6. štev.
V Kranju, dne (i. februvarja 1914.
XV. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski Ust.
Stane za Kranj z dostavljanjem na iloui 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta '2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. - Uredništvo in u^ravništvo je v hiši stev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik :  Janko Strnad — Kokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
1 mera t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. In*erati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila t« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv« naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kranjski deželni zbor.
Včeraj je imel prvo sejo kranjski deželni zbor. Navzoči so bili vsi poslanci. Deželni predsednik je pozdravil deželnega glavarja dr. Šusteršiča in je omenil tudi željo vlade, da bi se zboljšale plače učiteljstvu. Deželni glavar je pa v misel vzel naloge, ki čakajo deželni zbor, posebno finančni načrt in reformo deželnih šolskih zakonov. V deželni odbor so bili izvoljeni: dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajec, dr. Triller in grof Barbo. Izvolili so se tudi razni odseki. Poslanci so vložili mnogo nujnih predlogov, n. pr. Piber o razkosanju zemljišč in zavarovanju, dr. Krek o delavski zavarovalnici in varstvu čebeloreje, dr. Gregorič o preskrbnini starcev in revežev, Lavrenčič o gozdnem zakonu, Jarc o pomanjkanju lokalnih železnic v deželi. Tudi interpelacij je bila cela kopa, med katerimi je važna bila Lav-renčičeva interpelacija o „Delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu." Na zadnje je dr. Lampe utemeljil nujni predlog glede žaljenja slovenskega ljudstva v učni knjigi, katero je naučno ministrstvo potrdilo za ljudske šole na Koroškem, in je žel veliko odobravanje.
Obrtno-nadaljevalne šole.
V sedanjem zasedanju kranjskega deželnega zbora bo poslanec dr. Zaje predložil načrt zakona o obrtno-nadaljevalnih šolah na Kranjskem. Glede teh šol visi sedaj vse v zraku. Besedo imajo pri njih samo dotični šolski odbori, ki pa sami čutijo, da je glede vzdrževanja šole in učnega načrta velika pomanjkljivost. Tem ne-dostalkom hoče deželni odbor napraviti konec s posebnim zakonom. Splošno se ta korak prijazno pozdravlja, ali liberalce že nekaj skrbi. Muči jih namreč skrb, da novi zakon ne bo za-
vajal vajencev k zanemarjenju verskih dolžnosti, ampak bo poskrbel za versko-nravno vzgojo obrtne mladine. Liberalci presojajo vso vzgojo le s stališča, da šola utrjuj razvoj svobodne misli in da tedaj mladini ni treba verskega pouka, še manj pa verskih vaj, drugače zakon, kakor pravijo, za liberalno stranko ni vspre-jemljiv. Tukaj bo tedaj prišlo zopet do boja.
V nekaterih obrtno - nadaljevalnih šolah je bil krščanski nauk peto kolo. Le s težavo se je veroučitelju posrečilo, da je dobil v nekaterih razredih vsaj nekoliko dostopa v šolo, odkazovale so se mu nepripravne ure, in v učiteljskih konferencah je bil brez glasu. Nekateri razredi so bili doslej sploh brez verskega pouka. Naravnost kvarila se je pa uboga mladina s tem, da je morala presedeti v šoli tu in tam v nedeljah od 8. do 12. ure, ko so v cerkvi maše, in ni mogla zadostiti svoji dolžnosti glede obiskanja božje službe. Tako nekateri vajenci za časa, ko traja tečaj, skoro nikdar ne vidijo cerkve. Res je, da bi vajenci mogli iti k zorni maši. Ali manj vestni mojstri rabijo fante za delo v sobotah zvečer do pozne ure in ti v nedeljo zjutraj tedaj težko vstanejo. Pa če jih tudi spravijo po koncu, imajo vajenci doma toliko pospravljanja in druzega dela, da komaj vse izvršijo do osme ure, ko gredo v šolo. Ali bodo taki radi hodili v cerkev, ko odrastejo, če se jim v mladosti vcepi misel, da je cerkev posttanska stvar? Ko bi dobri katoliški starši vedeli, v kakšne razmere pahnejo sinove, ko jih pošljejo v mesto učit se obrti, bi jim žalostno utripalo srce.
Zakonski načrt za obrtno-nadaljevalne šole naj tedaj glede versko-nravne vzgoje obsega določbe, kakoršne se zahtevajo od krščanskih šol sploh. Če že mora biti pouk v nedeljah dopoldne, naj bo od 8. do 12. ure prosta tista ura, ko gredo učenci k božji službi. Veroučitelj naj
bo z drugimi učitelji enakopraven in naj se mu da vsaj nekoliko prostosti glede verskih vaj. Ko se splošno toži o razuzdanosti mladine, precej krivde pri tem nosi dosedanji ustroj omenjenih šol. Katoliška vera ima še vedno moč, da blaži srce in varuje človeka propada. Če bo novi zakon pomagal utrjevati v vajencih misel na Boga, bodo ne-le starši, ampak tudi krščanski mojstri tega veseli.
Ho kmetijski tečaj v Kranj!
Deželni odbor Vojvodine Kranjske priredi, dne 8. in 9. februvarja t. 1. v Kranju v dvorani »Ljudskega doma"
kmetijski poučni tečaj
s sledečim vsporedom:
V nedeljo, dne 8. februvarja, bodo predavali: ob 9. uri dopoldne deželni sadjarski učitelj
Martin Humek o sadjarstvu,
ob pol 11. uri dopoldne deželni tajnik dr. Lovro Pogačnik o kmetijskih zadrugah in občinskih posredovalnih uradih,
ob 3. uri popoldne deželni veterinar Franc Černe o prvi pomoči pri živini.
V ponedeljek, dne 9. februvarja, bodo predavali: ob 9. uri dopoldne strokovni učitelj inženir
Albert Vedernjak o gnojenju travnikov in pridelovanju krme,
ob pol 11. uri dopoldne deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Rado Legvart o govedoreji.
PODLISTEK.
Luterani v Kranju.
Spisal A. Koblar.
Kranj je bil že od nekdaj trgovsko središče, kamor so se stekali ljudje iz raznih krajev. V 16. stoletju se je udomačila tudi obrt. Dohajali so sem obrtniki posebno z Nemškega. To je dalo lutrovi veri, ki se je sredi 16. stoletja začela širiti po Kranjskem, rodovitna tla. Ljudje so bili tačas zelo nagnjeni k uživanju in razuzdanostim, zato jim je Lutrov nauk, ki uči, da se Človek na lahek način more oprostiti grehov, jako ugajal.
Mesto Kranj je imelo svoje sodnike, ki so bili mogočni gospodje. Vsako leto na dan sv. Jurija so se zbrali meščani na shod in so si izvolili vsled cesarske svoboščine iz 1. 1423. sodnika, katerega so hoteli. Ta sodnik ni imel samo nižjega sodstva, ampak je tudi kot župan upravljal mestne zadeve, sodil zločine in je hudodelce smel kaznovati celo s smrtjo. (Te dni je bila prodana nad Kranjem blizu ceste v Naklo ležeča njiva, Še sedaj imenovana .Gavgarica". Na tem kraju so nekdaj stale mestne vislice.) Sodniki v Kranju so bili v 16. stoletju večinoma nemški priseljenci in vsled tega vneti pospeševalci nove vere.
Sprva si kranjski meščani niso upali pokazati prave barve. Znabiti tudi sami sebi niso verjeli, da se pogrezajo v krivoverstvo. Še celo deželni stanovi na zunaj niso hoteli veljati za
odpadnike od vere, dokler niso z vsem srcem tičali v krivoverstvu.
Ko je goreči ljubljanski škof Vrban Tekstor, ki je bil pravi župnik v Kranju in je tu imel le svojega vikarja, natančneje izvedel, kaj se v njegovi župniji godi, je prišel meseca aprila leta 1555. v Kranj z namenom, da bi zajezil prestop meščanov in kmetov v novo vero. V župni cerkvi je imel znamenit slovenski govor. Svaril je ljudstvo, da naj ne posnema deželjanov — .desehelane" je imenoval deželne stanove — in da naj nikar ne gre za odpadniki. Deželjani, ki so bili tačas zbrani v deželnem zboru v Ljubljani, so precej izvedeli, kaj je škof pridi-goval. Pisali šo škofu v Kranj pismo, v katerem so se pritožili, da jim jemlje veljavo pri pod-ložnikih in da napada njihovo vero, ko so vendar deželjani prav .pošteni in pobožni ljudje*. Zagrozili so škofu, da naj v prihodnje nekrščansko natolcevanje opusti, drugače ga bodo zatožili kralju. Škof je nato deželjanom odpisa!, da pride drugi dan v Ljubljano in da se bode ž njimi osebno domenil. Pri tem razgovoru je škof Vrban v deželnem zboru povedal, da je sprva mislil omenjeno pridigo imeti v Ljubljani, ker je pa tako naneslo, jo je imel v Kranju. Razložil je pa v pridigi ljudem, da hočejo deželjfcai imeti sv. obhajilo pod obema podobama, kar ni
v redu in za kar nimajo dovoljenja. Govoril je tudi o enem hlevu in enem pastirju. .Nikogar je rekel škof, .nisem v pridigi hujskal, kakor
vi menite. Ko sem rekel, da so deželjani od vere odpadli, sem pa, če se prav pri luči po-
gleda, nekako prav povedal. Če sem šel predaleč, prosim oproščenja. Ne mislite pa, da bom v prihodnje molčal, ker si ust ne dam zapirati. Svoje starše bi morali vprašati; kar so ti verovali, to verujmo tudi mi l Delal sem ket škof, ki imam pravico nadzorstva. Zahtevali sv obhajilo pod obema podobama je pa nekrščansko. Kdor si zaradi odpada od vere ničesar ne more očitati, temu ne veljajo moje besede. Ne bilo bi pa dobro, ako bi bili tudi priprosti ljudje odvrnjeni od vere. Ljudstvo bom varoval zapeljevanja, dokler bom mogel."
Deželjani s tem škofovim odgovorom seveda niso bili zadovoljni. Zahtevali so sv. obhajilo pod obema podobama in so Škofu vnovič za-pretili s tožbo, ako bode zoper nje hujskal.
Goreči škof Vrban Tekstor je tri leta potem umrl. Njegov naslednik Peter Seebach se pa ni dosti brigal za luteransko propagando, ampak je bolj ljubil mirno bivanje v Gornjem Gradu. Zato so luteranci dobili duška in so se utrdili posebno po mestih. Glavna zaslomba novi veri so bili graščaki, a tudi nekaj duhovnov je šlo za luteranskim prvakom Primožem Trubarjem.
Prvi predikant ali oznanovalec luteranske vere v Kranju je bil Gašpar Rokavec. L. 1547. je bil Rokavec vikar stolne cerkve v Ljubljani. V neki pridigi je tako sramotil Mater božjo, da je ljudstvo preplašeno bežalo iz cerkve. Ovaden je bil krivoverstva, da namreč zametuje Marijino češčenje, mašo, post, litanije, spoved, da obhaja pod obema podobama in da bere lutetanske knjige. L. 1548. so ga s Trubarjem vred hoteli
ob pol 2. uri popoldne ravnatelj deželne kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman o prašičereji.
Gospodarji in gospodinje, udeležite se tečaja v polnem številu! Pošljite na tečaj svoje odrasle sinove in hčere.
Sv. maša v kranjski župni cerkvi je ob osmi uri.
Kranjskemu deželnemu šolskemu svetu v preudarek.
Na slovenskih ljudskih šolah na Kranjskem so v rabi trije abecedniki. Prvemu je naslov: Berilo za obče ljudske šole I. del. Sestavila Fr. Gabršek in A. Razinger. Strani je 34. Cena vezani knjigi 50 vinarjev. Natisnila in založila Ig. pi. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Drugi ima napis: Moja prva čitanka. Priredil Ivan Kruleč, c. kr. vad. učitelj Strani ima 107. Trdo vezana knjiga stane 75. vin. Izšla je v ces. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Tretja knjiga se glasi: Moje prvo berilo. Sestavil Karel Wider. Cena vezani knjigi 70 v. Strani ima 95. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Vsi trije navedeni abecedniki so pripuščeni kot učna knjiga od c. kr. naučnega ministrstva na ljudskih šolah. Ako pregledamo te tri abecednike po obsegu, spoznamo, da je Widrov najdražji. In vendar ga vrivajo liberalni učitelji jako vneto v šolo. Slike v njem so prave karikature za .Dan", ne pa za šolsko knjigo. Čudno dirne človeka tudi, ko vidi, da ima ta abecednik pač napis: „Z Bogom začni vsako delo!" v berilnem delu pa ni sestavka, ki bi kaj spomnil na Boga. V onih dveh abecednikih so pa lepi sestavki, nanašajoči se na versko mišljenje. Znabiti zato nič prav ne dišita liberalnim učiteljem. Če že nočejo imeti v šolah Gabrščkovega abecednika, ki je vsled nizke cene zelo priporočljiv, zakaj se ne bi uvedel Krulčev, ki je res opremljen z lepimi slikami in je le pet vinarjev dražji od Widrovega? Ali morebiti ne ugaja liberalnim učiteljem cesarjeva podoba? Sploh pa je neumestno spreminjati vedno abecednike. Ako je v rabi le en abecednik, ga rabijo po trije, štirje otroci iz ene družine. Ravno tako nepripravno je pa tudi dandanes, ko se selijo delavski družinski očetje iz enega kraja v drug kraj, da se mora zavreči knjiga in kupiti druga, ako pride na šolo, kjer imajo drug abecednik. Vobče bi pa storii deželni šolski svet na Kranjskem prav, če bi posnemal dež. šol. svet na Štajerskem. Ta namreč, po poročilu „Slov. Učitelja" 1. 1913 št. 11. str. 257, ni odobri! sklepa okrajnih učiteljskih konferenc gornjegrajskega in Vranskega okraja, da se uvede Widrova knjiga .Moje prvo berilo".
POLITIČNI PREGLED.
Odlikovanja. Avstrijski justični minister dr. Huchenburger, notranji minister baron Heincld in vodja finančnega ministrstva baron Enget so dobili od cesarja redove.
Vseslovanstvo. Rusoljubni Rušim so imeli na svetnico shod v Lvovu. Prišli so na shod tudi štirje češki državni poslanci pod vodstvom poslanca Klofača. Ukrajinski in poljski dijaki so napravili demonstracijo pred restavrantom, kjer je bi' banket na čast Čehom Ker je policija demonstrante odganjala, je bilo več policajev ranjenih s kamni.
Ogrski agrarci zahtevajo, da naj se zapre meja i<\ uvoz »ioske živine v Avstro-Ogrsko.
V Bolgariji bodo nove voliive za sobranje dne 8. marca. Socijalni demokrati, ki se nadjajo dobiti še več poslancev, javno nastopajo proti kralju Ferdinandu. V Sofiji so zaprli štiri socija-listiške voditelje, ker so rovali proti kralju in državi. Ministrski predsednik Radoslavov se pa nadja, da bo vladna stranka dobila večino, in bo preskrbel, da bodo ljudje o razmerah bolj natanko poučeni. Na Bolgarskem ni skoro nič obrtnije, ampak so le mali posestniki kmetij. Učiteljstvo je pa izobraženo v francoskem duhu in navdušeno za republiko.
Srbija se oborožuje. Kakor se kaže, na Balkanu se ue hode miru. Srbija je pozvala pod orožje vse rezerviste in namestne rezerviste, ki so bili šele pred kratkim poslani na dopust, in je zvišala mirovno stanje vojaštva na 60.000 mož. Rekrutov je letos nabrala 80.000 in 120 rezervnih časnikov je aktivirala. V Pragi je pa naročila ta več stotisoč kron zdravil in obvez.
2000 Srbov je na poti iz Amerike, da se bodo naselili v novopridobljenih delih Srbije.
Na Balkanu se kujejo nove zveze. Govori se, da sta Tuičija in Bolgarija napravili zvezo, ki jo nameravata potrditi Ko bi se Turčija zapletla v boj z Grčijo, bi Bolgarija napadla Srbijo in ji vzela Makedonijo. V Petrogradu se pa kuje pod vplivom ruskega carja zveza med Srbijo in Grčijo, kateri bi pristopila tudi Rumunijt in, če bi bilo mogoče, tudi Bolgarija. Upa se Bolgarijo pridobiti na ta način, da bi ji Srbija prostovoljno odstopila del Makedonije. Rusija se pripravlja za slučaj, da bo spomladi zopet kaj počilo, in je z vso naglico nakupila na Ogrskem veliko število konj.
Švedsko in Dansko nameravajo zvezati s podmorskim predorom.
Prijet vohun V Inomostu so zaprli Italijana Gasperaca, ki je na sumu, da je vohunil za Italijo.
Na Portugalskem se framasonski vladi ne godi dobro. Njem gojenci ji delajo preglavice s krvavimi nemiri. Po Lizboni pokajo bombe. Ustava je odpravljena.
DOPISI.
Smlednik. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 8. februvarja lepo zgodovinsko igro: Andrej Hofer. Odigrava se v tej obsežni igri obupen odpor junaških Tirolcev proti francoski nasilnosti in padec znanega Koferja. Kdor igro enkrat vidi, jo hoče še drugič videti.
zapreti, pa sta ubežala. A že nastopno leto je bil Rokavec za predikanta v Kranju. Delal se je pravovernega duhovnika. L. 1554. ga je cesar Ferdinand poslal v Videm (Udine), da bi bil ondi sojen od duhovskega sodišča, a znal se je tako izlizati, da ga je patrijarhov vikar, škof Luka Bizancij, oprostil krivde krivoverstva. Trubar, ki je ostal na Nemškem, se je v posebnem pismu obrnil do cesarja in ga je prosil, naj ne dovoli, da bi .farji in menihi" njegovega pomočnika Rokavca pregnali iz Kranja. Neoviran je zopet učil. Število pri"ržencev mu je naraščalo, tako da je imel o božiču 1. 1561. že 300 obha-jancev. Ker so bili pa 1. 1560. deželni stanovi med drugimi luteranstva sumljivimi duhovni tudi Rokavca določili za pregledovalca Trubarjeve slovenske prestave sv. pisma in ker je začel Rokavec bolj predrzno nastopati, se je kranjski vikar pritožil pri ljubljanskem škofu. Vsi plemenitaži kranjske dežele, razen treh, so bili tačas baje že luteranski. Ti so imeli deželo v oblasti, so nastavljali luteranske pridigarje po mestih, jih plačevali iz deželne blagajne in se za - nje na vse strani potegovali, da jih niso zadele od cesarja in od najvojvode zapretene kazni.
Dne 25. junija 1.1561. je prišel v Kranj Primož Trubar, ko se je vračal iz Nemčije v Ljubljano, in je prenočil v hiši barona Ivana Josipa z Brda. Hiša brdskih baronov je stala na vrtu sedanje »škofije". Tu je Trubar izvedel, da je zadnje dni deželni glavar dobil od cesarja pismo, v katerem se mu nalaga, naj obravnava z deželnimi stanovi glede tega, da bi se Trubar ne
vrnil na Kranjsko.
Trubar, ki je bil v Ljubljani sprejet z vso slovesnostjo, je škofu Petru svetoval, da naj ljubljansko škofijo poluterani. Škof je začuti! nevarnost, ki je nastopila za katoliško cerkev, in je pisal cesarju, da naj ukaže predikante zapreti in izgnati. L. 1562. je prišlo cesarsko povelje, da naj Trubarja in Rokavca zapro, kar so pa zopet znali preprečiti deželni stanovi.
L. 1564. je razsajala na Kranjskem kuga. Kranjski vikar (župnik) je svoje ljudi spravil na pristavo na Farovško Loko in je sam prebival v župnišču. Mestni sodnik je dal, da bi se ljudje ne okužili, zapreti cerkev in šolo in zavezati zvonove. Vikar je včasih pridigoval zunaj pokopališča na trgu pred župno cerkvijo. Dne 24. avgusta 1. 1564. je vikar šel obhajat neko žensko. Tačas je pa predikant Rokavec stopil na vikar-jevo mesto pred cerkev in je ondi pridigoval, dasiravno so mu duhovni branili. Vikar je pisal škofu, da mu dela Rokavec, ta hudobni zapeljivec duš, velike bridkosti in da je posebno ranil z javnim nastopom pred cerkvijo njegovo srce.
Gašper Rokavec je umrl I. 1565. Pisano se dobi njegovo ime: Rokavec, Rokovec in Rakovec. Če je umrl v Kranju, ali kje drugod, ni znano. Užival je do smrti dohodke kranjske kapelanije sv. Katarine. Mestni svet, ki je imel pri tej kapelaniji prezentacijsko pravico, ni hotel predlagati za-njo nobenega katoliškega duhovna. Njene dohodke je potem 14 let pobiral mestni blagajnik (Stadt-kammrer). (Dalje prih.)
Iz Cerkelj. Umrla je Dvorjah mati g. profesorja Jožefu Jenka. Pogorela je Podjedova žaga v Dvorjah. Lastnik je bil zavarovan pri domači .Vzajemni zavarovalnici", ki je takoj izplačala zavarovalnino
S Trate. Zadušil se je v hlevu Jožefa Hafnerja na kolodvoru neki moški iz Martinvrha. Zvečer je prosil za prenočišče. Dali 30 ga spat v hlev in zaklenili. Drugo jutro je šel gospodar odpirat in je takoj začutil smrad po dimu. Ko se je nekoliko skadilo, je zapazil, da leži tujec mrtev. Zadušil se je tudi vol in 12 kokoši. Gotovo je tujec kadil in pri tem zaspal. Vnela se je stelja.
NOVIČAR.
Liberalno narodnjaštvo. Ljubljanski liberalni luu so neizmerno podli. Ko pišejo o tem, da treba pomagati zatiranim obmejnim Slovencem in priporočajo za prhodnjo nedeljo v Ljubljani shod. na katerem se bo protestiralo proti stamočenju Slovencev po učnih knjigah na Koroškem, pa isti čas zbadajo pristaše Sloven. ljudske stranke, da so hinavci, če govore o narodnosti, in pravijo, da ž njimi ni mogoče imeti stika. Oh jednem si prizadevajo, da bi to najnovejšo zadevo pri kateri ima poslanec Jarc zaslugo, da se je na pravem mestu proti njej nastopilo, izrabili v svoje strankarske namene. Ko je dr. Lampe v deželnem zboru nastopil in so se vsi slovenski poslanci navdušeno potegnili za koroške Slovence, je pa zopet .Slov. Narod" prišel z nesramnim očitanjem, da so klerikalci pravi ubijalci koroških Slovencev, da so jih ne sramno izdali in potisnili pod nemški nož in da jih je zato vlada plačala. Ob času, ko nas vse okoliščine silijo, da proti nemški premoči in nemškemu nasilju vsi Slovenci skupno nastopimo, priti z neutemeljenim podtikanjem in blatiti naše može — to je lopovstvo. S takim .delom" bodo liberalci izkopali obmejnim Slovencem prezgodnji grob.
Izjava. Podpisano uredništvo obžaluje, da je v .Gorenjcu", dne 5. decembra 1913 med dnevnimi vestmi priobčilo notico, v kateri se je g. Rudolf Kokalj žalil na časti.
V Kranju, dne 31.januvarja 1914.
Uredništvo .Gorenjca".
Pometaj pred lastnim pragom. Liberalni
listi in či lažejo uan na dan o slabem gospodarstvu dežele. Opozicija na ljubljanskem liberalnem mngistratu je pa spravila marsikaj na dan. Liberalci so vpili o potratnosti pri ureditvi stanovanja dež. glavarja, ker je potratnost drugod še bolj doma. Potrošili so samo za olepšavo magistratne dvorane 46 641 K 50 h! Ljubljanski župan ima plače 10 0C0 kron in še 3000 kron znaša takozvani .dispozični fond". Deželni glavar ima pa 7200 kron plače, torej precej manj, kakor ljubljanski župan. Ko je dežela posodila .Zadružni zvezi" vseučiliški fond, so liberalci vpili, da je s tem pokopano slov. vseučilišče, dasi je zaklad samo posojen, na magistratu so pa tak fond popolnoma porabili. — Kadarkoli liberalci vpijejo o slabem gospodarstvu in polomih na naši strani, takrat vedno pri njih nekaj poka, ta resn;ca se vedno bolj dokazuje z dejstvi.
Državno pravdništvo preganja bivšega predsedniha trgovske zbornice Lenarčiča in dr. Žerjava radi propadlega Agro-Merkurja.
Gospod Janus je pisal dne 3. t. m. z Dunaja .Slov. Narodu": .Jugoslovani bi morali zahtevali, da se pred češko nemško spravo postavi splošno narodnostno vprašanje na dnevni red". To velja za ljubljanske liberalce, ki hočejo biti narodni. Ko bi dr. Ravnihar, ki sedi v češkem klubu, ondi kaj takega zinil, mu pokažejo vrata.
Blamaža. Liberalci imajo navado, da včasih časie kakega duhovna, ker hočejo slepiti ljudstvo, češ, tudi ugledni duhovni so na naši strani. Ha se večkrat opečejo. V Tomaju na Krasu je .Bralno društvo" imenovalo ondotnega dekana Matijo Silo za častnega člana in je naročilo lepo diplomo. Dekan je pa rekel, da diplome ne sprejme, ker je društvo naročeno na .Dan".
Svetnika Ciril in Metod letos veliko trpita na liberalnih plesih. Po izgledu Tržačanov so tudi na Bohinjski Bistrici zadnjo nedeljo sveta apostola počastili s plesom, na katerega je prišel župnik Berce, ki je gluh za vsa svarila od cerkvene strani.
Gospodinjski tečaj na Rupi se bode pričet one 2. maica. Dekleta se ooao učila šivanja, kuhanja in raznih drugih za umno gospodinjstvo potrebnih stvari. Prihodnjič bomo priobčili natančneji program.
Goriški kmetovalci so imeli na svečnico velik shod v Gorici Na shodu se je izvedelo, da naša vlada sama pospešuje laško konkurenco proti domačim kmetovalcem. Laški kmečki pridelki dobe znižane cene na naših železnicah, domači pa ne. Laško blago je zato na Dunaju cenejše, kakor goriško. Kmetovalci so zahtevali, da se dovoli domačemu blagu ugodnejši tarif, dočim se naj poviša italijanskemu.
prilog* ..Gortojcu" jfgv. 6 Ig 1,1914.
Gorenjsko železnico nameravajo elcktri-ficirati. Kranjski deželni odbor, ki ima načrte za električne naprave, je stopil v zvezo z železniškim ministrstvom. Železniški minister Forster je tej nameri zelo naklonjen. Ako se to zgodi, bodo odhajali kratki vlaki s postaj vsake pol ure in promet se bo zaradi velikih ugodnosti silno dvignil.
KnezoSkofijski gimnaziji v Št. Vidu je
podeljena pravica javnosti, kakor tudi pravica izdajanja državno-veljavnih maturitetnih izpričeval.
Slaba vzgoja. Leopold Žankar v Kranju je že večkrat pokazal, da je bil slabo vzgojen. Dne 3 t. m. je prišel domov in zahteval od ma tere večerje. Ker mu je ni mogla takoj dati, jo je nečloveški sin z nožem osuval po obrazu, da je dobila več ran. Mater so odpeljali v bolnišnico, sina pa v zapor.
G Ivan Zupančič, c. kr. evidenčni nad-oficijal v Kranju, je bil povodom umirovljenja odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
Nabori na Gorenjskem se bodo vršili: V Škofji Loki 16., 17. in 18. marca; v Kranju 20., 21. in 23. marca; v Tržiču 24. marca; v Radovljici 26., 27. in 28. marca; v Kamniku 25., 27. in 28. aprila.
Na Bledu priredi ondotna obrtna zadruga, dne 1. marca preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu.
Umrl je v Kupljeniku g. Janez Šari, dolgoletni ključar cerkve sv. Štefana.
Prememba posesti. Hišo štev. 117 v Kranju, ki je bila last tovarnarja g. Ivana B. Pollaka iz Ljubljane, je kupil tukajšnji trgovce g. Josip Logar za 36.500 K.
Ustrelil se je v Spodnji Šiški profesor g. Franc Kralj, občinski odbornik in navdušen somišljenik narodno-napredne stranke, kakor piše „Slovenski Narod".
Veliki troški za preskrbo ubožcev Preddvorska občina je v 1. 1913. izdala za ubožce 3.988 K 17 v, torej okroglo 4000 K, kar znese okoli 30% občinskih direktnih davkov. Za domače se je izdalo 1.730 K, za uboge na tujem pa to leto izredno veliko, 2258 K. Te številke so naravnost ogromne, četudi res niso vsako leto tako velike. Tu se vidi, kako občinski stroški naraščajo. Občina preddvorska nima nobenega znatnega zaklada.
Odseki kranjskega deželnega zbora. Izvoljeni so bili včeraj v odseke ti-le gospodje poslanci: Vd i sciplin a rni odsek: Jaklič,Dimnik, Dermastija, dr. Triller in Born. V peticijski odsek^^emjiar, Piber,.Probnič, Lovšin, Turk in baron Rechbach. V finančni odsek: dr. Gre-goric, Jarc, dr. Krek, vitez Pogačnik, Dermastija, Kobi. Jos. Lavrenčič, dr. Triller, Galle, baron Liechtenberg. V upravni odsek: Povše, Piber, Iv. Lavrenčič, Jaklič, Mihelčič, Hladnik, pl. Šuklje, Mazclle, Mullev, baron Liechtenberg. V ustavni in o b č i n s k i odsek: Demšar, Zurc, Jarc, Zabret, Vehovec, dr. Novak, dr. Ravnihar, dr Egger, grof Barbo. V i m u n i t e t ni odsek: dr. Pegan, Drobnič, Kobi, Perhavc, dr. Novak, baron Born. V veri-fikacijski odsek: dr. Zajec, dr. Pegan, Jarc, Lovšin, dr. Ravnihar, dr. Egger. V odsek za letno poročile: Kobi, Skulj, Dimnik, Perhavc, Rib-nikar in knez VVindischgraetz.
Umrl je včeraj v Ljubljani g. Franc Višni-kar, c. kr. višjesodni svetnik v pok., bivši državni in deželni poslanec liberalne stranke. «Glavno» bi bil rad izcelil, ker je bil mehkega srca, pa se mu ni posrečilo.
Razglas o izkopavanju gomil. Ker se ponovno dogajajo slučaji, da se preiskujejo pred-zgodovinski grobovi ali gomile od neveščih ljudij napopolnoma nestrokovnjaški način ter se pri tem marsikak dragocen predmet poškoduje ali uniči in se izkopani predmeti cesto prodajajo v inozemstvo, ne da bi se ponudili poprej ljubljanskem muzeju v morebitni nakup, opozarja c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju na naslednje predpise: 1.) Nameravano prekopavanje pred-zgodovinskih in zgodovinskih nahajališč vsake vrste (tumuli, grobovi, ostanki naselbin i. t. d.) v svrho iskanja starinskih predmetov se mora poprej naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu. 2.) Tudi po navedenem naznanilu se ne sme poprej začeti s kopanjem, dokler ni potom c. kr. okrajnega glavarstva obveščeni konservator, ozir. ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani določil načina postopanja. 3.) Za presojo lastninske pravice na našlih predmetih so merodajna tozadevna določila obč. drž. zakonika. Vendar mora lastnik istih v slučaju, da bi jih nameraval prodati v inozemstvo, popre j naznaniti
to c. kr. deželni vladi V Ljubljano v svrho va rovanja državne prekucne pravice. Prestopki teb predpisov se bodo v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž.zttk. št. 96 strogo kaznovali.
Važno za prijatelje čaja. Vsak prijatelj čaše okusnega čaja bt moral v lastnem interesu poskusiti s čajem svetovnoslavne tvrdke »United Kingdom Tea Company*, ki nosi znamko .U. K. Teas*. Imenovana tvrdka zalaga s svojim čajem kraljevi angleški dvor, visoke gosposke kroge, zavode in tisoče prvovrstnih hotelov. Tvrdka kupuje čaj naravnost v Indiji id na Kitajskem, zato je v stanu zalagati odjemalce z najboljšo kakovostjo. Električne naprdve te trgovske družbe v Londonu so največje té vrste v Evropi. Čaj se prireja z največjo skrbnostjo in izvedenestjo, da ima izvrsten okus in duh. United Kingdom Tea Company oferlia specialheto .Kingdom Melange", ki je uvedena že leta na dvorih in hišah visokih krogov. 11
Redko odlikovanje Kot edina tvrdka te stroke so dobile delavnici Titania v Pernau-Vels-u na letošnjem jesenskent: semnju v Gradcu dve najbolj visoke odlike: 4ržavn0 srebrno kolajno in srbrno kolajno c. kr. štajerskega poljedeljskega društva. Zadnja odlika je toliko važnejša, ker je pri praktičnih poskusih brzoparilnikov za živinsko krmo znamka Titania bila edina, katera je dobila to visoko odlikovanje, medtem ko je udeležena konkurenca ostala čisto brez odlike, sitorej niti manj reelne odlike, kakor izpostavne kolajne ali diplome ni rrjpgla pridobiti.
izobraževalno društvo ,,Kranj"
vabi k
predavanju,
ki bo
v »Ljudskem Domu" v Kranju v nedeljo dne 8. februvarja ob pol 8. uri zvečer.
Govoril bode gospod ravnatelj deželnega muzeja dr. Josip Mantuani
o stare« Rimu
in pokazal krasne skioptične slike.
Vstopnina za odrasle 20 vin., za mladino 10 vin.
Na tedenski semenj v Branju dne 3. februvarja je bilo prignanih:
218
domače govedi
hosenske   ... —
hrvaške     »    . —
telet..... —
domačih prašičev j 28
hrvaških      .   . —
domačih koz —
domačih ovac —
za pitane vole ... 80 v ^ za srednje pitane vole 76 — 78 „ « za nepttane vole .  .   68—70 .
ju za teleta......0 — K
«5 za pitane prašiče . . . 1*12 . !ff za prašiče za rejo . . . 0 — . «! za bosensko goved .  .   0.— .
za domače ovce   .   .   .  0— . Za 100 kg:
pšenice.....24-—K detelja.....180
K
rži...... 21.—
ječmen..... 20'—
oves...... 17'—
koruza..... 18-—
ajda...... 24 —
proso..... 21*—
krompir   .... 4-—
fižol (rdeč)   .  .   . 30-—
koks...... 52*—
-seno.....
psenična moka .
'kaša.....
ješprenj . . . maslo ....
»jajce.....
drva (trda) (klaftra) 'drva (mehka) ,
. T-kg 0 40 . 034 . 0 30 . 3-0.10 20--.   10 —
Godovi prih tedna. Nedelja (8 ) sv. Janez; ponedeljek (9.) sv. Cirrt; šk.; torek (10.) sv. Viljem ; sreda (11.) sv. Adolf; Četrtek (12.) sv. Hum-belina; petek (13.) sv. Katarina; sobota (14.) sv. Valentin.
RAZNOTEROSTI.
Bolišanje denarnega trga. Generalni svet avstro-ogrske banke je sklenil znižati diskont od 5 na 4 72 odstotkov. Obrestna mera bo tedaj na isti višini, kakor je bila pred izbruhom balkanske vojne leta 1912. Trgovci in obrtniki se bodo nekoliko oddahnili.
Nov parnik. V Tržiču pri Trstu so spustili v morje nov parnik „Erny", last Avstro Ame-rikane. Parnik, ki nosi 9.600 ton, bo prevažal blago
Nesreča z zrakoplovom V Avurtu na Francoskem je padel na zemljo zrakoplov, v katerem sta bila en poročnik in en stotnik. Oba sta obležala mrtva. '
Po zraku okoli sveta. U 3. Frančiška v
Severni Ameriki, kjer bo prihodnje leto svetovna razstava, bodo zrakoplove! napravili z letalnimi stroji polet okoli sveta, katerega mislijo dovriiti v 90tih dnevih. V Evropi bodo šli čez London— Pariz--Berolin—Petrograd in Moskvo.
ŽelezniSka nesreča. V Kraljevem Gradcu sta trčila osebni in tovorni vlak. 25 oseb je bilo lahko ranjenih.
Smrtna obsodba. V Zagrebu je bil obsojen
na smrt kmet Josip Cezar, ker je ustrelil očeta.
Ponesrečen napad. Pri Mostih na Češkem so roparji ustavili poštni vlak. Hoteli so oropati poštni voz. Ustrelili so nekega uradnika. Rop se pa ni posrečil, ker so prihiteli na pomoč drugi uslužbenci. Enega roparja so prijeli, drugi se je pa sam ustrelil.
Zrakopiovec Pegoud v Trstu. Svetovno-znani zrakopiovec Pegoud je kazal v nedeljo in na svečnico svoje umetnosti v zrakoplovstvu v Zavijali pri Trstu. Navzočih je bilo na tisoče gledalcev. Drzni zrakopiovec se je dvignil v zrak in se tam obrnil narobe, nekaj časa letel z glavo navzdol in se zopet vzravnal. Da nt padel, se je dal prej z jermeni privezati.
Boj parobrodskih družb. Vsled krize, in brezposelnosti v Severni Ameriki, je padlo Število izseljencev. Velike parobrodske družbe sedaj skušajo ujeti čim večje število zase. Posebno se trgajo za Avstrijce, ker s temi imajo (žalibog) dosti posla. Boj se vrši med družbo «Hamburg—Aiac-rika» in angleškimi, francoskimi in drugimi družbami. Voznino so sedaj precej znižale vse družbe. Ce bo šlo tako naprej, se bo kmalu skoraj zastonj prišlo v Ameriko.
Zobje gnijejo dandanes ljudem veliko bolj, kakor nekdaj. V mnogih krajih imajo ljudje večinoma že v mladosti zobe vse piškave. Zdravniki pravijo, da to prihaja od prefine hrane, kateri manjka redilnih soli, posebno pa apna in železa. Nekdaj so ljudje jedli črn kruh, dandanes se peče le bel kruh in jedi so tako pripravljene, da jih ni treba veliko grizti in s slino mešati. Vse telo vsled tega slabi in zobje kmalu začnejo gnili.
Pomniti je:
ii
2
3.
Scottova emulzija je edina, po Scottovi sestavi prirejena, že skoro 40 let uspešna ribje-oljnata emulzija.
Scottova ribjeoljaata emulzija je prirejfse izrecno iz naj^nepega kfg«4»fce&fcr p&O&mm.
pridobljenega ribjega olja ter iz p*vov/stffm drugih surovin. — Ista ostane vedno sama po sebi enake dobrote in učinkovitosti. Scottova ribjeoljnata emulzija je blagega okusa, lahko prebavljiva in tek vzbujajoče sredstvo za odrasle kakor tudi za otroke.
4. Scottova emulzija se ima zahvaliti
edino izkušeni Scottovi sestavi, da je nespremenljiva in stanovitna ter vpliva poleti in po zimi popolnoma jednako.
Seveda samo Scottova emulzija, nobena druga I
Ona originalni steklenici Je I i SO v. Dobi ae v vseh lekarnah. Kdor posije SO v v znamkah na SCOTT * BOVVNE, G. m. b. H., in «• -klicuie na ta eaeopia, dostavi ae mn ena poailjatev potom lekarna u poizkuenjo.
PISARNA
la urejevanje splošnih gospodarskih aadev
J. Rozman, Kranj.
I. Denarni promet: izposiovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi* talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
V zavodih za pljučna zdravljenja.
Med temi v Davosu jVrosi,Meranu,Arku Lf.d.
je
koi dobro obneslo sredstvo v •talni rabi SUlOUrTRoche" olajša iu odstranjuje obolelost*! sopil v primeroma kratkem času.
SIROLIN'Roche'
">e jako slasten, tek prouzročujoč iu učinkuje zelo ugodno na aploftnl pocufek.
Jmvimi z.avo/ a K. -V. - se dobi v vseh lekarnah
III. Izterjevanje terjatev: izterje-
vanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, Industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—21
Tomaževo
in druga vnetna
■ INDRO
priporoča po najnižjih cenah
veletrgovina »MERKUR" Peter Majde, Kranj.
dobijo kovači, ključavničarji, kleparji in tudi perice
pri
Franca Karalta, Kranj.
!
riiiviMieS
J. Zmet, Kranj
oblastv. izprašani zidarski : mojster — strokovnjak. :
Praktična Izorfltco oseh staobnlli načrioo, S iMICnlh In sfaobnlh proraCunoo.
Zgradba noolb In poprava starih poslopij. — TehnfCna pisarna.
Strokoona tnnenla o oseh staobnlh zadeoah.
fH mebtoVaai sobi
brez hrane, oziroma lahko tudi s hrano se oddasta takoj.
Rožnlvenška nltca št. 56.
JCiša na proda].
Lepa 4 nadstropna hiša i lepo pozicijo v sredini mesta v Gradru. pripravna za trgovino in za stanovanja, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena 18.800 K. Več se poizve v Kranju (Gorenjsko) v mestu na.it. 79.
Janez Eržen
trgovec, Cerklje štev. 93
priporoča svojo veliko zalogo železa, železne posode in cementa v vsaki množini.
: TIOV nniiPTUi :
í I Idil. IMUOlVAi
Mil, PISMENE PAPIRJE, VABILA, i
Deželni doorec.
H H
a
H
I
Ifhod Gosposka ulica. J|
aaaaaaaasisaaaaaa ¥}f&$ aaaaaasaaaaaaaaš a a
Sprejeme hranilne vloge in jih obrestuje po 4 in pol odstotka,
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi
in na amorjtizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne
luS
a a a a a a a
a a a a a a a a
a a a
01
2 lO
zastavne liste fri komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
a a a a a a a a a a a a
O HJOi FMa8rdobnr8rBnckau ■ m ilf %mw mm m    Podružnica na Dunaja KS^mSS^i^^^^   I>tt■'a,■IIL- Am H»umarkt ,UT 21-nlm darilom. Dunaj 1913|£lata kolajna.    w     B ■	
	liflknilinTl Hi znasieefloiDpreogretoparo
	% Originalna konstrukcija Wolf . . 10 — 800 k. s. OD Najizdatoejša poraba sile za vse obrti. <*>              ■ - ........ -■
Najstrožja kritika potrjujte
llllllllllllllllilllll'll!IHIIIII!;illilill!ii; iiilllllllllHHlItlllimntlllltltlltllllllillllllliliilTlIilIllHllilllll
popolno čistost in pristnost jedilne masti ^Ccrcs". Druge masti vsebujejo dostikrat do 15°/o vode ali drugih primesi, jedilna mast „Ccres" ne vsebuje ničesar enakega. Kdor kupi 1 kg jedilne masti „Ccres", kupi v resnici 1 kg čiste masii. Pri vporabi te vzame vedno »/« jedilne masti „Cercs" manj nego kake druge.
310674
4
3964
6879
93
10