljen, biti sprejet in hiti močan. Močan tako, da imaš lahko nadzor nad svojim življenjem. Ljubljen in sprejet z vsemi svojimi napakami, pomarančno kožo in gubami, kilogrami, pegami, dolgimi ali kratkimi lasmi ali s plešo. Mladostniki nam jasno kažejo, da ne marajo vpliva odrasle jeseni na njihovo razigrano pomlad. Ko je nadzor izgubljen, začnejo uničevati sami svojo pomlad. Uničujejo svoja telesa, ker je to edina stvar, ki je zares samo njihova in odrasli nanjo ne moremo vplivati. Lahko bruhajo, uživajo mamila ali se poškodujejo, se napijejo, kadijo in porežejo z nožem. Kaj lahko storimo? Mogoče bi za začetek poslušali bolj sebe kot pa reklamna sporočila. Bolj čutili kot mislili. Bolj ljubih kot sodili. Bolj sprejemali kot spreminjali. Mogoče bi lahko pustili našim lojnicam in znojnicam, da zadihajo. Cas bi že bil, da začutimo pomlad v sebi, brez umetnih vonjev in izumetničenih besed. Po bezgu diši. In bezeg krepi telo. Pijem bezgov čaj. Ker se cenim... ša se pljučni volumen. Bolezen je dolgotrajna, kronična, neozdravljiva in napreduje, tudi če človeka odstranimo z mesta onesnaženja. Hitrost napredovanja bolezni je zelo različna in blažje oblike pogosto dajejo občutek, da bolezen več let, celo desetletje, miruje," je povedala specialistka medicine dela in predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa asist. dr. Metoda Dodič-Fikfak, dr. med. Azbestoza skrajša življenjsko dobo posameznika in zmanjša kakovost življenja. Zadnje desetletje zdravniki z izpostavljenostjo azbestu povezujejo tudi pljučnega raka. Ljudje, ki so bili izpostavljeni azbestu in so poleg tega kadilci imajo kar 50 do 70-krat večjo verjetnost, da bodo zboleli za pljučnim rakom kot tisti, ki niso delali z azbestom in ne kadijo. Tudi bolniki z azbestozo imajo 7-krat večjo verjetnost, da bodo dobili pljučnega raka kot tisti, ki te bolezni nimajo. In z azbestom je povezana še ena huda maligna bolezen mezoteliom, ki se po besedah Dodič Fikfakove lahko pojavi celo 40 let po prvi izpostavljenosti azbestu. Bolezen hitro napreduje in je večini primerov smrtna. Povprečno preživetje v primerih pljučnega raka in mezotelioma je okoli enega leta, obstajajo tudi posamezni primeri petletnega preživetja. "Pri zdravljenju je veliko poskusov novih kirurških tehnik pri mezoteliomu. V Avstraliji jim je uspelo petletno preživetje doseči pri znatnem številu bolnikov," je pojasnila Dodič Fik-fakova. Najboljša preventiva pri omenjenih boleznih je popolna neizpostavljenost azbestnim vlaknom, tako pri delu kot tudi v bivalnem okolju. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba poskrbeti za odstranjevanje še obstoječih azbestnih izdelkov in odlaganje v posebna odlagališča. Od septembra 1998 do februarja 2003 so v Sloveniji zabeležili 1348 poklicnih bolezni, od tega 390 primerov azbestoze, 26 primerov pljučnega raka in 3 primere malignega mezotelioma. Na mednarodni konferenci so predstavniki SABS opozorili tudi na neurejeno zakonodajo na področju poklicnih obolenj, ki naj bi jih bilo po oceni stroke več kot 3000. Velja še vedno pravilnik o poklicnih obolenjih iz leta 1983, poleg tega Slovenija še nima seznama poklicnih obolenj, ki je osnova za njihovo priznavanje. Azbestoza je edina uzakonjena poklicna bolezen. V Sloveniji je bil pred osmimi leti sprejet azbestni zakon, ki je prepovedal uporabo azbesta. Zakon o poklicnih obolenjih, ki je usklajen z evropsko zakonodajo in bi bolnikom zagotovil socialno in zdravstveno varnost, pa po neuradnih podatkih že dobro leto čaka na obravnavo na seji Vlade RS. Renata Škrjanc Svetovni dan brez tobaka Kranj - Jutri, 31. maja, je svetovni dan brez tobaka, ki ga bo letos zaznamovalo geslo "Moda in film brez tobaka. Akcija!". Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se je odločila zanj, ker imata modni in filmski svet zelo velik vpliv na ljudi po vsem svetu in sta zelo obetavni področji za tobačno industrijo. Svetovna zdravstvena organizacija z različnimi akcijami opozarja na škodljive posledice kajenja, saj vsako leto zaradi kajenja po svetu umre 4 milijone ljudi, kar pomeni eno smrt vsakih osem sekund. Če se bo to nadaljevalo, WHO opozarja, da bo smrtnost zaradi tobaka do leta 2030 narasla na 10 milijonov smrti letno, kar po- meni eno življenje vsake tri sekunde. V razvitih deželah polovica dolgoletnih kadilcev umre po sedemdesetem letu starosti, druga polovica že v srednjih letih in kadilci tako izgubijo povprečno 20 let pričakovane starosti. Tobak je tihi morilec, trenutna slika posledic kajenja pa je odraz življenjskega sloga v zadnjih treh do štirih desetletjih. Z botulinom nad znojenje Kranj - Poletje in visoke temperature povečajo tudi čezmerno potenje, ki ga pogosto spremlja neprijeten vonj. Potenje je za večino ljudi predvsem nepotrebna nadloga, vendar ima tudi varovalno funkcijo, saj ohlaja telo. V koži je okoli tri milijone žlez znojnic. Znoj sicer nima vonja, je pa ugodno gojišče za bakterije. Z znojenjem naj bi dnevno izgubili liter znoja, poleg visokih temperatur pa ga spodbudijo tudi telesni napor, bolezni ščitnice, stres in tesnoba, pogostejši je lahko tudi med nosečnostjo, v klimakteriju in pri osebah s čezmerno telesno težo. Kadar se na posameznih delih telesa pojavi povečano delovanje žlez znojnic, lahko govorimo o hiper-hidrozi. Najpogostejša je pod pazduho in na podplatih, potenje pa je lahko povečano tudi na čelu, hrbtu, vratu in prsih. Spremlja ga tudi neprijeten vonj, še zlasti, če človek uživa alkohol, kofein, nikotin ter močne začimbe in živila, kot so česen, čebula in ribe. Pri čezmernem potenju je potrebno pogostejše umivanje, oblačila naj bodo iz naravnim materialov, ki vpijajo znoj, in zračna, pogosto jih je treba menjavati, deodorante pa nanašamo na čisto kožo. Slednji potenja ne preprečujejo, njihova funkcija je le v prekrivanju neprijetnega vonja. Izjema so le antiperspiranti, ki naj bi zmanjšali znojenje. Če nobena od naravnih metod zmanjševanja potenja ni uspešna, je na voljo tudi kirurški poseg, s katerim zdravnik odstrani žleze znojnice. Zadnje čase čezmerno znojenje zdravijo tudi z injekcijami botulina, oziroma botulinskega strupa botoxa, vendar delovanje ni trajno in je postopek treba ponoviti. R.Š. Testiranje HIV v Kranju Kranj - V kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo so poskrbeli za novost. Doslej so ljudje anonimno testiranje na virus HIV, povzročitelja aidsa, lahko opravili na ljubljanski Infekcijski kliniki, po novem pa to lahko storite tudi v omenjenem kranjskem zavodu. Testirate se lahko z napotnico izbranega zdravnika ali samo-plačniško, cena testiranja je 4-500 tolarjev. Testiranje je anonimno, v zavodu poskrbijo tudi za posvet z zdravnikom, odvzem krvi pa lahko opravite v zdravstvenem domu izbranega zdravnika ali v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, vsako sredo od 7. do 8. ure. Preiskava je končana po štirih urah, pri pregledu z napotnico izvid pošljejo zdravniku, pri samo-plačniškem testiranju pa ga izročijo preiskovancu. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je v Sloveniji najmanj 105 oseb okuženih s HIV, 13 primerov je na novo odkritih, od tega je 26 bolnikov z aidsom. Večina okuženih s HIV dolga leta živi brez bolezenskih znakov, ne ve za okužbo in lahko okuži druge. Testiranje omogoči tud'i hitrejši začetek zdravljenja in upočasnitev razvoja aidsa. HIV je virus človeške imunske pomanjkljivosti in ko se človek z njim okuži, virus uniči predvsem tiste bele krvničke, ki skrbijo za odpornost proti nalezljivim boleznim in rakavim obolenjem. Nezdrav-ljena okužba napreduje počasi in po približno desetih letih se razvije v aids, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki je končna stopnja okužbe s HIV. Renata Škrjanc Zaradi škodljivih posledic kajenja letno umre 4 milijone ljudi. Od leta 1950 do leta 2000 je zaradi posledic kajenja umrlo več kot 60 milijonov ljudi, ob sedanji intenzivnosti pa bo v prvih dveh desetletjih 21. stoletja umrlo kar 100 milijonov ljudi. Kajenje povzroča okoli 25 različnih bolezni; predvsem pljučnega raka, bronhitis, astmo, alergije in srčna obolenja. V nosečnosti poveča tveganje za splav, prezgodnji porod, nizko porodno težo otroka in njegov počasnejši razvoj, kajenje doječe matere pa je povezano s pogostimi obolenji dihalnih organov otroka. Ameriške raziskave so pokazale, da bodo ameriški najstniki, ki gledajo filme, v ka- terih igralci kadijo, kar 2,5-krat pogosteje začeli kaditi. Tudi v Sloveniji se veča delež mladih kadilcev. Na Gorenjskem je bil leta 1999 tobak druga najpogostejša droga med mladimi, saj je imelo izkušnje s cigaretami kar 62 odstotkov gorenjskih dijakov starih od 15 do 16 let. Več kot 40-krat v življenju je kadilo 23 odstotkov dijakov in raziskava je pokazala, da so stališča dijakov do rednega kajenja strpna, tretjina ga obsoja, s tveganjem za zdravje pa ga povezuje le polovica dijakov. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Kongres družinske medicine Kranj - Slovenija bo letos gostiteljica 9. mednarodnega kongresa VVonca Europe 2003, ki bo od 18. do 21. junija v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kongres je najpomembnejše strokovno srečanje zdravnikov družinske medicine v Evropi, udeležilo pa se ga bo okoli 1500 zdravnikov z vsega sveta, od tega vsaj 200 zdravnikov družinske medicine iz Slovenije. Namenjeno je predstavitvi najnovejših dosežkov s področja družinske medicine in rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela ter izmenjavi izkušenj, kar prispeva h kakovostni obliki zdravstvene oskrbe. Družinska medicina se prva srečuje z zdravstvenimi težavami državljanov in naj bi omogočala kakovostno, pravočasno, pravično in dostopno oskrbo vsem ljudem. V Sloveniji že skoraj štiri desetletja deluje Združenje zdravnikov družinske medicine, eden od pobudnikov ustanovitve je bil Jože Marolt, prvi predsednik pa blejski zdravnik Borut Rus. Združenje letno organizira vsaj deset strokovnih srečanj za zdravnike družinske medicine in učne delavnice. Vodi tudi projekt delovnih skupin za področja: hipertenzije, srčnega popuščanja, migrena, depresije, anksioznosti, sladkorne bolezni, bolezni ščitnice, kronične bole- čine, bolečine v križu, osteopo-roze, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni, preventive, okužbe sečil in nujnih stanj. Pred dnevi je izšla tudi prva številka časopisa Družinska medicina, v katerem bodo objavljali novosti s področja družinske medicine in zdravljenja ter skušali s konkretnimi primeri izboljšati kakovost dela zdravnikov družinske medicine. V evropskem združenju VVonca je 150.000 zdravnikov splošne in družinske medicine iz 72 držav, njen cilj pa je izboljšanje kakovosti življenja vseh ljudi tako, da se uresničijo visoke zahteve in standardi kakovosti v primarnem zdravstvu in še posebej v okviru družinske medicine. V Sloveniji je bila pred tremi leti sprejeta nova štiriletna specializacija iz družinske medicine, ki je nadomestila specializacijo splošne medicine. Renata Škrjanc Rokometni konec tedna na loškem Podnu Jutri in v nedeljo bodo gorenjski ljubitelji rokometa res lahko prišli na svoj račun, saj bo v Škofji Loki finalno tekmovanje pokala Slovenije za moške, slovenska ženska reprezentanca pa se bo jutri popoldne z Belorusinjami še enkrat pomerila za nastop na svetovnem prvenstvu. Škofja Loka - Okoli sto loških privržencev rokometa sije v torek zvečer v športni dvorani na Podnu lahko še zadnjič v letošnji sezoni ogledalo nastop domače prvoligaške ekipe Terma. Varovanci Jožeta Galofa (ekipo je že pred časom zapustil trener Bogoslav Peric) pa so svoje zveste navijače razočarali, saj si v dvoboju za končno sedmo mesto v ligi Siol proti ekipi Cimosa iz Kopra niso uspeli zagotoviti še druge (odločilne) zmage. Ločani so bili sicer v prvem delu igre boljši, vendar pa so v nadaljevanju popustili, kar pa so dobro izkoristili Primorci, ki jih je na tribuni spodbujala deseterica glasnih navijačev. Končni rezultat tekme je bil 29:31 (17:14). Tako so 7. mesto osvojili igralci Cimosa, ki so bili od Ločanov 36:35 boljši že v soboto v Kopru, ekipa Terma pa je sezono končala kot osmo moštvo v Sloveniji. Vse ostale končne odločitve v ligi Siol so bile znane že konec tedna. Naslov državnih prvakov je osvojila ekipa Celja Pivovarne Laško, ki je v dveh tekmah premagala Mobitel Prule 67, tretje mesto pa so osvojili roko-metaši Gorenja, ki so bili na obeh tekmah boljši od rokome-tašev Preventa. Vse najboljše štiri ekipe v ligi, pa bodo ta konec tedna odigrale še polfinal-ne in finalne tekme pokala Slovenije, ki bodo potekale v dvo- NOGOMET Rokometaši Terma so se od domačih navijačev poslovili s porazom. rani Poden. Jutri ob 14.15 uri bo najprej na sporedu tekma med Mobitelom Prulami 67 in Celjem Pivovarno Laško. V ekipi podprvakov pa žal ne bo Škofjeloškega rokometnega reprezen-tanta Sergeja Sokolova, ki je na zadnji tekmi s Celjani dobil hud udarec v čeljust. Bomo pa zato na drugi jutrišnji tekmi polfina-la videli igrati gorenjskega mladinskega rokometnega repre-zentanta Davida Špilerja iz Križev pri Tržiču, ki bo nastopil v ekipi Preventa. Ekipi Gorenja in Preventa se bosta pomerili ob 17. uri. Vmes med jutrišnjima polfi-nalnima pokalnima tekmama pa bo ob 17. uri v dvorani Poden še kvalifikacijska tekma za nastop na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem med našo žensko reprezentanco in reprezentanco Be-lorusije. Izbranke selektorja Toneta Tislja so v Minsku minulo nedeljo v prvi tekmi z Belorusinjami igrale izenačeno 26:26. Rokometna sezona se bo v Škofji Loki končala v nedeljo, ko se bosta ob 14. uri najprej za 3. mesto pomerili poraženi ekipi jutrišnjih polfinalnih tekem, tekma za prvo mesto in naslov pokalnih prvakov pa se bo v hali ,na Podnu začela ob 16.15 uri. Tako jutri kot v nedeljo bo dnevna vstopnica za ogled tekem dva tisoč tolarjev. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Mariborčani so že prvaki Kranj - Minula sreda je bila resnično nogometni dan, saj je v nogometni ligi prvakov v Manchestru šele po enajstmetrovkah 2:3 slavila ekipa Milana nad Juventusom, vse do konca pa je bil ogorčen boj tudi za naslov slovenskega državnega prvaka med ekipama Mariborom Pivovarno Laško in CMC Publikumom. Na koncu so bili srečnejši Mariborčani, ki so zmagali z 2:1 in se krog pred koncem lige Si.mobil veselili sedmega naslova prvakov. V 2. SNL so nogometaši odigrali 27. krog. Ekipa kranjskega Triglava je gostila Jadran Pivovarno Mahnič in zmagala 2:0, Domžal-čani pa so na Ptuju izgubili 1:0. Kljub temu tri kroge pred koncem lige še vedno vodijo na lestvici z 68 točkami, Triglav pa je s 35 točkami na osmem mestu. V nedeljo bodo Domžalčani ob 16.30 uri gostili Izolo, Triglav pa gostuje pri Aluminiju. V 1. slovenski mladinski in kadetski ligi bosta ekipi GoodvearEP Triglava jutri doma igrali z ekipama FC Sport Line iz Kopra (kadeti ob 14.30 uri, mladinci ob 16.30 uri). Jutrišnji pari v L gorenjski ligi so: (ob 11.30) Železniki Domel - Velesovo, Jesenice - Naklo, Bitnje - Sava, Polet - Visoko in Ločan (ob 15.45) ter ob 18. uri Ločan - Lesce. V 2. gorenjski ligi se bodo ob 17.30 uri pomerili: Bohinj - Kondor, Preddvor -Hrastje, Trboje - Podbrezje in Podgorje - Kranjska Gora. V.S. NAMIZNI TENIS ___ Turnir ob koncu sezone Križe - Konec tedna so uspešno sezono zaključili pri NTK Lisk v Križah. Na 2. odprtem turnirju za člane in članice do 21 let je zmagal domačin Žiga Jazbec, v ženski konkurenci pa je bila najboljša Kitajka Yang Ting, ki sicer igra za Iskro iz Šempetra. V.S. Vabila, prireditve Tek na Križno goro - Športna zveza Škofja Loka, gostilna Starman in ŠD Puštal bodo jutri, v soboto, organizatorji teka na Križno goro. Start bo ob 17. uri pri gostilni Starman v Stari Loki, nato pa bodo tekači krenili do Križne gore, po gozdni poti do Lavtarskega vrha, mimo Planice in Crngroba in nazaj pred gostilno Starman. Lokostrelski turnir - Športno društvo Partizan in Lokostrelska zveza Slovenije bosta jutri organizatorja lokostrelskega turnirja v disciplini arrovvhead 12+12 v enem krogu. Potekal bo na Kamnitniku v bivši vojašnici v Škofji Loki. Začel se bo ob 11. uri. Balinarski spored - V super ligi bo jutri ekipa Huj gostila Bistrico, Jeseničani se bodo pomerili z Mlinar Padno, na Trati pa bo derbi med ekipama Lokateksa in Centrom Pekarno Vrhniko. Tekme se bodo začele ob 16. uri. Istočasno bodo tudi tekme v 1. ligi. Ekipa Primskove-ga bo gostila Orehek Javor, Planina pa bo gostovala pri Planine Koz-leku. V 2. ligi - vzhod bo ekipa Partizana Mengeš gostila EIS Budni-čar, Radovljica Alpetour se bo pomerila z Velenjem premogovniki, Duplica bo gostila Planino, Tržič pa Fužine. Tekme se bodo začele jutri ob 10. uri. V.S. Rezultati kranjskega mitinga priznani za olimpijsko normo Svetovna plavalna zveza je mednarodnemu plavalnemu prvenstvu Kranja Siol 2003 nedavno podelila status tekmovanja, na katerem doseženi rezultati štejejo za doseganje olimpijske norme. Kranj - Za to so morali organizatorji mednarodnega plavalnega prvenstva Kranja Siol 2003, Plavalni klub Merit Tri-„ glav Kranj, izpolniti več pogojev, ustrezen bazen, sodobne naprave za merjenje rezultatov ter vrhovnega sodnika in štar-terja z mednarodno licenco, je na novinarski konferenci pred jutrišnjim tradicionalnim mednarodnim plavalnim mitingom povedal predsednik kluba Dar-jan Petrič. Tudi prihodnje leto se bodo trudili, da bi FINA tekmovanju priznala enak status, saj je rok za dosego olimpijskih norm za igre v Atenah 1. julij 2004. Sicer pa miting, ki je prerasel v osrednje plavalno tekmovanje v Sloveniji in zadnja leta po Številu in kakovosti plavalcev postaja najmočnejše v tem delu Evrope, organizirajo že štiriindvajsetič po vrsti. Do srede tedna je bilo nanj prijav- ljenih 426 tekmovalcev iz 12 držav, med tekmovalci pa je tudi letos vrsta uveljavljenih imen iz svetovnega in domačega plavanja. Tako pričakujejo domala vso hrvaško reprezentanco, kjer so najmočnejši zastopniki Marko Strahija, Ante Maškovič in Miloš Miloševič. Prihaja tudi Hrvatica Mirna Ju-kič, ki nastopa za Avstrijo, poleg nje še Joerdis Steinegger, pa Madžara Viktor Bodrogi in Mate Bunda, Nemka Carolin Boehm, trojica ukrajinskih rep-rezentantov, Irina Amšenikova, Sergij Advena in Vadim Lep-skij, ki v Sloveniji trenirajo že od mednarodnega tekmovanja ljubljanskega kluba Ilirija. Od slovenskih tekmovalcev pričakujejo Petra Mankoča, Alenko Kejžar, Blaža Medveška, Emila Tahiroviča, Matjaža Markiča, Jerneja Mencingerja, Jerneja Godca, Bojana Zdešarja, Marti- na Vrhovška, Jureta Bučarja, Marka Milenkoviča, Anjo Kli-nar, Tamaro Sambraillo, Luko Prodnika, Aleša Aberška, Matica Lipovža ... Med njimi tokrat žal ne bo domače tekmovalke Anje Carman, ki se s štipendijo olimpijskega komiteja šola v Ameriki. Največ zato gostitelji pričakujejo od domačega tekmovalca Emila Tahiroviča, ki je na novinarski konferenci zatrdil, da se bo potrudil po svojih najboljših močeh, na vrhunski rezultat pa ne računa. Formo namreč stopnjuje za svetovno prvenstvo v plavanju v Barceloni, je dodal njegov trener Roni Pikec. O pomenu kranjskega mitinga, kjer so izvrstni pogoji za doseganje vrhunskih rezultatov, pa je spregovoril tudi Ciril Globočnik, selektor slovenskih plavalnih reprezentanc. Danica Zavrl Žlebir Zavarovanje „Na ključ" Premierni popust za Ekskluzivno zavarovanje vašega doma (ob promociji Paketa avtomobilska odgovornost) l 080 70 77 Ponudba velja do 31. Julija 2003 Za Ekskluzivno zavarovanje vašega doma vam nudimo 15 % premierni popust, ob sočasni sklenitvi pa vam za Paket avtomobilska odgovornost nudimo izjemne plačilne pogoje (na obroke). Brezskrbni pod okriljem leva. Ioenebau Tudi župan je plaval Potem ko so konec prejšnjega tedna prenovljeni letni bazen v Kranju dodobra preizkusili vaterpolisti, gaje bil ob torkovem slovesnem odprtju prisiljen preizkusiti tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Kranj - Seveda kranjski župan v bazen ni skočil v kopalkah, saj so ga v vodo nepričakovano "porinili" nekdanji kranjski športniki olimpijci Vlado Brinovec, Janez Kocmur ter Darjan in Borut Petrič, s katerimi je nekaj sekund prej simbolično pre-rezal trak in prenovljen letni bazen z merami 50 x 25 metrov svečano predal svojemu namenu. "Kranj je nujno potreboval nov bazen, saj je stari zaradi dotrajanosti povzročal veliko izgubo. Ko pa smo dobili organizacijo evropskega prvenstvo v vaterpolu, pa so vsi rekli, da se nov bazen gradi zaradi vaterpola. Vendar temu ni tako, saj je bil bazen zgrajen zaradi Kranjčanov in ta bazen ni zaključek gradnje, saj se gradi otroški bazen in rekreacijski bazen in Kranj bo postal "Meka" bazenov v Sloveniji. Nova bazena bomo svojemu namenu predali konec junija ali v začetku julija, ko bomo vsi z veseljem prišli na kopališče. Do takrat pa ste vsi povabljeni na evropsko prvenstvo v vaterpolu," Na odprtju prenovljenega bazena je bil moker tudi župan Mohor Bogataj. je pred številnimi gosti, športniki, funkcionarji in ostalimi obiskovalci poudaril župan Mohor Bogataj, preden je tudi sam preizkusil bazensko vodo. Za njim so v bazen skočili mladi plavalci, igralci mini vaterpola in nato še podvodnega hokeja. Od srede naprej pa so v bazenu spet varovanci slovenskega vaterpolskega selektorja Igorja Stirna, ki so se jim v zaključnih pripravah na bližnje evropsko prvenstvo, ki se bo začelo natanko čez teden dni, pridružili tudi reprezentaritje Hrvaške. Naše vaterpolistke, ki bodo na evropskem prvenstvu tekmovale v Ljubljani, so pod vodstvom selektorja Vojka Podvrščka včeraj odpotovale na pripravljalni turnir v francoski Metz. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki ALPSKO SMUČANJE Nedelja, 1. junij Po Nataši se poslavlja še Špela Kranj - Minuli torek je SZS v Ljubljani pripravila redno letno skupščino. Ob pregledu dela in načrtih za novo sezono je sledila tudi podelitev priznanj. Najvišje, kipec bloškega smučarja je za tekmovalne uspehe dobil kranjskogorski deskar Dejan Košir, ob zaključku kariere pa sta bili s kipcem nagrajeni tudi smučarki Nataša Bokal (Alpetour Škofja Loka), ki se je za slovo od tekmovalnih aren odločila že ob koncu sezone, in Špela Pretnar (Bled), ki je svojo odločitev oznanila ta teden, uradno pa jo bo zaključila s ponedeljkovo novinarsko konferenco na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V.S. Na torkovi vaji vodnikov policijskih psov v Zasipu pri Bledu Gorenjski komisarji Rexi Človek s kosmato dušo bi se krepke, režeče mrcine z ostrimi zobmi in pogledom, ki budno spremlja vsak gib, upravičeno ustrašil. Gorenjska policija trenutno premore osem vodnikov in prav toliko psov, ki so od srede maja poskusno združeni v posebno enoto vodnikov službenih psov s sedežem na radovljiški postaji. Radovljica - Mitja Kapus, ki je poskrbel za organizacijsko plat nove enote, pravi, da enote te vrste že uspešno delajo na nekaterih drugih slovenskih policijskih upravah, medtem ko so bili v kranjski doslej organizirani pod okriljem posameznih policijskih postaj. Mitja Kapus je prepričan, da se bo v treh poskusnih mesecih učinkovitost nove enote potrdila. Prednost vidi predvsem v možnosti večje prisotnosti vodnikov s psi na terenu, pri varovanju ljudi in premoženja, kot tudi pri odkrivanju kaznivih dejanj. Šolani psi so namreč odlični štirinožni policisti; prav v ponedeljek sta gorenjska "komisarja Rexa" v preiskavah zavohala skrito drogo in pištolo. Mitja Kapus Junija bo nova enota vodnikov službenih psov predvidoma bogatejša za tri vodnike in štiri pse. Trenutno je v njej osem vodnikov in prav toliko psov; pet nemških ovčarjev, krepkih, po telesu in značaju močnih mrcin, za t.i. splošno uporabo, predvsem za vzdrževanje javnega reda, ter trije za specialistično uporabo, od teh dva nemška ovčarja za iskanje eksploziva in belgijski ovčar, izurjen za iskanje drog. Prav za specialistične namene se zadnje čase vse bolj uveljavljajo tudi manjše lovske pasme psov, zlasti Španjeli, zanimivo pa je tudi, da je med izbranci vse več psičk. "Vodnik in pes sta tandem, partnerja, ki se morata pri delu dobro ujeti. Priporočljivo je, da so psi pri vodnikih doma. Od naših so štirje doma pri vodnikih, štirje pa na policijskih postajah. Oba, tako vodnik kot njegov pes, morata v šolo, opraviti morata več preizkusov. Vodnik se za vodenje psa za splošno uporabo šola približno pol leta, kasneje se - skupaj s psom - lahko specializira. Šola je v Podutiku, kjer najprej preizkusijo ta- lente vsakega psa novinca, šele potem se začne pouk. Pes se uči skozi igro. Seveda ni res, da bi psa, izurjenega za odkrivanje droge, drogirali, da bi potem drogo zavohal. Po tej logiki bi moral pes za odkrivanje eksploziva jesti trinitrotoluol in podobne stvari," pravi Mitja Kapus. V torek so imeli vodniki službenih psov v Zasipu pri Bledu skupno mesečno vajo v iskanju droge in eksploziva, sledenju in onesposobitvi domnevnega storilca. Vodniki se pripravljajo tudi na državno prvenstvo, ki bo "Pa te imam. Igor Potočnik z vzorci droge. Borut Brglez je Riko pohvalil je našla zakopan eksploziv. od 9. do 11. junija. V zadnjih letih sta Robert Rogelj in Alojz Marčun s svojima štirinožcema ubrala kar nekaj zvezdniških naslovov. Belgijski ovčar Li vodnika Igorja Potočnika je izurjen za odkrivanje droge. "Službenega psa imam od leta 1991. Li je pri meni štiri leta, prej sem imel la-bradorca. Delava tako na mejnih postajah kot v notranjosti, predvsem na hišnih preiskavah," je povedal Igor Potočnik, vodnik Borut Brglez iz urada kriminalistične policije pa s psičko Riko odkriva eksploziv. Tudi Rika je v vodnikovem domačem pesjaku, tako rekoč članica družine in - čeprav resna žival za resno delo - velika prijateljica njegovih otrok. V kratkem bo Rika dobila novega "kolega". "Vodnik mora imeti psa predvsem rad, za pouk pa je seveda potrebnega precej časa in potrpljenja. Najboljši način je pouk ob igri, skozi igro usposobljen pes se že na prvi pogled razlikuje od tistega, ki ga gospodar "vzgaja" s palico. Ukaze izpolnjuje z živahnostjo," pravi Borut Brglez. Na skupni vaji v Zasipu so vsi psi uspešno opravili svoje naloge. Zanje so bili seveda tudi pohvaljeni in nagrajeni. Helena Jelovčan, loto: Tina Doki Previdno pred krožišči Kranj - Dogajanja na cesti Kranj - Brnik potrjujejo, da nekaterim voznikom niso mar pravila vožnje v krožišču ali pred njim. Minuli ponedeljek popoldan je modro zelen avto znamke proton s kranjsko registracijo v krožišču ob izvozu z avtoceste Kranj - vzhod zapeljal v levo smer (namesto v obvezno desno). Vozeči nasproti (tudi tovornjak) so obstali in počakali, da je junak (morda junakinja) odpeljal proti Kranju. Manj uspešno se je naslednji dan končala vožnja rdeče honde proti krožišču ob centru Mercator iz kranjske smeri. Med približevanjem krožišču je avto trčil v vozila pred njim in pristal na strehi na otoku med obema voznima pasovoma (na sliki). Tokrat seje vse končalo le z zvito pločevino in nekaj praskami. Ker sreča ni vedno na strani voznika, ne bo odveč bolj previdna (pravilna) vožnja v krožiščih! Stojan Saje KRIMINAL Prodajalka zaposlena, kupec pa... Radovljica - V trgovini Intershop Marina je v torek neznanec izkoristil trenutno nepazljivost prodajalke in ji s stola za prodajnim pultom zmaknil denarnico, v kateri je imela dokumente, bančne kartice in denar. Olajšal jo je za približno 90 tisočakov. Kranjska Gora - Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v gostinskem lokalu Pristavec v Kranjski Gori. Medtem koje natakarica stregla gostom na terasi, so trije neznanci v lokalu iz blagajne ukradli 40.000 tolarjev. Policisti poizvedujejo za moškima in žensko, starimi okrog 40 let. Eden od moških naj bi bil plešast, drugi že nekoliko sivolas, v črtasti majici, ženska pa naj bi imela krajše črne lase in bila oblečena v temnejša oblačila. Alarm prepodil vlomilca Kropa - Še preden se je dobro razgledal, ga je že pregnal alarm. Nepridiprava, ki je vdrl v gostinski lokal Jaka bar v Kropi, bodo policisti zaradi poskusa velike tatvine kazensko ovadili. Jesenice - Iz trgovine Robis je neznani vlomilec odnesel okrog 20.000 tolarjev gotovine in za približno 30.000 tolarjev alkoholnih, tobačnih in prehrambenih izdelkov. Reševalna vaja za tuje tečajnike Draga - "Klasično reševanje ponesrečencev v gorah lahko traja več ur, ob pomoči helikopterja pa čas, da pridemo do ponesrečenca in ga prepeljemo v bolnišnico, merimo tudi v minutah. Pri reševanju ponesrečencev so ključne vremenske razmere. V zelo slabem vremenu helikopterja ne moremo uporabiti. Če vemo, daje ponesrečenec živ, se trudimo čim prej priti do njega in ga zaščititi," je med helikoptersko vajo reševanja ponesrečenca iz stene v Dragi pri Begunjah, nasproti gradu Kamen Jože Rožič, namestnik načelnika Gorske reševalne službe, razlagal tujim udeležencem tečaja. Helikopterska vaja 27. maja je bila sestavni del tečaja o sistemu varstva pred nesrečami, ki ga naša država organizira predvsem za predstavnike držav, sodelujočih v Pobudi za preprečevanje in preventivo pred nesrečami Pakta stabilnosti. 23 udeležencev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova, Srbije in Črne gore, Madžarske, Romunije, Moldavije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovaške je od 25. do 30. maja dopoldan poslušalo teoretična predavanja, popoldan pa so si ogledali praktične prikaze. "Tečajnikom predstavljamo edinstven sistem zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji. V okviru Pakta stabilnosti ga izvajamo kot pomoč državam jugovzhodne Evrope. Pri izmenjavi izkušenj je zanimivo predvsem sodelovanje s sosednjimi državami. Ko predstavljamo naše sile za zaščito in reševanje, poskušamo izpostaviti tudi medsebojne podobnosti," je povedal Branko Dervodel, namestnik direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje. Od udeležencev je visoko kakovost tečaja je potrdil Mladen Bevanda iz Bosne in Hercegovine, zadovoljen za zelo koristno izkušnjo in priložnost tudi praktično videti delo enot, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja. Mendi Kokot, foto: Gorazd Kavčič Uničujoča strela Ogenj povzročil večmilijonsko škodo v kurilnici hiše na Golniku, v čebelarskem poslopju v Lipcah in na strehi Aguasave v Kranju. Golnik: hiša je ostala, kurilnica uničena. - Foto: Gorazd Kavčič Golnik - Neurje, ki se je v ponedeljek popoldne razbesnelo v krajih pod Kriško Goro, je povzročilo požar v stanovanjski hiši na Golniku 12. Komisija urada kriminalistične policije namreč KRIMINAL domneva, da je zaradi strele, ki je udarila v bližini, prišlo do kratkega stika na oljnem gorilcu v kurilnici, zaradi katerega je pregorela tudi glavna električna varovalka. Požar je kurilnico, v Ključavnica ni pomagala Kranj - Nekdo je v sredo dopoldne na Ljubljanski cesti odpeljal zaklenjen rdeč tomosov moped ATX z registrsko oznako KR Fl-778. Moped je vreden vsaj 50.000 tolarjev. Ponarejeni "cankar" Kranj - Uslužbenci NLB so v ponedeljek odkrili bankovec za 10.000 tolarjev, za katerega sumijo, da je ponarejen. Neznanca, ki gaje vnovčil, policisti še iščejo, bankovec pa so poslali v analizo v Banko Slovenije. H.J. kateri je bila oljna peč z goril-cem, električni bojler in nekaj šivalnih strojev, povsem uničil. Škode je po nestrokovni oceni za štiri milijone tolarjev. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci ter prostovoljci iz društev Golnik, Gorice in Trste -nik. Na srečo stanovanjskega dela hiše ni zajel. Lipce - Približno enako škodo je povzročil tudi požar, ki je v torek dopoldne zajel čebelarsko lopo in čebelnjak v Lipcah. Kljub hitremu posredovanju jeseniških poklicnih gasilcev in prostovoljcev z Blejske Dobrave je ogenj lopo povsem uničil. Požar je povzročil vosek, ki ga je talil 63-letni čebelar. Nekaj voska je izteklo iz posode in se zaradi vročine pri dnu vnelo. Ker je bilo v lopi veliko z voskom prepojenih izdelkov, kakšnih tri sto novih plastičnih satnic in različno orodje ter les, sojo plameni bliskovito zajeli in jo uničili. Kranj - Ob šetih popoldne pa je zagorela streha na stavbi podjetja Aquasava. Čeprav so kranjski poklicni gasilci hitro posredovali, je ogenj uničil večji del strehe in po nestrokovni oceni povzročil za dva milijona tolarjev škode. Komisija urada kriminalistične policije je ugotovila, da so delavci na oddelku predilnice popravljali streho, nanjo so polagali izotekt, ki so ga lepili s plinskim grelnikom. Iz neznanega razloga je pod izolacijo zagorelo, ogenj pa se je zelo hitro razširil po strehi in v odzra-čevalni jašek. HJ. V kranjski Aguasavi je v torek zagorela streha. - Foto: Tina Doki 73. Glasova preja: Globalizacija arhitekture - bo ta na Gorenjskim še gorenjska? Kaj j e dobra arhitektura? Obetali smo, da bomo na Glasovi preji odgovorili na nekatera "večna" vprašanja. Je lahko lepa in ambiciozna arhitektura hkrati tudi funkcionalna in ne predraga? Si lahko dobro arhitekturo privošči tudi naročnik, ki ni bogat? Kateri so konkretni primeri dobre arhitekture na Gorenjskem, v Sloveniji in nasploh? Kam kažejo arhitekturni trendi? Naposled smo se dotaknili tudi ključnega vprašanja: Kaj se arhitekturi na Gorenjskem obeta v časih globalizacije? Gorenjska - Arhitekturni vodnik (GAV) Proti koncu leta 2002 je gorenjsko kulturno javnost prijetno presenetil izid dragocene knjige. Gorenjska - Arhitekturni vodnik je njen naslov, avtor arhitekt Robert Potokar, sodelavca njegova stanovska tovariša Spela Kuhar in Blaž Budja. V začetku novega leta je sledila vrsta predstavitev v gorenjskih knjižnicah, pospremljena s številnimi objavami v medijih. Knjiga je bila resnična in potrebna novost in je zbudila temu primerno pozornost. Višek slednje je bil dosežen v prvih majskih dneh, ko smo zvedeli, da je avtor za svoje delo prejel Plečnikovo medaljo 2003. In ne nazadnje: prav ta knjiga je bila tista, kije spodbudila misel, da bi 73. Glasovo prejo posvetili vprašanjem arhitekture. To se je zgodilo minuli četrtek, 22. maja, v prestižnem okolju Vile Bled. Povabljen sem bil najprej, da sodelujem pri škofjeloški predstavitvi knjige, v Kašči, 19. februarja 2003, pod pokroviteljstvom Knjižnice Ivana Tavčarja, prav na dan 80. obletnice pisateljeve smrti. Sprva sem okleval, na arhitekturo se res ne spoznam. Vendar me je že prvo listanje knjige zapeljalo v pristanek. Arhitektura pač ne zadeva le arhitektov, ampak našo kulturo nasploh; ni le tehnikum, je tudi cultus. Je eden najbolj vidnih in najbolj občutljivih načinov človekovega poseganja v okolje. "Arhitekt" je pravzaprav vsak, ki snuje tak ali drugačen poseg v "okolje in prostor", kot temu rečejo uradniki, v "kulturno krajino", kakor ji rečemo kulturniki. Drugi kulturniki in umetniški ustvarjalci posegajo v svet okoli nas manj vidno in manj usodno. Knjigo napišemo tako rekoč na skrivaj, natisnejo jo v tiskarnah, prodajajo v knjigarnah, hranijo in izposojajo v knjižnicah, beremo jih spet vsak sam zase. Drame se godijo na zaprtih odrih, glasba je ujeta v koncertne dvorane, slike visijo v galerijah, le kak kip si upa tudi na prosto. Arhitektura pa kar naravnost na sredo prostora, tja, kjer je najbolj vidna in kritiškemu očesu nadvse izpostavljena! Hudič je v tem, ker je lahko njena postavitev lepa ali grda. Ker lahko v krajino posegamo z občutkom, estetsko in sonarav-no, ali pa brez pravega čuta, na grd in nasilen način. In ker so posledice v takem primeru veliko bolj trajne in težko popravljive. GAV je izjemen katalog najboljšega, kar v arhitekturi premore ta dežela. Z njegovo vsebino se to pot javno seznanimo. Dober je občutek ob spoznanju, da premoremo razmeroma veliko dobre arhitekture. Slab pa me navda ob misli, kakšna bi bila knjiga, v kateri bi nekdo popisal vso najslabšo arhitekturo in vse zgrešene posege v krajino. Če bi, denimo, ravnal podobno, kot je pesnik, ki je svoj Čas hodil po naši deželi, pil najprej nje prelesti, potem pa še bolesti. To je skušnja, ki nas še čaka. Nocoj -tako sem govoril v Kašči - pa se k sreči srečujemo s tistim, kar je v gorenjski arhitekturi lepega in spodbudnega. Globalizacija tudi v arhitekturi Na Bledu pa smo - kot rečeno in že storjeno - prvič v 15-letni zgodovini Glasove preje be-sedovali o arhitekturi. Naša gosta sta bila arhitekta Vojteh Ravnikar in Robert Potokar. Prvi se je uveljavil kot eden od prvakov slovenske arhitekture v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, februarja 2003 je dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus, s Potokarjem sodelujeta kot projektanta, napisal je tudi uvod v GAV. Arhitekta Ravnikarja sem med drugim vprašal, kakšni so po njegovem obeti za slovenske arhitekte na tujih arhitekturnih trgih. Z vstopom v EU se bodo ti še bolj odprli našim arhitektom, naš pa njihovim. Arhitekturni izraz je, podobno kot glasbeni, univerzalen, ni jezikovno omejen. Vrh tega sem bil še malo pod vtisom nedavnega obiska na Dunaju. Kako imenitna dela so tam ustvarili slovenski arhitekti Fabiani, Plečnik in Podrecca. Profesor Ravnikar me je najprej popravil, da v tem primeru to niso slovenski, ampak avstrijski arhitekti slovenskega rodu. V bogatem arhitekturnem okolju Dunaja so se izšolali in bili upoštevani kot vrhunski ustvarjalci. Povsem nekaj drugega pa je biti arhitekt v Sloveniji in se od tu uveljaviti še drugje, ne glede na univerzalnost izraza in odprtost meja. Za nastop na tujih trgih ne zadostuje nadarjenost in priznanost doma, za arhitektom mora v tem primeru stati tudi močan biro oziroma agencija. In mi za kaj takega nismo pripravljeni. Prej se bo zgodilo ravno nasprotno: da bodo tuji arhitekti ob agresivni podpori svojih močnih institucij nastopili na slovenskem arhitekturnem trgu! Bomo v tem primeru sploh še lahko govorili o slovenski arhitekturi? Sodobna arhitektura modernistične naravnanosti (v starem nasprotju s tradiciona- Kvartet trobil Glasbene šole Radovljica sestavljajo nadarjeni učenci trobilnega oddelka Glasbene šole, ki obiskujejo pouk na Bledu. To so med drugim Anže Žmitek, Gašper Bak, Luka Vabič in Luka Mlakar. Njihov učitelj in mentor je Žiga Naglic z Bleda, ki je tudi član Godbe Gorje in orkestra Bid Bang v Radovljici. Uvod v Glasovo prejo je ob spremljavi Žige Naglica zaokrožila tudi Lucija Verdnik, učiteljica klavirja in korepetitorka v Glasbeni šoli Radovljica. Sponzor: Vila Bled je po nekdanji rezidenci predsednika Tita leta 1983 postala hotel visoke kategorije. Trenutno ima Vila Bled 32 apartmajev in klasičnih sob in lahko sprejme do 70 gostov. Od leta 1987 je vila Bled članica priznane mednarodne neodvisne verige hotelov Relais & Chateaux, ki združuje blizu 500 hotelov po vsem svetu in pomeni svetovno blagovno znamko. Danes Vila Bled v okviru Grand hotela Toplice Bled sodi v poslovno skupino Sava, d.d. -področje turizma, ki ima na Bledu že okrog 70 odstotkov turističnih zmogljivosti. 73. Glasovo prejo pa je tokrat podprla tudi občina Bled z županom Jožetom Antoničem. Organizator Glasove preje Andrej Žalar listično držo) je že tako ali tako povsod "enaka"; razlikuje se po avtorskem pečatu, krajinsko pa dostikrat sploh nič več. Globali-zira se torej tudi arhitektura. Vojteh Ravnikar je kar naravnost izjavil, da je antiglobalist. Lahko mu verjamemo, spomnimo se samo ene njegovih prvih kreacij, zdaj že legendarne po-stmodernistične stavbe trgovine in pošte v Vremskem Britofu. Lahko bi jo naredil kot montažno škatlo, pa jo je tako, da spominja na borjač, ograjeno kraško dvorišče. Tako je ustvaril arhitekturo, ki je moderna po vsebini in izrazu in hkrati krajinsko razpoznavna. To pa je ravno tisto, za kar gre: da gibljivost in spremenljivost časov zaznamujemo s postajami trdnega in trajnega. Pred globalizacijo je bila socializacija Naslednje vprašanje je torej: Ali bo globalizacija v arhitekturi vplivala tudi na arhitekturno podobo Gorenjske? Seveda bo, o tem ni dvoma, ne glede na to, ali bodo arhitekti domačini, Slovenci, Evropejci ali Japonci. Moderna arhitektura postaja vse bolj univerzalna; če pri tem upošteva še kak element tradicionalne krajinske podobe dežele, v kateri nastaja, ji pravijo "post-moderna". Sicer pa lahko ugotovimo, da se je arhitekturna podoba te dežele usodno spremenila že v zadnjih desetletjih minulega stoletja, ko je šlo bolj za socializacijo kot za globalizacijo arhitekture. To ugotavlja tudi arhitekt Potokar v zgodovinskem pregledu, ki stoji takoj za uvodom v GAV. Ko povzame, kar se je zgodilo v letih 1945-2000, zapiše: "Arhi- stanovanjske zidave v celoti spremenil tako gorenjsko kot tudi celotno slovensko podeželje." "Kvadratni kubus" (čeprav je največkrat pravokotni) je še blago, bolj strokovno rečeno. Na gorenjskem jugu smo svoj čas uporabljali besedo "transformator". Izumil jo je, če se prav spominjam, akademski slikar Tomaž Kržišnik. Saj je bila v njej stara gorenjska oziroma škofjeloško-cerkljanska hiša res močno transformirana, predvsem do skrajnosti in ne-razpoznavnosti poenostavljena. Transformirala je "Blut und Boden" podobo dežele, kakor ji malo ironično pravi bolj mediteransko navdahnjeni arhitekt Ravnikar v spremni besedi na začetku Potokarjeve knjige. "Gorenjska s svojo 'Blut und Boden' podobo vsaj v svojem zgodnejšem obdobju obravnavanega gradiva ponuja naslonitev na atribute tako imenovane domovinske arhitekture - domovinske v smislu: dom - varno zavetje, debeli zidovi, majhna okna ter strme strehe z globokimi napušči. Govorimo o čvrsti, s tlemi zraščeni in v prostor vpeti arhitekturi." "Blut und Boden podoba" ima tudi svoj vztrajnostni moment oziroma zgodovinski resenti-ment. Eden njenih najbolj vidnih izrazov je ideologija in praksa strehe dvokapnice. Ta je v tej deželi gotovo najbolj primerna in preizkušena, vendar se včasih z njo tudi pretirava. V vasi Brode na začetku Poljanske doline je z njo pokrita celo bencinska črpalka. Razpeti smo torej med skrajnosti: na eni strani nas določata kri in zemlja, plemenska pripadnost in prostor, v katerem živimo, na drugi se tektura je izgubila stik z resničnim prostorom, saj sta bila hitrost in cenenost gradnje dolgo časa edina cilja, to pa je privedlo do prekomerne pozidave novih površin s stanovanjsko gradnjo in industrijo, ki je zahtevala delovno silo. Podeželje se je praznilo, mesta pa so se razrasla preko vseh meja. Krajina seje le redkokje ohranila v neokrnjeni podobi. V dobrih petdesetih letih je uspelo arhitekturi in urbanizmu močno degradirati prostor tisočletnega razvoja." Da bi bila mera polna, se to ni zgodilo le v javni, temveč tudi v zasebni gradnji, ne le v mestu, ampak povsod, tudi na podeželju. "Meje med mestnim in vaškim naseljem ni več in tako tudi ne več razlike med primestno hišo ter novo stanovanjsko hišo na kmetiji. Kvadratni kubus v dveh ali treh etažah, postavljen na sredino parcele, je kot tip naša identiteta izgublja, tako v nacionalnosti kot v krajini in arhitekturi. Arhitekt Potokar je v zaključni opombi že omenjenega zgodovinskega pregleda ob pogledu na arhitekturo zadnjega desetletja precej črnogled. "Se nikoli se ni toliko zgradilo in še nikoli tako malo kvalitetnega. Vrednostna merila se izgubljajo, ni odnosa do kvalitetne zgodovinske arhitekture, ki predstavlja identiteto slovenskega prostora in naroda samega. S takšnim odnosom bo prostor postal popolnoma nerazpoznaven in še redka kvalitetna arhitektura se bo utopila v povprečju." Je to tisto, kar se gorenjskemu prostoru in arhitekturi obeta v procesu globalizacije, ki je že tu? Najbrž je res. Vendar upamo, da bo ta akcija izzvala tudi primerno reakcijo. V zgodovini se ni še nič zgodilo tako, kot se je sprva obetalo. Miha Naglic Ni res, da je dobra arhitektura samo tista, ki veliko stane V četrtek, 22. maja, je v koncertni dvorani Vile Bled potekala 73. Glasova preja, na kateri sta arhitekta Vojteh Ravnikar in Robert Potokar osvetlila svet arhitekture, ki s svojimi podobami vtisne za dolgo, tudi večstoletno obdobje, svoj pečat kraju in ljudem, ki v njem živijo. Dobra arhitektura mora biti resnična arhitektura, ki se ukvarja z enim problemom in ga konstruktivno tudi reši, arhitekt pa ni vsak, ki nosi ta naziv. Z arhitekturo se srečujemo vsak dan. Podobe zgradb gradijo našo predstavo o okolju, v katerem živimo, nas navdušujejo ali pa zbujajo občutke zgražanja, zato je zelo pomembno, kakšna je arhitektura, kako je umeščena v prostor, kakšen je njen namen, videz. Med množico številnih stavb pa je laiku na videz težko ločiti, kakšna je dobra arhitektura. Vemo, katera nam je všeč, katera ne, a pri strokovnem pogledu čustva ne igrajo vloge. Vojteh Ravnikar, dobitnik Prešernove nagrade 2003 za življenjski opus in Robert Potokar, gorenjski rojak in dobitniku Plečnikove medalje 2003 za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik, sta v pogovoru s publicistom Miho Nagli-čem odstrla svet kvalitetne konstrukcije in estetske arhitekture, za katero pa vselej ni pomembna izdatna količina denarja. Predvsem so pomembni medsebojni odnosi med naročnikom, arhitektom in izvajalci del ter odnos do arhitekture same in okolja, v katerem je postavljena. Arhitekt je še vedno med prvimi ustvarjalci neke stavbe, sam pa seveda ne bi mogel tega narediti... Vojteh Ravnikar: "Arhitekt je nekdo, kije sposoben nadgraditi tisti tekton, vse tisto, kar je uporabno, vse tisto, kar more vsebovati dialog z naročnikom, vse tisto, kar pomeni poznavanje konstrukcije, materiala in podobno. Človek, ki je tega sposoben, se pravzaprav lahko kliče arhitekt, vsi drugi pravzaprav samo imajo ta nadimek. Tega se ne da vse v isti sapi povedati, če želiš približati ta pojem. Jaz večkrat primerjam to s filmskim režiserjem: film nastaja v ogromni skupini ljudi, režiserje pa pač tisti, ki vodi orkester, sestavljen iz številnih "glasbenikov", da zazveni, v neko kompozicijo, ki jo ima on v svojem videnju. No nekaj podobnega je recimo to." Kakšno je še vaše videnje odnosa arhitekta do naročnika, ki je pri nastajanju arhitekture ključen? Vojteh Ravnikar: Dobra arhitektura mora biti resnična arhitektura, ki se ukvarja s problemi. so sestavljene zahteve in želje. Jaz bi rekel, da je dobra hiša zmeraj odvisna od dobro sestavljene projektne naloge. Gre za to, da ima seveda naročnik vso pravico in popolnoma logično je, da pove, kaj želi. Napaka oz. težava nastane ponavadi takrat, ko se izkaže, da naročniku ni povsem jasno, kaj želi. Dobro je, da se pred začetkom te stvari izkristalizirajo skozi večkratna srečanja, debate in tako se na ta način odpravijo nepotrebne nervoze v kasnejših fazah." Kaj pa finančna plat tega odnosa? Krasno je, če imamo človeka, ki Ceni arhitekturo, je finančno dobro podkovan in najde dobrega arhitekta. Iz tega gotovo nastane nekaj dobrega. Kaj pa cenejša varianta, če naročnik ni tako premožen. Alije kljub temu možna dobra arhitektura? Vojteh Ravnikar: "Ja, prav gotovo, ker to je eden izmed pogojev, ki ti jih da naročnik, tako kot pove, kaj želi imeti. Potem oceniš, ali je to za določeno vsoto denarja možno ali ne. Ni res, da je dobra arhitektura samo tista, ki veliko stane. Nikakor ni res, lahko je celo obratno. Dostikrat prav moti metanje denarja stran za nekaj, kar je strašno veliko stalo in ni dobro izpadlo, ker je to še bolj moteče, kot če se vloži v investicijo manj denarja/' Robert Potokar: Arhitektura naj bo predvsem poštena do materialov, izraza, prostora in tudi do cene. povedal Robi. Moje izkušnje se vrtijo okrog večjih naročil. Neka naša najboljša zadeva, ki smo jo naredili prav zaradi dobrih pogovorov, je nova knjižnica v Novi Gorici. To sicer ni zasebni investitor, s katerim se je dalo zelo omisliti to, kar si je on želel in to, kar smo mu mi na podlagi tega sugerirali, a iz tega sodelovanja se je rodilo splošno zadovoljstvo tako naročnika, direktorja knjižnice, kot, kar se zelo redko zgodi, gradbenikov, ki so med gradnjo ustvarjali posebno razpoloženje. Priti na gradbišče v Gorico je bilo pravzaprav veselje proti drugim zadevam. Tam so se ljudje veselili vsega, kar se je naredilo. Skupaj smo nekako proslavljali, da je šla gradnja h koncu. To je, kot pravim, zelo redka izkušnja." Robert Potokar: "Ja, to je res. V primerjavi z zadnjimi deli je bila Gorica ena taka dobra izkušnja, da se je mogoče tudi zato spominjamo z neko nostalgijo, čeprav je bila narejena pred tremi leti." Kako je pa pri vas osebno, ko človek postane tako ugleden arhitekt? Ali naročila kar dežujejo, ali se mora še vseeno truditi za zadevo, za vrhunske kreacije v smislu naročil? Vojteh Ravnikar: "Ta zadeva ni povezana med sabo. Mislim, Ali lahko dober arhitekt jamči, da bo dobra arhitektura nastala v vsakem primeru? Vojteh Ravnikar: "No, tako naj bi bilo, seveda. Tako kot neki trener, ki kupi dobrega nogometaša in pričakuje, da bo dajal gole." Hvala. Robert Potokar, ostani-va najprej pri tej knjigi. Če izhajava iz tega, kaj je dobra arhitektura, se mi zdi, da je ta knjiga že sama po sebi dober katalog dobre arhitekture na Gorenjskem. Alije tako? Robert Potokar: "Tako je, seveda, ker pač vodnik naj bi bil delo, v katerem naj bi bila takšna kvalitetna dela zbrana. Nekdo, ki to bere, dobi sliko o tem prostoru, kaj je dejansko zajetih ogromno objektov, 804, če smo natančni." Po katerem merilu ste izbirali, katere stavbe sodijo v knjigo, katere ne? Robert Potokar: "Osnovno merilo je bila objavljenost v literaturi. Od gradov, cerkva, arheologije, pri novejši arhitekturi povojnega obdobja zopet izbor iz literature iz nekih revij, biltenov, ter pri nekaterih primerih nesporne likovne estetske in funkcionalne kvalitete, ki jih en objekt ima, drugi pa ne. Na koncu tudi nekaj osebnega odločanja, kateri objekti so z našega stališča primerni, kateri ne. Pri knjigi sta sodelovala tudi strokovna sodelavka Špela Kuhar in Blaž Budja s fotografijami." v Berlinu, takrat najsodobnejši stolp v Evropi, ki so ga na žalost zradirali." Glede na to, da smo na Bledu, si oglejmo še arhitekturo Bleda, ki je zelo občutljiv zaradi svoje naravne lepote. Kako vidite po vsem tistem, kar se je zgradilo v drugi polovici 20. stoletja, kako je bila narejena in ali po srečni roki? Vojteh Ravnikar: "Polemik o Bledu in blejskem urbanizmu je v zadnjem času veliko. Bled je poleg naše obale v Sloveniji najbolj izpostavljena točka, s tem da ima še to "hibo", da je že obala majhna, Bled pa še manjši in če se na to majhno točko spravi nekaj ambicioznih zadev, in da se samo ena ali dve ne po- Blejski župan Jože Antonič je pozorno spremljal pogovor o blejski arhitekturi, o kateri je zadnje čase v medijih vse več polemike. bilo zgrajenega in kaj je ocenjeno kot kvalitetno. S tem, da smo našega zastavili malo bolj širše, ker se mi je zdelo bistveno predvsem to, da ne bi poudaril samo te najpomembnejše arhitekture, kot cerkve, gradove ali stavbe, v kateri smo sedaj, bi poizkusili združiti vse tisto kvalitetno, kar je človek v tem prostoru dejansko ustvaril. Se pravi od Knjiga Gorenjska - arhitekturni vodnik, za katero je Robert Potokar nedavno prejel Plečnikovo medaljo, zajema izmed vseh objektov, ki jih je človek zgradil v zgodovini, kar 804 kvalitetnih arhitektur. Vojteh Ravnikar: "No, prav gotovo, saj brez tega gotovo sploh ne pride do naročila. Nekdo si mora želeti in potrebovati neko stavbo, ponavadi je to hiša, in pride do arhitekta, človeka, ki je za to usposobljen, ne do gradbenika. Tu je ta razlika. Arhitekt izdela projektno nalogo, v kateri Kakšna pa je vaša osebna izkušnja z naročniki? Videl sem v seznamu vaše arhitekture, da so to javna naročila in takšna, kar krepka... Vojteh Ravnikar: "Moram reči, da imam bolj malo izkušenj s sfero zasebnih hiš, investitorjev. O tem bo potem več da od te nagrade niti eden ni prišel, da bi kaj želel od mene, razen takih pogovorov. Arhitekt, pa podobno kot umetnik ni samo neki zasanjani človek, ki sanja svoj svet, ljudje pa ta svet kupujejo po koščkih. To ni res. Uspešen arhitekt mora biti danes uspešen ma-nager, poslovnež, spreten človek, in bolj, kot si spreten, več dobiš naročil. Tako pač je." Ali ambiciozen naročnik pomeni tudi pot k dobri arhitekturi? arheologije, do zadnjega obdobja, leta 2002 in mislimo, da nam je to na neki način uspelo in smo dobili publikacijo, v kateri lahko arhitekt in laik najdeta pregled nad kvalitetno arhitekturo. S tem, da pojmujemo v našem vodniku arhitekturo malo bolj na široko, kar se v knjigi da dejansko tudi videti, ker je zadosti sistematično narejena, pregledna in razporejena po tipologiji. V vodniku je Kateri arhitekti so na Gorenjskem ustvarili največ stavb? Robert Potokar: "Tak avtor je bil Anton Bitenc, Plečnikov učenec, ki je v povojnem obdobju obnovil veliko cerkva, notranjih interierjev, prenavljal je tudi notranjost Blejskega gradu, ki je ena izmed najbolj kvalitetnih prenov. Z dvajsetimi predstavljenimi deli je eden izmed najbolj plodnih na Gorenjskem. Drugi, ki je tudi delal na Bledu, je Danilo Fiirst, ki je diplomiral pri Plečniku, konec tridesetih let pa je bil na Bledu mestni arhitekt v Kraljevini Jugoslaviji. Takrat je uredil promenado pod sedanjo občino, v Radovljici in na Bledu kinodvo-rano. Pojavlja se tudi Jernej iz Loke, slikar iz 16. stoletja, stavbenik Andrej iz Loke, tudi iz 16. stoletja, Jože Plečnik, ki sledi Bitencu po številu in kvaliteti arhitekture, Edvard Ravnikar, Marjan Šorli, zanimiv arhitekt iz Kranja, kjer je tudi delal. Prešernova lopa v Prešernovem gaju se mi zdi eno kvalitetnejših del. Ivan Vurnik je eden izmed starost slovenske arhitekture. Na žalost je njegovo kopališče v Radovljici porušeno, oziroma do nerazpoznavno-sti spremenjeno. To je primer arhitekture s konca tridesetih let, ki je bila nekaj let eden revolucionarnih objektov: od načina gretja vode na strehi kabin, do skakalnega stolpa, ki je bil narejen tik po olimpiadi srečita, je to lahko katastrofa. Nekaj teh objektov, ki so se na Bledu naredili po vojni, ni ravno posrečenih. Zakaj so se naredili? Vsaka zadeva ima svoje zgodbe, tudi arhitekti sami, ne bi rekli, da so res krvi, in neki človek, ki izvrši na neki način servis neke moči, ki pač ima odločujočo vlogo v prostoru, tako da bi zvračal krivdo, če je že treba na koga, na ljudi, ki so s tem prostorom upravljali oziroma opravljajo. Zato je pred vsakim posegom v prostor potrebno biti strahovito previden, posebej s tem, ki tangira neposredno v okolico tudi vizualno. Skratka, vse, kar se tu zgodi, bi moralo biti stokrat preverjeno ... Kapital je neučakan in želi investirati tisti, ki ima denar. Tu pač, jaz sem samo arhitekt in znam biti pameten, kako to narediti, odgovorni za to so ljudje, ki imajo to moč v rokah ... Tragično je to, da je bilo včasih bolje in da je vse, kar se zgodi na novo, slabše. Recimo, če se kdo spomni starega hotela Park, to so stvari, ki jih v turizmu, ki se ga danes gremo, pogrešamo. To so neki fenomeni, slike kraja, ki se vtisnejo v spomin obiskovalca." Robert Potokar: "Sreča, da je urbanizem tak, da je vzhodni del jezera pozidan, zahodni pa ne. Bled dejansko ostaja še nedotaknjen in da je sreča ta, da je urbani del le na vzhodnem delu." Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič S smučmi drvi celo hitreje kot z avtomobilom "Večkrat slišim, da pač ne morem biti čisto pri pravi, da se s smučmi spuščam po klancu več kot dvesto kilometrov na uro. Meni se to ne zdi nič posebnega. Morda se sliši smešno, ampak hitrostno smučanje je pravzaprav zelo varen šport, saj je tistih, ki padejo, malo, pa še ti se sploh ne polomijo, največkrat se opečejo," pravi najhitrejši Slovenec na smučeh, Mojstrančan Aleš Brezavšček, ki je z izmerjeno hitrostjo 240 kilometrov na uro tudi dvanajsti najhitrejši smučar na svetu. Aleš je sedaj trener pri kranjskem smučarskem klubu, hitrost pa je še vedno njegova strast. Danes tridesetletnega Moj-strančana Aleša Brezavščka ljubitelji športa še vedno zvečine poznajo po njegovih "hitrih" nastopih v svetovnem smučarskem pokalu, saj je šele slaba tri leta, odkar se je odločil, da na teh tekmah ne bo več nastopal. Ne zato, ker ne bi imel več želja po smučanju, ali ker bi bil z rezultati nezadovoljen, temveč nasprotno, bil je iz leta vleto boljši. Hitrostno smučanje je bilo nov izziv "Odločitev, da preneham nastopati v svetovnem pokalu, je bila zame težka, vendar skorajda nujna. Imel sem obrabljena vretenca, bolečine v hrbtu so bile vse hujše in možnosti sta bili dve: ali operacija ali končati z napornimi treningi in nastopi. Ker sem se zavedal, da tudi po težki operaciji prav dolgo ne bi mogel več vztrajati, sem se odločil zaključiti kariero. Smola je bila v tem, da sem moral prenehati tekmovati ravno takrat, ko sem bil najboljši. Imel sem slabo vest, ker sem imel občutek, da vendarle nisem naredil vsega, kar bi moral. V svetovnem pokalu nisem več mogel nastopati, ker pa so bolečine v hrbtenici popustile in ker sem še vedno rad hitro vozil, sem ravno v hitrostnem smučanju dobil nov izziv," pravi Aleš Brezavšček, ki je tako v lanski sezoni prvič nastopal na tekmah v hitrostnem smučanju. Najprej seje seveda preizkušal sam, ko se je na planiški velikanki spustil 180 kilometrov na uro, nato pa se je lani prijavil tudi na tekmo svetovnega pokala. Najprej na najhitrejšo tekmo "Moram povedati, da sem ob svojem prvem tekmovanju imel res veliko srečo, saj sem se "pojavil" ravno na tekmi, ki je bila najhitrejša v zgodovini svetovnega pokala v alpskem smučanju. To pomeni, da petnajst let ni bilo tako hitre tekme, saj je bil prav na tej tekmi v Les Arc-su v Franciji postavljen tudi nov svetovni rekord, ko je Francoz Philippe Goitschel peljal kar 250 kilometrov na uro. Tudi sam sem odpeljal zelo dobro in zelo hitro, vendar pa takrat še nisem imel primerne opreme, da bi bil lahko konkurenčen prav najhitrejšim. Vseeno sem dosegel dvanajsti najhitrejši čas v zgodovini, kar je bilo za začetek spodbudno, saj me ni prehitela cela vrsta tekmovalcev, ki že vrsto let vozijo na hitrostnih dirkah. Tako sem sklenil, da si za letošnjo sezono priskrbim pravo, boljšo opremo. Novo imam "aerodinamično" čelado, nov dres, nove "spojlerčke" okoli nog, daljše in širše smučke. Žal pa kljub temu na tekmah nisem postavil novega rekordnega časa, ki sem ga načrtoval, saj je bila hitrost na tekmah -zaradi pogojev na progi - precej nižja od lanske. Sneg je bil sicer hiter, vendar so se Francozi naredili "francoze" in ker so vedeli, da imajo oni v Les Arcu najhitrejšo progo na svetu in da ima Francoz najhitrejši čas na njej, so tekmo izpeljali tako, da na koncu ni bilo moč postaviti najhitrejšega časa. Jaz sem imel še to smolo, da me je na progi tudi malce "odprlo" in tako sem izgubil nekaj hitrosti. Vseeno sem bil na koncu sedmi. Zmagovalec je dosegel čas 231 kilometrov na uro, jaz pa sem peljal 229 kilometrov na uro. Treba pa je vedeti, da se končna hitrost izračuna iz merjene hitrosti na zadnjih sto metrih proge," pravi Aleš, ki je lani na tekmah dvakrat postavil še hitrejši čas: poleg najhitrejšega 240 kilometrov na uro, je namreč na eni od tekem peljal tudi 233 kilometrov na uro. Kot bi se peljal na vrečki Kljub temu da ga mnogi prijatelji sprašujejo, ali s hitrostmi prek dvesto kilometrov na uro Aleš Brezavšček ne izziva usode, pa je Aleš prepričan, da za svojo varnost dobro skrbi. "Mnogi mi pravijo, da pač nisem normalen, da se jim zdi tako hitro smučanje nekaj groznega. Sam pa dobro vem, da je v tem športu načeloma zelo malo padcev, če pa že so, se redko kdo resneje poškoduje. Posebej je to nemogoče sedaj, ko velja pravilo, da mora biti "kombinezion" nepropusten. Ko padeš v bistvu izgleda tako, kot da bi se usedel na polivinilasto vrečko in se spustil po snegu ... nič te ne "bremza". Če pa padeš pri smuku v običajnem dresu, te začne premetavati in poškodbe so zagotovo veliko hujše. V tem dresu pa padec zgolj podaljšaš z drsenjem in najbolj običajne poškodbe so precej hude opekline," razlaga Aleš, ki mu je hitrost res poseben užitek, čeprav zelo težko pripoveduje o občutkih, ko se na smučeh pelje prek 200 kilometrov na uro: "Najprej čutiš hrup in ropot smučk, ko gre čez 230 kilometrov na uro, pa se odpelješ v tišino. Takrat imaš res prav poseben občutek, kot da bi se odpeljal ne vem kam," pravi Aleš, ki v hitrostnem smučanju tekmuje zgolj za užitek, sicer pa imata z dekletom v Ljubljani trgovino s potapljaško opremo in velik del časa poleti preživi tudi med potapljanjem. Načrtov je še dosti Aleš je poleg tega, da rad hitro smuča in se potaplja tudi smučarski trener pri kranjskem klubu Triglav, lani pa se je prvič udeležil tudi tekme v vzdržlji-vostnem smučanju v Ameriki, kjer pa je po trinajstih urah zaradi bolečin v hrbtenici odstopil. "Odpeljati to tekmo in po 24 urah priti na cilj je še vedno načrt, ki sem si ga zastavil za letos, prav tako pa se že sedaj pripravljam za nove tekme v hitrostnem smučanju. Septembra bo namreč tekma v Čilu, kjer napovedujejo, da naj bi šle hitrosti prek 230 kilometrov na uro. Prav ta teren je primeren tudi za postavljanje novih svetovnih rekordov, vendar pa ga organizatorji želijo prej še dodobra preizkusiti," že dela nove načrte Aleš, ki je zelo hvaležen Gorenjskemu tisku in SKB banki, ki sta njegova glavna sponzorja, brez katerih bi se Poleg znanja in drznosti je za doseganje velikih hitrosti potrebna tudi dobra oprema: od čelade do dresa in smuči. težko udeleževal tekem po svetu in postavljal nove rekorde. Kajti prepričan je, da z 240 kilometri na uro še ni odpeljal svoje najhitrejše tekme. S tridesetimi leti je namreč tudi eden najmlajših hitrostnih smučarjev. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in arhiv Aleša Brezavščka Piše Ah med Pašič Islam in muslimani v Sloveniji vil Iz posebnega sklada se namenjajo sredstva za različne stvari, kot so pomoč revnim, osvoboditev sužnjev, plačilo dolgov tistih, ki so se zadolžili iz kakšnega pobožnega namena, financi-. ranje prostovoljcev v sveti vojni in popotnikov, gradnja verskih objektov itd. Iz tega sklada so bile ustanovljene različne ustanove, kot so sirotišnice in univerze. Vsakdo, kije telesno in duševno zdrav in ima minimalne dohodke, je dolžan dajati zekat.14 Znan je podatek, da so imeli celo ustanovo, ki je skrbela za potepuške mačke. Včasih se je zgodilo, da v določeni pokrajini ljudje niso imeli komu dati zekata, saj ni bilo revnih. To je bilo vil. stoletju. 2.5.5. Romanje v Meko Iti na hadž v Meko je vrhunec verskega prepričanja muslimana, obvezen pa je za tiste, ki imajo finance za takšno potovanje. Romanja so oproščeni duševno bolni, sužnji in ženske brez sorodnikov, ki bi jih spremljali. To romanje je v zadnjih desetih letih postalo dokaj množično, tako se v zadnjih letih zbere tudi do tri milijone vernikov iz vsega sveta. Največ vernikov je iz držav z največjim številom muslimanov. To so Indonezija, Pakistan in Egipt, čakalna doba v teh državah pa je lahko kar nekaj let. Cilj romanja je med drugim tudi Kaba, kamnita stavba (10xl2m, visoka 15m), tlakovana in oblečena v črn brokat, ki ga menjajo vsako leto. Na enem izmed vogalov se vidi "črni kamen". V majhni stavbi hranijo kamen, na katerega je stopil Ibrahim a.s. (Abraham), potem pa je tu še kupola, pod katero je izvir vode, imenovan Zem Zem. Drugače pa hadž obuja spomine na hadž, ki sta ga opravila Ibrahim a.s. in njegov sin Ismail a.s. (Izmael), ki sta tudi zgradila črno zgradbo v obliki kocke. Hadž (romanje) je izvrševanje verskega predpisa in vključuje tawaf (večkratni obhod Kabc), saj (tek med gričema Safo in Mervo), vukuf (molitev na planoti Are-fat v bližini Meke) in še druge verske obrede, ki jih je treba izvršiti v mesecu hadža. 2.6. Temelji vere (iman) Temelji vere so del temeljev islama. Poznamo šest temeljev vere. To so: - Amentu billahi - verovanje v Enega Boga, Stvarnika in Vladarja vseh svetov. - Ve melaiketihi - verovanje v meleke, duhovna in razumna bitja. - Ve kutubihi - verovanje v Božje knjige. - Ve resulihi - verovanje v Božje odposlance. - Vel-jevmil-ahiri - verovanje v Sodni dan. - Ve bil kaderi hajrihi ve šerrihi minel-lahi te'ala - verovanje v to, kar se dogaja, da se dogaja z Božjo voljo. 2.6.1. Verovanje v Enega Boga Verovanje v Enega Boga, Stvarnika in Vladarja vseh svetov je prvi temelj vere. Znotraj tega najdemo tri principe. Prvi pravi, daje samo Bog Stvarnik in Gospodar vsega. Drugi pravi, da je samo Bog vreden oboževanja in tretji trdi, da samo njemu pripadajo imena in atributi popolnosti. Vse, kar ne spada v ta koncept, ne more biti predmet oboževanja. Tu kot primer lahko navedemo nekatere ostale religije, ki dopuščajo verovanje v boga - človeka in obratno, svetnike, kipe, vraževerja, posredništvo med človekom in Bogom, svetost dolo- čenih živali itd. Musliman ne more biti vernik, dokler ne veruje v to, daje Edino Bog Gospodar vsega in da drugega boga ni. Edino Bog je popoln. Edinost Allaha je najbolje izražena v 112. poglavju, kjer v prevodu pomena piše: "Reci: On je Edini Bog. Allah, Večni, Vseobsežni. Ni rodil in ni bil rojen. In nihče Mu ni enak." 2.6.2. Verovanje v meleke (angele) Drugi temelj je verovanje v meleke (angele). To razumemo kot prepričanje,, da obstajajo duhovna, razumna bitja, ki jih je Bog ustvaril iz svetlobe. So popolnoma podrejeni Bogu, ne grešijo, nimajo strasti in opravljajo določene funkcije, ki jih je določil Bog. Njihovo število je neznano, mi pa poznamo samo nekatere izmed njih: Mikail, Isra-fil, Munkir, Nekir, Melek smrti, Kira-men, Katibin in Džebrail a.s. (Gabrijel), ki je zadolžen za objave. 2.6.3. Verovanje v Božje knjige Tretji temelj jc verovanje v Božje knjige. To so knjige, ki so bile objavljene določenim odposlancem. Nekatere so omenjene v Kur'anu: Tevrat (Stara zaveza), Indžil (Evangelij) in Zebur (Psalmi). Kur'an je objavljen Muham-medu a.s. in je poslan vsemu človeštvu, medtem ko so ostale knjige poslane samo določenim narodom. 2.6.4. Verovanje v Božje odposlance Verovanje v Božje odposlance je četrti temelj. Njihovo popolno število nam ni znano, v Kur'anu pa je omenjenih 25. Najbolj izbrani so Ibrahim a.s. (Abraham), Musa a.s. (Mojzes*), Nuh a.s. (Noe), Isaa a.s. (Jezus) in Muha-mmed a.s. (Mohamed). Na tem svetu je bila njihova primarna dolžnost, da so ljudi opozarjali na vero v Enega Boga, ki jih bo v zameno nagradil z Džennetom (rajem). 2.6.5. Verovanje v Sodni dan Verovanje v Sodni danje še ena skupna vez s krščanstvom. Muslimani ne vedo natanko, kdaj bo Sodni dan. Znano je samo to, da bo v petek ob sončnem zahodu. Znani so nam tudi nekateri predznaki Sodnega dne. To so številni potresi, pojav lažnih poslancev, pomanjkanje znanja, čas se bo odvijal zelo hitro, povečalo se bo število žensk in zmanjšalo število moških, vse več bo nasilja itd. Eden od predznakov bo tudi vrnitev Isaa a.s. na Zemljo. Ko se bo sonce zjutraj pojavilo na zahodu, bo to veliki predznak Sodnega dne. 2.6.5. Verovanje v usodo Šesti in zadnji temelj vere pa je verovanje v Božjo določitev vsega, kar se dogaja. (Se nadaljuje) Plače se popravljajo Večji izvoz, upadanja brezposelnosti, povečevanje investicij in plač so za gorenjsko gospodarstvo ugodni kazalci. Kranj - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Izpostava Kranj, je konec preteklega meseca izdala Informacijo o gospodarsko finančnih gibanjih v letu 2002 za Gorenjsko in po občinah, iz katere povzemamo nekaj najzanimivejših podatkov in informacij. V splošnem je mogoče ugotoviti, da so bila lani ta gibanja na Gorenjskem, v primerjavi z celotno državo pozitivna oz. v nekaterih delih nadpovprečna. Izvoz še narašča Da je Gorenjska med najbolj izvozno orientiranimi regijami, potrjujejo tudi podatki za lansko leto, ko je bil delež izvoza Gorenjske v Sloveniji 12-odstoten, delež uvoza pa med 8 in 9 odstotki. V primerjavi s letom poprej se je izvoz povečal za dobrih 10, uvoz pa za slabih 9 odstotkov, zato je bila pokritost uvoza z izvozom nekaj več kot 130 odstotkov. Kako Gorenjska pri izvozu prednjači, pove podatek, da znaša slovensko pokrivanje uvoza z izvozom le 95 odstotkov. Največ je izvozilo gospodarstvo občine Kranj, sledita pa občin Jesenice in Skorja Loka. Manj brezposelnih Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Kranj, je bilo konec leta 2002 na Gorenjskem 70.873 delovno aktivnih prebivalcev in 7.041 brezposelnih, kar je za slabih 8 odstotkov manj, kot pred letom. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako v decembru 2002 znašala 8,3 odstotka in se je zmanjšala v vseh upravnih enotah na Gorenjskem. Najbolj v radovljiški enoti, za 16 odstotkov in najmanj v tržiški, za slaba 2 odstotka. Da je na Gorenjskem brezposelnost manjša, kot povprečno v Sloveniji, pove podatek, da predstavlja 7,1 odstotka vseh nezaposlenih v Sloveniji. Lani je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 8.431 brezposelnih, med njimi 54 odstotkov žensk, 16 odstotkov iskalcev prev zaposlitve, 22 odstotkov mladih do 26 let in 41 odstotkov brezposelnih nad eno leto. Zaposlitev je našlo 4.820 oseb, iz evidenc Zavoda pa so črtali iz drugih razlogov kar 3.872 oseb. Največ investicij v predelovalni industriji Lani je investiralo 870 podjetij v skupni vrednosti 23 milijard tolarjev, kar je za 7 odstotkov več, kot leto poprej. Če je vrednost investicij po svoji stvarni vrednosti ostala približno enaka, letu 2001, pa seje število investitorjev zmanjšalo za 2,5-krat. Največ je bilo investiranega v predelovalni industriji, saj njen delež znaša nekaj nad 40 odstotkov vseh investicij, sledi jim trgovina s 17-odstotnim deležem, najbolj so investicije porasle v gostinstvu, kjer so se povečale za 2,4-krat. Zmanjšana pa so bila vlaganja na področju prometa, skladiščenja in zvez, v izobraževanju in zdravstvu. Največ investicij je bilo v občini Kranj, saj je kranjski delež skoraj polovičen (46 odstotkov), sledita pa občina Škofja Loka s 15 odstotki in občina Radovljica s 6 odstotki. Čiste plače so narasle Za Gorenjsko, ki je znana po skromnejših plačah, je razveseljiv podatek o tem, da so čiste plače v lanskem letu porasle za 12,7 odstotka, medtem koje bila rast čistih plač v Sloveniji le 10,5-odstotna. Takšna rast pa ne velja za povračila stroškov v zvezi z delom, za druge osebne prejemke, plačila po pogodbah o delu in avtorskih pravicah, pri katerih je bila rast 9-odstotna. Za 5 odstotkov pa so se zmanjšali izdatki za socialno varnost. Največ osebnih prejemkov je bilo izplačanih v občini Kranj, kjer je bila rast 11,5 odstotka, sledita občina Škofja Loka z 9,1-odstotno rastjo in Jesenice z 9,9 odstotka. Najvišjo rast so zabeležili v občini Naklo z 29,7 odstotka (po obsegu izplačil je občina Naklo prepričljivo četrta na Gorenjskem), občina Žirovnica pa je edina, kjer so se oseb- ni prejemki v letu 2002 zmanjšali in sicer za 4,4 odstotka. Nelikvidni so bili tudi izbrisani Število plačilno nesposobnih podjetij med leti 1994, ko jih je bilo 271 in letom 1999, ko jih je bilo 702 je neprestano naraščalo, nato pa se zmanjševalo, saj je bilo lani zabeleženih le še 170 takih pravnih oseb. Prav lani se je njihovo število več kot prepolovilo, pri čemer je potrebno omeniti, da so začeli veljati novo predpisi, po katerih gospodarske družbe, ki v celem letu ne opravijo nobenih izplačil izbrišejo, iz sodnega registra. Tako je na Gorenjskem število nelikvidnih podjetij od januarja lani, ko jih je bilo 312 julija padlo na 36 in nato raslo do decembra, ko jih je bilo že 102. Več kot polovica (56) jih ima po decembrskih podatkih neporavnane obveznosti do 90 dni v znesku skoraj 63 milijonov tolarjev, v povprečju lanskega leta pa je bilo nelikvidnih 170 podjetij z dolgom 1,1 milijarde tolarjev, ali 7,8 odstotka dolga v Sloveniji. Tudi pri nelikvidnosti prednjači občina Kranj, kjer 38 podjetij dolguje kar 53 odstotkov gorenjskih neporavnanih obveznosti, sledita občina Jesenice s 13 odstotki in občina Bohinj z 11 odstotki. Štefan Zargi Spomin bivšega direktorja Odgovor na članek: Gorenjski glas, 23. 5. 2003 V petek, dne 23. maja 2003, je bil v vašem cenjenem časopisu objavljen članek z naslovom "Lokainvest seje razdelil", v katerem so navedena nekatera dejstva, ki poskušajo deskreditirati zaposlene v Lokainvestu. Najprej bi omenili, da se Lokainvest nikoli ni razdelil in se verjetno tudi nikoli ne bo. Odhod direktorja in ustanovitev konkurenčne družbe Lokainženiring je lahko samo dobrodošla v tem prostoru. Dejstvo je, da si vsak posameznik išče svojo možnost za uveljavitev in odpiranje konkurenčnega podjetja za Lokainvest ne pomeni nobene nevarnosti. Prestop treh posameznikov na noben način ne spravlja v nevarnost obstoja podjetja Lokainvest. Preden napišemo nekaj več o okrepljenem podjetju Lokainvest, bi želeli spomniti, da je bivši direktor Lokainvesta, g. Srečo Barbič sporazumno prekinil delovno razmerje, ker v tem poslu ni več videl perspektive. Vsako razmišljanje, da je šlo za nesporazum z novim lastnikom, je tako milo rečeno iz trte izvito. Prav tako bi želeli g. Barbiča spomniti na dejstvo, da je sistem, po katerem sedaj negoduje, uporabil in uvedel prav on. Skakanje s projekta na projekt in delo za dumpinško provizijo je bil njegov način dela, s katerim je bivše podjetje spravil na rob eksistence. Lokainvest kljub njegovemu odhodu in odhodu dveh sodelavcev ostaja trdnejši kot kdaj koli. V času vodenja podjetja s strani g. Barbiča je bilo v Lokainvestu zaposlenih 24 ljudi, z njegovim odhodom in odhodom še dveh sodelavcev pa se je ekipa samo povečala, tako, da je danes v Lokainvestu zaposlenih še vedno 24 redno zaposlenih, poleg tega pa se je podjetju pridružilo še 11 zunanjih sodelavcev. Večina ljudi je ostala, tako da so dejansko vsa področja, ki zajemajo gradbeni, elektro in strojni nadzor, poleg tega pa še projektivo, zapolnjena z vsaj trije sodelavci, bodisi redno zaposlenimi ali pogodbenimi. Podjetje je pridobilo tri nove projektante urbaniste, stalnega izvedenca za finančno svetovanje, statika kot pomoč pri kontroli projektov, osebo na pripravi projektov in nekaj novih zunanjih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami, predvsem pa se usmerja v zaposlovanje mlajših kadrov, ki bodo v prihodnosti lahko uspešno zamenjali starejše kolege. Prav tako je usmeritev novega vodstva usmerjena k iskanju novih kadrov in v času, ko v nekaterih podjetjih omejujejo kadrovske štipendije, smo se odgovorni v Lokainvestu v septembru 2003 odločili za razpis novih štipendij, s katerimi bo dosežen namen pridobivanja novih kadrov v naslednjem obdobju. V času delovanja novega poslovodstva je bilo podpisanih kar nekaj dolgoletnih pogodb, vse pogodbe v fazi realizacije pa se bodo izvajale normalno in brez kakršnih koli težav do investitorjev. Za konec lahko rečemo le to: Kljub odhodu treh sodelavcev Lokainvest ni razdeljen, z novimi močmi postaja le še močnejši in bolj usmerjen v projektiranje, svetovalni inženiring in nadzor. Bivšemu direktorju g. Bar-biču pa lahko želimo čimveč realnih projektov. Uprava podjetja Lokainvest Direktor Andrej Majce EKOLOŠKO KURILNO OLJE ECO 0/t= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. SUZUKI Odar, d.o.o., (01) 58 10 127, www.suzuki-odar.si, prodaja@suzuki-odar.si & PE Ljubljana, (01) 58-10-130 1 PE Celje, (03) 42-54-361 i PE Maribor, (02) 320-80-16 SALON VOZIL - POOBLAŠČENI SERVIS AVTO KADIVEC Kadivec Janez s.p. | Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur tel.: 04/279 OOOO I SALON VOZIL - POOBLAŠČENI SERVIS IAVTOMEHANIKA Lušina Franc s.p. ' Gosteče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA [tel.: 04/502 2000_______! Sprejemamo naročila za geodetske storitve Pisarno: Ljubljana: Pot k sejmišču 30, tel./fax: 01 56 31 492, e-mail: geomer@siol.net Kranj: Slovenski trg 7, tel./fax: 04 20 12 901 Radovljica: Gorenjska cesta 24, tel./fax: 04 53 12 271 Škofja Loka: Mestni trg 27, tel./fax: 04 51 22 328 Bodo obrtniki krpali zdravstveno blagajno? Ljubljana - Upravni odbor Obrtne zbornice Slovenije je na seji v torek med drugim razpravljal tudi o predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zasebniki, ki opravljajo dejavnost - samozaposleni, med katere spadajo samostojni podjetniki, plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje sedaj od istih zavarovalnih osnov kot za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po predlaganih spremembah zakona pa ne bi bila več osnova za določitev prispevkov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ista, kot je za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ampak bi bila določena najnižja osnova za prispevke v višini 1,5 povprečne bruto plače v Sloveniji, kar bi pomenilo trikratno povišanje teh prispevkov več kot 20.tisočim obrtnikom. Prva kategorija zavezancev, ki sedaj plačuje 13.939 tolarjev, bi po tem predlogu plačevala 48.206 tolarjev. Takšno trikratno povečanje prispevkov je namenjeno hitremu polnjenju dokaj osiromašene zdravstvene blagajne, kar vodstvo zavoda za zdravstveno zavarovanje že dalj časa napoveduje. Upravni odbor OZS je odločno protestira proti takšnemu predlogu, s katerim se skušajo manjkajoča sredstva v zdravstveni blagajni pridobiti z enormnim povečanjem osnov in prelivanjem bremen na samostojne podjetnike. Vodstvo obrtne zbornice so pooblastili, da se sestane z generalnim direktorjem ZZZS Borutom MiklavČičem in skuša poiskati ustreznejše rešitve. Š.Ž. Ugodna in sveža ponudba sadja in zelenjave. Najceneje to soboto! PARADIŽNIK Vsako soboto v vsakem Htpermarketu podarimo košarico svežega sadja. Srečna obiskovalca prejšnjega ledna na Gorenjskem: Marko POLJANEC, Tržič in Gojislava TAJČMAN, Cerklje Hiperaktivna ponudba v petek, 30. in soboto, 31. maja. CELI PIŠČANEC Agromerkur, sveži, T kg KEKSI DOMAĆICA 350 g PANIRANI FILE OSLIČA Brumec-Ručigaj, 1 kg 599,00 SIT 455,00 SIT 999,00 SIT ŽIVILA HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič čez vikend Gorenjska okužena z ognjevko Ljubljana - V občini Škofja Loka je bila 23. maja 2003 ugotovljena okužba z hruševim ožigom ali ognjevko, ki jo povzroča bakterija Ervvinia amvlovora. To je zelo nevarna rastlinska bolezen, ki je uvrščena na poseben seznam rastlinskih škodljivih organizmov v Sloveniji in v Evropski uniji, za katere veljajo zelo strogi ukrepi eradikacije ob pojavu te bolezni. Bolezen okužuje sadne rastline, zlasti hruške, kutine, jablane ter celo vrsto okrasnih in gozdnih grmovnic, kot so glog, ognjeni trn in panešplja. Bolezen povzroča venenje in sušenje poganjkov, cvetov, vej in ob močni okužbi propad celega drevesa ali grma. Bolezen je zelo nevarna gostiteljskim rastlinam, ker se izredno hitro širi preko čebel, ptičev in drugih živali, s človekom, mehanično, po zraku z vetrom, dežjem ter za njo ni zdravila, kar pomeni, da je edini ukrep sekanje in sežiganje okuženih dreves. Ob izbruhu nastane velika gospodarska škoda v kmetijski pridelavi kot tudi škoda pri ohranjanju narave, saj je zaradi propada rastlin prizadeta biotska raznovrstnost in izgled krajine. Zaradi nevarnosti za zdravje rastlin in splošnega varstva pred rastlinskimi boleznimi, ki ogrožajo naravo in premoženje, je bila v Uradnem listu RS št. 48/03 objavljena Odločba direktorice Uprave za varstvo rastlin in semenarstvo o določitvi mej posebnega nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega oži ga. Za zagotavljanje enotnega in Občina Jesenice Titova 78 4270 Jesenice Strokovna komisija Datum: 28. 05. 03 Številka: 403-53/2003 Na podlagi Zakona o javnih financah (UL RS 79/99 in spr.), 3. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (UL RS 12/2003, v nadaljevanju Uredba), ter Sklepa o imenovanju strokovne komisije za izvedbo postopka javnega zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin v lasti Občine Jesenice, opr. št.: 403-53/2003 z dne 21.5.2003, izdaja predsednica strokovne komisije naslednji: POZIV K JAVNEMU ZBIRANJU PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V LASTI OBČINE JESENICE Občina Jesenice proda najugodnejšemu ponudniku: RAZPISNA DOKUMENTACIJA X. 1. pare. št.: 22/1, k.o. Jesenice 2. pare. št.: 22/2, k.o. Jesenice 3. pare. št.: 22/4, k.o. Jesenice Skupaj izmera 3.581 m2. Nepremičnine so naprodaj izključno kot celota. Cena za zemljišče - fundus - v lasti Občine Jesenice je 36.128.709,00 SIT. Cena se poveča za 18.740.849,00 SIT, za gradbene objekte v lasti gospodarske družbe Gradbinec d.d. Kranj v stečaju. RAZPISNA DOKUMENTACIJA XI. 1. pare. št.: 47/2 neplodno v izmeri 13 41 m2, k.o. Jesenice. Cena za nepremičnino je 12.409.614,00 SIT RAZPISNA DOKUMENTACIJA XII. 1.' pare. št.: 207/2, dve garaži v izmeri 38 m2, k.o. Jesenice. Cena za vsako posamezno garažo je 1.160.000 SIT. 2. Rok za predložitev pisnih ponudb za vse ponujene nepremičnine je sreda, 11. junij 2003, do 16.00 ure. 3. Ponudniki naj predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE", z navedbo zaporedne številke razpisne dokumentacije, na vložišče Občine Jesenice ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov in telefon, ter e-mail pošiljatelja. 4. Ob predložitvi ponudbe so dolžni ponudniki položiti varščino, kot garancijo za resnost ponudbe. Varščina znaša 10% od okvirne vrednosti nepremičnin, za katere kandidira ponudnik. 5. Varščino so dolžni ponudniki virmansko vplačati na: - podračun EZR Občine Jesenice, 01241-0100007593, sklic: 18475400 - 722100 2 (razpisna dokumentacija X. in XI.), -oziroma na podračun EZR Občine Jesenice, 01241-0100007593, sklic: 18475400 - 720099 4 (razpisna dokumentacija XII.) pod naslovom -plačilo varščine za resnost ponudbe, javno zbiranje ponudb opr. št.: 403-53/2003. Varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo brez obresti vrnjena v 8 dneh po izdaji sklepa o izbiri najboljšega ponudnika. 6. Vse nepremičnine se prodajajo po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Ogled vseh ponujenih nepremičnin bo organiziran v petek, dne 6. junija 2003, ob 10.00 uri. Zainteresirani ponudniki naj se zglasijo tega dne ob 9.45 uri na Občini Jesenice, Kabinet župana. 7. Dokazila, ki jih mora vsebovati ponudba, specifični podatki o zemljiščih, ki so predmet javnega zbiranja ponudb, ter posebni pogoji in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila za izbiro, so razvidni iz posamezne razpisne dokumentacije. Posamezno razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo proti plačilu 5.000,00 SIT, in sicer na Občini Jesenice, v Kabinetu župana, vsak delovni dan, od vključno ponedeljka, 2. junija 2003, od 8. ure dalje. Na istem naslovu lahko dobijo interesenti tudi dodatne informacije v zvezi z razpisom. Plačilo za razpisno dokumentacijo je potrebno virmansko nakazati na zgoraj navedeni transakcijski račun, s pripisom - plačilo za razpisno dokumentacijo, javni razpis opr.št.: 403-53/2002. Kopija virmanskega naloga se predloži ob dvigu razpisne dokumentacije. 8. Občina Jesenice si pridržuje pravico, da v postopku javnega razpisa ne izbere nobene izmed prispelih ponudb, oziroma, da začeti postopek kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi. OBČINA JESENICE Predsednica strokovne komisije Staša Janša - Čelik, univ. dipl. ing. usklajenega izvajanja ukrepov v skladu z navedeno odločbo, so bila izdana tudi podrobnejša navodila za izvajanje fitosani-tarnih ukrepov, zlasti higienskih in sanacijskih ukrepov, ki jih morajo pri svojem delu upoštevati izvajalci službe za varstvo rastlin v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Zavod za gozdove Slovenije in druge pooblaščene strokovne institucije). Imetniki rastlin, pri katerih je bila ugotovljena okužba, morajo takoj poskrbeti za uničenje teh rastlin v skladu z izdanimi navodili. Trenutno teče široka akcija na območju občine Škofja Loka za ugotovitev obsega okužbe in izvedbo hitrih ukrepov za prepre- čitev nadaljnjega širjenja. Za izvajanje operativnega dela na terenu je bil oblikovan krizni štab, določeni koordinatorji za posamezne naloge in sprotno obveščanje Uprave za varstvo rastlin in semenarstvo o poteku nadzora in stanju na terenu. Pri izvedbi ukrepov aktivno sodeluje in pomaga tudi občina Škofja Loka preko pooblaščenih lokalnih javnih služb. Izbruh v Škofji Loki in okolici je prvi izbruh ognjevke v Sloveniji. Celotna fitosanitarna služba se trudi izbruh čim hitreje omejiti in bolezen zatreti. Zato prosimo tudi vse imetnike rastlin, da pri zatiranju sodelujejo in o vsakem novem sumu na pojav bolezni izven Škofje Loke obvestijo uradno službo. Telefonska številka za obvestila je 01/ 478-9149 ali mobilni telefon 041354-405 ali e-pošta: uvrs.mkgp@gov.si. Sproščena trgovina s kmetijskimi pridelki Med nedavnim obiskom v Bruslju je slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But podpisal sporazum o sprostitvi trgovine. Radgonski sejem bo avgusta Gornja Radgona - Letošnji 41. kmetijski in živilski sejem v Gornji Radgoni bo med 23. in 30. avgustom. Tudi letos bo sejem osrednja strokovna predstavitev kmetijstva in živilske predelovalne industrije v Sloveniji in ena največjih tovrstnih prireditev v Evropi. Posebnosti sejma bodo predstavitev odnosa med geografskim poreklom blaga in blagovnimi znamkami, razstave kmetijstva in živilske industrije Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Italije, velika razstava živali in novost, predstavitev sadjarstva. Sejem bo vrhunski poslovni, strokovni, družabni in etnografski dogodek. J.K. Tekmovanje v Poljanah odpovedano Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba iz Škofje Loke je sporočila, da je letošnja regijska prireditev Tekmovanje koscev in grabljic ter plezanje na mlaj v nedeljo, 8. junija, odpovedano. Tekmovanje je potekalo skoraj 30 let inje postalo tradicionalno. Letos je bilo premalo prijav. Inž. Vanja Bajd - Frelih iz kmetijske svetovalne službe je pojasnila, da bodo tekmovanje znova organizirali, če bo zanj dovolj zanimanja. J.K. Ljubljana - V Bruslju potekajo intenzivna pogajanja o reformi kmetijske politike Evropske unije, ki jih je vodil kmetijski minister Grčije Jorgos Dris, ker je Grčija predsedujoča Evropske unije. V pogajanjih sta imela glavno besedo evropski komisar za kmetijstvo Avstrijec Franz Fischler in francoski minister za kmetijstvo Herve Gavmard, ki zastopa svoje države, Španije in držav, ki prejemajo iz Bruslja največje subvencije za kmetijstvo. Francija je predlanskim prejela za svoje kmetijstvo 22 odstotkov kmetijskega dela proračuna Evropske unije ali 9,6 milijarde evrov. Dosedanji pogovori kažejo, da bodo v Bruslju dosegli soglasje. V pogajanjih sodeluje prvič tudi deset novih članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Nova kmetijska politika bo v veliki meri zadevala tudi njih. Vse kaže, da neposredna plačila ne bodo več odvisna samo od proizvodnje in bodo manjša za 4 odstotke. Več naj bi namenili za razvoj podeželja. Slovenija je načeloma takim spremembam naklonjena, opozarja pa na nekatere težave, ki bi ji lahko škodovale. Tak je na primer predlog, da neposrednih plačil ne bi dobivale več kmetije, ki sedaj dobivajo pod 5000 evrov pomoči. To mejo bi morali zvišati na 8000 evrov. Med obiskom v Bruslju je slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpisal protokol k pridružitvenemu spo- razumu o nadaljnji liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi. Od 1. julija naprej bo 90 odstotkov našega izvoza kmetijskih izdelkov v države članice Evropske unije popolnoma sproščenega in 75 odstotkov uvoza iz teh držav v Slovenijo. Slovenija je dobila večje kvote za proizvode, ki jih tradicionalno prodaja v države članice Evropske unije, še posebej za perutnino, zelenjavo in goveje meso. Izvažali bomo lahko tudi panceto in med. Države unije bodo imele posebne ugodnosti pri izvozu ovčjega mesa, pšenice, ječmena, koruze, rži in ovsa v Slovenijo. Prvega julija bo sproščena trgovina tudi za predelane kmetijske proizvode kot so vse vrste piva, žgane pijače, čokolade, jajčne testenine in slaščičarski izdelki. Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je med nedavnim obiskom v Sloveniji posebej opozoril na naloge, ki jih mora Slovenija še rešiti . Napredovati moramo na področju veterine in bolje izkoristiti denar, ki ga daje unija iz predpristop-nega programa Sapard. Izkoriščanje je treba bistveno izboljšati, posebej pri naložbah v kmetijska gospodarstva. Evropska komisija je doslej za leti 2002 in 2003 izplačala le 2,2 milijona evrov od skupno predvidenih 25,6 milijona evrov. Verjetno je tudi.zato dejal, daje slovenske kmete treba seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja Evropska unija. Jože Košnjek Odkrivanje skrivnosti pokljuških gozdov Triglavski narodni park in Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Bled, ki sta pristojna za upravljanje prostora na Pokljuki, se že vrsto let zavzemata za ureditev dejavnosti na tej planoti. Pokljuka - Odprtja nove parkovne in gozdarske učne poti na Pokljuki so se med drugimi v torek udeležili predstavniki obeh omenjenih zavodov, predstavniki partnerskega parka iz Nemčije in župan občine Bled Jože Antonič. Direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak in vodja OE ZGS Bled Andrej Avsenek sta bila vesela, da sta zavoda našla skupni jezik in začela na Pokljuki z uresničevanjem skupnih idej ter planoti tako dodajata nove vsebine. Učna pot je dolga sedem in pol kilometrov, povezuje gozdove, planine, nas vodi po nekaterih zgodovinskih znamenitostih. Za celotno pot s postanki pri informacijskih točkah potrebujemo dve, tri ure. Osrednja informativna točka učne poti je Mrzli studenec, poudarjena pa je bolj doživljajska nota poti in obiskovalca ne obremenjujejo toliko z infrastrukturo, je še poudaril Martin Šolar, vodja naravovarstvene nadzorne službe in službe za načrtovanje, urejanje in razvoj parka pri Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuški poti se obiskovalec sreča z različnimi pojavi Pokljuškega gozda. Naravno pomlajevanje je eden takih pojavov - že kar fenomen. Večje ujme so redni spremljevalci pri gospodarjenju s pokljuškimi gozdovi. Delež posekanega lesa zaradi naravnih katastrof (vetrolomi, snegolo-mi) v daljšem obdobju predstavlja okoli 40 odstotkov celotnega poseka. Večje nepomlajene površine je potrebno obnoviti s sajenjem in zato je naravno pomlajevanje še kako dobrodošlo. Z naletom semen dobimo po najcenejši poti naravno izbiro dreves za prihodnji sestoj. Jeseni bo na Pokljuki, na barju Go-reljek, odprtje še ene učne poti, kjer se bodo ljudje lahko seznanili z visokimi šotnimi barji. Ostanki šotnih barij so se v sto- Teden gozdov je namenjen ozaveščanju in širjenju poljudnega znanja o gozdovih in gozdarstvu, saj le redki posamezniki razmišljajo da je gozd ravno tako živ. Pomen gozda za vodo Ljubljana - Osrednja slovenska prireditev v tednu gozdov je bila v sredo pred Postojnsko jamo v Postojni. Organiziral jo je Zavod za gozdove Slovenije. Ob tej priložnosti so odprli razstavo o povezanosti gozda in vode in razstavi likovnih del učencev osnovnih šol na to temo. Gozd in voda sta naravni dar, s katerim se lahko pohvalimo Slovenci. Tega se premalo zavedamo. Šele sušna obdobja, ko nam začne zmanjkovati vode, nas sili k razmišljanju, da vode lahko tudi zmanjka in da je ni v neomejenih količinah. Povezanost gozda in vode je poudarjena tudi v zakonu o gozdovih. Na pomen gozda za vodo so slovenski gozdarji prvič resneje in javno opozorili na Študijskih dnevih v Poljčah leta 1994. Leta 2001 pa so bili izdelani območni gozdno gospodarski načrti, katerih del je tudi karta hidrološke funkcije gozdov. V tem pogledu je Slovenija edinstven primer v Evropi. J.K. letjih gospodarjenja z gozdovi, kmetijsko zemljo in bohotenja turizma ohranili tudi v Triglavskem narodnem parku. Planota Pokljuka skriva več predelov, kjer rastejo šotni mahovi, značilna rastlina šotnih barij. Največja so Šijec, Blejsko barje, Gorel jek in Mlake pod Javoro-vim vrhom, poleg njih pa obstaja še vsaj ducat manjših. Nekatera so dobro ohranjena, nekaterim grozi skorajšnje uničenje. Pokljuški gozd pretežno sestavlja smreka Pokljuka je največja med planotami Julijskih Alp in leži v Triglavskem narodnem parku. Dolga je okoli dvajset kilometrov in skoraj toliko široka. Porasla je z gozdom, prepletena z vzpetinami, osamljenimi hribi ter ogromnimi kotanjami. Njeno matično podlago sestavljata predvsem apnenec in dolomit, tla so plitve rendzine. Pokljuko je v veliki meri izoblikovalo za-krasevanje, čeprav na prvi pogled pokrajina ni kraška, se pa njen kraški značaj kaže v pomanjkanju vode. Poraščajo jo predalpsko jelovo bukovi gozdovi (41 odstotkov), alpski smrekov gozd (29 odstotkov), subalpski smrekov gozd (25 odstotkov), ostalo pa bukovje. Glavna drevesna vrsta je smreka, ki v lesni zalogi predstavlja 97 odstotkov vse lesne mase, ostalo so jelka, macesen, bukev, javor in jerebika. Današnja stanja gozdov so posledica preteklega gospodarjenja. Nekoč mešani gozdovi smreke, jelke in bukve so bili zaradi rudarjenja in oglarjenja opustošeni. Alenka Brun, foto: Tina Doki GLOSA Svete krave V TV oddaji Tarča smo tokrat zelo nazorno videli, koliko in kaj nas stane država s svojimi državnimi uslužbenci, njihovim voznim parkom, mobiteli in tako dalje. 33 tisoč komadov državnih uradnikov naj bi bilo - po ministrovih besedah - primerjalno z aktivnim prebivalstvom precej manj kot v razvitih državah. A to naj nam bo v tolažbo, ali kaj? Da bo ta številka kljub občasnim zamrznitvam zaposlovanja v državni upravi kdaj kaj pomembno padla, je živa iluzija. Treba je brati Murphvjeve zakone, Petrovo načelo, Parkin-sov zakon ... Vsako mesto v kadrovski piramidi sčasoma zasede človek, ki je za to mesto nespo- soben. Uradnik je kasta, ki producira manj sposobne od sebe in to razmnoževanje je hujše kot pri podganah v podzemnih železnicah - ni ga ne konca in ne kraja. Ko uradnik doseže stopnjo svoje nesposobnosti, se raz-poči in razpade v številne nesposobni če, ki se zapodijo po novih pisarnah in če teh ni, si jih že izmislijo. Da ne govorimo o naravi dela: če obstaja najmanjša možnost zavlačevanja odločitve, jo bo sposobna birokracija vedno našla. Pri njih gram imidža velja prav toliko kot kilogram resnične sposobnosti. Petrov teorem pravi: nesposobnost + nesposobnost = nesposobnost. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 f9 ALEMARSs.p.,252,10 SIT/min Oven (21. 3- 21. 4.) Vaše čustveno življenje se bo začelo počasi umirjati. Preteklost boste končno pustili na miru in se končno ne boste več obremenjevali s spomini. Svobodno boste zadihali in zakorakali po svobodni poti. Finančno stanje se vam bo rahlo izboljšalo, a še nekaj časa boste previdni. Bik (22. 4.-20. 5.) fT^iT Nov poslovni začetek vam bo dal veliko energije, tako da • boste lahko tudi stare ničkolikokrat preložene zadeve spravili, na svoje mesto. V naslednjih dneh končno pride do vas sporočilo, ki ga že nekaj časa pričakujete. Vsebina vam bo dala veliko misliti. Dvojčka (21. 5.-21.6.) Strah in negotovost boste občutili zaradi prihajajočih sprememb, ki vam jih prinaša prihodnost. Tehtali boste in skušali ugotoviti, na kateri strani je večje tveganje. S tem seveda ne boste nič pridobili. So stvari, ki jih lahko naredite le vi sami. Rak (22. 6.-22. 7.) Prijetna družba vas bo spravila v dobro voljo, ki vam jo zadnje čase kar primanjkuje. Vsaj za nekaj časa boste pozabili na skrbi, ki vas tarejo. Dobili boste nov pogled na situacijo in marsikaj se bo rešilo samo po sebi. Lev (23. 7.-23. 8.) Pred vami je obdobje poslovnih potez in prelomnic. Res da povsod ne boste mogli vplivati, a vseeno ne boste ostali brez besed. Skrajni čas je že, da se vam kolo sreče zavrti v vašo korist. Zagrabite priložnost. * Devica (24. 8. - 23. 9) Svoje skrite želje si boste začeli sami uresničevati in ne boste več čakali na druge, ki vas vedno znova razočarajo. Če boste odklonili neko povabilo, bo zamera prevelika, da bi vam jo lahko odmerili. Torek bo vaš dober dan. Tehtnica (24. 9. - 23. 10.) Če boste premišljevali o večjem nakupu, je bolje če malo počakate, saj se vam kasneje odpirajo precej boljše možnosti. Obremenjevali se boste z malenkostmi in sami se bi naredili kar nekaj slabe volje. Škorpijon (24. 10.-22. 11.) Novice o denarju vas bodo prijetno presenetile. Pričakovanje dopusta in oddiha vam bo dalo veliko nove energije, tako da boste v teh dneh veliko naredili. V domačem krogu bodite pazljivi in se rajši ugriznite v jezik. Strelec (23. 11.-21. 12.) Skrajni čas je že, da se bolj posvetite ljubezni oz. svoji ljubljeni osebi. Ni dovolj, da samo premišljujete in sami pri sebi delate zaključke, saj sta za to potrebna dva. Neka določena družba vas bo spravila ob živce, vendar se ne boste mogli izogniti. Kozorog (22. 12.-20. 1.) Začeli se boste zavedati, da ste potrebni sprostitve. Še pravi čas boste odvrgli nepomembna in v glavnem tuja bremena ter si privoščili pošten oddih. Koga boste vzeli s samo, bo odvisno samo od vas, pa še to boste dvakrat premislili. Vodnar (21. 1. -19. 2.) Zaradi posledice ljubosumja se bo nekdo na vas jezil, a se bo s pravimi besedami vse dalo urediti tako, da bo volk sit in koza cela. Svoj prosti čas raje izkoristite za sprostitev v glasbi ali naravi, ne pa da se še takrat obremenjujete. Ribi (20. 2.-20. 3.) Ne bo vam škodovalo, če boste najprej sami sebi ustregli in šele nato drugim. Zaradi tega gre mimo vas veliko priložnosti, ki se morda ne povrnejo več. Pri denarju se boste vrteli v začaranem krogu. Najbolj smešni so uradi, ki jih je kot listja in trave. Če imam strankarskega prijatelja, si pa izmislim urad. Kaj delajo po teh uradih, ve samo ciganka, ki bo našlogala, da nič ne delajo. Nikoli me ne moreš tako malo plačati kot malo delam. Vrtijo nekakšne analize, recimo urad o enakih možnostih obeh spolov, zunaj pa moški na živo pretepajo ženske. Oni o enakopravnosti, ženskih kvotah, mednarodnih deklaracijah o diskriminaciji, zunaj na ulici pa možje s pestmi nad otroke in ženske. Se celo poslanci niso nobene izjeme, saj vemo, daje zadnjič naš jezno riti ati poslanec naklofal svojo hčer, ki jo je našel s kozarcem in cigareto. Nevladne organizacije pa nanj in od njega seje distancirala celo lastna stranka ... Lepo. Poslanec je izjema situiranca, ki se gre fizično nasilje v družini, drugače je v premožnih družinah tako nasilje bolj psihično in prefinjeno. Večinoma pa nasilje v družini porajajo predvsem ekonomski konflikti in socialne razmere. Tudi za mamila je kristalno jasno, da množično mumijo mladino, ki nima ne zaposlitve in ne perspektive. Da bo birokracije še pomembno več, nam obeta tudi prihajajoča Evropska unija. Nora je na birokrate. Noro jih zaposluje. Noro si izmišlja nove predpise. Noro birokratski so, ko se v kaj zapičijo. Noro služijo, tisti, pri vrhu. Oni bolj spodaj delajo od jutra do večera, da pridejo na kakšnih tri do pet tisoč evrov. Tudi nam nudijo službe in številni bodo odšli. Zanje, za nižje uslužbence, ne bo nič bleščeče, kajti videli ne bodo belega dne. Če si birokrat, je še najbolje, če si birokrat doma. Tu greš mirne duše ob desetih na malico in te tri ure ni. Napišeš listek: Sem na malici. Popoldne oh trinajsti uri, ko te še vedno ni, pa pride mimo šaljivec in nakraca na listek o malici: "Madona si lačna, ko te že tri ure ni..." Nazoren primer birokratske hiperprodukcije so občine. Prvi župani so v en glas zagotavljali, da bodo na vsakih tisoč prebivalcev zaposlili le enega občinskega uslužbenca. Revčki naivni. A res nikoli niso brali Murp-hyja: z birokracijo ne zmagaš, vedno bodo povečevali število podrejenih. Zdaj jih imaš po občinah malo morje in vsi so tako salamensko pomembni, da te postane že strah, če jih ne bi bilo. V tem je tudi štos zadeve: birokrat te mimogrede prepriča, da se moraš do njega in njegove večne službe obnašati kot do indijske svete krave. Darinka Sedej Nevena Jeremić iz Portoroža. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TAČKE Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 23. do 30. maja 1903 Turistična sezona na Gorenjskem Se je Že začela Bled, 29. maj 1903 - Kakor izgleda, se je letošnja turistična sezona z majem že resno začela, saj so ob koncih tedna vsi gorenjski turistični kraji lepo zasedeni. Obeta pa se nam še boljši obisk, saj bo zlasti prihajajoče binkoštne praznike marsikdo prebil na svežem gorskem zraku. Poleg domačinov pa se pričakuje tudi prihod tujcev na Gorenjsko, saj se jih je predvsem na Bledu, že veliko zanimalo za najem stanovanj ali sob. Nasploh pa na Bledu v zadnjih letih hiše s stanovanji in sobami za tujce rastejo kot gobe po dežju. Blejci pa z vsakim letom lepše skrbijo za okolico in ugled svojega kraja. Zelo pa se v turističnem smislu na Gorenjskem razvijajo tudi Medvode, predvsem po zaslugi podjetnega g. Frana Jarca, ki je zgradil že več stanovanj za turiste. Poleg tega je z lastnimi sredstvi uredil kopališče na Sori in označil več izletniških poti v okolici kraja. "Lepo" vzgojen župan Cerklje, 24. maj 1903 - Minulo nedeljo se je v Cerkljah vršila seja tamkajšnjega občinskega odbora. Na seji je občinski svetovalec opozarjal župana na nekatere nepravilnosti, ki so se zgodile v času njegovega županovanja. Župan pa nikakor ni želel slišati kritik na svoj račun in je svetovalcu zagrozil z besedami: "Najboljše bi bilo, ko bi midva enkrat sama vkupej prišla, da bi ti s klanfo puščal kri na glavi'1 - to je bilo vse, kar je imel povedati o svojih napakah. Večina občinskih odbornikov je bila nad takim ravnanjem župana upravičeno ogorčena in je zapustila sejo, ki je bila s tem tudi končana. Vrli župan pa se bo zaradi svojih groženj moral zagovarjati na sodišču, kajti odborniki so že napovedali tožbo proti njemu. Pravijo tudi, da bi sedaj lahko prišla na dan resnica, kdo je pred kratkim napadel in hudo obklal g. Sipica, ki je javno govoril proti županu Cerkelj, saj je povsem možno, da je ravno on naročil napad nanj. Svet pred sto leti Obdavčenje telesne teže na Švedskem Avtonomna oblast nekega mesta na jugu Švedske je sklenila uvesti nov davek, ki se bo odmeril glede na telesno težo obdavčen-ca. Davek so utemeljili s tem, da pomeni prevelika telesna teža z naravnimi zahtevami današnje dobe nezdružljivo razkošnost v splošnem življenju. Za normalno težo so določili 60 kilogramov, ker so raziskave pokazale, da toliko tehta povprečni švedski delavec. Kdor preseže to težo, s tem pokaže, da njegov gospodarski položaj presega življenjske razmere delavca in zato mora prevzeti tudi višje obdavčenje. Po tem novem odloku se obdavčenci delijo v tri razrede, v prvem so tisti, ki tehtajo med 60 in 90 kilogrami in davek za njih bo znašal 10 kron. V naslednjem razredu tehtajo med 90 in 120 kilogrami, njihov davek pa bo 20 kron. Kdor pa bi si drznil prekoračiti telesno težo čez 120 kilogramov, pa bo padel v poseben razred, ki bo obdavčen za vsakih 10 kilogramov nad povprečjem skar 20 kronami. Mestna oblast je tudi določila, da morajo meščani prostovoljno sporočiti svojo težo davčnemu uradu, za kogar pa bodo uradniki sumili, da se je zlagal, pa ga ima davčna oblast pravico stehtati brez obleke na sebi. Starček v ženski obleki Freinvvald - V predmestju Freinvvalda živi 82-letni starček, ki že skoraj vse svoje življenje nosi le ženske obleke. Že kot mladenič si je tako težko poškodoval desno nogo, da so mu jo morali zdravniki odrezati. Ko se je pozdravil, pa se je svoje pohabljenosti tako sramoval, da nikakor ni hotel iti med ljudi, z leseno nogo. Po nekaj letih je odkril, da ženska obleka skoraj povsem zakrije njegovo umetno nogo in zato seje začel oblačiti v ženske obleke in živeti povsem običajno življenje. Starček tako sedaj že več kot sedemdeset let nosi le ženske obleke. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (maj 1903) Ana Bešter Razstava psov vseh pasem V nedeljo, 1. junija, bo na vadišču KD Fido Hruška tradicionalna, že 4. državna razstava psov vseh pasem z rekordnim številom prijavljenih psov. Sodnikom iz Hrvaške, BiH in Slovenije se bo tako na ogled postavilo kar 329 psov, ki bodo predstavljali kar 119 različnih pasem. Razstavljavci bodo prišli iz Francije, Italije, Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Najštevilnejše pasme na razstavi bodo nemške doge, škotski ovčarji in zlati prinašalci, dobermani, rotvveilerji, zahodno-višavski terierji in shih tzuji. Poleg njih pa bodo predstavljene nekatere pasme, ki so redkost tudi na največjih razstavah oziroma bodo celo prvič razstavljene v Sloveniji. Mednje spadajo resasti ibiški hrt, belo rdeči irski seter, veliki rjavi pudelj, dretenski ptičar, cao de filla de sao miguel in parsson russel terier. Kot ponavadi bodo tudi tokrat lastniki svoje pse na razstavo pripeljali od 7. do 9.30 ure, potem bo sledila otvoritev razstave, od 10. pa tja do 15. ure bodo sodniki s svojimi strogimi merili ocenjevali pse, potem pa bo sledilo še tekmovanje Best in Shovv, kjer bodo izbrali najlepšega psa razstave. Glede na to, da bo na razstavi sodelovalo več kot 300 psov, je tudi skupin, v katerih psi tekmujejo, kar veliko. Tako bodo podelili nagrade najlepšemu predstavniku mladičev, najlepšemu predstavniku najmlajših, prvaku razreda mladih, prvaku razreda veteranov, najlepšemu paru, najlepši vzrejni skupini, prvaku pasme - BOB, prvaku skupine FCI, podelili bodo naziv CAC ter Best in Shovv in razglasili zmagovalca v kategoriji otrok in pes. Razstava bo posebna tudi zaradi nagrad. Tradicionalne pokale, ki jih podelijo na vsaki razstavi, bodo zamenjale čokolade, ki so jih za sponzorja Eukanuba izdelali v Go renjki Lesce. Zmagovalec razstave bo tako dobil 7 kg težko čokolado velikanko s celimi lešniki. Prireditev pa se bo zaključila približno ob 16. uri. Vstopnina bo znašala 500 SIT, za otroke do petnajstega leta, pa je ogled razstave celo brezplačen. Vabljeni! Foto: Vili Zener TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA! Gorazd Šinik Gorenjski flominator% "Nominator" - latinsko nomi-nare, izpeljano iz besede "no-men" - ime, pomeni imenovati nekoga, povedati ime koga in imenovati kaj (iz novega velikega slovarja tujk). Ja! In s pomočjo direktorice in urednika se trudim dobro imenovati koga in stvar, ni pa nikogar. No, obisk je slab. Če bi na otvoritvi razstave Franceta Slane "odstavili" vse iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in še od kod, bi ostalo bore malo "domorodcev". Škoda! Tudi našega župana ni bilo. Čeprav je na vabilu v galerijo vabil prav France Slana kaj. Predvsem na podlagi vabil in dobre zgodbice, ki jo vedno sestavijo zanimivi ljudje. In če nisem povabljen, ne grem. Tokrat me niso povabili iz Mestne občine Kranj, temveč me je povabil kar ustno sam umetnik France Slana. Velik človek. Velik! Imam srečo, da ga poznam. Slikarja, grafika s toliko idej, da mu jih gre zavidati. Kot bi imel šestindvajset let in ne bi bil šestindvajset letnik. O slikarstvu in kritiki ne gre govoriti. Pojdite si ogledat razstavo v Pavšlarjevo hišo, galerijo Prešernovih nagrajencev in ob najboljši možni razsvetljavi vas bo energija razstavljenih slik in risb enostavno obsedla, obdala. Enostavno pa ne morem razumeti Kranjčanov, kaj šele Gorenjcev. Tarnamo, jamramo, kako, da se nič ne dogaja in da nič ni, potem ko se zgodi velika VRTIMO GLOBUS on. Škoda zanj! Francetu Slani tako in tako ni mar. V Pavšlerjevi hiši, ki z zanimivo arhitekturo dobesedno vabi v svoj atrij, smo na otvoritvi sliša- Iztok Zupan in Ned Rotenberg Bor, Rok, France in Ana Slana li še enega umetnika. Saksofonista, glasbenika na pihalih, Neda Rotenberga. Izjemno doživetje je bilo slišati, v sicer precej odmevajočem atriju, nekajminutni solistični "odklop" na saksu. Bravo! Vidno uživaški je bil tudi France Slana, ki že od mladosti posluša predvsem jazz in swing. Neda Rotenberga je v Kranj pripeljal Iztok Zupan, glasbeni zanesenjak, "jazz feak", ljubitelj fotografije in še in še. Iztok Zupan, včasih gaje bilo moč slišati pod "Zup", pripada zlati generaciji kranjske košarke. Ko smo na Prešernovi šoli gledali Triglav in Petra Brumna. Tega ni več. V Kranju tudi ni več jazza, čeprav je bil prav Kranj nekaj let nazaj skoraj središče dobre glasbene scene v Sloveniji. Ni več KLG-ja, kluba ljubiteljev glasbe. Tudi dobrega "dance floora", plesišča, diskoteke ni. In potem deremo v Izolo, Ljubljano, Italijo. Jamram? Skoraj. Še sploh,* ko slišim, da gre kranjskim "muzealcem" galerija Prešernovih nagrajencev v nos. Ja. Vam gre res? Iztok Zupan pa je s svojimi prijatelji in navdušenci nad do- Turčija prvič zmagovalka Eurosonga Na izboru za evroviz-ijsko popevko v latvijski prestolnici Rigi je v soboto med 26 državami zmagala Turčija s pesmijo Everyway I Can, ki jo je izvedla Sertab Erener. Na drugo mesto se je uvrstila Belgija, na tretje mesto pa kontroverzni ruski duet t.A.Tu. Finale za najboljšo pesem Evrovizije je potekalo v dvorani Sconto, ki je eno večjih prizorišč, kjer prirejajo zabavne prireditve in razstave. Meri več kot 800 kvadratnih metrov in sprejme šest tisoč obiskovalcev. Presrečna Turkinja je takoj po zmagi ljubitelje glasbe povabila v Istanbul, kjer bo potekal Eu-rosong 2004, ter na vprašanje, kako bo zmaga vplivala na približevanje Turčije k Evropski uniji odgovorila, daje politika ne zanima. Oprah se noče upokojiti Voditeljica priljubljene' ameriške pogovorne oddaje Oprah Winfrey je podpisala pogodbo, s katero je podaljšala predvajanje showa za dve leti, tako bo njena oddaja sestavni del televizijskega programa Bfe '^Hl vse do leta 2008 • "Op/ah JhHHH Winfrey Shovv", najus- I ~~~i^^^^~'"r"" pešnejši in najbolj gledan talk-show v zgodovini svetovne televizije, predvaja kar 211 ameriških televizijskih postajah in 105 držav po svetu. Tudi letos je temnopolta voditeljica prejela naziv najbolj priljubljene ameriške televizijske zvezde, kot pravi sama, pa jo tovrstno delo navdihuje in ji daje dober občutek, da lahko svet spremeni na bolje. Najlepša ameriška plaža Dr. Stephen Leatherman, znanstvenik z univerze na Floridi, ki raziskuje obalno biologijo, je pred pričetkom poletne turistične sezone objavil seznam desetih najlepših ameriških plaž. Na prvo mesto se je uvstila havajska "Kaanapali Beach", 3 milje dolga plaža na sončni strani otoka Maui, ki so okolje-varstvenik hvali zaradi čistega smaragdno zelenega morja in belega koralnega peska. Na drugem mestu je "Fort DeSoto Park" na Floridi, sledi "Ocra-coke Island" v Severni Karolini. Med prvih deset so se uvstile še "Hanalei Bay", "Makalavvena Beach" in "Hanauma Bay" na Havajih, "Caladesi Island State Park" in "Cape Florida State Park" na Floridi, newyorška "Main Beach" v East Hamp-tonu ter "Cape Hatteras" v Severni Karolini. Budisti so bolj srečni Ameriški znanstveniki ugotavljajo, da so budisti bolj srečni in mirnejši od ostalih ljudi. Rezultati poskusov namreč kažejo, da so pri budistih deli možganov, ki vplivajo na dobro počutje in pozitivna čustva, aktivnejši kot pri ostalih ljudeh. Tisti budisti, ki redno meditirajo, so manj dojemljivi za stres, zmedenost, presenečenje in jezo kot ostali. brim muziciranjem, naredil zanimivo internetno stran in nastala je druščina, ki vedno ve, kje in kdaj je kaj dobrega. Zagotovo bo tudi v Kranju še kako pravo ime. "Unplugged". Glasbeno in slikarsko. O razstavi Franceta Slane je v torkovem Gorenjskem glasu Igor K. že vse napisal. Ne gre bolje. Idej za tristo petdeset let. Prav tako se počutiš, ko gledaš šopek na rdečem in ne gre razumeti, od kod in kam. Kot bi gledal oblačila Armanija, Missonija. Čez dve leti. France Slana narekuje barvni trend. Tako posebnih ljudi srečaš malo v življenju. In ko jih, se mi zdi moje delo neznansko lepo. Lepo je bilo dati v moj okvir fotografije tudi Franceta Lili Andrejaš Slano s svojo hčero Ano in sinova Bora in Roka. France Slana pravi, da je Rok izjemen risar, talent in da bo veliko naredil. Ob koncu, ko smo se že smejali, pa je nič kaj sramežljivo in naglas dejal, da tako dobro postavljene razstave še ni imel na svoji petdesetletni slikarski poti. Torej, pojdite skozi Kranj in oglejte si slike "mulca" pri sedeminsedemdesetih. Lepo in "unplugged" je bilo tudi pri Lectarjevih v Radovljici. Pri Lili in Jožetu Andreja-šu, v družbi njunih prijateljev. Na praznovanju okroglega rojstnega dne gospodarice Lili. Tudi tokrat je bila mična, mikavno oblečena v rdeče usnjene hlače in nadvse dobre volje. Ob rojstnem dnevu na dan mladosti so svojim najbližnjim pokazali novo zgrajeno in opremljeno gostinsko teraso. Jasno, da se je pilo, jedlo in plesalo. Ne gre dvomiti. Dobro je bilo. Predvsem pa izjemno presenečenje, ki si ga je omislila slavljenka Lectarjeva Lili Lili Andrejaš. "Še pet minut," je zavpila, ko smo se stoje pomenkovali in okušali kuhan sa-vinjki želodec. Potem smo se najboljši gostinec med orgličar-ji je zapisal Tomaž Domicelj v svojem dnevniku, ki ga je pred časom spisal za Sobotno prilogo. Zanimivo branje. Dober glasbeni žur. Slike so. Ko grem na dopust in bom manj aktualen, bom "ponucal" tudi kaj takega. Druščina se je dogovorila, da obiščejo zidanico na Dolenjskem. Cvičkarska dogodivščina. Če me povabijo, vam povem. Povabili pa so iz hrvaškega Merkurja. Iz Zagreba. Direktor Bojan Vidmar, ki sem ga spoznal na ponovoletnem srečanju Merkurja pri Krištofu. Evo, ni pozabil. Povabili so me na odprtje novega prodajnega centra na Reko. Lepo vreme, vonj po morju, ... Bevanda je kar klicala. Res lep prodajni objekt, Merkur profi in dom. In veliko zadovoljnih, nasmejanih in skoraj morsko sproščenih ljudi. "No, kako ti je všeč?" me nagovori prvi mož Merkurja, predsednik uprave in generalni direktor Bine Kordež. Smeh. Gledam v strop, kot bi tam imel kaj videti. Ja in zagledam odtočno cev, žleb, ki gre navzdol, v tla. "Joj, poglejte, tole mi ni všeč", mu odvrnem, medtem ko ogledujeva nezakrito in za- Bojan Vidmar, Bine Kordež, Peter Bekeš in Aleš Ekar sprehodili po novo tlakovanem Linhartovem trgu v radovljiški Muzej, v atrij in,... "Zadrega nad zadrego" so poimenovali veseloigro, ki jo je prevedel Ci- rjavelo cev. Pride Bojan Vidmar, direktor Merkur Interna-tinal na Hrvaškem in se poskuša postaviti pred žleb, da ga ne bi slikal. Pa sem ga, njega. Nasmeh, dobra volja in Bojan Vidmar pravi, da se je z družino že povsem prilagodil novemu okolju. Pred časom seje zaradi posla preselil iz Tržiča, natančneje iz Križev, v Brežice. Takih ni veliko, kajne. Prišel je tudi nekoč glavni, zdaj pa šef nadzora Jakob Piskernik z ženo Zdenko. "Kaj je Ekar?" je nagovoril drugega na Hrvaškem, Aleša Ekarja, ki skrbi za metalurški del biznisa. Svoje je dodal tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš in videti so bili dobra druščina. Skromna otvoritev za Tomaž Domicelj in Jože Andrejaš Bojan Vidmar ril Kosmač in sojo odigrali člani kulturnega društva Brezje. Nasmeh, smeh in smeh. Bravo! Še bolj, koje na oder ob začudenju vseh, v drugem dejanju "uletela" Lili Andrejaš. In vsi so bili v "žlahti". Joj, joj,... že včasih so skakali čez planke. In ko bi že moral proti Ljubljani na "Stil" Modne Jane v belo oblečen, sta prijela kitare Tomaž Domicelj in Cole Moretti, družinska prijatelja. Blues, špri-cer blus in z orglicami ponovno dober Jože. Jože Andrejaš, najboljši orgličar med gostinci in Aleš Ekar in Jakob Piskernik velik poslovni prodajni center. In bevanda me je priklicala. Najprej v Opatijo in v Ičiče. Še ob pol osmih sem se namakal in danes kasnim s tekstom. Jutri, v soboto poglejte v nebo. Bojda se bo sijajno videl sončev mrk. Ob 5 in 15! Pozdravček vsem, tudi moji zobozdravnici,... hahaha:-))) PETEK, 30. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Nockalmstrasse 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 11.00 Novice 11.10 Relax 11.45 Kaj danes za kosilo 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Vasovanje s Podokničarjem Francem Pestotni-kom 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.50 Gorenjka -Gorenjec meseca 9.00 Aktualno 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno: 14. kongres Gasilske zveze Slovenije 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Dr. Petek: zdravljenje s kisikom na domu 14.00 Veterinar na obisku - dr. Zlata Čop odgovarja 14.30 Novice 15.00 Relaxov nagradni kviz 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica - Pregled v današnji dan 17.00 Aktualno: Društvo invalidov Jesenice 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Aktualno: Dr. Petek (ponovitev) 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje, dober dan - skupna oddaja: radio Odmev, Alpski val in radio Sora 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-borri 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo ha obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost -Srečanje upokojenskih pevskih zborov Primorske v Tolminu 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program 2003 22.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, 31. MAJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Predstavitev projekta Poletni teden zabave 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.30 SMS - glasbene želje 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Triglavski zeleni kotiček 9.15 Voščila 9.50 Kiropraktik dr. Peter Gregor 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: tednik občine Žirovnica 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.50 Beseda mladih 13.50 Podarim - dobim 14.00 Policija svetuje 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktu-alno17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Oddaja o modi 18.15 Obvestila 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica, Janko in Metka 19.45 Glasbena gverila 20.15 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in Italv 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Študentska napetost 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 12.30 Mestu naproti 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitev: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Gasilska zveza Idrija 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost: Bandera 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne 19.00 Coca cola airplav charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 1. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih Postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna tonika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6- 50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7- 50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 £PP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Te- denski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program RGORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.05 Zdrav način prehranjevanja: današnja pravljica - Janko in Metka 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj - za- dnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Mo-torci 10.30 Novice 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 13.00 Skriti glasbeni gost 14.00 Voščila 14.00 Aktualno 15.25 Radio prihodnjih teden 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 16.25 Rumeni radio - ponovitev 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrt- nice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljski pogovor - donacija Gimnaziji Jurija Vege ob 40-letnici družbe Kolektor 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo -portret 20.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 2. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL R KRANJ 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00-Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13-10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom, ko bom velik? 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - genetsko spremenjena hrana 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.15 Voščila, obvestila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Janšev čebelnjak 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbeni večer 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.57 Črna kronika dneva 19.00 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Neposreden prenos kviza ŽRELO ZNANJA v Kinu Sora 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program - Kolesarka dirka Idrija 2003 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Nočni glasbeni program TOREK, 3. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Krani 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pred kongresom tajnic v Portorožu 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Večerni program - z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88 9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.50 Nasveti iz farmacevtske hiše Lek 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno: Okrogla miza-carina in policija v EU 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Oddaja o upokojencih 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.50 Delovna mesta 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Korenom 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.40 Radio v prihodnjih dneh 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 5.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 še nekaj skupnega druženja in čku lahko slišali že v sredo, in se smeha. Vseeno pa je bil Aleksan- je odločil, da ga bo prek svojega der zadovoljen s pogovorom, ki založnika ponudil še nekaterim smo ga na Gorenjskem Megasr- drugim radijskim postajam. Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z ...Mirkom 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: ' Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek .11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: Dobrote s slovenskih kmetij (čebelarstvo) 17.00 IV. mreža - gost predsednik vlade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Jutranja uganka -kontaktna oddaja 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja: Zakaj jemo, čeprav nismo lačni 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktual- 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utnnki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne - Triglav 12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasa, ponovitev 20.00 Tera, oddaja o pa-rapsihologiji 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh, Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbran- no 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno -OKS 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.50 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice - Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.30 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polnoči R SORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911-50 let krvodajalstva v Sloveniji 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL ob- uresničevanje podjetniške priložnosti (posnetek) 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Nočni glasbeni program ka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema -Občina Cerkno -gost župan Jurij Kavčič 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spomninov 20.00 Nočni glasbeni program vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugono-stalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika: Praznik češenj v Goriških Brdih 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.10 Potujmo z agencijo Relax 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program Radio Kranj Ta teden smo v prostorih Radia Kranj gostili priznanega glasbenika Aleksandra Mežka, ki je prišel predstavit svoj novi, precej drugačni album "Tracks". Pomislili smo, da mora Saša najbolje razumeti drugi Sašo, zato smo vročo zgoščenko takoj predali novinarju Sašu Pipanu. Ta se je pogumno lotil sodobnega, elektronskega izdelka in nato v jutranjih urah poklepetal z vedno nasmejanim Žirovničanom. Kratki pogovor je kmalu postal skoraj poluren, precej poln smeha, pa tudi razmišljanja o svetu po tragičnih dogodkih 11. septembra 2001. Ob ponovnem poslušanju posnetka sta sogovornika ugotovila, da v pogovorih uporabljata isto "mašilo", kar je poskrbelo za Radio Triglav Petek, 30. maja - 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 9.00 Izbiramo Gorenjko in Gorenjca meseca 9:15 O alkoholnem zakonu bo spregovorila dr. Alenka Ravnik 11.00 Vabilo, da v oddaji 1001 nasvet povprašate, tiste, ki vedo in vam bodo odgovorili. 13.00 Dr. Petek - zdravljenje s kisikom na domu 14.00 Veterinar na obisku - dr. Zlata Čop odgovarja na vprašanja 15.00 Relaxov nagradni kviz 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.05 1000 let Bleda 18.30 Tednik občine Bled. Sobota, 31. maja - Ves dan se bomo oglašali iz Merkurjevega centra na Jesenicah 9.00 Ponovitev Triglavskega zelenega vrtička 9.50 - Obisk ameriškega kiropraktika dr. Petera Radio Sora Zrelo znanja. V ponedeljek, 2. junija, se bo zgodilo zadnje dejanje kviza pod naslovom ŽRELO ZNANJA, ki je v šolskem letu 2002/2003 potekal enkrat mesečno na Radiu Sora. Na javni prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri v Kinu Sora v Škofji Loki, se bosta pomerili na finalnem tekmovanju najboljši ekipi iz predtekmovanj in polfinala. To sta: ekipa II. iz osnovne šole Ivana Groharja: TEJA ZADRAVEC, JAN GRAH in NEJC ŠUBIC ter Gregorja, 11.00 Tednik občine Žirovnica 12.50 Beseda mladih. 18.00 Oddaja o modi. 19:30 -Pravljica 19:45 Glasbena gverila Nedelja, 1. junija - 8.00 Mirin Vrtiljak, oddaja za najmlajše. 10.00 Motorci. 12.00 BBC - voščila 13.00 Aktualno, 14.00 Voščila 15.00 Aktualno 16. Voščila 17.00 Aktualno 18.00 Aktualno, 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe. Ponedeljek, 2. junija - 8.05 JEJMO MALO, JEJMO ZDRAVO - genetsko spremenjena hrana 10.00 Nasveti iz He-liosa 11.00 Aktualno 12.20 Gorenjska črna kronika 13.00 Športni ponedeljek. 14.00 Prometna varnost na Gorenjskem. 18.30 Tednik občine Kranjska Gora. 19.00 Moja je lepša kot tvoja. ekipa II. osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas: MATEJA OBLAK, ROK RUPNIK in TOMAŽ ŠUBIC. Ampak to še ni vse. Tekmovalnega značaja bo tudi glasbeni del prireditve, saj bomo odkrivali najboljše pevce in pevke med škofjeloškimi osnovnošolkami in osnovnošolci in najboljšemu podarili snemanje pesmi v snemalnem studiu NAPOLEON. Piko na i pa bodo s svojima nastopoma dodali še ritmično-plesna skupina CVETKE iz OŠ Torek, 3. junija - 10:00 Gibljive slike 11.00 Okrogla miza - carina in policija ob vstopu v EU 14:50 prosta delovna mesta 18.00 Večer z Bracom Korenom 18.30 Tednik občine Bohinj. Sreda, 4. junija - 8.05 Nasvet psihologinje 10.00 Olimpijski kotiček. 11.00 Zlata kočija formula ena. 13.00 Glas ljudstva 18.00 Oddaja o modi. 18.30 Tednik občine Jesenice 20.00 Pot k svetlobi z Antonom Hladnikom. Četrtek, 5. junija - 8.05 Zdrav način prehranjevanja - zakaj jemo, čeprav nismo lačni 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi 13.00 OKS 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 18.30 Tednik občine Radovljica 19.30 Zimzeleni večer. Cvetka Golarja pod vodstvom Majde Bertoncelj in popularna slovenska skupina MAKE UP 2. Zmagovalci bodo "prislužili" svoji šoli računalnik, ki ga bo prispeval Alpetour RIC Škofja Loka. Drugo uvrščeni pa se bodo posladkali s sedemkilo gramsko čokolado Gorenjke Lesce. Oboji bodo prejeli še posebna darila DZS. Pridružite se veseli, navijaški druščini v ponedeljek, 2. junija, ob 18. uri v kinu Sora v Škofji Loki! KINO Petek, 30. maja_ KINO CENTER ameriška znanstveno fantastični triler MATRICA RELOADED ob 17., 19.30 in 22. uri (Igr. Keanu Re-eves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishborne) STORŽIČ ameriška filmska pravljica JANKO IN METKA ob 17. uri (igr.: Tom Arnold, Alana Austin, Delta Burke, Thomas Cur-tis); franc.-ital.-nem.španski dokumentarec NOMADI NEBA ob 19. uri; ameriška kriminalna drama POSLEDNJA NOČ ob 21. uri (igr.: Edvvard Norton, Philip Seymour Hoff-man, Barry Pepper) KINO SORA ŠKOFJA LOKA srhljivka BREZ POVRATKA ob 18.30 uri; biografska drama FRIDA ob 20.30 uri KINO ŽIRI ameriška komedija DRŽAVNA VARNOST ob 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA komedija JOHNY ENGLISH ob 20. uri KINO ŽELEZAR JESENICE komedija JACKASS ob 18. uri; gangsterska glasbena drama CHICAGO ob 20. uri. Sobota, 31. maja_ . KINO CENTER ameriška znanstveno fantastični triler MATRICA RELOADED ob 16., 18.30 in 21. uri (igr. Keanu Re-eves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishborne) STORŽIČ ameriška filmska pravljica JANKO IN METKA ob 16. uri (igr.: Tom Arnold, Alana Austin, Delta Burke, Thomas Cur-tis); ameriška komedija DOBRODOŠLI V COLLINVVOOD ob 18. in 22. uri; franc.-ital.-nem.-španski dokumentarec NOMADI NEBA ob 20 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA srhljivka BREZ POVRATKA ob 18.30 uri; vohunska kriminalka REKRUT ob 20.30 uri KINO ŽIRI ameriški akcijski triler SONČEVE SOLZE ob 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA komedija JOHNY ENGLISH ob 18. uri; znanstveno-fantastični akcijski film MOŽJE X 2 ob 20. uri KINO DOVJE film DVA TEDNA LJUBEZNI ob 20. uri KINO ŽELEZAR JESENICE komedija JACKASS ob 18. uri; gangsterska glasbena drama CHICAGO ob 20. uri. Nedelja, 1. junija__ KINO CENTER ameriška znanstveno fantastični triler MATRICA RELOADED ob 16., 18.30 in 21. uri (igr. Keanu Re-eves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishborne) STORŽIČ ameriška komedija DOBRODOŠLI V COLLINVVOOD ob 17. in 19. uri; ameriška kriminalna drama POSLEDNJA NOČ ob 21. uri (igr.: Edvvard Norton Philip Sevmour Hoff-man, Barry Pepper) KINO SORA ŠKOFJA LOKA vohunska kriminalka REKRUT ob 18. uri; biografska drama FRIDA ob 20. uri KINO ŽIRI ameriški akcijski triler SONČEVE SOLZE ob 18. uri; ameriška komedija DRŽAVNA VARNOST ob 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški znanstveno-fantastični akcijski film MOŽJE X 2 ob 18. uri; komedija JOHNY ENGLISH ob 20. uri KINO ŽELEZAR JESENICE komedija JACKASS ob 18. uri; gangsterska glasbena drama CHICAGO ob 20. uri. Ponedeljek, 2. junija___L KINO CENTER ameriška znanstveno fantastični triler MATRICA RELOADED ob 18. in 20.30 uri (igr. Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishborne) STORŽIČ ameriška kriminalna drama POSLEDNJA NOČ ob 21. uri (igr: Edvvard Norton, Philip Seymour Hoffman, Barry Pepper); francosko-italijansko-nemško-španski dokumentarec NOMADI NEBA ob 21. uri. Torek, 3. junija__ KINO CENTER ameriška znanstveno fantastični triler MATRICA RELOADED ob 18. in 20.30 uri (igr. Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishborne) STORŽIČ ameriška komedija DOBRODOŠLI V COLLINVVOOD ob 19. uri; ameriška kriminalna drama POSLEDNJA NOČ ob 21. uri (igr.: Edvvard Norton, Philip Sevmour Hoffman, Barry Pepper. Sreda. 4. junija_l KINO CENTER ameriška znanstveno fantastični triler MATRICA RELOADED ob 18. in 20.30 uri (igr. Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Laurence Fishborne) STORŽIČ Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški znanstvenofantastični akcijski film MOŽJE X 2 ob 20. uri. Četrtek, 5. junija___L KINO SORA ŠKOFJA LOKA drama NIKJER V AFRIKI ob 20. uri. SREDA, 4. JUNIJA 2003 ČETRTEK, 5. JUNIJA 2003 9H8 L49L Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili z več kot 5.000 trgovinami. Za izgradnjo naših trgovin z živili v Sloveniji iscemo: ■Mi m I I** v v ■ stavbna zemljišča - zazidana ali nezazidana od 6.000 ITI dalje, ■ površine za najem od 1.000 m2 dalje z zadostnim številom parkirnih mest. Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamento mi. Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov: UDI d.o.o. družba za trgovino in storitve k.d. Pot k sejmišču 26a p.p. 4936 1231 Ljubljana ene smo v času od 16.06. e dodatno znižali 5 dni polpenzion že od 36.100 SIT 7 dni polpenzion že od 50.500 SIT Cena vsebuje: - 5 ali 7 polpenzionov - neomejeno kopanje v hotelskih bazenih - posvet pri zdravniku - ena zdraviliška storitev - telovadba v telovadnici in v bazenu - zabavne prireditve in animacija UGODNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE IN OTROKE Doživite Topolšico, odeto v prečudovito zelenje! ^ (Werme topolšica Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00 Fax.: (03) 896 34 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E mail: www.t-topolsica.si Nudimo ugodna KRATKOROČNA POSOJILA od 200.000 do 1 mio tolarjev do 2,5 let zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3 realizacija in izplačilo v teku delovnega dne. DOLGOROČNA POSOJILA na 5,5 in 10 let na nepremičnino /V \v** * /3*^ /C, f Za vas beležimo čas! CMRMCM^f * ud Telefon: 01/56 34 840 Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 840 faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si Zablestite z novo Astro Njoy! Zdaj že za 2.999.990 SIT. Prihodnost se izplača Ekskluzivno ponudba Astre Njoy 1,416V 90 KM, 5 vrat, z vključenim prihrankom 265.000 SIT znaša neverjetnih 2.999.990 SIT. Presenetila vas bo njena bogata oprema. Vanjo sodijo: Klimatska naprava • A8S * Varnostni zračni blazini za voznika in sopotnika • Radijski sprejemnik s CD-jem s stikali na volanu • Električni pomik sprednjih stekel • Centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem • Usnjen volanski obroč • Sprednje meglenke • Kromirani detajli. Ponudba velja za omejeno število vozil! Astra Njoy je ustvarjena za užitek! Preverite! ATVIS Kranj, 04/281 71 77 AVTO AB Novo mesto, 07/ 393 44 75 AVTOCENTER CELEIA Celje, 03/425 46 00 AVTOCENTER CELEIA, PE AVTO SG Slovenj Gradec, 02/ 882 95 24 AVTOCENTER CELEIA, podru*. ROGATEC Rogatec, 03/ 810 71 00 AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, 03/ 586 4 3 80 AVTOCENTER PE BREŽICE Brežice, 07/ 499 23 13 AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 Co. Maribor, 02/450 29 50 AVTOHIŠA HVALEČ Kidričevo, 02/ 796 33 41 AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER Radlje ob Dravi, 02/ 888 04 40 AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., podružnico AVTO MAROVT Poljcane, 02/829 02 78 AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 DOKL Murska Sobota, 02/ 530 46 50 HORSER Lendava, 02/' 577 63 52 AVTOHIŠA MOSTE Ljubljana, 01/ 520 02 00 AVTOTEHNA VIS Ljubljana, 01/581 85 31 AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Domžale, 01/721 60 92 AVTOHIŠA ZALAR Velike Laice, 01/788 19 99 AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC Savo pri Litiji, 01/ 897 48 88 AVTOTEHNA VIS IN OMAMEN Grosuplje, 01/786 09 14 AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK škofja Loka, 04/ 502 40 11 AVTOTEHNA VIS IN SEVER Vrhnika, 01/750 63 30 AVTOTEHNA VIS IN URBAS Rakek, 01/705 17 25 SERVIS TROBEC Ljubljano, 01/423 25 35 ISTRA AVTO Koper, 05/668 23 00 AVTOCENTER TAVČAR Sežana. 05/730 14 40 ISTRA AVTO IN KALISTER Jelšane, 05/788 60 09 SAVVAL Nova Gorico, 05/ 330 63 33 SAVVAL podružnica Postojna Postojna, 05/ 726 44 44 OREL. CFtEDST Ob 10. obletnici vam zavarovalniška hiša SLOVENICA pri sklenitvi Fondpolice podari 10 % dodatne zavarovalne vsote, za dobo 10 let. Fondpolica je oblika življenjskega zavarovanja za primer doživetja in smrti, vezanega na posebne vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond. S sklenitvijo Fondpolice hkrati dosežete dva cilja - zavarovalno zaščito in plemenitenje vrednosti vašega premoženja. 080 30 30 www.slovenica.si FONDPOLICA Življenjsko zavarovanje z varčevanipm v vzajemnih skladih KD varcevan'erT1 SLOVENICA Terme Lotus namenjene sprostitvi in zdravju Terme Lotus so nova pridobitev hotela Sava v Rogaški Slatini. V prihodnosti pa v turistični infrastrukturi Rogaške Slatine načrtujejo nove pridobitve in posodobitve. Rogaška Slatina Na tiskovni konferenci so v Hotelu Sava v Rogaški Slatini predstavili novo pridobitev hotela Terme Lotus, prikazali nekakšen prerez turistične podobe današnje Rogaške Slatine in razvoj hotela Sava ter njegovih vsebin oziroma ponudbe, ker zelo vpliva na turistično oblikovanje podobe kraja. V Rogaški verjamejo, da jih bodo njihovi razvojni cilji vnovič popeljali v vrh slovenskih naravnih zdravilišč. Na konferenci sta med drugimi spregovorila o vizijah in prenavljanju hotela Sava, tradiciji Zdravilišča Rogaška, ki letos obeležuje dvestoletnico ter Termah Lotus, ki s številnimi programi za sprostitev telesa in duha skrbijo za krepitev in ohranjanje zdravja, tudi direktor hotela Sava Rogaška Stanislav Pšeničnik in vodja Term Lotus Ingrid Ferlež. Hotel Sava je eden najpomembnejših infrastrukturnih objektov turizma v Rogaški Slatini. V letošnjih prvih štirih mesecih se je povečalo število domačih gostov glede na enako obdobje lani in tako so gostili okoli 47 odstotkov domačih gostov, medtem ko je odstotek tujih gostov upadel. Med tujimi gosti prevladujejo po absolutnem številu v hotelu Sava Italijani, najdemo pa tudi nemške, avstrijske in hrvaške turiste. Kar 44 odstotkov Italijanov se v Rogaški odloča za preživljanje od- Nov bazen je ravno tako pridobitev hotela Sava. Ob pomirjajočih zvokih glasbe in različnih masažah se gostje sprostijo. diha v hotelu Sava. Skoraj 64 odstotkov je pa tudi avstrijskih, 74,5 hrvaških in 58,9 odstotka nemških gostov, ki obiskujejo Rogaško Slatino. Število hrvaških in nemških gostov pa seje v primerjavi z enakim obdobjem lani v letošnji prvi tretjini leta celo povečalo. Hotel je bil zgrajen v začetku osemdesetih let. Trenutno razmišljajo o prenavljanju sob, gastronomsko ponudbo jedilnika so popestrili, vsebinsko izpopolnili ponudbo hotela, ter v izgradnjo Term Lotus vložili okoli 500 milijonov tolarjev. Po uspešno zaključeni naložbi verjamejo, da bodo kos nadaljnjim zastavljenim vizijam. Ponudbo term Lotos predstavljajo turška in finska HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 13.6., Lenti 5.7., Madžarske toplice od 28.6. do 4.7. in 19.7. do 22.7. 2003; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.2003; Lidl 12. 6. 2003; Banovci od 8.7. do 11.7. 2003; HOKO - prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57 Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda ali sobota, Celovec prvi torek v mesecu. Ostali prevozi (tudi Gardaland) po dogovoru. GSM: 041/734-140. Prešernovo gledališče Kranj DANES ob 20.00: G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica), za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure. Glavni trg 6, 4000 Kranj GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prireditve na Bledu Bled - Jutri, v soboto, 31. maja, ob 10. uri se lahko udeležite očiščevalne akcije Blejskega jezera in obrežja. Dan odprtih vrat bo od 10. ure dalje v IEDC - Poslovni šoli Bled. Ob spremstvu direktorice prof. dr. Danice Purg in prof. Ne-nada Filipoviča si boste lahko ogledali šolo, umetniško zbirko in kratek filrg o šoli. Ogledi bodo organizirani ob 10., 12., 14. in 16. uri. V kavarni hotela Park bo ob 17. uri promenadni koncert Godbe iz Langendorfa. Jazz koncert -nastop Peter Mihelič Kvarteta pa bo ob 19. uri v trgovskem centru. V torek, 2. junija, ob 19. uri bo v hotelu Astoria slovenska tradicionalna večerja ob spremljavi citer. Teden podeželja od 7. in 14. junija Škofja Loka - Teden podeželja je namenjen vsakomur, ki bi rad predstavil ali spoznal bogato tradicijo različnih dejavnosti na škofjeloškem podeželju. Bogato ponudbo bodo predstavile kmetije; nekatere z možnostjo preživljanja po- čitnic, druge z domačimi izdelki, ki jih bodo ponudili tudi na tržnici. Organizirane bodo delavnice, za strokovne skupine in otroke. Veliko poudarka je namenjenega tudi aktivnostim v naravi; predstavljene bodo zanimive pohodniške poti, 14. junija pa bo v okviru akcije Slovenska kolesari, potekalo kolesarjenje po Loški kolesarski poti na Blegošu. Informacije: zavod za pospeševanje turizma Blegoš, tel.: 511-723-90, e-mail: zavod. blegos@skofjaloka. si. Adrenalinski dan Kranj - V Javnem zavodu Lokalni turistični organizaciji Kokra organizirajo Adrenalinski dan, s katerim bodo uradno odprli Tematske poti. Lokaciji sta dve, in sicer Glavni trg v Kranju, levi in desni breg Save - Savska pot in Ambrož pod Krvavcem, Kriška planina, Gospinca, Tiha dolina. Adrenalinski dan bo potekal v nedeljo, 1. junija, in sicer ob 8.30 uri na prvi lokaciji in ob 12.30 na drugi lokaciji. Dodatne informacije na LTO Kokra, tel.: 23-80-450. Test hoje Radovljica - Zdravstveni dom Radovljica v sodelovanju z Dru- štvom za varstvo okolja Radovljica, v okviru vse slovenske akcije CINDI - Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, organizira tretji letošnji test hoje, ki bo jutri, v soboto, 31. maja, od 8. do 12. ure na Gozdni učni poti v Radovljici. Glede vaše telesne zmogljivosti se boste lahko pogovorili z zdravnikom, med. sestrami in fizi-oterapevtko. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 j Parada v Šmarci 'Šmarca - Prostovoljno gasilsko društvo Šmarca v občini Kamnik bo jutri, v soboto ob 17. uri s svečano parado proslavilo 20-letnico društva. Po paradi, na kateri bo nastopila godba Trbovlje, bo proslava s podelitvijo priznanj. Ob bogatem srečelovu pripravljajo tudi velik ognjemet. Igrali bodo Slapovi, nastopila pa bo tudi Karmen Stavec. Dobrodelni ročk koncert Kranj - Danes, v petek, 30. maja, vas Britofške kokte vabijo na veliki dobrodelni ročk koncert z ansambli Unimogs, Princeps, Britof Blues Band, Shannon, Kose in Apostoli, ki bo pod skakalnico v Britofu (pri nogometnem igrišču), z začetkom ob 19. uri. savna, bazen za odrasle in otroke, kneipp kopeli, vvhirlpool, mineralne in zeliščne kopeli, različne sproščajoče masaže, refleksna masaža stopal, inhalacije, pedikura, manikura, lepotni salon, solarij in počivališče. Njihova ponudba je sestavljena tudi iz programov (na primer: avureda program, ki temelji predvsem na masažah; program za sprostitev in lepoto, ki tudi temelji na masažah, dodane pa so še aromaterapije), ki so jih sestavili strokovnjaki s tega področja. V Termah Lotus znajo poskrbeti za tiste, ki želijo več, cene so dosegljive tudi slovenskemu gostu. Alenka Brun, foto: Tina Doki 16. Barletov memorial Cerklje - Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje organizira pod pokroviteljstvom Občine Cerklje jutri, v soboto, 31. maja, že tradicionalni 16. Barletov memorial. Tekmovanje bo potekalo pred OŠ Davorina Jenka v Cerkljah, z začetkom ob 9. uri. Tekmuje se v kategorijah: mladina od 7 do 11 let, mladina od 12 do 16 let, člani ter članice. Najboljše tri ekipe prejmejo pokale, zmagovalci tudi prehodne, v posebnem točkovanju po društvenih pa bo lep pokal Občine Cerklje v trajno last prejelo najuspešnejše društvo. Javna predstavitev na Jesenicah Jesenice - Občina Jesenice vabi občanke in občane občine Jesenice ter vse zainteresirane na Javno predstavitev vpliva bazne postaje GSM na športni hali Pod-mežakla na okolje. Predstavitev bo v sredo, 4. junija, ob 18. uri v dvorani Metinga, Cesta železar-jev 8 na Jesenicah. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 30. maja, ob 20. uri bo v baru Pr" Rihtarju kegljanje za tržiške delavce in obrtnike. Ob 20. uri pa se bo pričel koncert Pihalnega orkestra Tržič, in sicer v Osnovni šoli Bistrica. Jutri, v soboto, 31. maja, pa bo na OŠ v Križah, ob 20. uri, rekreacija za tržiške delavce in obrtnike. V ponedeljke, 2. junija Šahovsko društvo Jedro Tržič organizira Mesečni šahovski turnir, in sicer v Paviljorii Tržič ob 18. uri. Srečanje odraslih pevskih zborov Jesenice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Jesenice prireja območno srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo danes, v petek, 30. maja, ob 19. uri v Gledališču Toneta Čufarja. Vsak drugi Slovenec bo dopustoval v Sloveniji Ljubljana - Na šestem turističnem forumu v Mariboru, ki gaje organizirala Slovenska turistična organizacija, je 230 udeležencev premlevalo več pomembnih tem, osrednja med njimi pa je bila priprava subjektov slovenskega turizma na vstop v Evropsko unijo. Podjetje Ninamedia je opravilo raziskavo, kako so slovenska turistična podjetja pripravljena na vstop v EU. Ta je pokazala, da vstop Slovenije v EU ocenjujejo kot pozitiven premik z vrsto prednosti, kot so: povečan pretok ljudi, povečano tržišče, prihod tujega kapitala, odpiranje meja in večja prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. Udeleženci posveta so ugotavljali, da eno od ključnih možnosti za hitrejši razvoj slovenskim turističnim podjetjem prinašajo izvedbe turističnih projektov s pomočjo sredstev, ki jih bo mogoče pridobiti iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Za uspešnost slovenskega turizma so pomembni tudi domači gostje. Letos bo vsak drugi Slovenec, starejši od 15 let, letoval v Sloveniji, kaže raziskava, ki so jo o načrtih Slovencev za letošnje počitnice opravili v podjetju Gral lteo. 42 odstotkov ljudi, ki namerava to poletje ostati v Sloveniji, bo letovalo na obali, po 20 odstotkov pa v zdraviliščih in hribih. Prihodnje leto bo Slovenska turistična organizacija na turističnem forumu osrednjo pozornost namenila razvijanju turističnih produktov. Na letošnjem so o turističnih produktih govprili gostje iz držav Evropske unije, udeleženci pa so prisluhnili tudi zanimivostim na področju razvitosti in konkurenčnosti kongresnega turizma v Sloveniji. D.Z. Z delom in znanjem do naj pridelka Cerklje - Prejšnji teden je v župnijski dvorani v Cerkljah potekala prireditev z naslovom Z delom in znanjem do naj pridelka, ki jo je kot uvod v dve oktobrski prireditvi (Naj buča in Naj pridelek Slovenije 2003) pripravilo Turistično društvo Cerklje. Rdeča nit prireditve so bili po besedah predsednice društva Vere Prelovšek napotki, kako do naj pridelka, vse od želje in priprave zemlje, pravih semen, pravega časa, negovanja in vzdrževanja do pobiranja in spravila naj pridelka. In do nagrad oktobra. K sodelovanju je prire-diteljica pritegnila otroke in mladino: najmlajši iz vrtca MurenČki iz Zaloga so pripravili pester program, 14-letni Klemen iz Zaloga je veselo raztegoval "frajtonarico", 17-letni Martin iz Komende pa je iz citer izvabljal lepe melodije. Oder je krasilo travniško cvetje, obiskovalci pa so lahko po prireditvi odnesli domov vrečke z različnimi semeni buč. Vrečke je prijazno sešila vzgojiteljica Polona iz vrtca. Kaj bo nastalo iz semen, pa bomo lahko videli oktobra na prireditvi Naj buča, pravi Vera Prelovšek, ki se zahvaljuje vsem, ki so omogočili, da je prireditev lepo uspela, še posebej župniku Stanetu Gradišku za brezplačno dvorano. D.Z. Občina Naklo Na podlagi 28. člena zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003) Občina Naklo sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v sredo, dne 4. 6. 2003, ob 16. uri v sejni sobi Občine Naklo, Glavna cesta 24 Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave sprememb in dopolnitev: a) prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986-1990 za območje občine Naklo b) prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja Kranja in Dobrave za območje občine Naklo. Postopek priprave sprememb in dopolnitev bo vodila Občina Naklo. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in prostorskih ureditvenih pogojev. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Osnutek programa priprave je na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Številka: 19/48-185 Datum: 06.05. Zupan občine Naklo: Ivan Štular Srečanje invalidov Jesenice - V počastitev letošnjega Evropskega leta invalidov bo Medobčinsko društvo Jesenice v sodelovanju z društvoma upokojencev Jesenice in Javomik - Koroška Bela jutri, v soboto, 31. maja, organiziralo v šotoru v Planini pod Golico družabno srečanje s kulturnim programom. Organiziran bo avtobusni prevoz z Jesenic, ki bo odpeljal ob 15. uri izpred Zdravstvenega doma. 30 let Doma upokojencev Kranj Kranj - V jubilejnem letu 30-letni-ci Doma upokojencev Kranj, bodo v Domu potekale naslednji prireditvi: v torek, 3. junija, ob 16. uri bo koncert MePZ Mengeš in piknik za stanovalce in svojce z ansamblom Bloški odmev, ki bo v soboto, 14. junija. 16. Groharjev teden v Sorici Sorica - LTO - Zavod za pospeševanje turizma Blegoš iz Škofje Loke vabi na prireditev Groharjev teden v Sorici, ki bo potekal med 1. in 8. junijem. Umetniški duh Groharjeve Sorice zaživi v začetku junija ob ustvarjanju domačih in gostujočih slikarjev, ki s čopičem upodabljajo motive iz Sorice in neposredne okolice. Dogajanje bo popestreno tudi s športnimi in zabavnimi prireditvami, in sicer: v nedeljo, 1. junija, ob 17. uri bo kon- GLASOV KAŽIPOT ■» cert orkestra Orfej - Naša vasica; ob 18. uri bo na ogled slikarska razstava Mira Kačarja. Med 4. in 6. junijem bo potekala slikarska kolonija. V petek, 6. junija, ob 17. uri bo razstava del slikarske kolonije. V nedeljo, 8. junija, se bo ob 9. uri začel košarkarski turnir za Groharjev pokal in ob 18. uri prireditev Zaplesal ti bom pesem. Srečanje upokojencev Slovenije Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija na letališču Aerokluba Murska Sobota - v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod izrednih avtobusov bo ob 6. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 15. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija v Murski Soboti, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 6. uri. Po svečani otvoritvi bo sledil kulturni program, za njim pa še zabavni. Prijave sprejemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure, do vključno 20. junija. Praznik koroških dolin Celovec - Danes, v petek, 30. maja, in jutri, v soboto, 31. maja, se bo na celovškem Novem trgu (Neuer Platz) predstavilo več kot 100 kmetij iz vseh koroških dolin. Prikazane bodo posebnosti in značilnosti posameznih dolin, običaji, kulinarične specialitete, značilni poljedeljski izdelki in obrtne dejavnosti. Kolesarski izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi na kolesarski izlet po Selški dolini do Po-drošta, ki bo v soboto, 7. junija. Zbirno mesto bo ob 8.30 uri pri DU na Partizanski cesti. Prijave zbirajo v društvu. Na Srenji Velebit Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi 15. in 16. junija na planinski izlet na Srenji Velebit. Prijave in informacije po tel.: 041/367-036 ali 041/822-088. Na Nanos Šenčur - Turistična in pohodni-ška sekcija pri DU Šenčur vabita člane v četrtek, 5. junija, na izlet in planinski pohod na Nanos. Po-hodniki gredo na Nanos iz Razdrtega, izletniki pa se bodo zapeljali k Abramu. Odhod avtobusa bo ob 7. uri odpeljal iz avtobusne postaje pred pošto v Šenčurju. Prijave z vplačilom sprejemajo do zasedbe avtobusa v društveni sobi v Šenčurju, in sicer jutri, v soboto, 31. maja, od 10. do 11. ure in v ponedeljek, 2. junija, od 17. do 18. ure. V primeru slabega vremena izlet in pohod odpade. Dodatne informacije po tel.: 25-16-260, 25-31-591 in 25-11-086. V Belo krajino Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se popeljete z njimi skozi Suho krajino v Belo krajino, in sicer v sredo, 18. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo od 6. junija dalje - do zasedbe avtobusa. Srečanje zamejskih PD Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 8. junija, na 32. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev v Prebengu nad dolino pri Trstu. Odhod avtobusa bo ob 5. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Zbor udeležencev bo ob 9. uri v Boljuncu, od koder bosta organizirana lažja in težja varianta za pohodnike. Ob 14.30 uri bo družabno srečanje na prireditvenem prostoru v Prebengu. Dodatne informacije in prijave sprejemajo na upravi društva do četrtka, 5. junija, do 12. ure. Po Oglarski poti Kranj - DU Kranj - pohodniki organizirajo v četrtek, 5. junija, izlet po Oglarski poti (Dole pri Litiji). Predviden čas hoje je 3 do 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 4. junija, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu. V Goriška Brda Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj vabi svoje člane in njihove družine, da se udeležijo enodnevnega izleta v Goriška Brda, ki bo v soboto, 7. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Kranj. Dodatne informacije in prijave po te.: 041/202-399, 031/663-015, najkasneje do 1. junija do 19. ure. Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove partnerje, da se udeležite izleta v Goriška Brda na dan češenj, in sicer v soboto, 7. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Kranj. Prijave, do zasedbe avtobusa, zbira Irma Zupan, po tel.: 031/343-171, med 16. in 20. uro. Na kopanje v Atomske toplice Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi, da se udeležite kopalnega izleta v Atomske toplice, ki bo v sredo, 11. junija. Od- hod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo od 30. maja dalje v pisarni društva - do zasedbe avtobusa. DU Naklo vabi Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v juniju na dva pohoda, in sicer: 7. junija bo smer pohoda Hrastnica - Osovnik - Go-vejk. Odhod bo ob 8. uri izpred doma kulture v Naklem. 21. junija pa bo smer pohoda Dovje -Dovška Baba. Odhod bo ob 8. uri iz Podbrezij - gostišče Grmač. Lahko pa se odločite za izlet, ki bo 10. junija, ko se boste člani DU Naklo odpeljali na zanimiv izlet v Prebold, Šempeter, Jamo Pekel in dalje mimo Topolšice do Kavčnikove domačije. Prijave že zbirajo. Vabijo pa vas tudi po nakupih v Lenti, ki bo članom omogočen 7. junija. Zanimanje je veliko, zato pohitite s prijavami. Na Preval Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na planino Preval (1309 m) pod Begunjščico. Izlet bo organiziran v sredo, 18. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri od Sv. Duha s postanki na vseh postajališčih do Kranja. Hoje bo za dobre 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemamo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu. Na Obir Kranj - PD Iskra Kranj organizira v soboto, 7. junija, izlet na Obir (Ojsterc). Odhod s posebnim av-tobusom bo izpred hotela Creina. Vzpona je za 2,5 do 3 ure, sestopa pa 1 uro do koče ter 2 do 2 uri in pol do Šajde. Oprema naj bo za visokogorje, hrano in pijačo pa v nahrbtnikih. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207 67 03, Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj (soba 318). Rok za prijave je 4. junij. Krvodajalske akcije Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije v Škofji Loki, in sicer: 2., 3. in 4. junija v hotelu Transtu-rist. V drugih odvzemnih krajih pa bodo akcije: 1., 2. in 3. julija v osnovni šoli v Železnikih, 4. julija v osnovni šoli v Gorenji vasi in 7. ter 8. julija v osnovni šoli v Žireh. PD Kranj sporoča Kranj - Planinsko društvo Kranj sporoča, da bo planinski dom na Ledinah za obiskovalce odprt ob vikendih, in sicer 31. 5., 1.6., 7. in 8. 6. ter 14. in 15. 6. Od sobote, 21. junija, pa bo dom stalno oskrbovan. Snežne razmere na Ledinah so v začetku junija ravno pravšnje za turno smuko na ledeniku pod Skuto. Planinski dom na Kališču pa bo stalno oskrbovan od 14. junija dalje, do takrat je odprt le ob vikendih. Koncert v Radovljici Radovljica - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, z di- rigentom Primožem Kerštanjem, vas vabi na koncert, ki bo jutri, v soboto, 31. maja, ob 30. uri v avli radovljiške graščine. Gost večera bo dekliška vokalna skupina Gimnazije Kranj. Podajmo si roko in pesem Kropa - Pevke in pevci Kulturnega društva Kropa in Slovenskega prosvetnega društva Radiše iz avstrijske Koroške vabijo na jubilejni koncert Podajmo si roko in pesem, ob štirideseti obletnici sodelovanja. Koncert bo danes, v petek, 30. maja, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Kropi. Koncert na Loškem gradu Škofja Loka - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Škofja Loka in Zveza kulturnih društev Škofja Loka vabita na koncert Uršule Ramoveš, Aleša Hadalina in Joži Šalej, ki bo danes, v petek, 30. maja, ob 20. uri v kapeli Loškega gradu. 20 let zbora Gallus Kranj - Komorni zbor Gallus iz Kranja vabi ob 20-letnici delovanja na praznično mašo, ki bo v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju v nedeljo, 1. junija, ob 10.30 uri. Sodelovali bodo Pija Brodnik - sopran, Marcos Bajuk -bas, Barbara Pibernik - orgle in skupina instrumentalistov Cap-pella Cantiani. OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec FRANC DEMŠAR voznik - reševalec Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv ZD Kranj 4> t-i o O co > "S ■a cd tH p<4 (S •a co o,- 3 9 C ¥-s > £ .9 tj o X N o 9 >o ■C0 _CTJ 0 co co w 'O 'C 2 3 o) .C0 O. CO D ro 0 to C O CO S E S 6 C0 Ig > 3 C >N T3 S - to 0 C 8.9 O C 0 X C o X r- % o. ° d •rt s# ■r- C0 cL cn '8 c I* Q. 0 t* 'CO o o . * o. fe > C o > o >o C o co C ° o 3 o. 5* II 9 tj O 0 _ o. 11 9 CO C > 2 o II o o • S co : co V .£ I S is« i o o . co Q co a C0 TJ co _ O X CO O co 'C O) O. >N S co zr o N S 0 f0 •O C C m a'co CD E 0 a. co C X ca 0 o 8 ±ć co 05 ffl oj 0 ^ •o oj m ■-co c a> c c O) .— (D Q CM 00 CO 00 O ^ (O ' CM CO C £ C0 CD W CM O LO C0 gf * O co ca a. to o ca c CO 0 N ,o C0 ■ 05 CO 05 >co un" ^ 05 CD w 0 o ? C ^ 0 3.CO 3 g ■o .0 S -o o j- 5 C0 CM >N S a> c 0 § Z E čo n -o -a 12 iS ;o W 3 ^ J to .9> 0 co 3 E o TJ _ o.- 2 , >o a 0 > D £ d) O 25 o. To c a ca o o o o a- F -O 1 i -g o3 ca :E C C 05 1 CO 0 . CD si 3 « ća 3 to rta co .i.-- ~> 3 2 E a. o 0 "D o 1 C CO — C 'O C0 o cd E "D O O CL 0 o. 05 C0 ^ ^ co 8. co S t? i co to > CD || ~ ca o > "co g p C0 o 'č? co C5 o o s- 0 ■SE C n ca o ->8l o. c to ~ to O ,0 o E o ^ ta „ O 0 = to O ■ - ^ (O CD rr. s _C 'C 0 C C0 C i co ® to N O i C0 u "k- 0 15 0 Q co O. E 05 .CD 0 05 2 - 5 _ 3 O ^ "O tO 9 O .E O c O E o Jo tO 8 o S "O 05 05 3 0 0 co a 0 1 E 0 05 E i; C co — TJ 3 ca E c o > 0 3 £ ĆD £ ■= ~ i O ^ C a c co S I Š o "5 co a o o j«; _ca E o TJ C C0 0 o II ■o o ca TJ ča co co co ._ en 0) jd T3 O O) o _ a tj a. 0 3 0 CM •N as TJ CO £ 0 _ .9 3 ,Q tO TJ o 9 — o 05 co tt; CQ 'O O _J o a UJ 2 >cy) O _i CICO tO _ cd o C ca _ 8 3 ■o to E O O..CJ tj ca 9 o .£ E Lco :g 9 I— > CL 0 - 9 o P TJ -Q > C0 N 05 ■c - E a; O T3 O O to 0 ■- c ™ > N O co ca o m N O 05 ^ O Q _2 > w 2 0 O CO c to C > > C Š O g -5 o ca ^ co 9 c o. E 3 o S) 2 .to O .td !"> o co _2 "cd 9 -S o "čo 0 C * Cl) ^ 0- co ca —1 3 ._ C5 C3) ca i3 > LU t rr O H O CL < Z > > ' ca .€ C35 _ CD 12 02 o o 2 TJ ca .to = č o 0 1| ro S 3 .to o o oi 9 C0 ca N •c co o. E o 0" ->I .2. to g "D O 05 ^ — > JO (fl n o. C0 TJ C0 CL SE 8 o _c to C5 O -e Si j*: 0 co co o n ca o Š 3 .to E o o O T3 tO - C0 CD 91 E a. o. o -C Z .3 C0 O co C C TJ XI § -i c 0 •- o. C0 — -š .9 co § o3 11 2 a o -C . 3 CJ5.9 C- 3 C 'D J. •i > > O. >- 'N > 9 0 _ o ~ 1= 0 5 o c 0 C0 I Sio O. C 0 ^00 :l I« o. to O 3 jo j^: S 0 o. o = 'čo" XI •o o :z*.-"S -0 " co__ N -X 8 s 8 CO 0 N — 0 E co E c c C0 1-L N > _ 0 co -S co II > O 0 ■§ to 0 « al '£ 05 ■N O TJ tO 5l O 0 co TJ to CO d) co □ E X o č "o to 2 C0 o D) a> 0 o c > cd O. 'N co-i 0 o = 1 k- C0 H 05 o"° C CO 0 > :2 o > ^: co >co cl 2 3 to S, CD 0 co TJ 0 0 co N O TJ O O O. O =o to o 00 ^ 9 C CO 9 o co — ._ >o •o a iS ca O. NI 0 >N 0 > C0 o co c "p 0 0 " E n ca o- - tO X CJ) -§ 8 ^"8 a) X ca cd n Si S = > o C o3 9 ;o 15 3 '9 ta o 1 .2 2 8 iS 2= to to ._- CD E 2 .3 o iS Ti O. co > o "° o C TJ C ._ 0 :2 ._- ^ 'š! ^ 31 a o Z5 a 3.to 05 "S o :z o. ^ CO O CO 1- 'O 9 o iS E iS -p =Fi o- 0 O CO = 05 iS co —'O ca p cn o •= ca o '■- N a 01 X O -i- 'č I -2. C2 0 jo c ca .0 u -■ n CO CL O co co NI to E o o o ^ ca S NJ « O tO N ■o .2. _ca c CL tO •c ^ CL > ' ■5 9 5 05 ~ "C tŽ5 O o. iS O co 2 cl ca o o O co -= ca 9 t: O C TJ 0 ~ o ca lu > rx O h- (75 O a 0 z UJ o cc CL => ii ,0 o 0 ■o >co 2 a o C o d) 0 >o d o 05 — x; 05 ~ 3 > 01 O O TJ TJ CO = rr, -I tO to .5, C I o .0 .2, c o so ca E ^ ' 'C5 _c0 0 CL CO iS cT co 0 TJ !f C0 'N co 9 o S co co ._ o E *'S — ca LO N CX 05 .£ o iS 0 '0 to 590 0 E O) •CO M O ■o 02 § ■ž .9. 2 čo e^ co 9 0 ^0 o -> CO :=. Q c co o co c 0 CD 00 'O X o "> 05 J= ca co ta čl 0 to Z) « °č"c£ 9 05 > O g.S to o -S to _ ."9 x .9 3 "ČO 05 °_ E |8-|« E ~ =• c O 0 •- n «-S >N E 3 nj co ^ to ^£ g w o 'Š1 g 0 c w o, x co o ca 0 0 E 'O 8^ 0 .s E >o co o c E > 0 O ^ co ca n "9 o 0 "° m X TJ f Ž TJ 0 ._ X o O 0 CD 1 "i ^;čj ■s| >o o o a 1-B CL n, TJ tO O '-f TJ ČO tO O • E 91 o ■I a .-g 2 X 05 i i n W ^ C0 P co y cn > TJ 0 05 0 C £ co -9i « CO o o 1 al .9 tj ■§ = «1 E c 2 o co a 73 > X 0 CO iS ;o TJ C0 C0 -ž c iS 0 9 co o co ~° co - >o 1C i ci8 2 ^ i x iu 'O N :=- > co 9 -9 05 7^ ž TJ ■o a S ta co ca o.^ .9 > F 0 co 2 I « = ^ o -c 0 >o ^ a-o oj o m > cn co ^ co 0 o ;čo 9 w C > 3 c 9 co ;n :2 > c 3 _CP o 'O *= o a co *€ S 0 £ TJ *- •= O 3 o. ča' 3 .2 '<-> jc Ž :co C 03 0 f £ 8 co "O = >o > C r- 9 ca ^ k O m 8 1 8 8š 6 8 -S 2 2_ o cu >o tj ta E 8 c O 05 8. o) o > "9 ca 0 .s; p •tr CT 0 o 0 c to Z E co 'čF TJ C0 cn I| TJ O 3 TJ « .s 0 02 "8;š CL d 3 TJ LU > H CC O K" to O LU CO ta o Z rr > 05 'C O to 0 ! .9 l| co 8 co cn 0 co x o 3 E . o >o TJ O CO to co C0 t3 ČD O ■°1 .05 XJ to 2, -° a? ._• C 5: to O M O 5 g1 N ■ 8 S 'C5 0 - C O 0 'Č3 'c iS N a'c0 .9 'čo* ■čo x: > 3 C >' 0 O X co 05 X 1 I 0 9 to .2. o g 8"8 a s- C5 O o cn 5 c3 ■O 'O o o £ E o o CL Cl - 0 O fc O cčl cn 3 jc CD "S 'O CO iS o-2 0 'N §9 C > 0 i-: § E E M o 9 a c .9 co C c ca tj o ° «5 -S >c0 > 0 C 5) 3 > CD "O 0 i m c o 2 to o. o X > w ca 2 2 > O CL 2 to ca o. o cn fiM X co C •= CL ■ •- c = co > > >N X 05 .g X 05 -O O 0 2 OJ f X TJ S o O co co ca o o co a a GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KAŽIPOT, MALI OGLASI, UVG / info@g-glas si Petek, 30. aprila 2003 GLASOV KAŽIPOT Kamnik - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Kamnik vabi jutri, v soboto, 31. maja, ob 20. uri na koncert mešanega pevskega zbora Can-temus. Koncert bo v cerkvi Frančiškanskega samostana. Radovljica - Mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice s pevovodjem Petrom Novakom prisrčno vabi na letni koncert, ki bo v nedeljo, 1. junija, ob 20. uri v avli radovljiške graščine. Program bo povezovala Alenka Bole Vrabec. Kranj - Pevke ženskega pevskega zbora Lipa, z zborovodjo Dra-guško Vlašič pri Društvu upokojencev Kranj, vas vabijo na Pomladni koncert, ki bo v danes, v petek, 30. maja, ob 19. uri v dvorani DU Kranj. Šenčur - Mladi pevci cerkvenega otroškega pevskega zbora Mladi škrjančki, pod vodstvom zborovodje Mojce Logar, vas vabijo na letni koncert, ki bo v danes, petek, 30. maja, ob 20. uri v Domu krajanov v Šenčurju. društva Ljubljana na temo Ženski akti. Vila Prešeren: razstava unikal-nih izdelkov iz Steklarne Rogaška; galerija Vila Nina: razstavljajo Jože Tisnikar, J. Peternelj - Mauser, Andrej Prah, Josip Generalić, I. Lac-kovič - Kroata, Ivan Rabuzin, Mijo Kovačič, st. Večenaj, Martin Meh-kek, Milan Nadj, Pintarič - Puco in drugi. Na razstavi si iahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas na Bledu. Železniki - Danes, v petek, 30. maja, ob 20. uri bo v galeriji Muzeja Železniki otvoritev razstave plastike Braneta Žuniča. V kulturnem programu bo sodeloval pevski kvintet Gallus iz Ribnice. Razstava pa bo na ogled do 27. junija. Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi danes, v petek, 30. maja, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del slikarja Franca Beštra. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom bo na ogled do 25. junija. Bled -1. nadstropje Občine Bled: razstavlja Huberta Široke na temo "Včeraj - danes - jutri, z okoliščino ta podoba raja, ujet trenutek v času - rajska ptica"; Hotel Krim: prodajna razstava g. vogelnik (akril) in g. Kavčiča; Hotel Park: na ogled je razstava avtorice Vesne Sanje Koser; Hotel Astoria: v hotelski kavarni poteka razstava Bo leslava Čeruja, člana likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega Zdravo pridelovanje hrane Blejska Dobrava - Društvo za biološko - dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska vabi danes, v petek, 30. maja, ob 18. uri, v predavalnico v Kulturnem domu na Blejski Dobravi na predavanje dr. Bertholda Hevdna. Tema predavanja bo Rastline so bolne. Stanje in možne poti ohranjanja naših kulturnih rastlin. Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in 27. člena Statuta delniške družbe EXOTERM Kranj, d.d., s sedežem Struževo 66, 4202 Naklo in v skladu z določbami Zakona po gospodarskih družbah sklicujem 7. sejo skupščine delniške družbe, EXOTERM Kranj, d.d., ki bo dne 30. 06. 2003, ob 13. uri na sedežu družbe EXOTERM Kranj, d.d. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti, izvolitev predsednika skupščine in preštevalcev glasov. Predlog sklepa: za predsednika skupščine se imenuje Drobnič Aljošo, za preštevalki glasov se imenujeta Jana Potočnik in Anka Lombar, seji prisostvuje notar Vojko Pintar. 2. Seznanitev skupščine z letnim poročilom uprave o poslovanju družbe za leto 2002 skupaj s poročilom nadzornega sveta in z mnenjem revizorja k letnemu poročilu, podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter ugotovitev in uporaba bilančnega dobička družbe za poslovno leto 2002. Predlog sklepa: 2. a) ugotovi se bilančni dobiček na dan 31. 12. 2002 vvišini 84,765.735,71 SIT, sestavljen iz prenesenega dobička v višini 54,978.556,57SIT in čistega dobička tekočega leta v višini 29.787.179,14 SIT. Iz prenesenaga dobička se izplača članom nadzornega sveta nagrada v višini bruto 450.000,00 SIT, in sicer iz dobička poslovnega leta 1998. Bilančni dobiček v višini 84,315.735,71 SIT pa ostane nerazdeljen in se kot preneseni dobiček prenese za delitev v naslednjih letih. 2. b) v skladu z 282.a členom Zakona o gospodarskih družbah skupščina podeljuje razrešnico upravi in nadzornemu svetu, s katero potrjuje in odobrava delo teh dveh organov družbe v poslovnem letu 2002. 3. Imenovanje revizorja družbe za poslovno leto 2002. Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja družbe za poslovno leto 2003 se imenuje revizijska družba Ernst & Young, d..o.o., Dunajska cesta 111, Ljubljana. 4. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe. Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe Exoterm Kranj, d.d. Gradivo za skupščino s predlogi sklepov kakor tudi letno poročilo uprave in poročilo nadzornega sveta, je na vpogled delničarjem na sedežu družbe vsak delovni dan od 10. do 11. ure, od dneva objave dnevnega reda do vključno na dan zasedanja skupščine. Delničarji lahko morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda pisno sporočijo upravi v sedmih dneh od objave sklica. Udeležba in glasovanje na skupščini. Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Glasovanje bo javno. Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo pri Klirinško depotni dužbi na dan 25. 06. 2003, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje 3 dni pred sejo, to je do vključno 27. 06. 2003 prijavili upravi družbe svojo udeležbo pismeno, tako da bo prijava najkasneje do tega dne prispela na sedež družbe. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilne-ga razmerja shranjeno na sedežu družbe. Sklepčnost skupščine. Će na prvem sklicu skupščine ne bo dosežena sklepčnost, bo ponovno zasedanje skupščine čez eno uro na istem mestu. Na ponovnem zasedanju skupščine se veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Vse delničarje prosimo, da se zaradi razdelitve glasovnic zglasijo na mestu zasedanja skupščine vsaj pol ure pred začetkom skupščine. EX0TERM Kranj, d.d. Uprava družbe - direktor, Janko Cevka, univ.dipl.inž. MALI OGLASI 8201-42-47 «201-42-48 8201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure. APARTMA -PRIKOLICE OTOK PAG - METAJNA: oddamo APART-MAJE za 2,3 in 4 osebe ter manjši studio, primeren za mlad par. Inf. Tt 00-385-51-26-77-13 ali 00-385-53-66-71-57 5512 ODDAM POČITNIŠKO HIŠO v termah Čatež, 6 ležišč. V 041/774-286 6195 OTOK ŠOLTA pri Splitu APARTMAJI v hiši blizu morja, ODDAM. tr 041/596-015 BOH. BISTRICA; 36,85 m2, letnik 2000, apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ŠMARJEŠKE TOPLICE - Prodamo več apartmajev po 50 m2 v novem objektu, cena = 2333.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 DUGI OTOK - Soline; blizu morja ugodno oddamo novo zgrajene APARTMAJE V 00-385-981-713-914, Suzana 6849 Na otoku Visu oddam vikend (dve sobi, kuhinja, WC, terasa), 20 m od morja tr 00 385-21/714-054 6936 PORTOROŽ - novi 2 ss APARTMAJI, pogled na morje, ugodno - rezervacije! TT 041/75-75-50 www.ananina.com 7031 ODDAM APARTMA na otoku Krku od 5.7.do 19.7.2002 in od 11.8. do 7.9. 2003 tr 031/309-764, 25 11 769 7041 V Termah Čatež v zidanem objektu oddamo APARTMA 48 m2, ugodno mesec junij, tr 041 /633-195 7089 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO Alpina 90 cm greben. Višelnica 13. Gorje, tr 5725-251 Industrijski SESALEC Prva petletka, I. 90, US 2/4000 4 KW, prodam, tr 041/378-120, po 18. uri 6948 8 I'? N R N o TJ 3 cr 9 03 CD '9. o c ^ "5- & 9> 3 < 2: 5 S cd CD 3 — (Q 03 £, 05 N O O c o o -^1 33 co 9 CO 9. CO- " 03 r- cn 5 -vi ^ C CO co O "X? co cr CO - O' P 01 5 N Š N —. 03 03 O ZT. a 2 7T 03 0 C7> 1 S S i: S. O. os oT 3 3 CD O; O" P 03' 3 O Q 3 O d zr O O. 7T O < tj 3 "D O 1 3 < § s. i § 3 O) c' j? -L O« 3 38 ® cn su n - 0< 03 O C £ O 3 1§: O z o< z > o o r- o O' 00 > o«" = 2 < ž ° 9-CL CQ O M O" 3 B' c — (Q g O Q> O »" s. 5. a £U CD o w 3. 2. ? q- ? o w "O 8. 03 < 5 (Tj CD m 3 3 S O) 3. CD cn o "D CD O; 5" o 5. I I a -D a I o o. • (Q O O CD O 3 CD CD C/> 3 o; 3 o co "D 8. DJ B' £ o B K »' |8 (D a' RS 03 CO H < ro ro ct cr ^• O 03 3 w 03 "D w 3, ČD 3 O. 3 3 CD -: 3 3 S" cd ro ro 9- o ro. o w O. č w N, £ S" 03 ro c IQ "O 05 -t ^ &> O; < CD O o » c K, 2 3 0 ro g < cp_ 5 S- k? ro cn o 5 03 03 3" 3 it 21 "D 0) O O. c/l N 2. N C 1^' 3 < O 3 3 S. ■ CD O i a — C/3- O K N — 03 TT < 03 CD 03 03 — < isj ro o7 < L. S O- 3 cd ro O o Q3_ o. — CD K B' ĆD 3 3 O' O CD 00 co .2. 03 3 is, S § 0 o X. o ~ 03 C3 O. C n, „ o. § a CD 03 ro £ 0 5 CD "D 03 S § 3 CD 3 03 7? W< "D < O O (Q CD ro Q "m o N -• 03 3" < "D O O !^ 3 1 CD 3 3. 03 Z. w ro cd o 9L 5" O. CD o < " S 03 o. 9. D" " CD "O 3: 03 - CL CD '"" S B ro 5r < o 5" 5. a. CD' 3 03 03 |3 8.s i 3 p g. N 03 CL O- O 3 © o o. < — c^° o.? 3 CD a-o J o C/3 O. "D 03 O (Q O » O' N S 03 N o ^ o 03' Q: ro ro < (Q 03 03 m'-O 03 -=L < 03 3 O' CD T n CD _ "D 2^ K C QjT3 O S O 3 O' O — 03 3 03 03 =: 3 N O & P S T3 O O 03 CO- < ro o< J±. co CD C w — N- O rjo o c > O _ ^ Z O C S ^ CD C 3 C) s _ c 2.' a CD "D 03 03 3 O- O- ro c c ĆD Ž 3 C/3 • C/3 ro co g" S £ 3 _. 2. ro co Ž2. ro _ • - • c/3 a Qi 3 3 o CD 03 ro -, -r 3 9-0? < O • > + Z * m 11 N ■ > < co + 1 m O« - c z TI z > z o TJ > 2: 3' TJ CL 3 St ČL TJ W 3 O 3 =; C V) — O m co o< 3 § 3" CD -1 N CD 3 N CD CD 3 TJ 2 |S CD cr-a O 3 co W CD — a T) 10 £ o ro 0 3 co ro . N CD CD "T" CO d TJ — m + o + 1 X z — > o C z ' I 03 CD j> cn bo co TJ XI m W s H o. m ?il + % E < a ^ - o f- ■o > a 3-' 55 tj m ZJ c_ t> m n d co > 1 ž o c m co m 555 2 z ^ > co O 7; co ^2 0 č m > r- < co jj * > > e tj < O , co ^2 o z > z _ o< 5'S o x š m O ^ co m O < M z > r o N' 00 co 00 g z o > TJ TJ I O D O < Ž o o X o D O < m 6) co r\3 00 cn ho cn cn cd co b) cn cd -vi CD b) cn o ro ii CD co CD 3 rD W O) N CD g E n- 3. —1 CD O' C 3 6 3 o- un -* CD o- O cd cr 3 O' 3' CD M i 0. C -1 0 O M O O M O co o» II CD N 3 O 03 — O N a c' o< 3 CD 3 o< C N 0) a o N3 O O I o. — 3 O. " O n- 8 » CO Q. -■ o a ° ro os ro n 3. 03 O CO M cn O) J ro cd c> O co cd O =:• 3 C0 3 0> co [2 00 "3 \ 03 CD CD c roiB S" cd' o 8-1 < i- CD C CD 3 CO<<' ro Čd 5 00 P S < s O) 00 S.a 2 ^ 2>, CD CL - ro \ ro co C7) 00 GO NOTAR Vojko PINTAR obveščam, da bom s 25. 5. 2003 svojo notarsko pisarno preselil v prostore nove poslovne stavbe IC DOM v Kranju (bivši Gradbinec), nasproti Zavarovalnice Triglav v Kranju. Naslov notarske pisarne bo zato od 25. 5. 2003 dalje: Kranj, Nazorjeva ulica 1/1. Telefonske številke notariata ostajajo nespremenjene in bodo kot doslej: Tel.: 04 281 55 20, fax: 04 281 55 30 e-mail: notar.vp@siol.net KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 HIŠE ODDAMO HOTEMAŽE - oddamo starejšo HIŠO z vrtom, 3 ss neopremljeno stanovanje, ogrevanje na trda goriva, cena 70 000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE « 202-33-00,041/333-222 6593 ODDAMO hiše: Primskovo- 80 m2, Stražišče - 95 m2. FRAST nepremičnine 041 734 198 HIŠE PRODAMO KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovan-jska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333-222 ZREČE - Bio masivne, energijsko varčne hiše, prodamo. Možnost kredita Baleta -Satler in drugi d.n.o. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/428 93 99, gsm: 041 310 635 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, letnik 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m.2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886,041 386 930 NAKLO: prodamo dvodružinsko hišo, parcela 500 m2, cena 45 mio. FRAST nepremičnine 041 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, parcela 500m2, cena 34 mio.FRAST nepremičnine 041/ 626 581 VODICE: prodamo hišo, 12 x 10 m, 15 let, 58 mio. FRAST nepremičnine 041/ 626 581 1 . TomincevL I^Bjtej-: 04/25 2. 4000 Kranj • Stražišče 15-600. !ax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 POSfifEDOVANje. ZflSTOPRNJe, PROOfUfl Begunje 1/2-kot samostojna, 400 m2 zemljišča, 140 m2 stan., izredna lokacija.Škofja Loka: 157m2 stan. površine, popolnoma obnovljena, parcela 202m2, čudovita sončna mirna lokacija, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 32.000.000,OOSIT Škofja Loka-Log: 250 m2 stan.površine, lahko dvodružinska, 1300m2 parcele, čudovita lokacija, cena 37.000.000,00 SIT Tržič-okolica, lahko dvostanovanjska, zelo lepo urejena, 800 m2 parcele-razgled.ITD + NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120 04/236-66-70 Žiganja vas: dvostanovanjska, mirno okolje, cena: 33.000.000,00 SIT. Cerklje-Dvorje: dvodružinska, 1000 m2 parcela, lep razgled,cena: 37.000.000,00 SIT. Kranj-Drulovka: vrstna, enodružinska, mirna okolica, cena 30.000.000,00 SIT. Kranj-Visoko: Manjša kmečka hiša-obnovl-jena, cca100m2 stan. površine, parcela 724m2, cena 24.500.000,00 SIT, možna menjava za 2SS z doplačilom Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si imamo še več. ITD + NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120 04/236-66-70 JESENICE - Cesta 1. maja; vrstna z atrijem, 107 m2, parcela 200 m2, stara 85 let, pritlična, obnovljena leta 2001. CENA: 16,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ LAHOVČE; ravna parcela 1589 m2 s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000__ KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2. CENA: 46,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ BLED - blizu centra; prodamo letos obnovljeno, lastno tristanovanjsko hišo, 282 m2 up.p., garaža, na mirni lokaciji. CENA: 96 mio SIT oz po dogovoru. Slike si oglejte na www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, za razne dejavnosti. CENA: 65 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BLED - Mladinska; 160 m2, 100 let stara vila, potrebna obnove. CENA: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRZIC - Bistrica; vrstna, 250 m2, stara 22 let, parcela 350 m2, nova streha. CENA: 38,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PREDDVOR - Olševek; 200 m2, starejša hiša, pred 14 leti deloma adaptirana, lahko večstanovanjska, parcela 1600 m2, zraven tudi gospodarsko poslopje, odlična lokacija. CENA: 40,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Škofja Loka-Papirnica; 250 m.2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo, 5. gr. Faza, parcela 754 m2, mirna lokacija ob gozdu. CENA: 53,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Škofja Loka - Podlubnik; vrstna, 169 m2, letnik 1975, parcela 310 m2, ob zelenem pasu. CENA: 45,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, en-odružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, letnik 1977, na lepo urejeni parceli 2161 m2, možen nakup samo z delom zemljišča za nižjo ceno. CENA: 51,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 SP. BRNIK; dvojček, 150 m2, star eno leto, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, urejena okolica. CENA: 27,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, lahko za PP ali stanovanja. CENA: 32,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 NAKLO; 150 m2, stara 50 let, parcela 800 m2, delno adaptirana. CENA: 28,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 CERKLJE - okolica; 200 m2, stara 35 let, visokopritlična, parcela 1000 m2, veliko gospodarsko poslopje. CENA: 40,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ZBILJE; 360 m2, letnik 94, lahko dvodružinska, parcela 804 m.2, kvalitetna, razgled na jezero. CENA: 68 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, parcela 700 m2. ob zelenem pasu. CENA: 36,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - DRULOVKA - prodamo vrstno hišo 127m2 stan. površine,1991, parcela 145m2+200m2 za 37.400.000 SIT. STAN-ING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150 BOHINJ prodamo lepo visokopritljično hišo 9x9m, ( 2 stanovanja in garsonjera v mansardi), 1999, na parceli 372m2 za 58.500.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150 ŠKOFJA LOKA prodamo "pol dvojčka 157m2 upor. površine na parceli 359m2, v fazi obnove, za 30.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150 KRANJ - BESNICA prodamo nedokončano visokopritljično hišo, 1990, na sončni parceli 643m2 za 35.100.000 SIT. STANING 04/20 42 754 051/306 150 HLEBCE: hiša - pritličje in mansarda po 70 m2, delno podkletena, posebej garaža in drvarnica, vrt, sadovnjak, 1600 m2 kmetijskega zemljišča, leto izgr. 1954. obnova mansarde 1970. Cena: 21. 000. 000, 00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 PODNART, okolica - stan. hišo, cca 90 m2, potrebno popolne prenove, pare. 774 m2, I.i. cca 1930, cca 9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj', 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Ziganja vas - stan.hiša vel. 9 x 12 m, stara 21 let, parcela 574 m2, lepo urejena, cena - 35,0 SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Drulovka - vrstna končna hiša, površine 210 m2 v treh etažah, letnik 93, parcela 151 m2, cena - 37,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ RADOVLJICA, bližina - starejša bivalna stan.hiša z gosp.poslopjem, stara 50 let, na parceli 760 m2, cena = 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE NA GORENJSKEM, prodamo visokopritlično hišo, na cca 528 m2 zemljišča, stara 7. let, vsi priključki, ogrevanje CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 47mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZGORNJE BITNJE, prodamo enodružinsko hišo, na 320 m2 zemljišča, stanovanjske površine cca 90 m2 v etaži, atara 43 let, delno podkletena, bivalno pritličje + mansarda, CK- olje,telefon, vseljiva po dogovoru. CENA: 23mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ERMA5 Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0)40 686 048 e-mail:erma5@volja.net KRANJ - PLANINA I, na 211 m2 zemljišča, prodamo 1/2 hiše v dveh etažah + 1/2 kleti, 138 m2 stavbnega zemljišča, stara 50 let, delno obnovljena, balkon, lastna CK-olje, priključek za KTV+internet, TEL., števec za vodo, skupna garaža cca. 15 m.2, možnost poslovnega prostora, vseljiva po dogovoru. CENA: 40mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZGORNJE BITNJE, na cca 400 m2 zemljišča, prodamo visokopritlično hišo, staro 4 leta-, v celoti podkletena, bivalno pritličje + neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 46.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2, velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA: 96mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m.2 v etaži, 1/2 hiše podkletena, 1. etaža:3>, tel.: 5767-600, 041/647-974 Kranj, pred Škofjo Loko - (za poslovne partnerje) 2 leti stara samostojna niša z vso opremo, velika garaža, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Planina I; opremljeno garsonjero, 30 m2, v pritličju bloka starega 26 let, oddamo za najmanj eno leto. Cena: 40.000 SIT/mes. + tri mesečna varščina. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE v centru Kranja. « 031/341-370 uvi BLED ODDAM opremljeno SOBO, možnost kuhanja, souporaba kopalnice. « 5744-108, po 20. uri 7066 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4?4b KRANJ - Zlato polje, kupimo manjše 3 ss do 2. nadstr ali menjamo 2 ss, 49 m2, za večje z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE « 202-33-00, 041/333-222_6597 Kupim STANOVANJE ali starejšo HIŠO potrebno obnove v Kranju z bližnjo okolico. « 041/681-510_Mat KRANJ: kupimo DVOSOBNO stanovanje v Šorlijevem naselju. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 _ Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ, 04/28 11 000 Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit.AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POUE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj - bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ Kupim 2 ss v Kranju ali okolici. tt 041 /645-582 6960 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. 04/20-68-700 STANOVANJE PRODAMO ' na Planini I. v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2, staro 26 let, cena 17,7 mio SIT; ' v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno ♦ 2 kabineta stanovanie, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2, staro 24 let, cena 23,3 mio SIT; ' v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno * 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88,6 m2. staro 28 let, cena 19,3 mio SIT; • v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosob-no stanovanje brez centralnega ogrevanja v I, nadstropju, izmere cca 130 m2. staro cca 150 let, delno prenovljeno, cena 21,2 mio SIT; " na Planini I v Kranju prodamo obnovljeno garsonjero v XI. nadstropju, izmere 21 m2, staro 26 let, cena 6.7 mio SIT; ' v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmere 75 m2, staro 51 let, cena 13,2 mio SIT; ' v Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, klasično ogrevano, staro 43 let, cena 13,5 mio SIT; ' na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno ♦ kabinet stanovanje v IX nadstropju, izmere 54,5 m2, staro 29 let, cena 13,4 mio SIT; ' na Jesenicah prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, izmere 53,70 m. staro 29 let, cena 11 mio SIT; • na Planini III. v Kranju prodamo garsonjera stanovanje v 2. nadstropju, izmere 33 m2 - nizek objekt, staro 15 let, cena 11 mio SIT. STANOVANJE ODOAMO V NAJEM: ' na Planini I. v Kranju oddamo v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanje v VII. nadstropju, izmere 55 m2, staro 26 let, cena 80.000 SIT na mesec. HIŠE; PRODAMO ' v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom, staro 17 let, cena 104,8 mio SIT; ' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša ie prenovljena), staro 15 let, cena 71,3 mio SIT; • v Podbrezjah prodamo novo nedokončano visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2, cena 46 mio SIT; \ ' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12x11 m2, na parceli velikosti 572 m2, staro 12 let, cena 39 mio SIT; ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, cena 28 mio SIT: ' v Zmincu pri Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi, na parceli velikosti cca 600 m2, staro 2 leti, cena 24,2 mio SIT; ' Z Bleda, 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2, staro cca 53 let, cena 9,8 mio SIT; ' v bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi, na parceli 500 m2, cena 40 mio SIT; ' v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2, staro 8 let, cena 24 mio SIT; ' Brezje nad Tržičem - vas Leše ■ prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2, staro 50 let. cena 7 mio SIT; ■ v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2, staro 9 let, cena 74,6 mio SIT; " na Orulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2, na parceli velikosti 182 m2, staro 13 let, cena 38 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR prodamo " v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmeri cca 135 m2, primerno za pisarne fmožnost prodaje tudi manjših kvadratur), stare 39 let. cena 1.800 SIT/m2; ' v Kranjski Gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi. pritličje, v izmeri 136 m2, cena 26 mio SIT; ' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2, star 10 let, cena 11,6 mio SIT; ' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming), star 23 let, cena 128 mio SIT; • v Križah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 parkirišče urejeno, star 53 let, cena 11 mio SIT; " na Planini II v Kranju prodamo poslovni proslor v I. nadstropju v izmeri 420 m2. možno tudi po delih, star 17 let, cena 73,4 mio SIT; " v Radovljici prodamo maniši poslovni prostor v pritličju, izmere 20 m2, star 12 let, cena 5 mio SIT. POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: ' na Piimskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2: enonad-stropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, cena 116.5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, cena 23 mio SIT; ' v Kranju ob prometni cesti prodamo poslovni objekt s 1120 m2 koristne površine na parceli velikosti 1010 m2, leto prenove 1962, cena 120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: - ndifainn«najem ' v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m2, višine 4 m, star 22 let, cena 35.000 SIT mesečno; • v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2, stare 22 let, cena 112.000 SIT mesečno; • na relaciji Kranj - Škofja Loka • Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje ♦ etaža) v izmeri cca 150 m2, prenova I. 2000, cena 175.000 SIT mesečno. ' v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2, prenova I. 2001, cena 116.500 SIT mesečno; ' v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m), stare 2 leti, cena 122.000 SIT mesečno; ' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno, star 26 let, cena 56.000 SIT mesečno. ■ PARCELA - PRODAMO: " na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1.500 m, cena 8.300 SIT/m2; • v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3.000 m2, možnost delitve tudi na manjše, cena 6.100 SIT/m2; • v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; cena 30.290 SIT/m2; • v bližini Šenčurja prodamo zazidljivo parcelo, kpmunalno urejeno, v izmeri 630 m2, cena 18.640 SIT/m2. VIKEND PRODAMO • na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2, star 53 let, cena 44.3 mio SIT. VIKEND PARCELA • pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2, cena 5,8 mlo SIT. ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. STANOVANJA NAJAMEMO STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_ 4250 Najamemo manjše 2 ss in 1 ss. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041/333- 222_ 5544 Najamemo manjše 2 ss in 1 ss za 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_ 5967 Kranj-Zlato polje, Šorlijevo nas,- v NAJEM vzamem GARSONJERO ali 1 ss. tt 2332- 158 7006 PLANINA - najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 STAN. OPREMA Ugodno prodam FRANCOSKO POSTEUO, dvojno vzmetenje, 210x190 in ŠTEDILNIK Corona rostfrai 2 p+2,e. tt 070/650-087__6952 Prodam OMARO za otroško ali dnevno sobo in pisalni mizo. tt 040/801-189 6953 Prodam MIZO 150 x 90 cm in stole, malo rabljeno, ugodna cena. tt 041/675-123 Prodam rabljeno SPALNICO Meblo v črno rdeči barvi, z drsnimi vrati in rabljena GARAŽNA VRATA. tt 574-61-60 6988 Prodam POSTELJO brez jogija in LUČ (pajek), kroparski izdelek, stenski, tt 041/202-089_ 7042 Prodamo SEDEŽNO GARNITURO, poljubno sestavljiva, 5 foteljev + kot. Cena 20 000 SIT. "B 041 /350-494 7074 PVC ali ALU okna, vrata, zimski vrtovi. Ugodni kredit. ANCORA, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana, 01/430-12-53, 041/762-044, www.ancora.si. ŠPORT Prodam GLISER dol. 5 m, reg. do 2004, I. 89, izvenkrmni motor, 70 KM, na prikolici. « 031/325-442 7097 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 OBL C d.o.o. MIRKA VADNOVA 14, 4000 KRANJ tel.: 04/201 30 LESNI PROGRAM, HOBBV, POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. tt 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik RODE STROJNI E S T R I H I Sr. vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11-605 041/653-780, 031/653-780 Rod« Franc s.p. Selitve, prevozi, odvozi starega pohištva, prevozi doma in po tujini, posredovanje prevozov, hitro in ugodno, tt 041/35-80-55 Matej, 041/737-245 Tadej, Brce Tadej s.p., J.Platiše 11, Kranj 2697 KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, tt 031/508-168 38io STROJNO IZDELOVANJE es tri hov Klemene, Pokopališka 10, Naklo teh: 04/25 718-13 041/632-047 kliuimiit Vladimir s.p. GRADBENIK REXHO d.n.o, Adergas 13, Cerklje izvaja vse od temeljev do strehe, omete fasad, notranje omete, predelne stene, kamnite škarpe ter urejanje in tlakovanje, tt 041/589-996 4444 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in PREDELNIH STEN po sistemu Knauf, MONTAŽA STREŠNIH OKEN Velux stropnih in stenskih oblog in POLAGANJE LAMI-NATOV. Izdelujemo tudi brunarice, tt 518-60-55, 041/765-842 Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane _5257 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovič& Comp., Jelovška 10, Kamnik 5738 /\ ^ 04/2316-800 ZIInai\. 041/323-823 DOM , d.o.o., Šutna 93; Žabnica STIOJNI ISTIMI, POLAGANJI MIRITA IN PVC TLAKOV Kompletne ADAPTACIJE stanovanj, prenove kopalnic, parketarstvo, polaganje lami-nata, talnih, stenskih oblog, montaža Knau-fa. Benjamin Jagodic, s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, 2381-900, 031/379-256 5836 UREJANJE OKOLICE in vsa zidarska in fizična dela, vam nudi Futura M, Marinšek Tomaž, s.p., C. Kokr.odr.2, Križe, 040/65-13-01,040/65-13-02 5840 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, predelnih sten v Knauf izvedbi, polaganje vseh vrst oblog in parketov. 23-30-825, 031/50-46-42, Planinšek Vilma, s.p., Pre-bačevo 34, Kranj 5863 Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tt 231-27-22 Larix, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva 1, Kranj 6130 PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni, tt 041/593-492 BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., Cegelnica 48 b, Naklo 6196 Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, tt 01/5683-894, 041/630- 7 0 0 6273 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vse vrste fasad, notranje omete, adaptacije, novogradnje, z materialom ali brez. Bytyqi Halim, s.p., Glavni trg 14, Kranj, tt 2027-031,041/760-614 6521 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. tt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica Poigam KERAMIČNE PLOŠČICE, tt 041/705-197, Lumpert Marjan,s.p., Brode 11, Škofja Loka 6668 Nudimo HITRO IN KVALITETNO urejenje dvorišč, tlakovanje, škarpe ter oblaganje cokla in zidarska dela. tt 041/60-70-09, Idriz Halilovič.s.p., Sorska ul. 14, Kranj TENDE, ŽALUZIJE, LAMELNE in PLISE ZAVESE IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Nograšek Ladislav s.p., Mavsarjeva 46, Notr. Gorice tt 01/365-12-47, 041/334- 247 6847 Imamo skupino, delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe,notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi-Bene in ostali, d.n.o, Struževo 3a, Kranj, 041/561-838 6904 POMOČ NA DOMU: starejšim, bolnim in invalidom nudim pomoč na domu. Opravim vsa gospodinjska in druga dela. Prav tako vas pospremim k zdravniku in vam polepšam jesen življenja. CENA JE UGODNA in DOSTOPNA, tt 031/727-861, Krumpak Arijani Mojca, c. M. Tita 4a, Je- STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; pro-dam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Cena zelo ugodna - 12,3 mio SIT. Informacije na tt 031/782-386 181 BISTRICA PRI TRŽIČU - 2 sobno s kabinetom, 61 m2, lepo, ugodna cena - 12,3 mio SIT in 1 sobno, 39 m2, 2. nadstr. nizkega bloka, zelo ugodna cena - 9 mio SIT! KRANJ Planina I, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m.2 vrta, 18 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera, 24 m2, souporaba sanitarij, 2,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4?47 FR^kST d.o.o. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 e-mailnepremicn/ne@frasf.s/ V Kranju, Valjavčeva ul. prodam 3 ss, 75 m2, obnovljeno, sončna lega, mirna lokacija, vseljivo letos poleti, tt 031/60 33 66 1 sobno STANOVANJE, s kabinetom, 39 m2, v nizkem bloku, BISTRICA PRI TRŽIČU, lepo, mirna okolica, prodam. Zadnja - ugodna cena je 9 mio SIT!!! Kličite resni tt 040/831-251 6304 KRANJ - Šorlijeva: 3 ss, 70, 5 m2/VIII, vpisano v ZK, opremljena kuhinja, lega Z-S, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041/333-222 6594 Na Planini I, v mirnem okolišu, nizek blok, prodam 1 ss, predelano v 2 ss, v pritličju, z atrijem, telefon, KTV, toplovod, individualni števec za vodo... Vredno ogleda, tt 040/573-316 6764 ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, prodam obnovljeno tri sobno STANOVANJE v pritličju, z opremljeno kuhinjo, tt 512-78-50, 041 /364-482 6782 PLANINA - gats., 27,18 m2, 111/3, prazna, balkon, 1.1. cca 1973, cca 8,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 1,5 sobno, 46,60 m2, II/4, v celoti obnovljeno, I.i. cca 1963, cca 14,5 mio. Mike & Čo. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, H/7, I.i. cca 1985, cca 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 2 sobno, 60,75 rr>2, VI/12, prazno, I.i. cca 1978, cca 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VALJAVČEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, I.i. cca 1963, cca 19,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si KOKRICA - 2,5 sobno, 57,74 m2, P/1, obnovljeno v celoti, I.i. cca 1968, cca 15,3 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, I.i. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si član NZ NEPREMIČNINE sedaj tudi na internetu GSM: 041-331-886 ZOISOVA, trisobno, 70m2, I. 1968, nadstropje 8/9, vzdrževano, odlična lokacija. Cena 16 mio SIT. Royal nepremičnine, d.o.o.. Tel.: 01/300-73-70 PLANINA I - 2+2 sobno, 88,70 m2, I/7, v celoti obnovljeno, 2 balkona, I.i. cca 1978, cca 21 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1975, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, cena je 13,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031'635 387 ■ m mM nepremičnine, d.o.o. Pod Plevno 42, Šk. Loko, tel.: 51144-20,041/425-380 UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 šs, 72 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1968, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 18,5 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, v stanovanjskem bloku, letnik 1972, dva balkona, takoj vseljivo, cena je 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1964, cena je 14,5 mio. SITIDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1973, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, cena je 143,7 mio. SITIDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 - KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, obnovljeno 1987, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena 7,2 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1992, v 3. nad., cena 10 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, letnik 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 Kranj-Zlato polje: 1SS, 36m2, IV. nad, vsi priključki, renovirano, zelo lepo. 11.300.000,00 SIT. Tržič-mestno jedro: Garsonjera 47m2, I. nad. v več stanovanjski hiši, obnovljena, takoj vseljiva, cena 8.500.000,00 SIT Tržič Deteljica: čudovito 1,5ss, renovirano, IV. nad. 40 m2, cena: 10.500.000,00 SIT, Tržič - novogradnja: zelo lepa sončna, mirna lokacija so naprodaj nova stanovanja različnih velikosti, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004. Kranj - Zlato polje: Prodamo zelo lepo 2SS, 46m2, II. nad, renovirano, cena 14. 500.000,00 SIT Kranj-Planina III: 2SS, 62m2, II. nad, lepo vzdrževano, s pogledom na zelenico, dobra lokacija, cena: 15.560.000 SIT. Lesce: 3SS, 74 m2, delno obnovljeno, mirna lokacija, cena: 13.000.000,00 SIT. Kranj-Planina II: 3SS, 88m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano, cena 17.500.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661 DOM nepremičnine 04/202 33 00 Damjana Kratitberger s p.. Stritarjeva 4 Kranj Radovljica-Gradnikova: 4SS, 74m2, I.nad, dobra lokacija, nadstrešek,Kranj-Planina I: 3SS, 77m2, IV. nad, renovirano-res lepo, v račun tudi 1SS. Kranj- Planina I: 2SS+2,renovirano, I. nad, 88m2, dva balkona, vedno ogleda. Kranj - Hrastje: 2SS, II. nad, 60m2, renovirana kopalnica, vsi priključki, cena 13.000.000,00 SIT. Tržič-Bistrica: 1/2 hiše spodnja etaža, 3SS cca 120m2 stan. površine- starejša lepa vila na zelo lepi lokaciji z čudovito parcelo + garaža, takoj vseljiva, cena 18. 000.000.00SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70, 040/204-661 PLANINA: prodamo DVOSOBNO stanovanje, 63 m2, 14 mio, adaptirano. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 04/ 23 44 080 PLANINA 2: prodamo garsonjero, 28 m2, opremljena, 9,5 mio. FRAST nepremičnine 041 734 198 PLANINA 3: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, 2. NAD, 15,5 MIO. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 KRANJ - Planina I; garsonjera, 30 m2, v 7. nad., stara 26- let, lega Z, po sobi parket. CENA: 8,9 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 VODOVODNI STOLP; 58 m2, 2,5 ss, obnovljeno leta 99, pritličje, zahod, balkon. CENA: 15 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRŽIČ - Bistrica; 44 m2, 1 ss, v 1. nad., okoli 100 let stare hiše. CENA: 5,5 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nad., leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 12,9 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 3 ss, dvoetažno, v 2. nad., kvalitetno obnovljeno leta 2000, v meščanski hiši. CENA: 24,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 78 m2, 3 ss, blok star 29 let, 4. nad., urejeno in adaptirano, velik balkon. CENA: 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 54 m2, 2,5 ss, dobra razporeditev, 29 let star blok, adaptirano, lega J, 9. nad.. CENA: 13,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nad., adaptirana kopalnica, lega J, balkon. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Kokrica; 51 m2, 2 ss, adaptirano pred enim letom, 1. nad., CK na olje, odlična lokacija. CENA: 13,8 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BLED - Cesta v Megre; 88 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, z garažo, takoj vseljivo. CENA: 300.000 SIT/m2 oz. po dogovoru. Slike si oglejte na www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 89 m2, 2 + 2 ss, 4. nad., dvigalo, staro 25 let, balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. CENA: 19,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina; 83 m2, 4,5 ss, mansard-no, staro 17 let, UGODNA CENA: 15,1 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 STRAŽIŠČE; 62 m2, 2 ss, pritličje večs-tanovanjskega objekta, na novo (leta 2002) delno adaptirano, klasično ogrevanje. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 www lokasp.« nepremičnine prnnint 7 nrpuniiflninami Fajtar Jane? s.p Kapucinski Ug 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547 KRANJ - Šorlijeva; 76 m2, obnovljeno leta 99, 4. nad., nizek blok, balkon, mirna lega CENA: 18,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2 ss, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK-plin, staro 39 let. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 ss, zelo lepo, pred tremi leti v celoti adaptirano, 1. nad., dva balkona, lahko opremljeno. CENA: 21 mio SIT.SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 49 m2, 1 ss, v pritličju z atrijem, adaptirano pred tremi leti, nizek blok, dobra lokacija. CENA: 14,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 74 m2, 3 ss, letnik 98, mansardno, klima, dobra razporeditev, dve garaži. CENA: 21 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 .11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2 ss, staro 30 let, 4. nad., nova kuhinja, dobra razporeditev. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d,0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 PLANINA I prodamo 2,5 sobno stanovanje 54,8m 2, 1974, obnova 2003, za 13.400.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 #051/306 150 PLANINA I prodamo 2 sobno + 2 kabineta, 89m2, 1975, za 18.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150 KRANJ- ZLATO POUE prodamo 2 sobno stanovanje 58,6m2, 1980, za 16.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/ 306 150 RADOVLJICA: 36,5 m2, 1ss, visoko pritličje, leto izgr. 1973, balkon, mirna okolica, takoj vseljivo. Cena: 9.500.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, novogradnja Alpdom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 19.330.861,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, leto izgr. 1987, balkon, klet, CK, takoj vseljivo. Cena: 14.000.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, novejše (1999), balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 17.500.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 LESCE: 78 m2, 3ss, 1 nadstropje, leto izgr. 2002, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2 v 3.nad., nova okna in CK, letnik 62, obnovljeno, za 13,5 mio , K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 3 SS 85 m2 v pritličju z atrijem, letnik 70, prirejeno za invalida, za 21,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, .202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 v 6. nad., letnik 70, cena = 18,5 mio SIT in 95 m2, 1. nad. letnik 70, za 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 81 m2, 2. nad., letnik 85, za 18,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 89,3 m2 v 5.nad., letnik 78, za 19,8 mio SIT.K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7. nad., predelano v 2,5 SS, letnik 86 za 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v 4. nad., letnik 64 za 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ: Planina I: luksuzno 2 SS +2 K 89 m2 v 2.nads., letnik 74 za 20,00 mio SIT TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4.nad., letnik 86 za 16,1 mio SIT, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, letnik 83 za 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, stara 50 let, obnovljena, nova okna, nova vrata, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - PLANINA II, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 31,10 m2, visoko pritličje/nizek blok, staro 25 let, komplet opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivost po dogovoru, CENA: 10.mio. SIT. AGENT KRANJ tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 30,20 m2, 2. nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva julij 2003, CENA: 9mio.SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 23,10 m2, 1. nadstropje/nizek blok, staro 30.let, vseljivo takoj, cena 7.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno enosobno stanovanje, 39,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, staro 16 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo prazno enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 40,67 m2,v 5. nadstropju, staro 30 let, CK-olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje 48,20 m.2, 2. nadstropje, prenovljena leta 1992, CK, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, kuhinja z belo tehniko, 52,80 m2, 1. nadstropje, staro 16 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16mio.SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, staro 20 let, brez balkona, vsi priključki, vseljivost po dogovoru. CENA: 10 mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NEKEMIčVlNSKOl POSLOVANJE Trg Svobod« 6. 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.tr/lc^slol.net, hltp://ngencija-priim Prodam STRESNI KOVČEK. tt 041/77 44 7 8 6959 VIKENDI KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje predelano v trisobno stanovanje, 56,70 m2, staro 4 leta in pol, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo dvosobno stanovanje , 65,70 m2, 3. nadstropje/nizek blok, star 28 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 60 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - ZLATO POUE, v pritličju prodamo dvosobno stanovanje, 47,80 m2, staro 30 let, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m.2, staro 29 let, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NEPREMIČNINE «5745-444. BI.KI) PREŠERNOV v SO KRANJ -VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju, 52 m2, staro 42 let, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 13. 991. 000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ . KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, staro 24 let, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, staro 35 let, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17. 500. 000. 00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 88,70 m2, staro 25 let, 1. nadstropje, 2 x balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.950.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - PLANINA I, na zelo mirni lokaciji v nizkem bloku, prodamo trisobno stanovanje primerno za invalida, 85,20 m2, staro 25 let, pritličje, atrij, vsi priključki, prevzem možen takoj. CENA: 21 mio. SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanj s kabinetom, 54,40 m.2, prenovljeno pred enim letom, 9. nadstropje, balkon, vsi priključki, zelo lepo, vseljivo po dogovoru. CENA: 13. 350.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - NAZORJEVA, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 81 m2, staro 30 let, v 2. nadstropju, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 19mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, STANOVANJE v hiši, 122 m2, prijetno obnovljeno, vrt, parkirišče, 21,5 mio SIT. Vseljivo konec junija, tr 041/627-137 6939 Ljubljana-Šiška prodamo GARSONJERO 33,4 m2, prvo nadstropje, balkon, vsi priključki. Igor, 041/89-16-37 6977 GOLNIK - prodam GARSONJERO 31,5 m2. "b 041/385-913, od 16.-17. ure sgea VODOVODNI STOLP - garsonjera 24 m2, 3. nad/4, CK, priključki, brez balkona, cena 8 mio SIT, prodam. tt 04/23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE Na Planini II prodam trisobno pritlično sončno stanovanje z atrijem, takoj vseljivo, brez posrednika, tt 01/56-51-915 7ii6 TOVORNA VOZILA Tovorno vozilo ŠKODA PICK UP LX, I 93, reg. do 12/03, prodam, tt 041/378-120, PO 18. Uh 6946 Prodam BULDOŽER FIAT ALIS 27t, 1.79 in KOMBI FORD tovorni, 1.94. tt 031/618-990 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD, RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV, tt 50-50-500 _5960 VLEČNE KUUKE montaža in vpis. Boris Drole, s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134 Prodam VIKEND sv. Duh pod Uršlo goro, 10 km do Slovenj gradca, tt 25 11 031 PODČETRTEK - Hrastje: Parcela 1400 m2, tri etaže pb 35 m2, starost 17 let, vinska klet, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka. Cena: 6.800.000,00 sitALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od I. 95 dalje, tt 01/4261-315,041/614-013 5425 NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 031/770-833 544i ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABUENIH VOZIL, tt 23-23-298, 041/773-772 MEPAXd.o.o., Kranj 5919 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH in CELIH VOZIL, tt 04/2041-168, 041/730-939 6496 Kupim RENAULT CLIO letnik 1997, dobro ohranjen, od prvega lastnika, tt 031/686-924 Osebni avto, od 1.93 dalje, lahko poškodovan, v okvari oz. v kakršnemkoli stanju, kupim za gotovino. Tel.: 031/343-965 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA, tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 6887 Kupim TOMOS ATX 50 kubikov. tt 040/695-818 7000 POŠKODOVANO VOZILO ali VOZILO v okvari kupim, tt 031/586-130 7095 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148,041/632-577 26 MARK MOBIL, d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABUENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA, tt 2353-500 IN 041/668-283 PASSAT GT 2.0 16 V, I. 92, metalne barve z opremo, servisiran in ohranjen, prodam za 650.000 SIT. tt 040/295-915 MAZDA 626. 1.8 TE, L. 2000 1. LASTNIK, REDNO SERVISIRAN. KLIMA 4xAIB, ABS.TCS.EL. PAKET. AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 RONDO TRADE d.o.o. Kidričeva c. 51, 4220 Škofja Loka ODKUP - PRODAJA, PREPISI VOZIL 04/513 88 10, 041/942 912 www.rondo-trade.si POLO 1.4 16V, LET 2000, 48.000 KM, MET MODER, 3V, 2X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, SERVO, 1.670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MAREA 2.0 HLX, LET 99, BELA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, 4V, OHRANJENA, 1.470.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 99, BEL, 128.000 KM, BEL, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, SERVISNA, AR, OHRANJEN, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 GOLF 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, 127.000 KM, MODER, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR, OHRANJEN, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 NEPREMIČNINE Tel 2021353 Maistrov n,a I. tOOQ Kmiij POLO /5 SERVO, LET 96, RDEC, 5V, EL OPREMA, SERVO. OHRANJEN, 820.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 AUDI, A4 1.9 TDI AVANT, LET 2000, MET SREBRN, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, 4X AIR BAG, SERVISNA, KOT NOV, 3.450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, 117.000 KM, MET SREBRN, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, ZELO OHRANJEN, 2.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 NISSAN, TERRANO II 2.4 SGX 4X4,LET 94, MET SIV, KLIMA, 7 SEDEŽEV, NOVE GUME ALU, LOKI + PRAGOVI, MEGL, OHRANJEN, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ ŠKODA, FELICIA 1.6 LX, LET 97, RDEČA, 71 000 KM, C ZAKL, OHRANJENA, 760.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VUUDNO VABUENI! VECTRA 2.0 Dl KARAVAN,LET 99, MET MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, SERVISNA, ZELO OHRANJE-NA.1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118 BMW, 320 I, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, EL OPREMA, SERVISNA, 6X AIR BAG, KOT NOV, 3.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FOCUS 1.8 TDI, LET 99, 99.000 KM, MET SREBRN, 5V, 1.LASTNIK, SERVISNA, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 OMEGA 2.5 TD LIM., LET 2000, MET SREBRNA, AVTOMATIK, AVT KLIMA, ALU, XENON. OHRANJENA, SERVISNA, 2.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 ACCENT 1.3 LSI, LET 95, MODER, 3V, OHRANJEN, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.. TEL: 04-5319-118 MAREA VVEEKEND 1.9 JTD, LET 2000,97000 KM, ZELENA, AVT KLIMA, ABS, EL OPREMA,SERVISNA, 2.170.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 VECTRA 1.8 16V, LET 2000, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD, ZELO OHRANJENA, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI NAKUP RABLJENIH VOZIL NA POLOŽNICE. AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 FORD MONDEO 2.0, AiB, KLIMA, ABS.TCS, 1.LASTNIK L.94 / 1.reg.95, AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 FORD ESCORD WAG. 1,6 GHIA, L 97, 2X AiB, ABS, KLIMA. AVTO MONČIK d.o.o., Britof 162, tel.: 04 281 77 00 SUZUKI BALENO WAG. 4x4 GLX, 2xAiB, KLIMA, 1. lastnik, L.2000, AVTO MOČNIK d.o.o., Britof 162, tel.: 04 281 77 00 n* C ** ■* «s M • £ i\i a iv k IrHtiu Jereba 4220 Skorja toka Tel.: 04 513 75 90 _OSMi 041 800 93B vrwtridanepremicnine-ij.si OPEL VECTRA 1,6 GL L. 93, servo volan ABS. AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 ROVER 214i SI L 12/95, KLIMA, SERVO VOLAN, AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 NISSAN TERRANO II. 2.7 TDI L. 2002, UGODNO. AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 88, reg. do julija 03, ugodno, tt 041/800-528 Prodam FIAT TIPO 1.6 IES, 1.93, bele barve, 2.lastnik, cena po dogovoru, tt 041 /489-265 6937 Prodam HONDA CIVIC 1,6 16 V, srebrna, 1.90, reg. do 10/03, nekaj dodatne opreme, cena 250 000 SIT. tt 031 /33-44- 98 6943 R ŠAFRANE 2.2 RT si, I. 93, reg. 4/03, zelo ohranjen, digitalna klima in vsa druga oprema, cena 830.000 SIT. tt 041 /749-077 NISSAN SUNNY 1,4 16 V, 1.91, 160 000 km, 4 V, kovinsko srebrne barve, radio, reg. 11/03. cena 300 000 SIT. tt 041/350- 24 2 6958 [■^GANTAR ■ Cj Br.itov Praprotnik 10, 4202 Nnklo 1 Tel./Fax. 04/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ' SISTEMOV TER ^jj*>* AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MDHROEE MERCEDES A 140 ELEGANCE, I.98, 1. reg. 99/01, alu platišča, el. paket, 4 x air bag, 50 000 km, 2.300.000 SIT. tt 041 /556-403 6965 PEUGEOT 307 HDI 110 KM, 1.2002, srebrn, 11 000 km, cena 3,6 mio SIT. tt 031/62-33-52 8966 FORD MONDEO GLX, I. 93, reg. do 13.10.2003, lepo ohranjen, ugodno prodam, tt 04T/436-323 6981 VW TRANSPORTER PGD Luže, 83000 km, reg. do 5/2004, nove gume, odlično ohranjen, primeren za obrt, ugodno, tt 253-65-65 6989 Prodam odlično ohranjen RENAULT MEGANE 1,6, 16 V, RT, 5 V Je servisiran, garažiran, 1.2000, 30 000 km. tt 031/828-682_ eanp Prodam SUZUKI BALENO 1,3 1.98, el. paket, 2 x air bag, kovinsko zelen, 27 000 km. tt 204-17-92 6996 Ugodno prodamo CLIO RN 1.2 1.98, CLIO 1.6RXWI.98.THALIADYN 1.4 16 V I. 2002, MEGANE 1.9 dCi DYN. conf. I. 2002, MEGANE COUPE EXP. ČONF. 1.6 I. 2002, MEGANE BREAK 1.9 dCi I. 2001, MEGANE 1 6 RT I. 96, LAGUNA BREAK 1.8 I. 98, R 98 EXL I. 89, MASTER FURGON I, 91, FIAT MAREA 1.8 I. 98, VW TRANSPORTER 1.9 FURGON I. 95, POLO 55 5 v I. 95, CITROEN AX I. 91, LANCIA Y10 L. 94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, tt 281-5711 ali 281-5712 RE-NAULTPREŠA.d.o.o., Cerklje_ SUZUKI BALENO 1.3 GL 16 V, I. 95, met-alik grafitne barve, alarm, 2xAB, cena 590.000 SIT, tt 041 /978-970 7002 Prodam DAIHATSU CHARADE 1.0 TS, 1.93, kovinsko sive barve, 5 V, lepo ohranjen, garažiran, z avtoradijem + 4 zimske gume, cena po dogovoru, tt 533-83-66, 040/596-511vo_ ™™ R 5 CAMPUS, 1.92, zelo lepo ohranjen, cena 260 000 SIT, tt 041 /633-772 7013 KANGOO 1,4 RT, klima, 1.2000, prodam. tt 041/638-560_ ™" Prodam FORD ESCORT 1,4 CL, letnik 1988 in R 11, 1.87. tt 031/265-242 /oia SUZUKI ALTO 1.0 GL, 1.12/97, rdeče barve, 3 V, ugodno prodam, tt 041/830-40 1 7026 Prodam GOLF diesel II, I. 89, zelo lepo ohranjen, temno modre barve, tt 041/357-919 7036 VECTRA 1.6 I. 95. reg. do 6/04, 155.000 km, cena po dogovoru, tt 041/496-344 7043 HYUNDAI COUPE 2.0TX, I. 97, 120.000 km, črne barve. Resni kličite od nedelje popoldan, tt 040/20 662, 041/774-101 Prodam GOLF diesel II, 1.89, temno modre barve, tt 041/357-919 7057 Prodam R CAMPUS, I. 93, rdeče barve, lepo ohranjen, 100.000 km. tt 041/220-758 OPEL VECTRA 1.6, I. 98/99, vsa dodatna oprema, tt 041 /366-664 7064 ŠKODA FAVORIT GLX, I 93. odlično ohranjena, tt 041/869-599 7065 Prodam GOLF diesel II, 1.90, cena po dogovoru, tt 051/204-672 /oe? LAGUNA 1.8 RT karavan, l.95/m.96, servo, el. stekla, 2 x air bag, rolo, sani, cena 1.090.000 SIT: tt 041 /774-286 7072 GOLF 1.93, kovinske barve, 2. lastnica, cena 660 000 SIT. tt 031/621-825 to6 VOLVO 460 1,8 i, 1.94/95, cena 620 000 SIT. tt 041 /774-286 7076 R 5 1.90, reg. celo leto, ohranjen in CLIO I. 92, dobro ohranjen prodam, tt 2332-761 SVET NEPREMIČNINI ■!.».< 4000 KaA«i hI 04/2HII OOO FAK.i 04/202* 4W NEPREMIČNINE REAI. ESTATE LADA NIVA, 1.92, bordo rdeče barve, 40.000 km, cena po dogovoru, tt 041/572-381_7090 Prodam SUBARU JUSTY 1.90. tt 041/78-70-78 7107 CITROEN AX 1.1 i TRE, 1.94, dobro ohranjen, tt 040/75-20-24 7108 MAZDA 323 S, 1.93, vsa oprema, vreden ogleda, cena 630.000 SITR. tt 041/744- 681_7109 JUGO 45, 1.90, neregistriran, vozen, tt 25-21-583,041/378-832 7117 Prodam FIAT UNO 60 S, I. 91, cena po dogovoru, tt 031/301-974 7121 GOLF KARAVAN TD 1.9, 1.95, reg. do 4/04, servo. tt 040/647-661 7135 Prodam FORD FIESTA 1.4, 1.91, reg.8/03, lepo ohranjen, z dodatno opremo, cena po dogovoru, tt 031/675-437 ZAPOSLIM Redno zaposlimo ORGANIZATORJA PRODAJE in ZASTOPNIKE za terensko prodajo artikov za osebno nego. Zagotovljeno uvajanje v delo in najboljši pogoji. Sinkopa,d.0.0., Žirovnica 87, tt 031/634-584. 041/793-367 6449 SPIN ZAVAROVANJA, d.o.o., Išče se sodelavce na področju Gorenjske za posredovanje zavarovalniških storitev. Naziv delovnega mesta: svetovalec osebnih zavarovanj znanim strankam. NADPOVPREŠNO PLA ČILO. POGOJI: Polnoletnost, vsaj srednja šola, lasten prevoz, dobrodošla je samoiniciativnost in motiviranost na dolgi rok. Vsa potrebna znanja pridobi posameznik na naših izobraževalnih seminarjih in z delom v praksi. Pismene prošnje na Robi Pičulin, Tekstilna ulica 8, 4000 KRANJ 6465 Zaposlimo DELAVCA s konačno osnovnošolsko izobrazbo z možnostjo priučitve v ključavničarski dejavnosti Delo je v obratovalnici in na terenu. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na: Gogala Mati-ja.s.p., Žabnica 12, 4209 Žabnica Zaposlimo STROJNEGA MEHANIKA - OBLIKOVALCA KOVIN za delo v obratovalnici in na terenu. Pogoj: delovne izkušnje, izpit B kategorije. Pisne prijave s kratkim življenjepisom na naslov: Gogala Matija, s.p., Žabnica 12, 4209 Žabnica 6845 Za področje Gorenjske in Ljubljane z okolico zaposlimo 5 VODIJ in več PREDSTAVNIKOV za organizirano prodajo nemškega artikla, tt 238-28-98, 041 /80-50-37 N & M - Nina Pečnik k.d., Kidričeva c. 12, Kranj 6885 nepremičninska družba lotnan d.o.o., mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net Iščemo mlado, prijetno dekle za delo v gostinskem lokalu Zaposlitev redna tt 041/756-367, Helena Jereb, s.p., Savije 101, Ljubljana _eaae Zaposlim STROJNIKA težke gradbene mehanizacije, tt 041/327-922, Primož Kašturn.s.p., Sr. vas 17, Šenčur 6905 Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije za opravljanje prevozov v domačem in mednarodnem prometu. Poskusna doba 3 mesece, tt 256-56-10, Valter Klemen s.p., Gorice 61, Golnik 6934' tV0llH%»lvK/T Dinamično delo iiče strokovnjake1 V podjetju DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v Kranju, Stražišče zaposlimo: DELAVCE V PROIZVODNJI PECIVA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez. izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti, se prijavite na oglas. Pisne prošnje pošljite na naslov: DON DON d.o.o. Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj Familv Frost.d.o.o., Tacenska 20, Ljubljana, išče DOSTAVUALCA. Pogoj: izpit B kategorije, komunikativnost, veselje do dela na terenu in do prodaje, tt 031/609-738, od 9. do 16. ure 6942 Zaposlimo VOZNIKA iz Škofje Loke za razvoz hrane po domovih. Juhant Mateja,s.p.. Frankovo nas. 8, Šk. Loka, 041/393-995 6947 Redno zaposlim VOZNIKA C in E kategorije s prakso, za prevoze v Nemčijo, tt 041/629-854, Jerman Jernej, Zapoge 40, Vodice 6955 Iščemo mlajšo upokojenko ali trgovko. Inf. tt 236-18-70 Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, Kranj 6957 Ste nezaposleni ali upokojeni in si želite delati. Resnim osebam nudimo delo v telefonski prodaji v Kranju, tt 041/571-922, CZ,d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 6968 GS5 GS 5 STANIC.d.o.o. Nepremičnine Kamna Gorica 65 4246 Kamna Gorica Tel.: 031 /597-488 Iščem mlajšega upokojenca, brez obveznosti, ki zna delati kmečka dela. Alkoho-liki izključeni, tt 031/575-472_6990 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. tt 041/767-309 Bohinc Brane s.p., POd-brezje 32, Naklo 6993 Zaposlimo simpatično dekle za delo v strežbi, tt 041/773-107 Kozjek Gorazd s.p., Dvor 2, Zg Besnica 6995 Zaposlimo KV AVTOMEHANIKA z vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Pisne vloge: Pod-boršek Janislav s.p., Struževo 1, Kranj 7003 VOZNIKA C kategorije ali C in E kategorije v mednarodnem transportu, redno zaposlimo', tt 041/614-722, Vrba,d.o.o., Struževo 4, Kranj 7004 Iščemo dekleta in fante za delo v strežbi na prireditvi Evropsko prvenstvo v vaterpolu od 6.6. dalje. Pogoji: opravljen higienski minimum in sanitarni pregled Palustris bar. Rok Jus s.p., Reginčeva 4, Kranj P 041/420-616 Iščemo čistilko za čiščenje skupnih prostorov v večstanovanjski hiši v Dupljah. Tel.: 041/638-699_ Honorarno delo dobi ženska za pomoč v kuhinji, tt 01/3611-242 Belšak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode 7020 Zaposlimo MIZARJA ali DELAVCA vajenega mizarskih del. tt 251-55-30 Mizarstvo Sitar Jože s.p., Velesovska 20. Šenčur V mizarski delavnici zaposlimo DELAVCA pri površinski obdelavi pohištva (lakiranje, brušenje). Delovne izkušnje v stroki so zaželjene. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, tt 595-88-02 ali 041/619-302 Zaposlimo MIZARJA za nedoločen čas. tt 01/361-86-09 Mizarstvo Teraž Franci s.p., Žlebe 1, Medvode 7086 Redno zaposlitev nudimo OFFSET TISKARJU za delo na strojih Heidelberg in Roland.Peg d.o.o., Zg.Bitnje 34, Žabnica Zaposlimo KUHARJA z izkušnjami, zelo dober OD, možno stanovanje, tt 01/56-28-200, 031/327-620, Ladislav Kosec s.p., Podgorica 21, U.-čmuče 7119 ZAPOSLITEV IŠČE Narodno zabavni duo ali trio išče delo, igranje na porokah, obletnicah, ugodno, tt 533 10 15 6539 Zaposlitev išče GLASBENIK - HARMONIKAR za igranje, na obletnicah in zabavah, tt 252-14-98 ali 031/595-163 Mlajši UPOKOJENEC z več letnimi izkušnjami, vesten, išče delo VOZNIKA KOMBIJA, tt 041/228-727 eeoo Narodno zabavni duo ali trio išče delo na porokah, obletnicah, ugodno, tt 201 14 47,031/891-765 6722 Iščem delo - pomoč in nega starejših oseb na domu. tt 040/883-876 6770 Iščem delo - pomoč pri selitvah, organizacija, tt 041/571-295 6830 Iščem delo - igranje na porokah, obletnicah s frajtonarico + midi. tt 25 22 152 ali 031/582-457_7018 Sprejmem kakršnokoli delo na domu. tt 041/847-500 7040 Ženska srednjih let s srednješolsko izobrazbo išče kakršnokoli delo. tt 031/543-657 Iščem delo - POMOČ v gospodinjstvu, pospravljanje in likanje, tt 233-07-72 7084 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041 /724-144 esi4 Prodam RACMANA in RACE mlakarice tt 040/802-477 6823 Prodam ali menjam TELIČKO za bikca in prodam kovinsko kletko (kurnek) za prevoz prašičev in telet, tt 25-21-062 6938 Prodam mlado KRAVO v 9. mesecu bre-josti. tt 5800-484 6944 Prodam KRAVO 2 meseca po 1. teletu, sim. tt 572-30-09 6945 Prodam KLETKE za južnoameriške činčile, ugodno, tt 031/817-438 6976 Prodam DOMAČE PIŠČANCE za meso in PURANE lahko tudi dostavim, tt 040/834-563 Prodam JAGENJČKA, starega 5 mesecev Zg. Dobrava, 533-62-32_6982 Prodam brejo KRAVO simentalko. tt 031/676-235 6984 RJAVE in GRAHASTE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13 ure. PERUTNINARSTVO Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-586_6999 Prodam TELIČKO simentalko. tt 5958-729 Prodam 9 tednov staro TELICO in kupim 10 dni starega BIKCA. Mohorič, Njivica 7, Zg. Besnica 7028 Prodam KOZE z mladiči, srnaste pasme, tt 031/823-559 7029 Prodam ŽREBETA, starega 14 mesecev tt 040/237-811 7032 Ugodno prodajamo mesnate, 3 mesece stare JAGENJČKE. Kmetija Princ, Hudo 1, pri Kovorju, Tržič, 041/747-623 7037 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tt 530-96-80 7038 Rjave in grahaste JARKICE ter BELE PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanon-ik, Log 9, Škofja Loka, 5185-546 7039 JARKICE rjave grahaste PETELINE, prodam. Možna dostava. Hraše 5, Smlednik, 01/362-70-29 7048 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. tt 580-21-63 7054 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari 2 meseca, tt 25-31-587_7079 Prodam BIKCA starega 1 teden, tt 25- 22-57 1 7085 Prodam dve TELIČKI stari 6 mesecev za nadaljno rejo ali za zakol, tt 533-84-46 Prodam vrhunske mladiče ROTTWEILER-JEV z rodovnikom, tt 041/610-628 7009 Prodam ČB BIKCA in ČB TELIČKO. Zg.Bitnje 41, tt 031/311-924 m« SLOVAŠKI ČUVAČI - edino leglo v SLO, mladiči z rodovnikom, odličnih staršev, možen ogled, za oddajo v juniju samo še samček in samička, tt 041/671-909 7ioe Prodam TELFTA simentalca. P 031 /677-892 TELIČKO simentalko, staro 14 dni pro-dam. tt 23-11-811_ 7112 Ugodno prodam PRAŠIČE težke 100-130 kg, domača krma, tt 041/905-557 /12,1 Prodam 5 brejih FRIZIK. tt 25-22r759 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado pitano GOVEDO. TELETA, KRAVE Mesarstvo Oblak, tt 041/650-975 5828 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni stare-ga. P 031/245-415_ /007 Kupim več BIKOV simentalcev ali belgi-jsko plavi do 100 kg. P 5801-915 ro62 Kupim BIKCA simentalca, starega do 15 dni, tt 031/426-740_ 707h Prodam čb TELICO, brejo 9 mesecev, tt 25-61-136,031/417-944 7087 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in bratranca PETRA LAVTARJA se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, za minute, ki ste jih v težkih trenutkih preživeli z nami. Iskrena hvala pevcem ter pogrebni službi Navček za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Žabnica, maj 2003 Tel.: ++386 2 782 721 1 i Tel.: ++386 2 782 782 1 Fax: ++386 2 783 777 1 t E-mail: terme. ptuj@siol. net Internet stran: www.terme-ptuj.si (Mm Aktivne počitnice so tiste, ki sprostijo dušo in telo, ter vlijejo novih moči za premagovanje naporov, ki sledijo. V Termah Ruj Vam ponujamo obilo aktivnosti, kopanje v termalnih bazenih, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, golf, konjeništvo... Sprostite se lahko ob dobri knjigi na terasi apartmaja, preizkusite kulinarične dobrote naših restavracij in potrdite, da pridelamo vrhunska vina. Pričakujejo Vas prijazni ljudje, ki se bodo potrudili, da Vam bo lepo. j5-'-dnevni program Cena programa: 27.900 SIT na osebo inovni program Cena programa: 44.900 SIT na osebo 7 dnevni program Cena programa: 56.900 SIT na osebo VIKEND PROGRAMI y lw*QOO- SIT najosebo ✓ posvet pri zdravniku ✓ svečana večerja ✓ kopanje v termalnih bazenih ✓ fitnes ✓ finska savna in turška kopel ✓ pedikura ✓ jutranja gimnastika ✓ bogat animacijski program 1. nagrada: kosilo in obisk term za 4 osebe 2. nagrada: kosilo in obisk term za 3 osebe 3. nagrada: kosilo in obisk term za 2 osebi Tri nagrade kot vedno podarja Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 11. junija 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Skotja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Nagrajenci nagradne križanke AVTO MONY Med pravilnimi rešitvami, ki smo jih prejeli, je komisija izžrebala naslednje nagrajence. 1. nagrada - olje in menjava za osebni avto - prejme Ani Fajon, Borštnikova 2, 4207 Cerklje 2. nagrado - menjava in centriranje gum - prejme Branka Pogačnik, Podrovnik 10, 4201 Zg. Besnica 3. nagrado - bon (2.000 SIT) za nakup v trgovini AVTO MONY - prejme Štefka Ma-bič, Benedikova 15, 4000 Kranj 4., 5. in 6. nagrado (podarja jih Gorenjski glas) prejmejo Ivica Premrov, Zg. Bitnje 274, 4209 Žabnica, Jernej Zevnik, Podreča 23, 4211 Mavčiče, Minja Žnidar, Planina 22, 4000 Kranj. Vsem nagrajencem čestitamo, nagrade oziroma obvestila boste prejeli po pošti. GORENJSKI GLAS PRIPADNIK FARE GESLO ifTTIlIlUR'JM'! I HM ■ AURORA (OBLIKA PISAVE) TRAVNIŠKA RASTLINA K0ELNSKI NADŠKOF h. 'e vroče poletje v Termah Ptuj! ŠEGA, OBIČAJ KRAJ, KJER I JE ZADETA ŽIVAL NAŠ K/ KANTAVT0R NAŠA IGRALKA (TANJA) SESTAVIL: F. KALAN STROK. ZA ESTETIKO ORGAN VIDA SKLEPNI DEL SKLADBE IGRALEC SCHVVARZE-NEGGER GORENJSKI GLAS LETOVIŠČE NA OBALI KEMIČNI SIMBOL ZA NOBELU STARORIMSKI POZDRAV NAJVEČJI MORSKI SESALEC NAŠA CELINA NIK0 R0BAVS SAMSO-N0VA LJUBICA DIKTATOR HITLER 12 UMETNIK S ČOPIČEM REKA V SRBIJI STARO MESTO V ISTRI ČLAN TABORNIKOV GRŠKA ČRKA 18 TEMNI DEL DNEVA LIDIJA OSTERC TV VODITELJ PUCER VRSTA SOLATE RASTLINA ZA KAJENJE H) NEVARNA PADAVINA 13 REKA V ŠVICI OSEBA IZ DR. ŽIVAGA NAGRADNA KRIŽANKA MANJŠI DIRKALNI AVTO AFRIŠKI VELETOK VELIKA OKROGLA POSODA GESLO IRENA KOHONT URADEN SPIS NAŠE MORJE PRIP TATAROV BARAKA GORENJSKI GLAS PRITISK POVEČAN TOK VODE 19 NIKOLAJ OMERSA ZDRAVU o ZA0ĆI NAŠ IGRALEC (PRIMOŽ) 21 FITNES, GOLF, SAVNA MATEMATIČNI IZRAZ BAZA PODATKOV UNIČENJE Z OGNJEM SAMOSTAN SKI BRAT 15 T K K M IK PTUJ Pot v toplice 9 2251 Ptuj tel: 02/782 782 1 NEMŠKI GRAFIK AICHER SLIKARKA KOBILCA NEUMEN ČLOVEK (ŽARG.) SAMICA RISA GESLO NEGATIVEN ION VULKAN NA FILIPINIH OBRI NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS DUHOVNIŠKI OVRATNIK PEVEC JUNKAR DOMAČE MOŠKO IME DEL LJUBLJANE BABICA JUDOV SIN SKAND. MOŠKO IME VRSTA SOCVETJA HLEVSKE ŽIVALI [ŽARGJ AFRIŠKI PTIČ TEKAČ 20 BEOTSKI REČNI BOG MANJŠE GODALO IVAN HRIBAR ANDREJ HIENG 18 EPOHA IGRALKA MOORE MESTO V SLOVENIJI 10 RIBIŠKA MREŽA JUNAK IZ STRIPOV FORD 17 ŠVICARSKI PISATEU (CLAUDE) MIHA (LJUBK.) 14 20 V SPOMIN Res od tebe smo .Ve poslovili, a vezi ljubezni so ostale in te sežejo do tja, kjer že JO let si ti doma. GORAZDU KNIFICU Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinesete cvetje in prižigate sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, tasta in deda JANEZA CANKARJA 1915-2003 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Gorenja vas in Šk. Loka za lajšanje bolečin, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, gasilcem za spremstvo in govor. Vsem imenovanim in neimenovanim lepa hvala. Žalujoča žena in otroci z družinami Lučine, maj 2003 OBVESTILO O SMRTI Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Z globoko žalostjo sporočamo vsem, ki ste spoštovali njegovo življenje in delo, da nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj zapustil naš dolgoletni sodelavec BRANKO BUKOVNIK pravnik Od spoštovanega, iskrenega prijatelja in sodelavca smo se poslovili v četrtek, 29. maja 2003, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci Zavoda RS za zaposlovanje Območna služba Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA LOGARJA roj. 25. 6. 1933 se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena in hčerki z družinama Maj, 2003 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil LEOPOLD DEBENEC st. iz Dorfarij 39 Zahvaljujemo se sosedom, krajanom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem žalujočih za podarjeno cvetje, sveče ter izrečeno ustno in pisno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi osebju doma ostarelih CSS Škofja Loka za nego in skrb, gospodu župniku za poslovilni obred in delavcem pogrebnega podjetja Navček. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi sodelavec V 'V MIRKO MALAVASIC častnik Slovenske vojske Globoko te bomo pogrešali. Hvala, ker si bil z nami in si nam dovolil, da smo bili s teboj. Sodelavci poveljstva 107. Logistične baze Kranj Vojašnica Kranj V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker, Tomaž, tebe več med nami ni. Vsa sreča, smeh in vse lepo s tabo je odšlo, le spomini tvojih pridnih rok ostajajo. Življenje pa naprej hiti, mi ostali smo sami. A vemo, da nikoli več ne bo lepo, kot s tabo, Tomaž, nam je bilo. 31. maja 2003 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, nečak in bratranec TOMAŽ ŠKERJANC Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: mami, ati, sestra Stiska vas, 31. maja 2003 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 44. letu starosti zapustila naša draga MATEJA JERAJ roj. Eržen iz Gorenje Save pri Kranju Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ali kako drugače pomagali. Še posebna zahvala pa zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, sorodnikom, sosedom, sodelavcem v Gorenjski banki in Zavodu za šport, Društvu upokojencev, prijateljem in znancem, gospodu župniku, citrarki/pevcem in pogrebni službi Navček in vsem neimenovanim. Mož Zlato, mama Milka in vsi ostali Kranj, maj 2003 Prezgodaj si odšel od nas, v spominu nam ostal je tvoj trpeč obraz, ko smrt prekinila ti je življenje in skrajšala neznosno ti trpljenje. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA VERHOVŠKA, st. roj. 1933, iz Prebačevega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam v dnevih naše bolečine kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče ali darovali v druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala intenzivnemu oddelku bolnišnice Golnik, gospodu župniku Cirilu Isteniču za duhovno pomoč in za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem moškega zbora iz Predoselj za zapete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Navček iz Visokega. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Prebačevo, Šenčur, Reteče, 19. maja 2003 ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil naš dragi BLAŽ PAVLIN iz Šk. Loke, Kidričeva c. 4 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, Društvu upokojencev Šk. Loka, posebej ge. Juliji Jenko za poslovilni govor, Balinarskemu klubu veteranov Trata, Upravni enoti Sk. Loka, 15. brigadi Slovenske vojske - letalski eskadrilji, Srednji biotehniški šoli Kranj, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvaležni smo dr. Demšarjevi in sestri Idi iz Zdravstvenega doma Šk. Loka za trud v času njegove bolezni. Zahvala tudi pevcem in za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Komunale Šk. Loka za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Šk. Loka, maj 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO TfeNtgA^V! v Pot-JU, Po TfeKfAi AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo IN KDOR ZAPIHA 0«SKVAUFfCf RAN! PETEK od 11 °C do 26 °C SOBOTA od 12 °C do 28 °C NEDELJA od 14 °C do 23 °C Danes bo sprva še precej oblačno, čez dan se bo postopno zjasnilo. Možnost popoldanskih neviht bo majhna. V soboto bo sončno in vroče. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne bodo spet plohe in nevihte. Poletnipopust Gostinci in vinarji so se šli nogomet Že petič, so se srečali gorenjski gostinci, slovenski vinarji in vinogradniki. Tokrat tudi vinogradniki s Štajerskega. Prva tovrstna športno družabna "fešta" je bila pred petimi leti v Goriških Brdih in je bila idejno in projektno zanimivo zastavljena. Zatem so pobudo prevzeli pri Bizjakovih na Zgornji Beli. Posebej Rudi Aljančič, po duši športnik in gostinec. žo na Bizjakov "placu za fuzbal" natresli največ Štajerci, Primorci pa so namahali gostince z Gorenjskega. Veljalo bi se zamisliti, kaj je bolj zdravo. Piti vino ali jesti po naših gostiščih. Hec, dobra volja, predvsem pa druženje je še vedno vodilo tega vsakoletnega srečanja. Tako se bo naslednje leto taista druščina srečala nekje na Štajerskem. Ko se je dan začel prevešati proti večeru, je bilo nogometa konec in posijalo je Ekipa gorenjskih gostincev z domačinko Veroniko Aljančič Zgornja Bela - Če se spominjate minulega ponedeljkovega popoldneva, vam mora biti jasno, kako je bilo. Prav nič jasno. Koje Blaž Vidmar, sodnik nogometnega popoldneva zapiskal prvi otvoritveni žvižg za tekmo med Primorci in Štajerci, se je ulilo kot iz "škafa". Kot bi se mati narava jokala, ko naj bi gledala nogomento znanje vinarjev in gostincev. Kot da bi se kregala na "žlahto". V duhu športa smo vztrajali. Tako mi, gledalci, kot igralci na terenu. V duhu olimpizma in načela vztrajati tudi v imenu zmage. In bili so zmagovalci. Tokrat so jih v mre- Sekiranje steklenice Nogometni zmagovalci, štajerski vinogradniki. Sodnik Blaž Vidmar sonce. Mati narava se nam je po-smejala. Prav nič hudi nanjo, čeprav nas je pošteno zalila, smo se tudi mi nasmehnili in smejali na Bizjakovi terasi. Na čase je bila zaradi razbohotenega smeha celo tesna. Najedli in napili so nas dodobra. Zmagovalna ekipa je s sekiro oddrobila vrat štajerskemu vinu in veseljačenje se je potegnilo v noč. Naj bo tovrstnih zvezdnih trenutkov čim več. Tudi pri nas na Gorenjskem! Gorazd Šinik Informski bankovec za 85.000 tolarjev... V soboto je bilo v Šiški tradicionalno mednarodno srečanje zbiralcev kovancev, bankovcev, telefonskih kartic, značk, odlikovanj, razglednic in drugih drobnih starinskih predmetov. Ljubljana - Sejem vsako leto pritegne številne domače in tuje zbiratelje. Na mizah so bili razstavljeni stari, moderni, rimski kovanci, bankovci vseh vrst, medalje, značke starih športnih društev, med katerimi so bile zanimive značke Planice, razglednice, telefonske kartice. Med kovanci so bile posebnost prva serija izredno lepih slovenskih lip, ki so bile poskusno v obtoku le v Ljubljani. Bankovci so bili stiskani v Gorenjskemu tisku, kovanci pa v zlatarni Celje. Zanimiv je bil tudi partizanski denar, ki je predstavlja posebno veselje Jožetu Lileku, članu upravnega RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM fpdlo Igra štirih številk Izžrebane številke 29.05.2003 12:00 28.05.200312:00 27.05.2003 12:00 11111n 11 n 14111 n < i ^ i..... 2.3,3^3. '»""'"»'"lin 6£JL1 drtflJK&S 1.000.000 odbora Numizmatičnega društva Slovenije: "To so oblike potrdil, posojil, kreditov, obveznic, ki jih je izdajala partizanska vojska. Obstaja več vrst partizanskega denarja, ki je velika posebnost, saj so v Evropi med drugo svetovno vojno edino slovenski partizani s premičnimi tiskarnami izdajali svoj denar. Obstajajo pa tudi potrdila, daje bil ta denar izplačan v denarju, premogu ali kakšni drugi naturali-ji-" Posebnost sejma so bili tudi redki iz bivše Jugoslavije, ki so bili izdani v času informbiroja: "Država je v strahu Stalinovega napada v letih od 1949 do 1952 natisnila malo in veliko serijo bankovcev, ki so bili pripravljeni, če bi prišlo do vojne. Serija dosega danes na numizmatičnem trgu velikanske vsote: en bankovec za 5000 takratnih dinarjev, stane danes 85.000 tolarjev, pa ta ni najdražji," je povedal Jože. Katja Dolenc v Zupani na hipodromu Najboljši trije: Stane Žagar, Tomaž Drolc in Franc Čebulj. Komenda - Že tradicionalna atrakcija kasaških dirk v Komendi je tekma županov. V nedeljo jih je bilo na startu pet. Župan Medvod Stane Žagar je dirkal s konjem Adži Lobellom, domači župan Tomaž Drolc s Patrezze Lobellom, župan Mengša Tomaž Stebe z Dami-lo, župan kamnika Tone Smol- najslabše pa Francu Čebulju, na cilju pa je bil najhitrejši domači župan Tomaž Drolc. Za njim sta se pripeljala skozi cilj župan Medvod Stane Žagar in Cerkelj Franc Čebulj. Zmagovalno navdahnjen Tomaž Drolc je po zmagi povedal, da jo poklanja Komendi in Komenčanom za občinski praznik, Tone Smolni- Tone Smolnikar nikar z Lukasom in župan Cerkelj Franc Čebulj z žrebcem Lake B. Tekma je bila ogorčena do zadnjega metra. V začetku je najbolje kazalo Stanetu Žagarju, Tomaž Štebe kar pa je želel, da bi se jim na sedaj že tradicionalni dirki pridružili še župani drugih občin. Tudi mi smo za to! J.K. Rdeče češnje rada jem. Se en dokaz, da kljub deževju v zadnjih dneh v naše kraje nezadržno prihaja poletje. Tudi pri znanem gostincu Nacetu v Britofu pri Kranju. Besedilo in foto: Gorazd Kavčič