Izhaja vsako sredo. Centi Letno Din 32.—,
Jiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Pcštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cest« 5
Telefon intererban 113.
Cena iaseratom: oela stran Din 2000.—, pol stra-ni Dhi 1000.—, četrt strani Din •/. strani Din 250-, Vit str. Din 125-, Mati oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Pomenljiva iz
Veliki ameriški list »New York Times« je objavil razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik g kraljem Aleksandrom o položaju v Jugoslaviji. Naš kralj je rekel med drugim to-le:
»Baš eden vaših velikih Amerikan-cev, Lincoln, je dejal, da se ne more obdržati hiša, ki je medsebojno sprta. Politiki so skušali naš narod razpreti. Oni so zahtevali individualne privilegije (prednosti) za svoje pokrajine, na katere mi nismo mogli pristati. Nisem mogel dovoliti, da izpodkopljejo temelje edinstva in vzajemnosti, ki so bili «grajeni po dolgoletnih naporih. Vse sem storil, da se izognem energičnemu koraku, ki sem ga napravil, toda v tem je bila edina rešitev. Obupne situacije
lei. kralja Aleksandra.
zahtevajo tudi izjemne odredbe. Ko je bila moja strpljivost izčrpana in ko so bile moje	sled nepomirljivih in
nerazumnih i v političnih voditeljev napete uu skrajne vzdržnosti, sem sklenil, da odpravim parlament, pa čeprav imam globoko vero in spoštovanje do prave parlamentarne vladavine. Hotel pr- da imam opraviti direktno z narc , ker je ves moj narod ene misli in enega srca in sem vedel, da me bo podprl. Pa čeprav bo v novem režimu vsakdo ohranil svojo posebnost — pripada vendar ves moj narod eni rodbini in ima en skupen ideal: edin-stvo jugoslovanskega plemena.
Smatram, da so rezultati opravičili od mene izvršene odredbe. Vsa zemlja
je mirna. Vsakdo vrši svoj posel. On« zlovoljne osebnosti in organizacije, ki so sejale neslogo, so utihnile. Mi moramo s težkim trudom in poštenim delom nadomestiti brezuspešna politična natezanja in nepazljivost do resničnih narodnih interesov, kar se je dogajalo v poslednjih desetih letih. Vrnili se bomo v redni režim, kakor hitro bo delo preosnove in preureditve jamčilo uspešnost rednih razmer.
Prepričan sem, da se bo po dobi, t kateri bo narod osvobojen politične ne sloge in strankarskih voditeljev, rodila mnogo boljša in močnejša Jugosla^ vija.«
Državni proraCnn
S 1. aprilom je stopil v veljavo novi državni proračun, ki velja do poslednjega marca 1930. Ta proračun znaša 12.464,474.912 Din, torej 412,722.921 Din več nego prejšnji proračun. To povečanje je nastalo s tem, da so se določili večji krediti za samouprave 190 milijonov, za pokojnine in invalidne podpore 211 milijonov, za državne dolgove (obresti za novo monopolno posojilo) 77 milijonov, za izvedbo zakona o sodnikih 30 milijonov, za druge potrebe sodišč in kaznilnic 20 milijonov, za reorganizacijo notranje uprave 18 milijonov, za finančno reorganizacijo 19 milijonov, za katastrska dela 10 milijonov, za vzdrževanje nedržavnih cest 30 milijonov, za železniške potrebe (tudi za gradbo) 200,424.127 Din, za prometne stroške in mezde delavcev v rudnikih 70 milijonov in še nekaj manjših izdat kov.
Izdatki se delijo v izdatke splošne državne uprave, ki znašajo 7 milijard 915,647.510 Din (+ proti lanskemu proračunu 276.7 milijona), in v izdatke državnih podjetij, ki znašajo 4 milijarde 518,827.402 Din (+ 428.3 milijona).
ia Ido 1929/1930.
Kar se tiče izdatkov splošne državne uprave, so tako-le razvrščeni:
Vrhovna državna uprava 266,756.854 (+ 147 milijonov). Izločeni pa so izdatki za narodno skupščino, ki so znašali lansko leto 41 milijonov.
Proračun penzij, podpor, invalidnin itd. 1.127.3 milijona (+ 210.9 milijona).
Državni dolgovi 895.4 milijona (+ 27.1 milijona).
Ministrstvo pravde 324.6 milijona (+ 51 milijonov).
Ministrstvo prosvete 809.5 milijona -+ 3.2 milijona).
Ministrstvo ver 106.5 milijona (— 4.5 milijona).
Ministrstvo notranjih '/.". ..-v 586.6 milijona (+ 23.8 milijona).
Ministrstvo za narodno zdravje 190.1 milijona (+ 0.2 milijona).
Ministrstvo za zunanje zadeve 165.7 milijona (— 1.9 milijona).
Ministrstvo financ d|o.8 milijona (+ 31.8 milijona).
Ministrstvo vojne in mornaric® 2.428.6 milijona (nespremenjeno).
Ministrstvo javnih del 267.9 milijona (— 27 milijonov).
Ministrstvo za promet 99.7 milijona (+ 29.7 milijona).
Ministrstvo za poljedelstvo in vode 99.3 milijona (— 38 milijonov).
Ministrstvo trgovine in industrije 56.1 milijona (+7.3 milijona).
Ministrstvo za socijalno politiko 29.8 milijona — 0.4 milijona).
Ministrstvo za agrarno reformo 37 milijonov (— 4.7 milijona).
Rezervni krediti 74 milijonov (nespremenjeno).
Torej skupni izdatki državne uprave 7 milijard 915 milijonov. Dohodki splošne državne uprave so proračunje-ni na 7 milijard 915 milijonov (+ 276 milijonov). Med njimi so neposredni davki proračunjeni na 1 milijardo 864 milijonov (+ 190 milijonov), posredni davki pa na 3 milijarde 577 milijonov (+ 57 milijonov). Dohodki državnih podjetij so proračunjeni na 6 milijard 698 milijonov (+ 268 milijonov).
NAŠI DRŽAVI.
Imamo že manj ministrov. Glede vrhovne državne uprave je podpisal kralj zakon, po katerem so odpravljena sledeča ministrstva: za vere, agrarno reformo, pošte in narodno zdravje. Radi te odprave je izpadel iz vlade minister za vere dr. Alaupovič, in minister za narodno zdravje dr. Kruij. Kmetijski minister dr. Frangeš je bil ob enem tudi minister za agrarno reformo in radi tega tukaj ni spremembe. Poštni minister dr. Kumanudi je ostal še nadalje zastopnik zunanjega ministra. Odprav ljena ministrstva so spojili s: pravosodnim, odnosno kmetijskim, gradbenim in socijalnim ministrstvom.
Nada!}no skrčenje vrhovne Sržavra« «prave. Dne 6. aprila se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se odpravijo vsi nepotrebni oddelki v posameznih ministrstvih. Odpravile se bodo vse vmesne oblasti, ki so ovirale hitro poslovanje. Ukinejo se vsa glavna ravnateljstva vseh ministrstev. Ministrstva bodo razdeljena le na oddelke. Predstojniki oddelkov bodo poročevalci ministrov in bodo izdajali določbe v imenu ministra.
Zmanjšanje števila urednikov. Po 15. aprilu se bo izvršilo splošno zmanjšanje števila uradništva in to v višjih in nižjih stopnjah.
*
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrijska vlada odstopila. Dne 3. a-
prila je podal avstrijski ministrski predsednik dr. Seipel ostavko celokupne vlade. Glavni vzrok odstopa je opozicija, ki je onemogočala vsako uspešno parlamentarno delo. Dr. Seiplu, ki je otel Avstrijo gospodarskega poloma, najbolj nasprotujejo socijalni demokra tje s svojo gonjo »proč od Rima«. Kako bo vladna kriza končana, še ni nič gotovega.
Bolgarija je začela v pondeljek, dne 8. aprila v Beogradu važna predpoga-janja, katerim bo sledil sklep trgovinske pogodbe.
RumuDija ima vedne težave z železniškim osebjem. Brezbrižnost rumun-skih železničarjev je vzrok, da ima ta država v zadnjem času največ in to velikih železniških nesreč. Dne 5. aprila je radi napačnih kretnic iztiril brzo-vlak Jassy—Bukarešt pri postaji Bo-bok. Izpod razvalin so potegnili 38 mrt vih in preko 100 ranjencev.
Poljski ministrski predsednik Bartl, ki je bil tri leta menjaje ministrski predsednik in namestnik predsednika, je odstopil, ker ni mogel poravnati spora, ki je nastal med poljskim sejmom (parlamentom) in maršalom Pil-sudskim.
Na Kitajskem divja že zopet krvava
državljanska vojna.
Revolucija v Mehiki še dolgo ne bede
kosec. Med uporniki in vladnimi četa-uii pou poveljstvom generala Callesa
se vršijo skoro dnevno krvavi boji, ki zahtevajo na obeh straneh na stotine mrličev. Po poročilih vlade zmaguje Calles, ustaški generali pa pošiljajo v svet ravno nasprotne vesti.
Mednarodna posvetovanja v aprilu.
Pod okriljem Društva narodov se bodo vršila v aprilu v Ženevi važna mednarodna posvetovanja glede razorožitve, ureditve gospodarskih vpraianj, zaščite mladine, pobijanja trgovine z dekleti in otroci itd.
-ffiMUO
• Spominski dan 11. april.
Rodila se je 12. marca 1878 blizu ras-ata Luka v Gornji Italiji. Prva velika milost, ki jo je skazal Bog Gemi, so bili dobri, krščanski starši, pred vsem moti. A komaj osem let stara je izgubila Gema svojo izvrstno mater. Ta je
pred svojo smrtjo oskrbela, da je bila hčerka Mmana in tako okrepljena 7.R prihodnje življenjske boje. Po materini smrti je dal oče Gemo v samostansko vzgojo. V samostanu se je odlikovala po svoji skromnosti, tibi pokorščini in globokem umevanju verskih resnic. Posebno je kazala goreče hrepenenje po sv. obhajilu.
Ko se je povrnila v doEaačo hišo, je vodila gospodinjstvo na mesto rajne matere in je tudi svojim mlajšim bratom in sestram zastopala mater. Kmalu pa so jo začeli obiskovati te?ki križi. Njen oče, ki je bil imovit lekarnar, ie izgubil skoro vse premoženje; kmalu nato je vsled žalosti umrl. Geme same se je lotila mučna bolezen, sušica hrbtnega mozga. Skoro čisto je izgubila sluh in postala je čisto hroma. Pri revščini, v katero je prišla njena rodbina, včasih ni imela niti najpotrebnejšega okrepčila. Tako je trpela skoro eno leto, dokler ni bila po opravljeni devetdnevnici v čast bi. Gabrijelu Po-senti naenkrat ozdravljena.
Nato jo je vzela k sebi imovita gospa in je obljubila, da hoče za njo skrbeti kakor za svojo lastno hčerko. Gema je sicer opravljala razna domača opravila, a živela je čisto z drugim svetom, ki se ji je vedno bolj in bolj odpiral. Vse njeno prizadevanje je šlo za tem, da bi postala v vsem svojem življenju in mišljenju kolikor mogoče podobna Kristusu, ki pra je ljubila z vso močjo svoje duše. Njena notranja podobnost s Kristusom se je pokazala očividno tudi na zunaj. Na predvečer pred praznikom Srca Jezusovega leta 1899 je bila zamaknjena; imela je prikazen Matere božje in božjega Zveličarja, ki ji je vtisnil svoje rane. Ko se je Gema iz zamaknjenja prebudila, so ji rane na rokah, nogah in na strani ostale, kar je neoporečno dokazano. Najbolj čudovito pri tem pa je, da rane niso ostale vedno, temveč so se prikazale le samo v četrtek in petek. Očividci so izpovedali, da so bile rane 1 cm globoke in da je teklo iz njih mnogo krvi. Doživljala je Gema na sebi tudi druge muke Gospodove, njegovo bičanje, kronanje s trnjem, kar se je kazalo tudi na njenem telesu in na glavi. Te izredne pojave so vedno spremljale bolečine, ki jih je Gema občutila.
Ni pa trpela s Kristusom samo njegovih telesnih bolečin, temveč je oku-
-—--
šala v svoji duši njegovo neizmerne» žalost, zlasti pa zapuščenost, ko je bilai brez vsake tolažbe in veselja in se je grozna tema vlegala na njeno dušo* Vse to je Gema trpela z velikim veseljem, ker je te bridkosti darovala Bogu: za prospeh sv. Cerkve, posebno pa za spreobrnjenje grešnikov.
To življenje in trpljenje je pa vedno bolj slabilo njene telesne moči. In tako je prišel trenutek, po katerem jo vedno tako goreče hrepenela, da bi bila rešena telesnih spon in združena 3 Kristusom. Na veliki .petek leta 1903 jo rekla svoji strežnici: »Danes me ne zapustite, temveč ostanite pri meni. Moram biti križana z Jezusom. .Tezus ml je razodel, da morajo umreti njegovi otroci na križu.« Nato se je zamaknila. Na veliko soboto zjutraj je vzdihnilaj »Sedaj pa res ne morem več. Jezus, tebi speročim svojo ubogo dušo! Jezus!« Nato je rahlo nagnila glavo in brez smrtnega boja zaspala tja v večno velikonočno jutro.
»Jezus mi je razodel, da morajo njegovi otroci umreti na križu«, je rekla umirajoča Gema. Misli na to, ko te obiskujejo, posebno na stara leta, ra,znij križi, bolezni in druge težave. Bog ti pripravlja križ, na katerem naj bi u-mrl kot njegov otrok!
Vsi naj bi si vse življenje pripravljali križ, na katerem naj bi enkrat u-mirali podobni Kristusu kot božji otroci. Ta križ si pripravljamo s premagovanjem samega sebe, ko krotimo svoja; nagnenja, svoje strasti, da živimo V resnici krščansko. Današnji svet o tem noče nič veliko slišati, misli le na uživanje, živi lahkomišljeno v tem življenju, kakor bi ne bilo nikdar konca* Pojavi, ki so se godili na Gemi, so kakor opomin iz onega sveta, ki obsojajo; tako življenje, ki nas opominjajo k ži-» vljenjski resnosti, da bo enkrat mirna naša smrt. Če jih bomo poslušali, bomo lahko z mirom umirali kot božji o-troci.
Razveseljiva Velika noč. Na Franco-
skem, kjer je bilo dolgo časa versko življenje kakor ubito, kjer so iz šol pometali križe in se Bog niti imenovati ni smel, se kaže vesel verski preporod. Ta je dobil viden izraz v letošnjem romanju francoske mladine v Rim. Okoli 5000 mladeničev iz vseh stanov in iS vseh krajev Francoske je bilo pod vodstvom svojih duhovnih voditeljev za velikonočne praznike v Rimu. Njihovo lepo in resno vedenje po ulicah, njihovo petje in molitve po cerkvah je kazalo njihovo globoko vernost. Posebno so bili lepi nekateri prizori tega romanja* V cerkvi sv. Petra, na grobu njegovem* so ti mladeniči glasno in navdušeno molili apostolsko vero. V cerkvi sv. Ig-i nacija pred grobom sv. Alojzija, so naj Veliki četrtek sprejeli sv. obhajilo. |j baziliki sv. Pavla je na Veliki pet«
klečalo teh 5000 mladeničev pred križem in poljubljalo sv. rane Odrešeni-kove. V cerkvi sv. Janeza v Lateranu, kjer so v prvih krščanskih časih na Veliko soboto krščevali spreobrnjence, BO ti mladeniči na Veliko soboto ponovili z vso navdušenostjo krstno obljubo. Lahko se reče, da je letos mlada Francoska obhajala v Rimu svoje vstajenje.
Romanja v Lnrd. Kakor poroča »Letopis Naše Gospe Lurdske«, je preteče-no leto prišlo v Lurd 457.160 romarjev. Dd teh je bilo inozemcev, to je ne iz Franeoske-ja, 60.051. Z njimi je prišlo 5 kardinalov, 20 nadškofov, 111 škofov. Bolnikov je bilo v Lurdu 15.000, zdravnikov, ki s® hočejo prepričati o ozdravljenjih, 784. Od teh bolnikov jih je bilo preteeeno leto ozdravljenih 87. Nekateri so bili ozdravljeni popolnoma, dru gi so dosegli olajšavo svoje bolezni. Ta ozdravljenja preiskujejo sedaj zdravniki, da bi se o njih izjavili, če so bila
ta ozdravljenja naravna ali pa pravi
čudeži.
Delo angleških katoličanov. Na Angleškem je posebno Društvo resnice, ki ima namen, da seznanja anglikance z nauki in napravami katoliške Cerkve potom malih knjižic. Lansko leto je izdalo to društvo 1164.753 knjižic, to je za 143.809 več ko leta 1927.
Apostoli dela. Na Francoskem se je ustanovila nova bratovščina, ki se ime nuje: Apostoli dela. Udje te bratovščine molijo in dejansko pomagajo delavkam, ki so raztresene po raznih mestih Francije in so v nevarnosti, da izgubijo poštenje in vero. Začetek te bratovščine sega nazaj v leto 1800, ko se je v nekem kraju združilo 20 deklet z namenom, da pomagajo svojim sovrstnicam po tovarnah in delavnicah. Papež Benedikt XV. je to udruženje poživil, sedaj je povzdignjeno v bratovščino. Ali ne bi bilo treba tudi pri nas takih apostolskih duš, ki bi se brigale za duše svojih sovrstnic!?
5. 1
Marinera
Illil!llliiiii!!lliililllffitllii(!li Dne 3. maja t. 1. se vrši v Maribora ve-lik koncert »Maribora«, pri katerem sodeluje operna pevka gospa Lovšete-va in operni pevec gospod Neralič. — Mariborčane in okoličane že danes epe zarjaino na ta konsertl
5.
Hiaia * Ptuja
j ISTI VELIEI EGNCEBT SE PONOVI ! DNE 5. MAJA POPOLDNE V PTUJU.
MU"
Prepričani smo, da bodo naša društva, pevski zbori in ostale naše organizacije pripomogle, da bo tudi koncert v Ptuju, ki bo nndil velik umetniški užitek, dal pobudo k živahnejšemu delo v pevski stroki. Zato ta dan na svidenje!
S^iiP!
5 T«*..-"
dekana ptujske dekanije je imenovan g. prošt v Ptuju dr. Ivan Zager. Dosedanji upravitelj dekanije g. duh. svetnik in župnik pri Sv. Marjeti Iv. Šketa |e imenovan za konz. svetnika. Kaplan
Íiri Sv. Trojici v Halozah Franc Jeraj e odšel za vojaškega kurata v Subo-ico. G. Franc Urleb, dosedaj župnik v Erešnicah pri Vojniku, je dobil župnijo Doberna pri Melju.
Častno članstvo. Na zadnjem rednem občnem zboru Krščanske ženske zveze v Mariboru izvoljenemu častnemu članu č.g. profesorju Pavlu Živort-niku je zastopstvo odbora, obstoječe iz predsednice gospe Baumanove in svetovalcev gospodov Filipčiča in Falato-,va izročilo preteklo nedeljo diplomo častnega članstva.
Vič. g. župnik Alojzij Kokelj častni Občan vurberškL N% tukajšnji občinski seji dne 5. marca, je bil naš vlč. g. župnik in kn.-šk. svetovalec Alojzij kokelj izvoljen za častnega občana občine Vurberg za svoje zasluge, katere
si je pridobil v teku svojega 251etnega dušnopastirskega in narodno-gospo-darskega dela. Čestitamo!
Neprevidno velikonočno streljanje.
Skrajna neprevidnost pri velikonočnem streljanju je zahtevala tudi letos vse polno težje krvavo poškodovanih žrtev. V mariborsko bolnico so pripeljali kakih 10 fantov, katere so poškodovali topiči po licu ter na rokah, ravno ista krvava poročila imamo iz Celja in iz vseh krajev, kjer so bolnice. Gre v teh slučajih za težje poškodbe, ker lažje obstreljeni in poškodovani premišljujejo o neprevidnem ravnanju s smodnikom doma ali pa pri domačemu zdravniku. Bi že res bil čaa, da bi se naši streljači spametovali in bili previdni pri tako opasnem poslu, kakor je streljanje iz topičev, pištol itd.
Vrat ai Jo prorszaL Alojzij Dornlk, 281etni krojaški pomočnik, uslužben pri krojaškem mojstru na Tržaški cesti ▼ Mariboru, si je prerezal na postaji Fala v sredo zvečer vrat. S prerezanim vratom je hotel skočiti še pod vlak in skušal teči proti Dravi, ;a so mu to preprečili. Prepeljali so ga po železnici v Maribor, rešilni oddelek ga je prepe-
ljal v bolnico, a je izdihnil v trenutku, ko so prestopili z nosili prag bolnice.
Smrtna žrtev neprevidnega streljanja. V Gradišču pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se je ponesrečil na veliki pon deljek popoldne komaj 15 let star fant Ivan Lep pri streljanju z možnarji. Siromaku se je po vetru predčasno sprožil možnar in izstrel mu je zdrobil in čudno razmesaril nogo visoko nad kolenom, tako da je v par urah med prevozom na potu v bolnišnico na posledicah izkrvavenja izdihnil. Kaka žalost za uboge starše 1
Velik požar — vso imetje samo kup gepela. Na Sladkem vrhu pri Cmureku v župniji Marija Snežna na Velki je na veliki petek predpoldne nenadoma i bruhnil požar v hiši gospoda Marjana Zohrer, bivšega dolgoletnega župana in cerkvenega ključarja v Svečanah n. Muro. Gospodar in sin sta peljala z voli v gozd in sta strogo naročila dekli, naj poprej ne zakuri v peč, dokler se ne vrneta. Dekla pa ni mogla čakati na vrnitev gospodarja in je zakurila ▼ peč, da bi spekla velikonočni kruh. Vratca pri dimniku baje niso bila zaprta in plamen je iz dimnika takoj objel razno suho tvarino blizu dimnika in takoj je bilo vse v plamenih. Vsa poslopja, ki so bila s slamo krita, so bila v naglici podobna veliki goreči kopi slame. Velikanski plameni steber se j« mahoma dvignil proti nebu. Sosedi s« sicer pridirjali takoj na pomoč, ali rešitev je bila nemogoča. Za silo so sosedi podrli kos stene, da so potegnili ve« nekaj gospodarjeve obleke. Vse druga pa je zgorelo. Občinska ufeožica Kurni-kova je še sicer pravočasno zbežala na prosto, ali zljubilo se ji j« po naberače-nem belem kruhu. Šla jo po svoj hlo-bec v kamro, ali na njo se je vsipala plast goreče hiše, vnela se ji je obleka in zgorela je pri živem telesu na vrtu. Zgorelo je tudi pet glav goveje živin« in svinje. Rešila se je samo ena krava, ki je zdivjala v hlevu in se je pri tem odtrgala z verige. Razun voza, s katerim se je gospod Zohrer peljal i voli v gozd, so zgorel« v»e premičnine, vse po hištvo, baje celo precej denarja ia sploh vse. Na pogorišču je nazadnje ostal 1« samo kup pepela. Ko je gospodar ▼ gozdu opazil, da gori domačija, so mu od strahote otrpnile noge. Zgrudil se j* Dobri mož je plakal kakor malo det* Na nesrečo je bS Zohrer zelo nizko za-varovan, tako da niti hi novo streh« ne bo dobil zavarovalnin«. Zopet avarl» len zgled, da d naj dajo ljudje svoj« poslopja in premičnine bolje zavarov» ti. Nesrečnega Zfihrerja, ki je bil vedno mož-poštenjak in dober Slovenec^ najtopleje priporočamo dobrim srcem, da mu pomagajo ▼ tej težavi.
Lastno ženo Je zaklaL V sredo prečk poldne 4. aprila je zaklal na cesti prt Budini pri Ptuju 261etni zidarski pomočnik Franc Pukšič svojo ženo Marijo. Zakonska Pukšič sta bila poročena dve leti, a sta živela skupno le sam« dva mesca. Njuna zakonska zadeva j« bila pred sodiščem radi ločitve. V sredo se je vračala žena od sodnije v Ptuju, kjer je poizvedovala glede rešitve ločitve. Na povratku jo je srečal mož, se začel z njo prepirati in v prepiru j«
prišlo do smrtnega dejanja. Pukšiča so dobili ponoči v Ptuju in ga izročili sodišču.
Nad 50 let že niso videli takega ptiča
v okolici Ptuja. V ptujski okolici so našli poginjenega jezerskega orla. Ptica je kljuvala zastrupljeno mačko in se sama zastrupila na smrt. Peruti sami sta merili 2 m. Jezerskega orla že niso videli lovci krog Ptuja 50 let in je sploh ta ptica za naše kraje zelo redka prikazen. Jezerski orli so doma v Sre-mu in Bački.
Izreden lovski plen. V lovišču v Bun-čanih pri Ljutomeru je vjel lovski paznik vidro, ki je tehtala 11 kg in merila »d gobca do konca repa 155 cm. Sneg in zima po celi Srednji Evropi.
V	noči od srede na četrtek od 3. do 4. tprila je zapadel po celi Sloveniji sneg. Snežilo je večkrat prav močno celi četrtek. Od četrtka na petek je močno zamrznilo. Mraz je nepregledno veliko Škodoval vrtom, kjer je poganjala solata in druga zelenjava. V noči od 2. na 3. aprila in v sredo do poznega popoldneva je po vsej srednji Bosni neprestano snežilo. V sredo zjutraj je celo grmelo in treskalo. Snega je padlo pol metra. Proti večeru se je zvedrilo.
V	splošnem temperatura ni veliko padla. Tudi iz ostale srednje Evrope prihajajo poročila o nagli vremenski iz-premembi. V Budimpešti in v Karpatih je snežilo. V St. Gotthardu je kazal toplomer — 18°C. Po vesteh iz Berlina je v Nemčiji padla temperatura za 10 stopinj. Vzhodno morje je na več mestih zamrznilo. Iz Bumunije poročajo o novi in hudi zimi, ki je zopet nastopila.
V	Bukarešti je bilo — 20°C.
Vihar in sneg v Dalmaciji. V nedeljo, dne 7. aprila, je divjal po celi srednji Dalmaciji silen sneženi vihar. Vsa sred nja Dalmacija z otoki vred je pod visokim snegom, ki je nekod visok pol metra. Vihar je v nekaterih krajih porušil brzojavne droge, razdejal telefonske zveze, posebno med Splitom in severno Dalmacijo. Sneg je zasul tudi železniško progo Split—Knin, kjer je obtičal na progi vlak.
Prerokba o dobri letini. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Že čutimo april! Po štirih krasnih dneh je danes, v torek, na vsezgodaj prav po poletni ma-niri bliskalo in grmelo, nato se je vsu-lo gosto »babje pšeno« in se je iz njega razvil precej močni sneg. Kmečki preroki napovedujejo zaradi takega vremena dobro letino in zmerne nevihte.
Dve smrtni nesreči v Zagorju ob S. Na veliko soboto se je zadušil v Tau-ferjevi apnenici občinski revež Franc Jurman. Na veliko noč je brzovlak, ki vozi proti Ljubljani, zagrabil 61etno Zofko Hrastelj in jo vrgel kakih 6 m v stran. Zlomila si je tilnik in umrla na poškodbah.
Svarilen zločin. Doslej neodkrit tat je odnesel 801etni, samotno stanujoči revžitkarici Mariji Pusar pri Sv. Ru-pertu nad Laškem pred velikonočnimi prazniki 6500 Din. Tat se je splazil v emotno hišo skozi streho in izginil eznano kam. Ljudje so vedeli, da ima jnica denar in da ga skriva doma in radi tega je bila znana kot premožnej-u Ko bi bila reva zaupala svoj denar
hranilnici, bi se je uzmovič ne bil lotil. Starejši kmečki ljudje imajo žalibog navado, da težko prihranjeni denar podtikajo pod postelje ter druga skrivališča, mesto da bi ga varno naložili v kak naš zavod, ki obstoja že v vsaki večji župniji.
Žrtev pretepa. Na cesti v Hudi jami pri Laškem je prišlo na velikonočno nedeljo popoldne med fanti do pretepa. Iz spoprijema je odšel na zunaj vidno posestnikov sin Grčar, po domače Žo-harjev, poškodovan do krvavega le rokah. Domov prišedši, je padel v nezavest in pričel bruhati. Pripeljali nega nezavestnega v celjsko bolnico. Nezavest in nenadno bruhanje sta posledici težkega udarca po glavi.
Smrt krščanskega moža. V Št. Vidu pri Planini je preminul na veliki petek, zadet od srčne kapi, posestnik iz Križa Mihael Zalokar v starosti 74 let. Rajni je bil v življenju pravi krščanski mož, skrben oče ter gospodar in dober sosed. Bog mu povrni dobrote, ki jih je delil v življenju!
Avstrijski predsednik Miklas rodom Čeh. Češki listi poročajo, da je sedanji predsednik avstrijske republike Miklas češkega pokolenja, nekateri listi pa so javili, da živi predsednikov brat Ka rel Miklas še danes v Čeških Budjevi-cah. V »Češkem Deniku« popravlja to zadnjo vest gospa Ružena Miklas iz Černetic in pravi, da je v Budjevicah živeči Miklas mali bratranec, ne brat avstrijskega predsednika. V enakem sorodstvu s predsednikom je tudi ona Ružena Miklas. Bil je eden izmed šestih sinov stare mlinarske rodbine Mi-klasov v Cerneticah hišna štev. 30. Pre selil se je na Dunaj. Njegov sin Viljem; oče sedanjega avstrijskega predsednika, ji bil poštar v Kremsu in je še kot dijak rad prihajal v goste k svojim so-l'odnikom v Černetice. Avstrijski predsednik Miklas je torej češkega rodu in gospa Ružena zatrjuje, da to laliko vsak trenutek dokaže z neovrgljivimi rodbinskimi dokazi.
Bivši bolgarski kralj lovi metulje v Afriki. Bivši bplgarski kralj Ferdinand, ki se nahaja v pregnanstvu v Afriki, je te dni prišel v Kenya. Sp? 1 ga je edini Bolgar, neki gostilničar ' i živi v onem mestu. Izgnani kralj : > zelo postaral. Pritožuje se '-cii i	tva
iz Bolgarije. V Keny	I, ' I or
se je izrazil, le zato	''He lo-
vil.
Kako je hetel mož —	- i i
Ko sta bila Janez Planine in njegova žena v Čikagi pri obedu, sta se nekaj prepirala. Žena je nato odšla po opravkih iz sobe in se kmalu vrnila nazaj. Janez je med tem časom za ženo nalil kavo in jo laskavo nagovoril, naj izpi-je kavo, ker jo je on iz prijaznosti za njo nalil. Žena pa v tej prijaznosti ni slutila nič dobrega in je zato kavo odklonila. Mož se je nato ujezil in ženo hotel prisiliti, naj izpije kavo, ona je pa rekla: »Bom, se takoj vrnem!« in je odšla k telefonu, ter poklicala policijo. Policija je na izpoved žene odpeljala moža in tudi č^šico kave, o kateri se je po preiskavi dpgnalo, da je bila zasti^u pljena. Pred sodnikom se je izrazil, da je to hotel storiti le zato, da bi po
smrti žene dobil 1000 dolarjev zavarovalnine. Namesto denarja bo pa sedaj mož dobil le stanovanje v ječi.
Čudna jahalka. V Parizu po naj bol)
obljudenih ulicah se je nudil potnikom te dni čuden prizor. Na zelo veliki želvi je jezdila krotilka kač Georges Chapelle. Želva je stara 300 let in je ena
največjih na svetu.
Strašen doživljaj v zrakn. V B risba-ni v Avstraliji je doživel potnik v kabini letala nekaj groznega. Ko se je dvignil aeroplan v zrak, je zapazil potnik v kabini eno najbolj strupenih kač, ki mu je grozila s smrtonosnim pikom. Skušal je žival ubiti s fotografičnim aparatom, katerega je imel seboj, a se mu ni posrečilo. Z udarci je pošast še bolj razljutil. V groznem strahu je skočil iz kabine na krilo letala, kjer ga je zapazil pilot, ker se je letalo izravno-težilo. Le hladnokrvnosti in samozavesti pilota se je zahvaliti, da se aeroplan ni prekucnil, ampak je zdrčal krmilar z letalom previdno na tla, kjer je bi) rešen potnik in nevarno kačo so takoj ubili.
Lepe obhajilne podobe so dospele.
Tudi cena je nekoliko nižja. Gospodje katehetje naj jih blagovolijo čimpreje naročiti pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Mariborska porota.
V torek 2. aprila je začelo preči mariborskim okrožnim sodiščem spomladansko porotno zasedanje. Tokrat bodo obravnavali porotniki 15 slučajev. Od teh je eden iz območja ccljskega o-krožnega sodišča, kjer se »ni izplačalo« sklicanje porote radi enega hudodelstva. Od 15 slučajev je: 1 roparski umor, 2 umora, 1 rop, 7 ubojev, 1 detomor, li požig, 1 tatvina, 1 poneverba. Imenoma in z natančnim popisom zločina porote ne bomo obravnavali, ker je to poglavje pečat sramote za sicer naše dobro ljudstvo.
Hudodelci, katere je pritirala tokrat roka pravice na odgovor, so po večini mladi ljudje, ki so zrasli med vojno brez prave vzgoje. Po zaključku svetovnega klanja se niso oklenili krščanskih izobraževalnih organizacij in zato jih silita sedaj žandarska veriga in samotni zapor k spoznanju, da je človek dolžan dajati odgovor za svoja dejanja Bogu in od Boga postvaljeni oblasti.
Žalostni uboji, kojih je tolikokrat pri vsaki poroti, so nam glasen opomin: fant je po izstopu iz ljudske šole divjak, ako ga ne brzdata Cerkev z nabožno organizacijo in prosvetno društvo z nadaljevanjem v šoli započete izobrazbe.
Krčma in ponočevanje rodita žalf-bog tudi slovenske Kajne! Razprave o krvi, ki prepletajo v glavnem vsako poroto, so že nekaj let žugajoči prsti božji: Slovenski starši, skrbite predi vsem vi, da bo vaša deca vzgojena za Boga, Cerkev in državo in ne za orož-niške verige, zapore in na sramoto na? šega dobrega ter za dobro vnetega naroda!
Naš Mihci.
(Opombe, pisane od kmetske roke.)
I.
K članku v »Slov. Gospodarju« z dne 20. marca dovolite meni, kmetu, ki že 66 let živim v tem stanu, te-le opombe:
Da leze dandanes kmet nehote v dolgove, so največ krive neprimerne cene vsega tega, kar kmet proda, proti cenam tega, kar kmet kupiti mora. Ko sem jaz začel gospodariti, sem prodal vole za 600 do 800 kron, sem si kupil potem manjše vole za 400 do 450 kron. blaga za obleko za 6 do 10 ljudi od 60 do 100 kron, plačal davek, obresti, delavce itd. in mi je še denarja preostalo. N. pr.: kupil sem takrat 1 komad platna 72—75 m za 28 do 36 kron. Danes prodam take vole za 30.000 do 50.000 kron, pa če hočem toliko blaga kupiti, kakor sem ga poprej dobil za 60 do 100 kron, moral bi izdati ves volovski izkupiček, pa bi še ne bilo dovolj. Torej kaka velikanska razlika! Tudi nima kmet vsako leto volov na prodaj, posebno manjši kmetje ne, potrebe pa o-s-p.nejo ene in iste vsako leto. Vrh tega tudi pride skoro vsako laro kaka u-ima, toča, mraz, suša, mokroti, nesreče pri živini ali družini, da pride kmet še v vcfje stiske.
Zaslužek z vožnjo, odkar so železnice in avtomobili, je kmeta ves odvzet. Prej če mi je bilo treba denarja n. pr. za sol itd., sem šel z vozom eden dan in sem zaslužil za vrečo 100 kg soli in še več. Danes ni več zaslužka in če bi bil, koliko dni bi se moral muditi, da bi zaslužil za 100 kg soli ter da bi še o-stalo'
Ko sem šel ženitao pogodbo delat, sem plačal 14 kron, danes pa plačaš 3000 dinarjev in če meniš, da je le preveč, dobiš odgovor: »Imam pravico to liko računati!«
Veliko primerov bi lahko navedel, k' so vzrok, da kmet v dolgove leze, pa tc naj zadostuje, ker bi moje pisanje bile za list preobširno. Omenim samo, akc bi država uradnikom odvzela polovico mesečne plače, bi oni, kljub vsej svoji izobrazbi lezli nehote v dolgove, ker ne bi dobili toliko, da bi krili svoje potrebe. Tako je tudi pri kmetu. On ne skupi toliko, da bi kril neizogibne potrebe, kako si naj potem nabavi potrebnih umetnih gnojil, strojev itd.; nobena izobrazba mu ne pomaga, če nima denarja.
Iz tega se torej razvidi, zakaj da danes kmet izsekava gozdove, Če ji ima, in zakaj leze v dolgove. Poprej nekdaj nam ni bilo treba izsekavati gozdov, ker so bile cene tega, kar je kmet kupil, primerne cenam za to, kar ¡je prodal, ni bilo tako raznovrstnih davkov, pristojbin, carin itd. Tako je mogel iz skupička dati kaj na stran, a sedaj je že prihranke izdal in porabil, začel gozde izsekavati, dokler bo kaj ¡lesa, potem bo šlo pa posestvo. Tako je lin ne bo boljše, dokler ne bodo cene tega, kar smet proda, primerne cenam ta to, kar mora kmet kupiti.
A. B., kmet.
II.
V »Slov. Gospodarju« z dne 20. marca se je sprožilo vprašanje, zakaj je
danes za kmeta tako slab položaj. — Vzrok je ta: Vse, kar kmet proda, ima tako nizko ceno, da se gospodarski proračun ne da spraviti v ravnotežje, ter se ne doseže kritje za hrano, obleko, orodje, popravo poslopja, plačevanje davkov in drugih doklad, ki se nakladajo kmetom. Ako vladajo neugodne ro ^re v pokrajinah in krajih z rodov. ^mljo, kaj bi morali reči mi, ki i ivamo v tako goratem kraju, kakor je Solčava! Pri nas ni dovolj rodovitne zemlje, pač pa dosti snega, odnosno deževja, včasih pa hude suše. Sejati je treba le take pridelke, ki jim manj škoduje sneg in ki hitreje dozorijo; najboljši je krompir, ki ga lahko tudi izpod snega kopamo, kar se tudi žal mnogokrat zgodi. Ker je tukaj planinski svet, moramo pač vsako leto dosti kupovati, navadno in prav gotovo koruzno in pšenično moko, ki se tu pri nas sploh ne da pridelati. Kakšne dohodke pa imamo proti tem stroškom? Le težko se dobi toliko pri živini in lesu, da se krijejo najnujnejši stroški. Les imamo tako oddaljen, da ga tam, kjer je rastel, ne more nobeden višje računati kot 25 Din kubični meter. Poleg tega nam manjka izobrazbe, da bi se znali prav ustavljati tistim, ki nas izkoriščajo, izrabljajo in odirajo. Tudi letošnja zima nas je hudo pritiskala, mnogi so silno ozebli v noge in roke, da se jim je koža olupila od mraza. Mnogi so skoro postali nesposobni za delo. Ker je tudi zmrznil mno gim družinam krompir, da ga še za seme ne bodo imeli, je pogled v bodočnost vse drugo kakor rožnat.
I. P., Solčava.
ViiHčarsht veslBHf.
Xaj imam od strokovne organizacije?
Pogosto se sliši med viničarji dvomljivo vprašanje češ, zakaj je treba or-anizacije in zakaj plačujemo članarino. Toliko in toliko sem že plačal, pa še nič od tega nimam, niti podpore še dobil nisem. Tako se vprašuje pač samo nevednež in oni, ki je slep in gluh ter ne razume, kaj se danes z njim samim pravzaprav godi.
Kdo pa je organizacija? Kdo je torej tisti, ki ne daje in ki ima za take ljudi premajhen pomen? Načelstvo, centrala, strokovni tajnik, odbori skupin in zaupniki niso še nobena organizacija, ampak samo izvršitelji volje članov. Organizacija v pravem pomenu besede e članstvo samo. Pri članstvu se organizacija začenja, pa tudi samo tukaj neha. Kakšen je posameznik, taka je celota, taka je organizacija. Če posameznik samo špekulira, kje naj izkoristi ali nazaj izvleče tiste dinarje, ki jih plača kot članarino in če so vsi taki, potem se taka skupnost ne more vzdržati, organizacija ne razvijati. Kjer pa ima član zavest, da svoji organizaciji žrtvuje kar največ more, zato ker se za veda, da je ta strokovna organizacija njegova in brez nje biti ne sme in ne more, tam ima organizacija svoj najtrdnejši temelj obstoja in napredka. Mi viničarji smo od prvega do zadnjega sami reveži. Mordft se komu posreči, da včasih svoio revščino na zunaj
vsaj nekoliko zakrije, sploh pa se to ne da, zato smo si vedno vsi enaki. Tako je torej naša strokovna zveza viničar-jev — organizacija revežev, beračev, zapuščencev, nemaničev itd., ki vsi skupja nič nimamo. Kdo pameten more tedaj zahtevati, da ga naj taka organizacija z vsem obiljem posiplje, — kdo more pričakovati tukaj le vedne-ga profita. Vsak tak viničar, član organizacije, je na napačni poti in ustvarja rak rano v naši skupnosti, katero je treba brezpogojno odstraniti. Mi se združujemo zato, da se borimo proti profitarstvu nad človekom, zato torej ako hočemo doseči zmago, ne smemo biti sami bolj profitarski kakor naši nasprotniki.
Vsak oni viničar, ki pozna znamenje časa, katero kliče vsem delovnim stanovom k najtesnejši združitvi in vsak oni, ki je delal in še dela v organizaciji, ne bode pomišljal in si stavil vprašanja: zakaj organizacija, zakaj članarina. On se dobro zaveda, ako bi ne bilo strokovne organizacije, bi se za vini-čarje nihče ne brigal, nihče povedal v svet, nikdar, kako se viničarjem godi, kakšni so nekateri gospodarji, kakšna beda je med tem ljudstvom itd. Ako bi strokovne organizacije ne imeli, katera nas danes vse viničarje združuje, bi bili kakor čreda brez pastirja, izročena volčji nevarnosti in poginu. Bili bi brez vsake zaslombe, brez kažipota naprej v medstanovski borbi za obstanek. Nobenega viničarskega reda še dočakali ne bi in nikogar imeli, ki bi se zanj notegoval. Brez organizacije bi ne imeli podpornega sklada, iz katerega smo že toliko obupnih solza s podporami potolažili.
Starostnega sklada bi tudi ne bilo, torej sploh ničesar nikjer. Dejstva kakor številke govore, koliko koristnega za našo stanovsko splošnost in posameznika je naša strokovna organizacija že storila. Kdor pa tega razumeti ne more, naj si ne domišljuje, da je naša strokovna organizacija zanj prema-lenkostna ali brezkoristna, le vsak do-tični sam, še je nezrel in tako zaostal, da niti razvoju lastnega stanu slediti ne more, kaj še le razvoju vseh ostalih za delavktvo nič manj važnih svetovnih dogodkov. Vsak tak je izgubljen in mu ni pomagati.
liSliiiCU UTCftllSifa.
Sv. Jernej pri Ločah: Dopis nejasen in radi tega ni za javnost. — Iz Slov. goric: Ne razburjajte ljudi z razpravami o šmarnici. — O b r e ž pri Središču: Z vašo pridigo bi vaščane le še bolj razburkali. — Tešanovci: O žrebanju loterije gasilnega društva v Libeličah nam ni nič znano.
Vsi posestniki gozdov in lesni trgovci, po-zori Kupim vsako množino jamskega losa za rudokope ter tudi vsako množino tesanega lesa. Kdo ima jamski les in tesan les, naj pošlje svoje ponudbe na naslov: Korošec Dragotin, Šmartno ob Paki.	383
Rogaška Slatina najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte!	341
m
Slika Je posneta iz zadnjega poleta »Zeppelina« v Jeruzalem. Vidimo potnike hi kuharja, ki se ukvarja čisto zadovoljno z narezavanjem kurje pečenke.
Zrakoplov »Zeppelin« ho nastopil dne 20. aprila drugi polet čez kraje ter mesta ob Sredozemskem morju. Ta vožnja bo trajala dva in pol dni. Ob tej priliki bomo videli zračnega velikana tudi v Sloveniji. Začetkom maja bo obiskal Dunaj in druga večja avstrijska mesta, ako bo dopuščalo vreme. Polet bo trajal 21 ur. V sredini maja bo polet v Ameriko in se bo mudil zrakoplov v Združenih državah tri dni. Začetkom junija do sredine tega mesca je nameravana druga letošnja vožnja v Ameriko. V poletnem času, ko so dnevi najdaljši, bo preletel »Zeppelin« vsa večja mesta Nemčije. Drugi polet ob Sredozemskem morju in oba v Ameriko sta namenjena predvsem v študijske svrhe in kot vežba za zrakoplovno moštvo. Vožnje se bo lahko udeležilo le omejeno število potnikov in bo znašala prevoznina za posameznega 2000 dolarjev. Vse druge vožnje bodo pa izključno potniški poleti in radi tega znatno cenejše. Prevozne cene se bodo gibale med 400 do 600 do 1000 mark za osebo. — Sedaj izboljšujejo na »Zeppelinu« v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru razne naprave, katere se niso obnesle pri poletu v Jeruzalem in nazaj.
Predvsem bodo preuredili krmilo in kabino za potnike.
pinskih otokih in po Malajskih otokih. Drevo doseže visočino 32 do 40 m in ne
preko 1 m debelosti.
*
lafc m §¥cfi9 je mlM\\
Najtežji les na eelem svetu.
Les, ki ne plava v vodi in ki je najbolj trd, se imenuje »drevo življenja«. Prinesli so drevo v Evropo Španci leta 1508.
Nicholas Poli je pisal leta 1517, da je ozdravilo 3000 Špancev, ki so se zdravili z rezinom (zdravilno sredstvo, ki ga pridobivajo iz zgoraj imenovanega drevesa). Leta 1677 se omenja drevo življenja v londonskem zdravniškem listu. V starih časih so poskušali zdraviti z rezinom: giht, gobavost in padavico.
Rezin se uporablja v obliki praška, katerega jemljejo bolniki v pilulah ali na posebni tekočini in vsebuje 8e danes priznano zdravilo proti raznim boleznim v vratu, revmatizmu. gihtu in kožnim izpuščajem. Drevo življenja vsebuje 27% rezina.
Najbolj trdi les raste v Indiji in po delih južne Amerike. V Evropo prihaja danes največ iz ameriških otokov: Ku ba, Jamajka in San Domingo.
Les nima nobenega svrža na sredini
in nobenih krogov, iz katerih bi se dala sklepati starost, in je l^krat težji od vode in radi tega gre pod vodo.
Drevo doseže visokost nad 25 m, deblo je zavito, a les je radi trdosti izredno dragocen.
Naj£ragoc®nefSi les.
Najbolj dragocen les na celem svetu je takozvani teka les. Amerikanci plačujejo še danes za 1000 čevljev (1 čevelj 0.325 m) 1000 dolarjev.
Visoko ceno temu lesu lahko razlagamo iz teh-le vzrokov: teka les je močan, elastičen in trpežen. Ni posebno trd, se da obdelati in ogladiti. Ako so ga paca, ne kaže nikakih razpoklin in se ne spremeni, ako ga spravimo v do-tiko z železom. Vsebuje prijetno dišeče olje, ki ga dela trpežnega.
Dva Amerikanca sta odkrila v palači perzijskega kralja v bližini mezopo-tamskega mesta v srednji južni Aziji Bagdad (palača je iz 7. stoletja) ta les, ki je bil leta 1811 še popolnoma svež. V indijskih templjih so naleteli na dobro ohranjen teka les, kojega izdelki so stari 2000 let. Teka les uporabljajo za rezbarije, za ladje, vozove itd. Raste in uspeva po Indiji, v Siamu, na Fiii-
Mesto Massaua leži v Eritreji, italijanski koloniji v Afriki ob Rdečem morju in šteje 10.000 prebivalcev.
V	Massauai lahko skuhaš jajee, ako ga deneš na kamen, ki je izpostavljen solnčnim žarkom, ker kaže toplomer v, senci 48 stopinj. Pri vsej vročini je pa zrak vlažen in znaša povprečna letna toplota 30 stopinj. V januarju, najbolj mrzlem mesecu, kaže toplomer dnevno 29%C in najmanj 22. V juliju je vročina 40 in nikdar pod 30.
Največja vročina, katero so ugotovili v ameriških Zedinjenih državah, je bila dne 10. julija 1913 v Greenland Ranch v Kaliforniji in je znašala 57* Celzija.
V	kraju Acicig v bližini Tripolitanije v severni Afriki so opazovali 57°C.
Kedo bo tožil o poletni vročini po naših krajih, se naj zmisli na vročino v imenovanih pokrajinah in mu ne bode preveč vroče.
Največjo vročino in sicer 3595 stop. da takozvani anatomični vodikov plamen, ki ga uporabljajo za varenje in to pljenje najbolj trdega jekla.
Raziskovanje južnega tečaja v počitku. Našim čtateljem smo že zaupali, kako je otel vodja raziskovalcev južnega tečaja kapitan Byrd svojim trem tovarišem življenje ob vznožju Rocke-fellerjevega gorovja. Byrd je prifrčal po nje v letalu in ostal sam tamkaj, da so se lahko odpeljali premraženi ponesrečenci. Te dni so prišli z aeroplanom po Byrda in ga prepeljali v glavno taborišče ekspedicije. Na južnem tečaju bo zakrilatila vedna noč, ki bo trajala celih šest mescev. V neprestanem nočnem času so raziskovanja in poleti izključeni. Raziskovalci se pripravljajo z vso naglico na nastop noči. V led so izdolbli velike kaverne (luknje), kamor bodo spravili letala, da bodo zavarovana proti divjanju burij in vetrov. Ekspedicija je preskrbljena iz bogate Amerike z vsem mogočim, da se ne bo-dolgočasila v šestmesečni noči in ne trpela pomanjkanja na prehrani in drugih udobnostih.
Iskanje potopljenega zaklada. Pred 28 leti se je pogreznilo z ladjo 12 milijonov zlata v lOOmetersko morsko glo-bočino v morje ob Alaski (čisto na severu Amerike). Septembra leta 1901 ja zapeljal parnik, na katerem so se vračali Islandci v domovino, na skalo, m razbil in pogreznil. Na ladji so bili kopalci zlata iz otoka Island, ki so se mučili za zlato rudo v Klondyke. Na po-vratku so shranili zlato in dolgoletni prihranek v jekleni zaboj. S parnikom vred se je potopilo 700 potnikov in za 12 milijonov mark zlata. Dva mlada moža Henderzon in Koller hočeta zdaj dvigniti potopljeni zaklad. Iznašla novo potapljaško napravo, ki se da biti: v fflobočini celo 300 m. Aparat in»
Izumitelj avtomobila umrl.
V Landenburgu (Mannheim) v Nem-Ciji je »mrl 4. t. m. izumitelj prvega motorja za pogon avtomobila inžener
B m dolgo in težko cev, ob koje koncu je pritrjena električna luč, ki sveti v poljubni morski globočini 30 m na dolgo. Po cevi prihaja tudi zrak v potapljaški zvon in je mogoče prebiti pod
Izmed vseh majhnih živali so dosegli doslej nekateri redki metulji najvišje «ene. So namreč bogatini, ki se pečajo z nabiranjem metuljev in ki iz-metavajo milijone za posamezne komade. Obstojajo v Nemčiji, na Francoskem in po Angleškem tvrdke, ki se pečajo s prodajo metuljev.
Angleški veletrgovec z metulji je zaupal glede metuljskih cen italijanskemu naravoslovcu Virgiliju Busti to-Ie zanimivost:
Leta in leta razpošilja njegova veletrgovina nabiralce metuljev v razne dele sveta. Po izpadu plena zasluži to podjetje pri razprodaji metuljev milijonske svote. Pred leti so odkrili na Novi Guineji pri Avstraliji čudno lepega metulja, ki je imel rumeno-črne peruti in temno-modri hrbet. Znani nabiralec je odkril to živalico in je u-jel več komadov. Ko se je vračal z dragocenostjo, so ga napadli domačini in ga ubili. Njegovemu slugi se je posrečilo, da je rešil pi-tljago in tudi škat-ljico, v kateri so bili izredni metulji. Novo najdenega metulja so krstili za »sireno (piščal, katero rabijo tovarne) paradiža«. Osem komadov je prodala tvrdka in sicer vsakega za 52.000 Din.
Najdražjega metulja hranijo v angleškem naravoslovnem muzeju v Ken~ sigtonu. Ta metulj je edini svoje vrste in tudi njegova zgodovina je velezani-miva.
Metuljski nabiralci z afriške zahodne obali so pošiljali angleški tvrdki metuljčke, ki so imeli črne z zelenimi pikicami posute peruti. Posamezne so
dr. Ludvik Benz v starosti 85 let. Leta 1885 je napravil prvi poizkus z novo-izumljenim avtomobilom. Model prvega avtomobila se nahaja v muzeju v
vodo 4 ure. Potapljač je zvezan z ladjo potom telefona. Na ta način se nameravajo zopet polastiti milijonskega zaklada, ker je dobro znana lega potopljenega parnika in zaboja z zlatom.
prodajali po 1040 do 1060 Din, ker so bili izredna redkost. Pri vseh ujetih je bil zastopan le moški spol in nobene
samice.
Bogat nabiralec, ki se je zanimal za posebnost samice, je poslal šest nabiralcev na Siera-Leone obal ob zahodni Afriki. Ljudje so stikali za samico celi Ive leti in še le po tem dolgem času so jo odkrili in ujeli. Bogatina je stal ta ženski metulj 5,200.000 Din. Ko je imel živalsko dragocenost, jo je podaril naravoslovnemu muzeju v Londonu. *
Milit M?oL
V Srednji Afriki (pred vojno nemška kolonija) je takozvana Serengeti pustinja, je pravi živalski paradiž.
Vsako . 3to po končanem deževju vz-raste po pustinji novo življenje. Cela neizmerna pokrajina se spremeni v rožnato preprogo, koje mamljivi duh se širi bogzna kako daleč naokrog.
Od hr;, > Ikoma v pustinji na severu do Nyar. ezera na jugu roma v nepopisno ogromnih množinah razna divjačina. Tukaj je videti cele črede antilop, ki štejejo na stotiso komadov, žirafe, cebre, slone, nosoroge, gazele, leve in tigre in seve tudi črede afriških bivolov.
Bivol je družabna žival in živi v čredah. V krajih, kjer naletiS na tega orjaka posamič ali v malih gručah, so temu krive kužne bolezni. Leta 1880 Je
razsajala po Afriki goveja kuga, ki je skoro popolnoma iztrebila bivola. Zdra ve živali so se ločile od okuženih in so
se šele s časom združile v posamezne skupine. Pretežni del pri življenju o-
Aiunchenu na Bavarskem. Slika nam kaže pokojnega izumitelja dr. Benza in njegov prvi avtomobil.
stalih afriških bivolov se je zatekel v Serengeti pusto. Tukaj jih je najti danes v čredah po 500 do 1000 komadov skupaj. Po planjavah, kjer je bivol raz širjen, je dobiti posamezne, čisto osamele bike. Nekako oslabeli in naveličani življenja se podijo po travnati pustinji in so silno jeznoriti. Osamljeni izgnanci so najbolj nevarna zverjad Afrike.
Izvzemši orjaško opico gorilo, so bi-volski biki edina velika divjačina, ki ne beži pred človekom, da, ga celo brez povoda napade iz zasede. Ako je bivol človeka enkrat napadel, ne odneha, do kler ga ni prebodel z rogovi ali pomen-dral z nogami na smrt.
Nemškemu kolonistu ob reki Sambesi so pobili bivoli eno leto 31 zamorcev, ki so spremljali gospodarja na naj bolj opasnem lovu.
Izmed vseh lovov na divjo zverjad za hteva pogon za afriškimi posameznimi bivoli vsako leto največ smrtnih žrtev. Ranjen bivol se zna skriti v visoki travi staremu in izkušenemu lovcu, da se ga loti iznenada.
Osrednja Afrika je na celem svetu edina ravan, kjer je še zastopan bivol v velikih čredah in nudi lov na divjaškega orjaka velike dobičke.
*
Bogat svinjski rod. Nekaj čudnega je letos, da svinje skoro povsod skotijo toliko mladičev, kakor je bilo maloke-daj slišati. Nedavno smo poročali, da je na veleposestvu gospodov Katalini-čev v Cirknici pri Št. Ilju svinja skotila 19 mladičev. Kmalu nato je druga svinja skotila 8e 16 pujskov ravno pri Istem gospodarju. Pri gospodu Bauma-nu v isti občini tudi ena svinja 16 mladih, v Dobrenju pri dveh gospodarjih po 15, v Selnici pri enem 17
Dne 30. aprila se bo otvoril zračni promet med Anglijo in Indijo. Na sliki rldimo orjaški zrakoplov »City of Glasgow«, ki bo rabil iz Londona v indijsko mesto Karachi sedem dni. Prevažal bo potnike in pcšto.
V zadnji minuti še lahko plačate srečke Prosvetne zveze v Mariboru. V nedeljo, dne 14. t. m., bo žrebanje. Kdor denar odda še v nedeljo, za tega je srečka se veljavna. Morda boste ravno Vi zadeli radio!
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo, dne 14. aprila, ob petih popoldne predavanje s skioptičnimi slikami v mestnem kinu. Predavatelj je vlč. gospod profesor Pavel Živortnik. Vse članice, podporni člani in prijatelji društva so vabljeni k prav obilni udeležbi! — Odbor.
Gtriianj. Na velikonočni pondeljek je vpri-corP.o Katoliško prosvetno društvo igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Igro priobčuje sedaj »Naš dom«. Ugajala je, kakor doslej še malokatera. Zato jo igralci ponove v nedeljo, dne 21. aprila, ob treh popoldne. Pridite si pogledat zlasti okoličani in sosedje!
Pomice. Na praznik Marijinega oznanjenja imo imeli ustanovni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Pristopilo je k društvu 76 članov, ki si je izvolilo izmed sebe osem odbornikov. Takoj nato je vprizorilo novoustanovljeno društvo svojo prvo prireditev: materinski dan. Vse točke nad vse pričakovanje prav dobro izvršene (zasluga naše neumorno delavne gospe Praprotnikove, so nas poleg »Sarafana« posebno globoko ganile petje s sliko.
Ljutomer. Ljutomerski Orel ponovi v nedeljo, dne 14. aprila, v Katoliškem domu ljudsko igro v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Začetek ob pol štirih popoldne. Pridite v obilnem številu! Bog žvi!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 14. t. m., priredi Prosvetna zveza pri nas gospodarski tečaj. Prideta dva predavatelja iz Maribora, ki nam bosta povedala vrlo zanimive reči iz domačega in državnega gospodarstva. Predavanja se vršijo brez vstopnine v Perger-jevi dvorani. Začnejo se takoj po rani sv. mati in trajajo do poldne. Ker je mlada nedelja, pridite udeleženci tečaja k rani sv. maši. — Na Jurjevo nedeljo pa vas že zdaj vabimo na veliko tombolo bralnega društva. Priprave so v polnem teku. Glavni dobitek, pohištvo iz trdega lesa, je vredno 2000 Din.
Velika Nedelja. Orlovski odsek Sv. Marjeta priredi v nedelio, dne 14. aprila, popoldne po večernicah v tukajšnji dvorani telovadno akademijo s pestrim sporedom. Na svidenje, sosedje, domačini, na lepem velikonedeljskem hribčku k obilni udeležbi! Med odmori poje šmarjetski pevski zbor.
Veržej. Bralno društvo bode ponovilo igro. »Prisega o polnoči« v nedeljo, dne 14. aprila, ob treh popoldne v dvorani gospoda Hedžeta. Kdor še ni videl, ali hoče ta lepi igrokaz videti še enkrat, naj nikakor ne zamudi prilike in naj pride dne 14. t. m. k predstavi. Prosimo pa, da si vstopnice priskrbijo, komur le mogoče, pri predprodaji, da pri blagajni ne bo nepotrebnega prerivanja. Predprodaja v trgovini Bobnjar v Veržeju.
Gornja Radgona. Kapelski igralci vprizorijo v nedeljo, dnel4. t. m., popoldne po večernicah, v posojilniški dvorani v Gornji Radgoni ginljivo igro »Ne pričaj po krivem«. Vsi, ki si želite par prijetnih razvedrilnih, zabavnih u-ric, ste na to prireditev prijazno povabljeni! Prepričani smo, da se ne bo nikdo kesal, kdor si bo to igro ogleifti!!
Št. Janž pri Vc"°'si|u. Marijina družba je kot odsek Prosvetnega društva priredila na belo nedeljo ob treh popoldne v društvenih prostorih na vse pričal;.; -nje lepo uspelo, krasno igro: »Lurška pastii: ■■« v spomin 501etnice smrti blažene Beraarike, gospod župnik pa je nas kot nekdanji lurški romar v duhu popeljal na zemljevidu v prelepi Lurd in s pomočjo primernih slik razkazoval in razlagal lurška svetišča in njih pomen za katoličana in za Marijinega otroka. Dvorana je bila popolnoma zasedena, družbenke pa so se kot igralke prav dostojno zahvalile z dobro podano igro za milost sprejema v Marijino družbo. Igra se ponovi v istem prostoru in ob istem času šele v nedeljo, dne 21. aprila, ker je prihodnjo nedeljo popoldne po večernicah društveni sestanek, kakor vsako drugo nedeljo v mescu, s petjem, deklamacijo in govorom, in nastopajo fantje in dekleta ter se tako duševno vežbajo. Na sestanke vsi člani in tudi nečlani iskreno povabljeni, da pomagate sukati »uma svitle meče«. Ponovitve igre naj nihče ne zamudi, zlasti sosestre iz sosednih Marijinih družb iskreno povabljenel
Oviie, koziicte, kozle in;B;:
kože od domačih in divjih živali kupuje po najnižjih ccuah L BATE J, trgovec, SLOV. BISTRICA, 402
Ccaic in scfsasKa poročila.
Marborski trg. Na mariborski trg 6. aprila 1929 so pripeljali špeharji na 49 vozeh 119 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali: 2 voza jabolk, 8 vozov krompirja, 12 vozov sena in 0 vozov slame. Svinjsko meso je bilo po 15 do 26.50 Din, jabolka po 4 do 8 Din, krompir po 1.50 do 2.25 Din, seno po 120 do 180 Din, slama po 80 do 100 Din. Pšenica je po 3 Din/rž po 2 Din, ječmen po 2.50 Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2.50 Din, proso po 3 Din, fižol po 5 do
7	Din. Kokoš komad po 35 do 45 Din, piščanci par po 60 do 100 Din, gosi po 70 do 100 Din, purani po 75 do 110 Din, domači zajci po 20 do 40 Din, kozliči po 95 do 120 Din. Čebula je bila po 4 do 5 Din, kislo zelje po 4 Din, kisi.i repa po 2 Din, smetana po 12 do 16 Din, surovo maslo po 44 do 48 Din, jajca po 1 do 1.25 Din med po 18 do 20 Din.
Mariborsko seimsko poročilo. Na svinjski sejem dne 5. aprila 1929 je bilo pripeljanih 196 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 9 tednov stari komad od 125 do 280 Din, od 3 do 7 mese<?ev od 300 do 550 Din od
8	do 10 mesecev od 580 do 750 Din, 1 leto stari od 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 clo 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 12?.
Živinski in kramarski sajeni se vrši pri Sv. Petru pod Sv. gorami dne 15. aprila.
*
Otspoinrsii ©HfcsiiSa.
Dcbro uspeli gospodinjski tečaj na Humu pri Ormožu. Dne 25. marca pop. se je ob obilni udeležbi zaključil gospodinjski nadaljevalni tečaj na osnovni šoli na Humu. Tečaj je požrtvovalno vodila gospa Vadnjal s sodelovanjem šolskega upravitelja Vadnjala in gdč. Lavrenčičeve. Zaključka se je udeležil tudi prosvetni inšpektor g. dr. Kotnik, ki je v svojem pozdravnem govoru lepo razložil pomen teh tečajev, da bi gojili namreč med slovensko mladino lju bežen do domače hiše, ki nam je in bo dala najboljših mož. Nadalje so govorili šolski upravitelj v Ormožu in predsednik Učiteljskega društva za ormoški okraj, g. A. Rosina, ter posestnik Anton Stojko v imenu staršev. Po ogle du lične razstave ženskih ročnih del gojenk je bil ustni izpit iz gospodinjstva in higijene, pri katerem so se dekleta dobro odrezala. Mislimo, da je bilo morebiti kaki dobri mamici tesneje pri srcu med izpraševanjem kot njeni hčer ki sami. Končno se je vršila pri mizah ocena razstavljenih skuhanih in pečenih dobrot. To je ob navzočnosti in s sodelovanjem sorodnikov gojenk izpadlo v splošno zadovoljnost.
Priznanja vredno delovanje našega učiteljstva. Naše učiteljstvo se v zadnjem času prav marljivo udejstvuje tudi med šoli odrastlo mladino. V Ormožu je osnovalo kmetsko-nadaljeval-no šolo, katero je obiskovalo okrog 20 kmetskih mladeničev. V Središču obstoja po zaslugi učiteljstva dekliški krožek, ki šteje 40 članic. Dekleta a« učijo gospodinjstva in ženskih ročnih' del. Z zadovoljstvom opazuje ljudstvo to hvalevredno delovanje nagega uW< teljstva.
Filmsko predavanje kmetijske podružnice v Ljutomeru na Jožefovo je bilo izredno poučno in zanimivo. Predvajali so se štiri filmi in sicer film o pridelovanju krompirja, film o pridelovanju pese, dalje film o kmetijski razstavi v Monakovem (Nemčija), ter šaljivi film o pritožbah rastlin na kmetovalca radi nezadostne hrane, ki pa se vsled neke poškodbe žal ni mogel do konca predvajati. Udeležba je bila velika in je bila dvorana Sokolskega doma nabito polna. Gledalci se niso mogli dovolj načuditi ogromnemu kmetijskemu napredku v Nemčiji, napram kateremu je naše kmetijstvo razmeroma še na nizki stopnji. — Za to prireditev gre hvala šefu Agrikulturno-ke-mičnega urada g. Pučniku, ki je filme izposodil, ravnatelju Kmetijske družbe g. inž. Lahu, ki je filme predvajal, in kmetijski podružnici, ki je pirredi-tev pripravila.
Preložitev vinskega sejma. Za dan 10. aprila t. 1. določeni vinski sejem in razstava vina v Ljutomeru se je moral iz tehtnih razlogov preložiti in se vrši dne 29. aprila t. 1.
Opozoritev kmetovalcem I Ministrstvo za kmetijstvo in vode opozarja vse kmetovalce, da je letošnja ostra zima zelo neugodno vplivala na kaljivost ko ruze v shrambah. Z ozirom na to se priporoča kmetovalcem, da jemljejo letos koruzo za seme vedno le iz sredine kupa, zaboja ali vreče, ker je seme iz zunanjih plasti vsled mraza izgubilo na svoji kaljivosti.
Škoda, katero so povzročili letošnjo zimo zajci na Ptujskem polju, je uprav ogromna. Mnogim posestnikom so zajci uničili cele sadne nasade po 50 ali še več sadnih dreves. V Muretincih so zajci uničili čez 200 sadnih dreves, ki lih lahko računamo najmanj po 30 D, ker že drevo v drevesnici stane 10 Din. So pa že nekatera drevesa rastla po 10 do 13 let na že odločenem mestu in že tudi rodila, sedaj so pa uničena. Vza-mimo teh 200 sadnih dreves po 30 Din, kar znaša 6000 Din. Kje so pa potem še joljski pridelki, ki jih divjačina celo eto uničuje, in škoda za koristne mač-ce, ki jih lovci postrelijo radi nam taco škodljive divjačine. Zajec sme na vsak vrt, mačka pa, ki gre na polje mili lovit, še 100 m od hiše ne. Zategadelj bi prosili naše merodajne oblasti, naj vplivajo na pristojnem mestu, da se lovski zakon spremeni v prid kmetovalcem, da se zajec prizna za škodljivca ter da se mački prizna prostost na vseh kmečkih zemljiščih, kjer poljske miši vedno bolj in bolj grozijo našim
Eridelkom. Ako se to ne zgodi, nam odo malo koristili dobri nasveti glede kmetijstva, ako nam miši in zajci uničujejo sadno drevje in poljske pri-'delke.
Polenšak pri Ptuja. Z vinorejskim inštruktorjem iz Ptuja smo pregledovali, koliko in katera sorta v naših vinogradih je bila v letošnji zimi najbolj prizadeta in pozebla. Ugotovilo se je, da je ves beli nasad, kakor: pošip, rizling, burgundec itd. popolnoma ali pa gotovo preko polovice pozebel. Izabela deloma. Obvarovana pred pozebo večji del je ostala le Imarnica.
Kmetijska podružnica Mala Nedelja §0 v nedeljo, dne 14. aprila, skupno s
Sadjarsko in vrtnarsko podružnico v spodbudo živahnejšega gospodarskega gibanja priredila srečolov s približno 400 dobitki. To so obobito predmeti, ki se rabijo v gospodarstvu kakor Sakov plug, reporeznica, umetna gnojila, sode, žvepialnike za gorice, moka, gospodarske knjige, perilo, brana, samokol-nice in drugo gospodarsko orodje.
Uprava oblastne kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. javlja, da se preložita vsled neugodnega vremena in zasedbe prostorov po učiteljskem tečaju oba dvodnevna vrtnarska tečaja še le po binkoštih in sicer za učitelje in učiteljice na 24. in 25. maj, za ostale udeležence pa na 21. do 22. maj.
__
Hiii€fi|§f*a dela v aprilu.
Vprežno živino
je z izdatnim krmljenjem pripraviti za težka spomladanska dela. Živina je neprecenljiv zaklad, ki pri pametni uporabi nikdar ne usahne. Z zeleno klajo ne začnimo krmiti prenaglo, da ne povzročimo motenja v prebavilih. Mlada živina naj prebije večji del dneva na prostem, da si krepi rast in se boljše razvija.
V vinogradu.
Dovršujmo prvo kop in postavljanje kolja. Ako smo čakali z rezjo radi zimske pozebe, morali bomo to delo izvršiti po prvi kopi koncem aprila. Vini-čarji so dali raje prednost drugemu načinu, to je principu dvakratne spomladanske rezi, kakor da bi čakali z rezjo do tega časa, ko bi očesa že poganjala. Vobče bo letošnja pozeba dala našemu vinogradniku najlepšo priliko, da si more trsje pomladiti brez kake škode za njegovo plodovitost. Pomladitev naj se izvrši v prvi vrsti pri šiponu (moslavcu), ki je pozebel najhu je in je bil te operacije ponekod tudi nujno potreben. Zasajajmo nove vinograde s prikladnimi sortami ob suhem vremenu. Priprava zemlje za nov nasad naj se vrši smotreno in naj traja več let. Najbolje je, obsejati goličave z grašico ali deteljo, s čemur pripomore-mo k zboljšanju vinorodne zemlje na najcenejši način. Takojšnja obnovitev oslabelega nasada brez počitka zemlje je neumestna in jo je zategadelj opustiti.
V sadovnjaku.
Dovršujmo sajenje mladega drevja. Pri pozni saditvi zalijemo drevesa z vodo ali razredčeno gnojnico, osobito, ako sadimo v suhem vremenu. Na vsako drevo zadostuje po en škaf vode ali gnojnice. Drevesne kolobarje pokrijemo z drobnim gnojem, če hočemo, da bode uspeh sajenja sigurnejši in rast drevja bujnejša. Tu in tam je bilo drevo vsajeno pregloboko in kolobar krog njega je prerastel s plevelom in travo. Nevešči sadjarji kolobarje često nalašč zasejejo s plevelnim semenom, oziroma senenimiidrobom. Na drevesnem kolobarju zraste na ta način navadno veliko plevela v najbujnejših barvah, ki jemlje drevesu hranilne
snovi in vlago, katera je zlasti v suhi poletni dobi za rast mlade rastline neizmerne vrednosti. Ako hočemo, da se bo sadno drevje dobro razvijalo, moramo skrbeti za to, da okrog debla ne bo rastla nobena plevelna rastlina in sicer skozi dobo osmih let po sajenju. Po preteku tega časa je drevesni kol in okopavanje kolobarja nepotrebno. — Dostikrat se pripeti, da se mlado drevje razvija samo v kroni, deblo pa osta ja šibko ter vsled tega ne more nositi krone, zlasti če je ta obložena s sadjem ali s snegom. To utegne imeti za posledico, da se drevo v deblu prelomi. Debeljenje debla pospešimo z zarezami, ki jih napravimo z ostrim nožem na enem ali več mestih od početka kro ne navzdol do tal. Nož ne sme prerezati lesa, temveč samo skorjo. Te rane zacelijo prav kmalu, ako so bile napravljene pravilno. — Pokončujmo razne sadne škodljivce, kakor prstenčai1-ja, zlatnico in glogovega belina, v prvi vrsti pa jabolčnega cvetodera, ki se v tem času začne prebujati iz zimskega spanja. Najlažje ga dobimo ob jutranjih urah, ko otrpel ždi na jablanih. V tem stanju se mrčes otresa raz drevja na pogrnjene rjuhe pod drevjem in potem sežge. Na večjem drevju nastavljamo škatljice za gnezda koristnih ptic, ki nam pomagajo zatirati nepotrebne škodljivce sadnega drevja in nas povrh še razveseljujejo s svojim ljubkim prepevanjem.
Na polju in travniku.
Sadimo krompir in sejemo peso, lan, konopljo, deteljo in koruzo. Plejemo zimske setve. Med najbolj nadležne plevelne rastline, ki rastejo med žitom spadajo: kokalj, ljuljka, navadna gra-šica, stoklasa, modrica, divji oves, njivski mak, njivski osat, njivska pre-slica, njivska gorčica, konjski ščap in šopulja. Z brano obdelamo zimske setve, osobito ako smo gnojili z umetnimi gnojili. Zimsko pšenico kaže spomladi vselej prebranati. Izkušnje namreč u-če, da se prebranana pšenica lepše razvija od neprebranane. Za gnojenje z umetnimi gnojili v pomladi vzamemo (pri pšenici ali rži) 150 kg apnenega dušika, ali ravno toliko čilskega solit-ra, 150 kg kalijeve soli in 300 kg super fosfata na 1 ha. — V mescu aprilu je še čas, da travnike gnojimo z umetnimi gnojili, ako smo hlevski gnoj in gnojnico poprej porabili za druge kulture. Na 1 ha vzamemo 150 kg čilskega solitra, 120 do 150 kg 40%ne kalijevo soli in 200 do 300 kg superfosfata.
Na vrtu.
Sadimo, sejemo vso ostalo povrtni-no, ki se goji v naših krajih in katero nismo posejali prejšnji mesec.
V kleti.
Zračimo vinske kleti ter odstranjuj-mo plesnivec raz sodov. Mešamo in čistimo vina, preden nastopi toplo vreme. Sode držimo vedno polne do vrha, da se ne tvori birsa, ki vino kvari in ga poslabša. Koncem mesca aprila preučimo vino drugikrat.
CemcMrsM scoflCek.
Letošnja huda zima je bila trda preizkušnja za naše čebelarje. Marsikateri je utrpel precej hude izgube na svojih panjih. V Limbušu pri Mariboru je n. pr. nekdo izgubil od 22 panjev nič manj kakor 15. Ponekod j« kriv čebelar sata, ker je čebelam preveč odvzel v jeseni, a tudi tam, kjer ni čebelam primanjkovalo hrane, je več panjev pomrlo. Mraz je bil le prehud in zima predolga. Letos se je dobro poka-talo, da so čebele v nizkih panjih a toplo stav bo kljub zadostni hrani radi mraza v nevarnosti, ker se ne morejo pomikati preko sato-»ja za hrano.
Komur je kak panj zaspal, naj satovje takoj iosnači, ako ni tega že storil, in naj ga lepo očiščenega skrbno shrani za poznejšo rabo. Če pa satovja »e rabi, naj ga odda Čebelarski podružnici v Mariboru, Vrbanova ulica 61, ki satovje zbira, da ga pretopi v vosek in pri-»krbi potem čebelarjem satnie.
Prav sedaj potrebujejo čebele velike pazljivosti od strani čebelarja. Matica bo ob lepih •pomladanskih dneh zastavila vse svoje moči, salega v panjih se bo hitro množila in panj bo rabil veliko hrane, če ne bo v panjih zadostnih zalog, bodo ¿ebelne družine ovirane pri ¡svojem razvoju in pridejo šibke v prvo pašo. Zna pa se zgoditi, da veled pomanjkanja hrane tudi pomrjejo. Umni čebelar mora torej prav sedaj posebno paziti, da njegovim ljubljenkam hrane ne zmanjka. Tudi naj bodo panji toplo odeti, kajti sedaj se družine razvijajo in zalega rabi toplote. Vsak prepih ji hud o škoduje.
Umen čebelar se mora že sedaj pripravljata na roje. Progi-a dati in pripraviti mora svoje praane panja Priskrbeti si mora pravočasno raznih čebelarskih potrebščin, da so takoj pri roki, ko jih bo rabil. Ni bolj mučnega, kakor da čebelar išče okrog panja satnie, okvirčkov, žice itd., ko je roj že zunaj.
Čebelarska podružnica za Maribor in okolico je s pomočjo Čebelarskega društva v Ljubljani otvorila prodajalno čebelarskih potrebščin v skladišču Kmetijske družbe na Meljski cesti. S tem je napravljen korak naprej za razvoj naše čebeloreje, ki ni imela do sedaj v Mariboru prilike, da hi si mogla doma nabavljali svojih potrebščin. Čebelarji, upoštevajte tol
Ljutomer. Pri nas bo v nedeljo, dno 14. aprila čebelarsko predavanje v meščanski šoli po osmi maši. Predaval bo gospod Antauer, učitelj iz Tišine, ki je znan kot čebelarski praktik Vabljen je vsak čebelar, ki ima le količkaj ljubezni do čebelic, čebelarji člani, pridite! Pogovorili .se bomo tudi, kako in v kakšnem obsegu se udeležmo obrtne razstave v Ljutomera, ki bo v mescu avgustu t. L To je zelo važno!
!§¥£ illpilC.
Za letoš^e Šmarnice še nimate knjige? Ako res ne, tedaj si jo čimpreje naročite! Na razpolago sta letos kar 2 knjigi. Ena obsežnejša: Dr. M. Brumat »Mala cvetka Marijina«, opisuje življenje Male Terezike in njeno ljubezen do Matere božje. Naše verno ljudstvo gotovo želi spoznati življenje te priljubljene svetnice. Knjiga stane 32 Din. — Drugo knjigo je napisal Seigerschmidt »Najlepši pozdrav in najlepša prošnja najboljši materi«. Stane 15 Din. — Obe knjigi se naročajo v Tiskarni sv Cirila v Mariboru.
Knjiga za organi ste I St. Vernik je spisal knjigo »Uvod v glasbo«, s katero hoče vse, ki imajo z glasbo, oziroma s petjem opraviti, vpeljati v pravo raz--umevanje glasbe. Knjiga je prva in edi
na te vrste v slovenskem jeziku. Prav posebno dobro bo služila organistom, saj bo učna knjiga na orglarski šoli. Knjiga stane broš. 22 Din, vez. 30 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Letos obhaja 351etnico svojega obstoja tvrdka
Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Solidno trgovino vsem toplo priporočamo za nakup vseh potrebščin. Imenovana trgovina kupuje tudi jajca, maslo, puter ter vse poljske pridelke in zamenjuje bučnice, solnčni-c« in bukevco (Žlr) za prvovrstno olj«. 371
BSImohsi
Maribor. Na velikonočni pondeljek so mnogi Mariborčani spremljali vlč. gospoda Antona Tkavc, novega šentpeterskega župnika, pri
njegovi inštalaciji. Cele trume hvaležnih mariborskih častilcev so romale proti Sv. Petru. Znamenje, da je bil res spoštovan pri vseh krogih. Slovesnost pri Sv. Petru pa Je tudi bila izredno lepa. — Velika nemška zračna ladja »Grof Zeppelin« bo dne 20. aprila plula preko Dunaja, Maribora, Ljubljane v Trst. »Zeppelin« bo plul nad Mariborom po dnevu.
—	Zrakoplovno pristanišče na Teznu se bo začelo vendarle kmalu graditi. Vršijo se že potrebne predpriprave. Težava je samo v tem, ker se bo moralo najti drugi prostor za vojaško vežbališče. — Naši trafikanti so dobili te dni veselo poročilo. Veliki župan je odredil, da smejo trafikanti trafike imeti odprte vsak dan do 8. ure zvečer ter ob nedeljah od 8. do 12. ure predpoldne. Ker so trafikanU večinoma sami revni invalidi aH vdova, je dobro, da se je njih prošnji ugodilo. — Vodja tukajšnjega davčnega urada gospod Anton Štepic je bil te dni vpokojen. — V Mariboru bodo letos poleg mnogih novih stanovanjskih hiš. katere bodo zidali posamezniki, gradili tudi več novih tovarn. Tovarna Doktor in drug prizida novo tovarno za platno. Tovarnar gospod Hutter v Melju prizida nov del tovarne za sukno. Na Teznu namerava zgraditi neka češka družba veliko novo tovarno za sukno in platno. Tudi mnoge druge tvrdke bodo gradile nove tovarne in delavnice. — Bivši poslanec Franjo Žebot je prevzel glavno zastopstvo naše domače »Vzajemne zavarovalnice« za Maribor in mariborsko okrožje. Daje brezplačno pojasnila v vseh žavarovalnih zadevah. Ker imajo mnogi svoja zavarovanja silno nejasno in slabo sestavljena, svetujemo, da dajo pregledati zavarovalne police. Sprejema se pa tudi zavarovanje proti škodi po toči. Zavarovalna pisarna je v Loški ulici 10, blizu Nar. doma. — Novi gostilničar v Mariboru. Mesarski mojster gospod Josip Ivirbiš bo s 1. majem sam prevzel gostilno v svoji hiši, katera je bila več let v najemu.
Vuzcnica. Pri podružni romarski cerkvici Device Marije na Kamnu, četrt ure od Vuze-nice, bo v nedeljo, dne 14. aprila, prvi veliki romarski shod. Ob desetih bo pridiga in potem slovesna sv. maša; razven tega še dve sv. maši prej. Tudi bo pobožnim romarjem dana priložnost opraviti sv. spoved; en spovednik bo že ob osmih tam pripravljen spovedovati.
—	V petek popoldne je prišla pridna šolarca Tončka Dojer, stara 14 let, preblizu stroja v parni žagi gospoda Tavčarja. Stroj je deklico zagrabil za obleko in jo metal večkrat po zraku, da ji je strgal vso obleko. Dobila je grozne poškodbe, eno roko in eno nogo ima popol noma zdrobljeno in tudi rane na glavi. Z večernim vlakom so jo prepeljali v bolnico v Slovenjgradec.
Vurberg. Žalostne velikonočne praznike je imela družina Tementova iz Vumbaha. Na veliki netek zjutraj je umrla m-:i in vdova Marija Tement po dolgi in mučni bolezni. Pogreb
rajne se je vršil na velikonočno nedeljo popoldne ob veliki udeležbi ljudstva iz domač« kakor tudi iz sosednih župnij. Domači pevski zbor ji je na domu in ob grobu v slovo zapel žalostinke. Rodbini Tement, v kateri se prav pridno čita »Slovenski Gospodar«, naše soža« 1J«, rajni pa večni mir in na svidenje tam nad zvezdami!
Vurberg. Srečna j« župnija, katera doživi jubilej, kakoršnega je obhajala naša vurber* 6ka župnija Dne 4. aprila je preteklo namr«4 23 let, kar J« nastopil tukajšnjo župnijo vidi gospod župnik in svetovalec Alojzij Kokelj« Ob tem srebrnem jubileju so s« pač 2upijani a hvaležnostjo spominjali velikega, a tihega dela, katerega j« v teh dolgih letih izvršil ta med nami. Prvo njegovo delo ob nastopu j« bilo, našo mladino združiti v Marijino dru*> bo, Mladeniško in dekliško zvezo, zakar m» Je sedaj marsikateri mot in žena is srca hva* ležna. Potem je ustanovi domačo hranilnic« in posojilnico, ki pod njegovim vodstvom r«« krasno napreduje ter je celi župniji v velik« gospodarsko korist. Preteklo leto j« ustanovil Marijino družbo za moža in žene. Kdor pa pri« de tudi v našo Marijino cerkvico, bo pa tudi moral priznati veliko požrtvovalnost v delu za kras Marijinega svetišča. Koliko pa Je do* loval v občinskem in šolskem oziru, vedo samo nekateri posamezniki. V vsej dolgi dobi tukajšnjega delovanja je pač delal, ne oziraj« se ne na desno in ne na levo, v versko, narod« no in gospodarsko probujo svojih župljanov« Pa ^kakor povsod, so tudi pri nas tisti, ki s« držijo gesla: udari pastirja in razpršile se bo« do ovce. V dobi svojega velikega dela je do« živel tudi marsikaj bridkega, posebno zadnji čas. Toda vse to naj vas ne plaši, ampak pogumno naprej. Vsi dobri župljani pa so mu ob tem srebrnem jubileju klicali: Tisočera Vam hvala ter še na mnoga leta naj Vas nam ljubi Bog ohranil
Vurberg. Komaj je solnce malo bolj močno posijalo, že Je bilo nekaterim prevroče, zato so si puščali kri v neki tukajšnji gostilni pod vejo. Nasledek: dva v bolnico, drugI v zapor« To je pač delo tistih, katerih izobrazba j« ples, nož in revolver, ne pa pošteno berilo in poštene naše zabave. Kdaj se bo pač mladina spametovala!
Polenšak. Še smo mestoma imeli snega preko 40 cm, a že smo videli šviganje bliska in slišali zamolklo gromenje. Bližnji stanovalci naše farne cerkve celo trdijo, da so videli, da je strela udarila v naš cerkveni stolp. Kaj je na tem resnice, bomo v doglednem času vi« deli. Ni še niti minilo leto dni, kar nam j« prenovil in uredil naš strelovod klepar gos« pod Kramberger od Sv. Ane v Slov. gor., a se« daj pa, ko še niti niso nastopili poletni dnevi, bi pa spet imeli že to smolo. Strele in groma varuj nas, o Gospod!
Ormož. V tukajšnji bolnici se zdravijo trij» »mučeniki« običajnega velikonočnega strelja« nja. Vinko Vaupotič, posestniški sin z Lešni-co, je prišel na Veliko noč ob enih zjutraj od bakel, ki jih v sveti noči mladeniči zažigajo. Nekaj mu ni dalo miru in namesto da bi šel spat, je vzel puško, pa ai je odstrelil dva prsta, prstnec in mezinec — Janezu Vaj da, 24 let staremu viničarskemu 6inu, je pri nabi« janju eksplodirala pištola in odtrgala en prst. — Francu Pintarič, posestniškemu sinu ii Braslavec, je prijatelj posodil pištolo, ki je pa ni znal rabiti. Namesto v zrak, je vstrelil v roko, ki je močno ranjena En prst je samo še na tanki kožici visel na roki Bog zna, če ne bodo na prihodnjo Veliko noč spet poskušali streljarske umetnosti. — Nekaj novega je bilo letos pri procesiji vstajenja. 11 helooblečenih Marijinih družbenic je, spremljanih od 22 be-looblečenih deklic s svečami nosilo znamenja Kristusovega trpljenja. Ker so vse tudi lepo ▼ primerni razdalji ena od druge korakale in se zbrano resno obnašale, je bil pogled na t« skupino prav lep in ganljiv in ljudje so se po procesiji pogovarjali, da j« bilo zelo lepo.
Sv. Miklavž pri Osmozo. Na velikonočni pondeljek popoldne smo spremili k zadnjemu počitku vpokojenega gimnazijskega ravnatelja gospoda Karla Mikel. Umrii je dočakal visoko starost 80 let. Služboval je na Češkem, ko pa je bil vpokojen, se je vrnil v svojo domovino. Pred dvema letoma ga je zadel mrt-voud, tako da se od tistega časa ni mogel več ganiti. Bolezen je bila huda, vkljub temu pa jo je prenašal z veliko potrpežljvostjo in iz njegovih ust ni bilo nikdar slišati nevoljne besede radi težkega udarca Oči je zatisnil k smrtnemu spanju na veliko soboto, ravno v trenutku, ko so zvonovi prvič zapeli velikonočno pesem. Pogreb je bil lep, da ga Miklavž ie zelo dolgo ni imel. Iz domače, svetinjske, bolfenške in ljutomerske župnije se je zbrala več tisočglava množica. Spremljali so ga šolski otroci, gasilci, učiteljstvo domače in iz sosednih župnij, sorodniki in znanci od daleč in blizu. Pevski zbor mu je zapel dve žalo-stinki, gospod župnik pa je ob odprtem grobu spregovoril poslovilne besede, ki so navzočim pričarale solze v oči. Umrli je videl mnogo sveta, bil izobražen in tudi, kar se dandanes o mnogih izobražencih ne da trditi, veren mož. Naj počiva v miru! — Pred nekaj dnevi je zadela kap 6SHetnega Vincenca Ivanuša v Herraancih. Veliko sredo je še kopal v vinogradu, čez en dan pa je bil mrtev. Pokapali so ga veliko soboto.
Ptuj. Prosvetno društvo v Ptuju priredi v soboto, dne 13. in v nedeljo, dne 14 aprila, predavanje o življenju sv. Frančiška Asiške-ga, ki ga bode ponazoroval krasni velefilm »Sv. Frančišek«. Prva predstava se vrši v soboto, dne 13. aprila, ob 8. uri zvečer, na kateri bode predaval profesor H. Bajuk. Druge predstave se vršijo v nedeljo, dne 14. aprila, ob treh popoldne, ob petih popoldne in ob osmih zvečer. Predavali bogo gospodje p. Gabrijel Cevc, minoritski gvardijan, p. Anton Vouk, kapucinski gvardijan in dr. Alojz Remec, odvetnik v Ptuju. Prireditev bo krasna in posebno pomembna za člane III. reda, kakor tudi za vse druge častilce sv. Frančiška. Pridite!
Breg pri Konjicah. Tužno so zadoneli zvonovi in oznanjali po vsej župniji žalostno vest, da je mirno v Gospodu zaspal naš dober gospodar in skrben oče Filip Hren, star 69 lat. Njegovo splošno priljubljenost pri svojih sosedih in znancih je pokazal pogreb. Bil )e tudi zvest čitatelj »Slov. Gospodarja«. Počivaj V miru, žalujočim sinom in hčerkam pa BftSs iskreno sožalje!
Tepaaje pri Konjicah. V celjski bolnici je preminul naš priden krojač I. Potnik. — V
konjiški bolnci Rdečega križa se že dalje časa zdravi Ana Napotnik, zadnja še živeča sestra ajnega knezoškofa, bivšega tukajšnjega rojaka. — Na tifusu je zbolela posestnica T. P. in se sedaj nahaja istotako v bolnici. — Lesna trgovina je v zadnjem času tu naokoli o-živela. Tvrdka Kopač v Ljubljani je nakupila in še kupuje večje množine mehkega in trdega lesa za izvoz. Plohe bodo spravili najprej s konjsko vprego do državne ali do okrajne ceste, od tam pa na velikih tovornih avtomobilih do parne žage v Slov. Bistrico. Tudi drugi lesni trgovci iz Oplotnice, Slov. Bistrice in Zreč se pridno oglašajo. — Tukajšnji hmeljarji pa že tudi težko čakamo zboljšanja položaja hmeljskega trga, saj imamo še skore vse zaloge lanskega in predlanskega hmelja v svojih shrambah.
Zreča. Prvo in zadnjo. Na poročni dan Marije Oroževe leta 1922 so svatje zložili prvi prispevek za nove zvone, ki smo jih dobili leta 1926. Zvoni so pa sedaj razmeroma še mladi gospodinji peli žalosfmko ob njenem zadnjem zemeljskem potu do hladnega groba. N. v m. p.'
Šmartno ob Pakt Na sejmski dan dne 22.
marca, je bil okraden naš vlč. gospod župnik Karol Presker. Med tem, ko se je udeleževal takozvane sejmske sv. maše, se je neznanemu nepoštenjaku posrečilo neopažen se splaziti v župnišče in odnesti nekaj nad 16®0 Din deloma osebne, deloma cerkvene lastnine. Neposredno po odhodu tatu je bila tatvina opažena, a tat je srečno odaesel pete in seveda denar tudi. — Dne 21. marca je nenadne smrti umrla, ne da bi bila previdena, Barbara Želee-nik, posestnica v Šmartnem. Priča smrti je bil samo njen mož, ki sara, vsled bolezni priklenjen že več let v posteljo, ni mogel pomagati ne njej ne sebi, dokler ni priklical na pomoč ljudi po ranem sv. opravilu na velikonočno nedeljo.
Šmarje pri Jeliah. Veličastno smo obhajali prelepe praznike. Posebej nam ostane v spominu procesija med lepo razsvetljenimi hišami in mimo lučne obločnice na Ivan Gajšeko-vem balkonu ter mimo krasnih transparentov na poslopju okrajnega zastopa. Veselimo se lepih pisank, ki so jih pri žrebanju nagrad za agitatorje in naročnike »Slov. Gospodarja« sprejeli naši rojaki: Romih Cecilija: eno vrečo galiee, kovač Ivan Lorger: kniigo »Križem po Jutrovem«, in posestnik Jug Franc: 10 m platna. Upamo pa še na dvojno veselje v krat Icem času: na sv. misijon pred binkoštmi in na proslavo 201etnice naše krepke Marijine družbe. — Ni pa lahko najti neskaljenega veselja. Tako nam tudi naše velikonočno vese-
lje greni nesreča, ki je zadela vriega, noseda m dolgoletnega naročnika »Slov. Gospodarja« kmeta Ivana Cak&a, p. d. Požeg, v vaai Ko-retno. Veliki petek ob štirih popoldne mu j« zapel rdeči petelin žalostno pesem in mu v kratkem času vpepelil gospodarsko poslopja z veliko zalogo krme, slame in stelje. Par juncev so mu pogumni možje v zadnjem trenufc ku rešili iz uničujočih plamenov. Poslopje j« 'bilo zavarovano le za prav malenkostno sva» to. Pri vsej nesreči pa hvalimo Boga, da al bilo vetrovno, kajti drugače bi bil postal ir» te v strašnega ognja gotovo tudi v največji bil* žini stoječi kozolec in še marsikaj drugeg». Bog daj srečo pridnemu gospodarju, da se ž« kmalu zopet opomore! — Posestnika na Bo* feovem Jurij in Ana Vreže sta o Veliki noči zbrala vse mnogoštevilne svojce na svoj prik jazni dem, da obhajata 381etnico svojsga srefc' nega zakona. Bog jima nakloni še zlato gv stijo!
Šmarje pri Jelšah. Velikanska množita so-žalujočih prijateljev in prijateljic je spremil* v pondeljek po beli nedelji vrlo žene, vzorne mater in gostoljubno gospodinjo gospe Marij» Habjanovo na njeni zadnji poti. Spretno j« vodila veliko in daleč okoli znano gastilno ia dobro je vzgojila hčerko in štiri sinove. N®-: ustraeeno je spoznavala svojo vero in bila j« vzor begoljubne tržanke. Zato jo je tudi vw spoštovalo in ji ohranimo najlepši spomin. Hvaležni smo pa tudi svojemu rojaku msgn. profesorju Vrežotu, ki jei v spremstvu domačin gospodov dušnih pastirjev vodil pogreb ia nam v prelepih poslovilnih besedah priporočal posnemanje njenih vrlin. Domači pevski zbor je zapel lepi žalostinki na domu in eb odprtem grobu. Blagi ženi večni mir, potrtim zaostalim, pri katerih ima; »Slovensk Gospodar« lepo mesto, pa naše sožalje!
Kmet je šel z oslom v mesto. V obljudenih ulicah pa ni hotel osel z mesta, da ga je moral kmet pošteno na-mlatiti. »Ne bijte uboge živali!« se je zavzel neki meščan za osla. »To je neusmiljeno!« — »Tisočkrat prosim odpuščanja«, se je priklonil vaščan. »Če bi vedel, da ima moj osel tako visoke prijatelje, bi se ga res niti ne dotaknil !«
Nekdo Je vps-aša! milijarderja Roft-
Pl»2 f stri šisMnfl.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczjr. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Šel sem za njimi. Na rokah in kolenih sem ®e plazil do skrivališča, do tistega, ki ste ga ono noč tako brezuspešno in nerodno napadli. Cul Bem njihov prepir. Slutil sem, da se bodo prej ali slej uprli svojemu vodji, ki so ga klicali za 6rebrno nogo, in da se hoče Zajčji gobec polastiti plena. Čul sem tudi, da je Srebrna noga omenil knjigo Corinne, ki da jo naj Zajčji gobec omeni monsignoru, in da je govoril o nekem ključu, po katerega naj neka gospš. pošlje Rdečo fclavo.
Kmalu nato smo, kakor veste, zvedeli, da je ^ fcil umorjen človek, ki je imel rdeče lase in ki fe bil sluga pri gospč Plilan, in pri njem da so aašli list papirja, popisan s številkami. Isto noč fco vlomili ▼ knjižnico alenconskega nadškofa in fekradli par knjig. Koj sem zaslutil zločinsko »oko Zajčjega gobca in njegovih ljudi. Čisto jas-feo mi je bilo, da so ukradli iz nadškofove lcnjiž-fcice_knjigo Corinne, slugo kospč Pltšlan na umo-
rili, da bi dobili v pest ključ, ki bi jim naj, o tem sem bil prepričan, povedal, kam je Srebrna noga plen skril.
Poskrbel sem si knjigo in pa list, ki so ga našli pri umorjencu. čisto lahko je bilo najti : ključ. Številke na listu so napovedovale stran, vrste in besede v knjigi. Besede sem sestavil in zvedel sem za kraj, kjer je ležal plen, in za pot k njemu. Sinoči sem bil tam. In kakor sem pričakoval, se je tudi zgodilo. Srebrna noga je izpolnil svojo grožnjo in izdal svoje tovariše po- ' liciji.
»Veliki Bog!« je vzkliknil Lefévre. Spomnil j se je na brezimno pismo, ki mu ga je dal proku-rator.
»Mislim, da se še spominjate tistega pisma, kajne! Vaš pohod, ki ste ga na podlagi tiste ,ovadbe* zasnovali, bi bil skoraj prevrgel vse moje načrte. Trije roparji so mi ušli.
Pa pustimo to zaenkrat. Ko sem zvedel o vašem napadu, sem koj slutil, da se bo Zajčji gobec maščeval nad Srebrno nogo in da ga bo nekje počakal. Ker plen še ni bil dvignjen, sem nujno sklepal, da ga bo počakal na kraju, kjer je ležal skrit. Kraj mu je bil znan, saj si je poskrbel üodís. Znan je bil pa tudi meni.
Bcliilda, zakaj ne gre v Palestino in postane tam kralj Židov. »Rajši sem žid kraljev, kakor kralj Židov«, se je odrezal Rotschild. Nekoč se mu je sanjalo, da je podaril 100.000 frankov ubogim. Ko se je prebudil, je bil tri dni bolan.
»Ah, možiček, ti niti ne veš, kako se ini je ves čas, ko si bil na potovanju, po tebi tožilo. Neprenehoma sem mislila na tebe in kadarkoli sem zvečer ali pa zjutraj stopila v tvojo sobo in zagledala tvoj stari plašč na zidu, sem Bi zmirom mislila: »Ah, ko bi visel tu tnoj dragi mož!«
V neko gostilno je prišlo 7—8 dijakov, ki so hoteli proslaviti svoje slovo jn so popivali temeljito. O polnoči je hotela mlada gostilničarka sestaviti račun, toda nihče ni hotel dovoliti, da bi kedo od tovarišev plačal. »Brate«, so se pogovarjali, »pusti, da plačam jaz, kajti kdo ve, če se še kedaj srečamo v življenju.« Končno je eden predlagal, naj si krčmarica z robcem zave-te oči in kogar bo prvega zgrabila, ta naj plača račun. Ženi je predlagana §ala ugajala na vso moč. Toda ni imela še dolgo zavezanih oči, ko se je zmuznil dijak za dijakom po tihoma iz sobe. Krčmar je sedel spodaj pri gostih in se čudil, da so dijaki že vsi odšli, a Žene pa še ni na spregled. Šel je pogledat v zgornjo sobo, kaj počne. Ona ga je pograbila za vrat, ko je odprl vrata in vzkliknila: »Ujela sem vas, gospod! Vi plačate, drugi lahko odidejo!« Kako sta se oba zakonca spogledala, si vsak lahko predstavlja!
»Z menoj je slabo, prijatelj. Kadar grem domov in se pribašem do tretjega nadstropja, mi strašno bije srce.« <■— »Ah, kaj srce! Kadar jaz prilezem v tretje nadstropje, me bije žena . . .«
Mesar je poslal svojega brata v sosedno vas kupit vola. Brat je šel, kupil vola in ker ni bil posebno prebrisan,
?a je pošteno preplačal. Doma je prišlo eve do prepira in mesar je udaril v jezi brata s polenom. Pred sodiščem se je pa zagovarjal: »Veste, gospod sodnik, nikar se mi ne čudite! Saj on je jpustil, da so ga pošteno okradli! Ko
sem hotel vola udariti, sem videl naenkrat dva pred seboj in ni čudno, če sem se zmotil . . .«
»Tak močen človek in zdrav, pa berači! Kaj vas ni sram!« — Berač: »Kaj naj storim, za božjo voljo! Saj sem se še le ta čas, kar beračim, tako zredil.«
Čarovnik. Deni vžigalico na srednji prst na noht. Potem deni prvi in tretji prst na vsako stran vžigalice na konec in skušaj če moreš zlomiti vžigalico.
V .Malih ozrunilih" stane vsaka beseda Din 1-20. Najmanjša cena za Ogla! je 8 Din. Manjil zneski se lahko vpoSljejo tudi v znamkah
Ia gonilne jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ce sta 13.	192
Samorodne trta za rudeče vino prodaja komad po 50 para: Franc Petek, Sraovci, Sv. Tomaž pri Ormožu.	385
Kovčeki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 .	193
Ovčjo volno, cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 418
Sadna drevesa, lepa, za presaditi, jabolke bo-bovec po 5 Din, hruške boljše vrste po 6 D, breskve prima po 5 Din, razpošilja po povzetju, dokler traja zaloga: Franjo Molan v Celju.	410
Občinski urad Dolgoše razpisuje stavbo za novo občinsko hišo. Stavbeniki naj se zglasijo v nedeljo, dne 14. aprila, ob dveh popoldan, v občinskem uradu Dolgoše.	415
Ivan Pesri, Sv. Miklavž pri Ormožu, ima en vagon dobrega ljutomeržana ln jeruzalemca za prodati.	392
Trame, bukova drva in drugi les kupuje soliden trgovec. Ponudbe s ceno franko vagon nakladalna postaja se prosijo na upravo lista pod »Točno plačilij«.	388
Sodelovati ali pomagati ne smeš z nobenim drugim prstom in tudi paziti moreš, da se vžigalica ne pomakne z nohta na kožo na srednjem prstu. Biti mora vedno na nohtu. Tudi če si še tako močan, da železo lomiš, vžigalice na ta način ne boš.
Med igro. Igralec na odru: »Ah, vse za konja! Kraljestvo za konja!« — Glas na galeriji: »Bi tudi osel bil dober?« — Igralec: »Tudi, kar dol pridi!«
UpravniStvo odgovarja na razn* vprašanja samo takrat, ako je pri, ložena znamka za 2 Din .za od, govor. UPRAVNtŠTVO>
Grajščina na Pragerskem išče kravarja in dva oferja s tremi delavnimi močmi. Interesen-tje se naj javijo pri oskrbništvu graščine na Pragerskem.	369
Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove moje hčerke Marije Breznik. — Jožef Breznik, Žikarce.	419
Izjava. Podpisana izjavljam, da nisem plačnik za mojim možem Fric Zupanič, ker je isti že leta 1925 od posestva odstopil. Lucija Zupanič, posestnica, Apače 31.	406
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva otvo-rila slikarsko in pleskarsko obrt in se cenj. strankam uljudno priporočava: Senčar in Škrlec, Sv. Lenart v Slov. gor. št. 57. 393
Naznanjam c enj. občinstvu, da sem otvoril gostilno preje Feldbaher pri Viltužu ter se priporočam za obilen obiski V. Urbas. 416
Proda se: več vrst mlinskega orodja in sicer kolesa, železna in lesena, kakor tudi čez 50 m dolge verige, en stroj za kašo delati (novi sistem). — Potrebujem tudi poštenega mlinarja za splavski mlin. — V najem dam približno 1 oral dobre zemlje z shrambo, pripravno najbolj pa trsničarja. Vsak, kdor že-
li kaj kupiti, ali v najem vzjeti, naj se oglasi pri Francu Korošec v Zabovcih štev. 1, pošta Ptuj.	_ 433
Kupim posestvo z velikim gozdom. Ponudbe na upravo lista pod »Mirni dom«.	400
Posestva, hiše, vile kupuje in prodaja: Reali-tetna pisarna K. Stancer, Maribor, sedaj »Gotovina« na upravo lista.	421
Malo posestvo na prometnem kraju se proda. Holzl, Muta.	423
Dobro se še spominjate, kaj sem vam naročil pred kakim mesecem. Pripravite se, sem dejal, da lahko z dvanajstimi možmi nemudoma odrinete na glavno cesto, ki pelje skoz gozd v Lon-rai, na kraj, ki sem vam ga natančno opisal, in tam da počakajte, dokler vam ne zažvižgam. Ubogali ste, storili ste svojo dolžnost. Gospod notranji minister bo zvedel o tem.
Med tem pa sem čakal in prežal na gospoda St. Tropčze v ulici St. .Blaise, blizu njegovega stanovanja. Štirinajst dni je bil ,bolan' in vseh Štirinajst dni nisem odmaknil očesa od njegovih glavnih vrat.
Nazadnje ni mogel več vzdržati. Pohlep po denarju ga je gnal, morebiti tudi radovednost, morebiti tudi njegovo pustolovsko nagnenje. Ni se zmenil, da sta ga previdnost in zdrava pamet svarila — saj je dobro slutil, da sem mu za petami, saj je moral slutiti, da se bo Zajčji gobec hotel maščevati in da ga čaka. Še enkrat si je nadel razmrščeno brado, si oblekel obnošeno delavsko suknjo, si privezal leseno nogo ter se podal na kriva pota.
Vaš mož, ki ste mi ga dali na razpolago, je bil skrit blizu mene. Ni videl prokuratorja, ko je stopil iz lii^o. tudi ni vodel, na ko.?a čakam,
Koj sem ga poslal k vam z naročilom, da se morate nemudoma podati na označeno mesto. Jaz pa sem šel za prokuratorjem.
Pač ne slutite, kaj se pravi slediti takemu drznemu, obenem pa silno previdnemu človeku! Sledil sem mu, ni me videl, tudi'slišal me ni.
Temna noč je bila, ko je zapustil dom. Šel je naravnost v tisto zapuščeno hišo ob robu gozda Cache-Renard. Blizu ceste leži, dobro jo poznate. Četrt ure pozneje je prišel ven, preoblečen v svoj roparski kroj. Tako je bil spremenjen, da sem za nekaj trenutkov dvomil, ali je res on ali ne. Svojo leseno nogo je kar čudovito naravno uporabljal.
Izginil je v gozdu. Nisem šel za njim. Vedel sem, kam gre, pa sem se tudi bal, da bi me v tihem gozdu vendarle utegnil slišati.
Medtem ko si je s trudom utiral pot skozi goščvao, sem pohitel po glavni cesti. Dobro sem vedel za kraj, kjer je ležal plen, večkrat sem zadnji mesec obiskal starikasto vrbo ob robu močvirja. Tudi topot sem jo kmalu našel. Zajčji gobec in njegov tovariš sta že čakala. Tekom zadnjih uni sta redno vsako noč ležala na preži. In ko je prišel Srebrna noga, sta ga napadla in maščevala izdajstvo.
Naznanim vsem občinam, da v cerkveni hiši št. 82 blizu farne cerkve najcenejše dobite obleke po meri, od daleč 10% popusta, se priporoča in prosi za obilen obisk: Gašpar Kre-bel, krojač, Slovenjgradec.	430
Fanta z dežele, močnega za vsa dela, sprejme takoj: Martin Pere, Celje, Zavodna. 372
Močen, pošten in priden učenec, 15 let star, se sprejme: pekarna Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11.	386
Sprejme se služkinja iz dežele, pridna, poštena in pametna ter da zna vsa hišna kakor tudi poljska dela opravljati. Služba dobra in lahka. Naslov v upravi lista.	427
Od 15 let staro deklico, pridno in zanesljivo, vzame dobrosrčna gospodinja z lepim po sestvom za svojo. (Stroške za pismene pogovore je poslati.) Več pove: Oto Arzenšek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah.	429
Dekle, šole prosta, revna, se sprejme za svojo: Jožef Erhart, Selnica ob Dravi.	396
Majerja 9 tremi delavnimi močmi sprejmem takoj, ker je dosedanji obolel. Ozimina je vsejana za majerja. Zglasiti se je osebno. Nastop čimprej. Henrik Sarnitz, posestnik pri Sv. Lenartu v Slov, gor.___409
Učenec se sprejme za sedlarsko obrt pri Ant. Drevenšeku, sedlarju v Mariboru, Tržaška cesta 6.	____424
Viničar s tremi do štirimi delavskimi močmi se sprejme takoj. Košaki 103, Maribor. 426
Trgovskega vajenca sprejme večja trgovina z manufakturo, železnino, špecerijo in z dež. pridelki na deželi. Pogoj: dobra šolska izobrazba in od poštenih starišev. Sprejme se takoj pri Antonu Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu.	___411
Hlapec h konjem se sprejme takoj. Pismene ponudbe na Iv. Böhm, um. mlin, Fram. 395
Mlinarji! Radi preureditve mlina prodam dva malorabljena kompletna mehlcilindra, 4 m dolga. M. Korošec, mlinar, Breg, Ptuj. 407
Va&ilo
na
mim mm
Hranilnice ln posojilnice v Selnici ob Dravi, r. z. t n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1929, ob 8. url zjutraj v župnišču s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
S. Potrjenje računskega zaključka za leto 1928.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva. V Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri vsled nezadostnega števila navzočih članov občni zbor ne bil sklepčen, se vrši občni zbor pol ure pozneje ter sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov.	431	Načelstvo.
•3 aj «J « 1 H
a a s M g ^ o £ a §
o —. P. ® Q> 2 ® ® .2 _ a ë a a o-
« ~ -1
■C «s -a ,<2 •05) .O
ŠhO rj
is
•2 e M
Ï3S3S «S § « a ¿s 12 « §1 s'S SÄ
¡oaP^o
Sc o
on O
•r. y W
.S1 _ ■O >0 ^
00
cd
bo D o .M

d (j to
> S fe - S a -9
o S-a a
O. O	-	O ---
®	O.
«5 ü
■S «	>	c«
3 ?!	cd	60.
•5 t.	t.	<D —
g fe	0, a a ö
, a rf
•a o
0 S
p."1* «
A
■a P
a o CL,
O
O 1ri O.0S
s 2
3 ai ®
o « ? -
X) >
O
0 t, P. "O
® a
~ 03 - m
i-a
M
* 1 t h.
<0 M a co
O •-! ¿5
> 3
w >
o
O. >
ns „ o
c .*o 2
r s ft > t. .
2 * S 3
73 «J
2 a ~r s
M S TJ M o « S 0
-J	k3	>
9	d	o a
to	SI	so Ö
o	o <°
a "
o _
■O rt
'ji P
«! a«" «
® _ O 'n
£ <*« > rt O	«
a a >. » -5
&rt ®~ £ „SHft
J
Pridnega hlapca, prostega vojaščine, išče gostilničar Mihael Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru.	390
Pivovarna Jos. Tscheligi v Mariboru išče tri krepke mladeniče kot vajence, kateri bi i-meli veselje do pivovarniške stroke. 391
Oferji s tremi delavnimi močmi se sprejmejo. Oskrbništvo Slivnica pri Mariboru. 417
Hlapca, pridnega in poštenega, sprejme takoj za stalno: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica štev. 15.	413
Išče se travnik za najem, okoli 2 orala, sladka krma. Ponudbe: Puh, Maribor, Gregorčičeva ulica 8, I. nadstropje.	380
Na prodaj posestvo sedmih oralov, zidana hiša z mlinom v Črmlenšaku št. 67, Sv. Lenart v Slov. gor.	414
Lepo posestvo, 15 minut od Ptuja, obstoječe iz njiv, travnika, sadonosnika, obrajde in hiše ■ z gospodarskim poslopjem, se proda. Več pove: Mecenovič, Budina pri Ptuju. 436
Kmečki mlin z nekaj zemljiščem in stanovanjem odda v najem: Florijan Sodin, Bukov-lje 5, Stranice, pošta Konjice.	412
V najem se odda v bližini postaje Orehovavas Slivnica hiška z dvema sobama in vrtom. Najemnino je plačati za več let naprej. Naslov v upravi lista.	422
Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah
vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1929, popoldne ob treh v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1928. 3. Slučajnosti. Ako se ne bi zbralo ob določeni uri zadostno število članov, se vrši po pravilih eno uro pozneje občni zbor pri vsakem številu članov.	398	Načelstvo.
Uljudno naznanim cenjenim odjemalcem mesta Slovenske Bistrice in okolice, da sem prevzel od g. I. SMEH v Slov.
Bistrici (Šolska ulica 69)
trgovino z mešanim blagom
katero sem popolnoma na novo opremil in izpopolnil s Špecerijskim, manufakturnim, papirnim in galanterijskim blagom.
Prizadeval si bodem s solidno postrežbo in pri možno najpižjib cenah p. n. odjemalcem točno postreči, ter se najuljudneje priporočam za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem 967	I. Smeh naslednik ANTON PENIČ.
Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami na-pravito z esenco
Pfosfin.
Istotako dober rum z
rmsovim cvetom
oboie dobite le v Droge-rl]iWolfram,Maribor
Slovenska ulica. 394
VABILO
obCnemii zboru
Raiffeisenove posojilnice v Št. Ilju pri Velenjn, dne 21. aprila 1929 ob 16. uri v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1928.
4.	Sprememba pravil.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Slučajnosti.
425	Načelstvo.
Pa nisem ju smel pustiti živeti. Sicer ne vem, ali jima je bila znana skrivnost njihovega vodje. Pa lahko bi bila pri zaslišanju povedala stvari, ki bi utegnile škodovati ugledu na-iega upravnega uradništva. Zrela sta bila za guillotino. Ustrelil sem ju. Sam bom odgovarjal >a svoje dejanje gospodu notranjemu ministru.«
Mož v sivi suknji je umolknil.
Nem in osupel je strmel Lef&vre na suhljato, ilrobno postavo tajnega detektiva. Ni mu šlo v glavo, kako se more v taki brezpomembni zuna-njosti skrivati tolika duhovitost in odločnost.
»Sedaj pa, moj dobri Lefdvre,« je končal detektiv slišno prijazneje, »sedaj pa bo treba dognati, kako je s tisto ,gospo'. Posebno pa, kaj je • tistim ,monsignorom'.«
II.	' ' -
• . ,	ŠPANJOLEC.
\ » * t
1.
Mož z leseno nogo hodi slejkoprej svobodno In nemoteno svoja zločinska pota, gospod cesarski prokurator pa je padel kot žrtev svojega poklica in v izvrševanju svoje dolžnosti v boju z ■Roparji, katere je hotel izslediti.
Taka je bila sklepna ljudska sodba o dogodkih, ki so prve dni oktobra 1. 1810 vznemirjali Alençon in okolico, — o napadih na poštno kočijo, o vlomu v nadškofijsko palačo in o umoru Maxenca, sluge gospé Plélanove.
Kar je bilo izobražencev, ti so seve glasno zabavljali nad nesposobno državno policijo, ki da ne zna ugnati drznih roparjev. Gospod glavni komisar Lefèvre, ki mu je prisega vezala jezik — ali pa morebiti tudi strah —, on pa je pri teh govoricah godrnjal v svoje goste brke in klel nad zaupnikom notranjega ministra in celo nad ministrom samim. Seve le po tihem.
Ljudje so bili, to se je videlo, nemirni in zelo nezadovoljni.
In prav tedaj je neugnana roparska tolpa vlomila v Les Ormeaux, v gradič gospoda de Kerbelay. Ljudska nevolja je prikipela do vrhunca.
Gospod de Kerbelay je bil dobro znan pariški odvetnik in senator. Blizu Alençona je imel posestvo, lep kos zemlje in gozdove, ter celo lasten lov. Vsako poletje je prebil z družino počitnice deželi, hodil na lov ter vabil prijatelje in so-
O
1
O
- C
CJ
09
O 3
"O O
«
o g
m
00 „
.5 <9 O
»S
s ■ " " m
>w ra
C
2 19 O JÜ
H
r2 H M
►2 -2 "» 'S. o 3
."SP
'a .• JC \
1. a o .S CQ Q
020101000001000002010202000102015300020202010000010101000101000901
Zdrav ostati - boleznim niti!
fOTO-SPORT
je eden najlepših športov, ampak samo takrat, ako imata dober aparat. Pišite takoj dopisnico na veletrgovino
STERMECKI
in zahtevate ilustrorani cenik zastonj, t katerem najdete aparate najboljše kvalitet« iz svetovno znanih tovara po sledečih conah: zapadli» 4'/»xSUd 45 »i«, flneiSi 67, on 83 Bis, žsms klsmmsn za filmatt g'/,x9 en 171 Bi«, 3x1? ca 350 B:j, Poljsir qm1 770 IMa, ktfa 063 IHa. V ceniku se nahajajo tudi vsa foto
potrebMSaa is kemikalij«. Poučna knjižica zastonj. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, «1.24, Slov.
K»J ac ugaja e» lamenU ali vrne denar. Ilustrovant cenik z več tisoS slikami rastnjit.	15®
mm premet - ifMtpicu §mmM
O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Dia fine štofaste raoifce obleke in že za 135 Din lepe štofaste oblake z« dečke. Prmvtam se dobi tudi najrazličnejši štofi za mošk« in ženske oblek« po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi ve< sto drugih predmetorl Vse po najnižjih cenahl
Za obilen nakup se priporoča tvrdka
, CEHE
Kralja Petra cesta £115
323
Ori»inaini francoski
Terpllls-Verinorel
aparat za razprSiiev
žvepia.
Ako hočete biti z setvijo zadovoljni, potem kap ti j ie
le v trgovini ANTON FAZARINC, CELJE. — V zalogi samo zanesljivo in prvovrstno blago.	3(57
Originalni francoski
Mm SeFiMi
le najboljSa brizgal-niča na svetu.
GENERALNO ZASTOPSTVO:
mme d, o., sme™
Zahtevajte cenik!	Dobi se povsod!
V Ivanjkovcih se dobi pri Lovro Pelovar
sede na vesele večere v Les Ormeaux, tako se je imenovalo letovišče gospoda de Kerbelay.
Nekega ranega jutra, šestega novembra je bilo, se je nenadoma razletela po soseščini razburljiva vest, da so tisto noč roparji vlomili v gradič gospoda de Kerbelay. Enostavno da so potrkali in zahtevali vstop v imenu postave.
Vse je že spalo, le Hektor, de Kerbelayev sluga, je še bedel. In ta se je tako zelo prestrašil, da jim je odprl, še preden je poprašal, kdo da so in kaj da hočejo. Seveda so koj planili nadenj, da še na pomoč ni mogel poklicati, zamašili mu da še na pomoč ni mogel poklicati, mu zamašili neslišno po stopnicah v gornje prostore.
Gospod senator se je pravkar spravljal spat, napol je že bil slečen. Iznenadili so ga, mu nastavili pištolo na sence in zahtevali, da jim nemudoma izplača dvajset tisoč frankov. In če le zine, so mu grozili, ga bodo kratkomalo ustrelili in tudi njegovo ženo in otroke.
Gospod de Kerbelay je imel že dobrih šestdeset let, ni bil ravno posebnega zdravja in tudi poseben junak ni bil. Ves prestrašen in preplašen, s pištolo na sencu in s tucatom bodal na Drsih. ia noiakal kliuče in izročil ronariem ves
denar, ki ga je imel v hiši, povrh pa še demantni prstan, ki je bil tudi vreden dvajste tisoč frankov in ki ga je bil dobil od cesarja v priznanje za neke posebne zasluge.
In potem so roparji odšli neslišno in tiho kakor so prišli. In ko se je razzvedelo po okolici o vlomu, ni bilo sledu več o njih.
Javno mnenje je kratkomalo zasodilo, da je vlom zasnoval in izvršil mož z leseno nogo. Gospod Lefövre je seve dobro vedel, da počiva ropar tega slovitega imena že dober mesec v slavni grobnici družine St.Tropeze, in je bil v silni zadregi. Odkar je doživel svoje žalostne izkušnje z dvojno osebnostjo gospoda St Tropeze, se ga je vobče prijela neka negotovost. Saj ni mogel nikomur več zaupati —! Če je svojemu znancu stisnil roko, mu voščil dobro jutro, — ali je vedel, če ni morebiti ta tudi eden izmed tistih —!?
Gospod de Kerbelay je bil radi izgube de-mantnega prstana bolj žalosten ko radi dvajset tisoč frankov, in je obljubil nagrado pet tisoč frankov {istemu, ki bi roparje izsledil. Ta nagrada je kajpada silno podžgala detektivsko vnemo gospoda komisarja Lefčvre in njegovih liudi.
mmmsm

13^1111313* rižalci22lli€5 najboljše žf! najvarnejše prt
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru

SiUŽMŽi^
®§podar§ka banka d. d.
Podružnica MoriH@r, Aleksandrova cesta $16
T lastni, novozgrajeni pa!a£!
iliI#HiiitJiUHlIUMli4{itl! 'iiiLtlllttl El HIHffirfT^^TifTItli [1'SrtHilin'ilIIlHUHniiFtlS! itttltlinifSf^KSS^^^fSIi-Hi
Pred iranilš&ansho cerhvijo
IMHHfflMMUlUlM
Izvršil ?e ts« brnim leli@£€II5 nrfiHKl. --
na|!iQlsi!iiej€. -- Najvišje oDreslovanic vlog na Hnjllice In t PooftioSCenl proflajalec sreCH državne razredne Serije.
«T
Najcenejše in najboljše mesto za nakup
ulmiJO
in čevljarskih potrebščin je trgovina usnja M. OSlag, Maribor, Glavni trg št 17, zraven barvarne Zinthauer.	127
Vzamem v najem gostilno na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Blizu postaje«.
Konjske opreme
od navadne do najfinejše, denže ponjave za
konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 18.	194
Nitrolaskal Tomaževa žlindra Kalijeva sol Min. Superiosfat Rožena moka Razkletena kostna moka Čilski soliier se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci.	245
nočete se re-Si vašega ______________________
Trganje in hoden je v udih in sklepih, otekli udi, skrivljene roke ki noge, trganje in bodenje v rasnih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revma-tizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj
napreduje.
Jaz Vam nudim »iravilno pitje, ki rajkraji sečno kislino, pospešuje tMM^jaro «sovi ia Jzlonovairja, torej se kako auiverzalno ili tajno zdravilo, ampak M prodakt, ki ga proisraja aarau sama n odrešenje bo!efe»T««a Sloveštva.
Vsakemu dam brezplačno za poskusi	401
PiSrt« «i t»koJ ia Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajoča se skladišč
i potikus obenem z poduclpvo razpravo. VI ivorti tega sredstva in o njegovem hitrem
jn-
AU0U8T M&RZKE, BERUfl-WILMERSDOfif, Bruetisa/erstrasse Nr. 6. Alt.: 24
popolnoma brezplačno in fremko en poskus obenem z podučlpvo razpravo. Doctc sami prepričali o iseikc
«T,, Jj	trt	morate Vnfie potrebščine v ofele-
1 II Ul	VI	k«h, perila, platna pil meni kriti
f., JI	l/l	bedele kakor vse meje stranke za-
i IEU1	Vi	dovoljuj ia strank« ostali
T t »ril	VI	^Ahita pri meni najbolJSe blago p«
1 UUI	T 1	najnižji oenl U si s tem prihranite denar
Tlldi	VI	* I*bk° vallM i*MrI Izvorne
YUCJ| yj »te zavarovani pred tskoclščeva-
pa svojem okusu
ste zavarovani p« sfera, ker so pri meni stalne cene
Franc Kolerič
trgovina Apače
Prodajale® posreemalnikov
išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg-25.	115
»Delta«, zadruga za izdeloanje perila, r. z. z
o. t. v Ptuju, naznanja vsem svojim odjemalcem, da ni več v hiši pri rotovžu, temveč se je preselila v lastno hišo na Ljutomerski cesti št. 18, zraven hiše čč. gg. kapu-cinov pri Ožbaldovi cerkvi, in prosi, da jo obiščejo v njeni hnovih prostorih, kjer se dobijo vse vrste srajc, robače in gače po meri po najnižji ceni. Stranke, katere se še niso posluževale našega perila, se vabijo, da se prepričajo o dobri izdelavi, v prvi vrsti pa o nizkih cenah. Posetite nas!	346
-tHHoflte saisii pri naslednjem popravKn čevelj!
Ne nsntalc pete
ampaft samo PALMA pete?
Razlogi: Sledenje in zdravje To je razum in napredek!
394
Opekarna r. p.vidic & Komp.
¥ iüiielovcih pri Sv. Urbano, Slov. gor., pri Ptuju
Vabilo
na
41. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dravogradu
r. z. z n. z.
ki se bo vršil v četrtek, dne IS. aprila 1929 ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih v Dravogradu It. S.
Dnevni red:
1.	čitanje in oilobrenje zapisnika o zadnjem občnem zbora.
2.	Poročilo odbora za leto 192S.
3.	Odobritev računskega zaključka » leto 1938.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, G» vrši pol ure kasneje na istem mesta in pri istem dnevnem reda drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzodih članov.
401	ODBOR.
tovarniška zaloga stavbnega materijala krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajliranih ploščic m štedilnike in obložitev sten, šamotne opeke t. t d., vodi t poljubnih množinah prvovrstne
zarezane strešnike
Najboljée, n&jtrpežnejše, tedaj todi najcenejše krit}» streh sedanjosti. — Pravilno žgano gosto blago, breg apna, preziml dobro in se ne luSCi, ter n« pije tako vode kakor nekateri drugi izdelki. — Strešnik ima ravno prekrije na način kakor domadl strešnik bobrovec, ter se doseže dobro zaprto streho in gost streSni krov. — Ha želj® pošljemo popis in ponudbo.	379
Velika izbira
kamgarita,
poplina, svilo 2e od
20 Din
naprej se dob;
pri	108
I. TRPIN -li
Maribor, Glavni trg 17
Točno na sekundo!
Stev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont. Roskopf ura samo
49 Din BO p
Stav. 111 i rad levim Hevdaikoa t «J
radijevimi kuild
69 Din ZA p
Prava
Švicarska!
3 letno famstvol
št. 105. Prava Anker-budilka 16 cm visoka samo 64 Dia M p.
Ni uevarnostil Kar ne odgovarja, se izmenja ali se vrne denar. Prave ivicarske žepne ure. ure z zapestnico, budilke, ure z nihalom, verižice« prstani, uhani, zlati in srebrni predmeti takorekoč po tvornI$kih cenah v ogromni izbiri t velikem ilustrovanem sijajnem cenilca, ka-terega dobite brezplačno
ako pošljete Vai točni naslov na urarsko tvrdko
H. Suttner, LJubljana St. 992.
Satlnerjava »IKO« ura je ur« za celo življenje!
■BBESBBBfliBB«afilBllilfii»liaBÍÜBlSaaiiHIIiiBBBaBiiÍ
U
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v
11 ■ 1 11" ' " reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica ši. 4 poleg davkarije
Stanja hranilnih vlog nad ro,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter castavo pod najngodnej« llml pogoji.
^«oi i it i n i tui iiunn in unu e umiuiu mi uu imi »mm^
Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiünnN. Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka
^niHWIIIIIIIIlilllllüillllllllKUlllUIIIUIIUIIUÜIlllll''
BBBBBaBBBBBBBBBBBgBBHiagBBBgaBBaM«aBaBmaBBBBBBBBB
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru _ Trrfnintoli: Knnrnrcii »Slovenskeea GosDodaria«. predstavnik. JanuS Goleč, novinar v Mariboru.