U ttihiM DlMlBI t POtOllB). XIV. l«|tnlk. "^ 1936. luillHl 20. ; 7 rt^if^ 7. nuntttra. M V *M\ LIST Mčsečne verske novine. " Vu Imanl prikmur»ka avang. Ilnjorlja raditai •> I vMavnlfci nisAR JAlfOS, Nuraka Sobefa. ¦tokoplsl •• Meral« w P>ucenc« p>elilafl. ček računa it. 13,586; Imi ,,Dfiievni Hst" Puconci. Cajna na cajle lalo ao Dln., v ivftnstve 80 dln.t v Amariko 1 OolM «dn« nummrm 3 aHn. Uhala adnftk na masac. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. dfihovnik i vufiitel. Spoznaj samoga sebe. HARI LIP6T ev. dtthovnik. '0 .ii:\f. Kak to, jeli tQdi na to trbe nikdkoga prositi, naj spozna samoga sebč? Tak je, At lfidjč samoga sebč ne poznajo. Bole poznajo svojega sOseda, svojega bližnjega, kak satnoga sebč. V morski globočinaj nega telko skrivnosti, kak pa v človeči srcaj, leži spoznamo brezkončno dalečino zvžzdnate nčbe, kak pa svoje človeče dQše skrovno gdščo. Pa je to preveč važno i znamenito v našem zemelskom živlenji, naj vsdki člo-vck sam seb^ skOsi, naj samoga seb€ spozna. «,..= ., ,i, Tisti človek, ki je samoga sebč spoz-no, U z diugimi očmi glčda na s^be. Več se nema v6le hvšliti z svojimi dčlami, več ne bode gizdavo hodo i druge ladi pa od sčbe za menjevredne držo, ar ob-čfiti v sebi, da on samo edno pravico ma*: poniznomi biti. Či bi vsaki gizdavi, ne-vošččni, hOdoben človek ednok z odprcti-mi očmi v sebe pogledno i vido bi, kakše misli, falinge i bini tam kraliijejo, tak bi se vktiperpotrla vsaka njihova gizdost i hUddba. Tisti človek, kt je spozno satnoga sebe, on tudi z drfigim pogledom gleda na svoje bližnje, na svoje brate i sestre. Do etigamao je samo v svoji bližnji isko vsžko falingo, zda pa vsigddr bole i bole sam sebe posadi na stolico obtožencov. Do etigamao je vse ludi za lagve i htide držo, z šterimi je nikak ne mogoče vkOper živeti, zda pa previdi, da je nšjvečkrat v njem samom bila ndjvekša hiba. Do etiga-mao je tak hitro obsddo drfige Ifidi, svoje bližnje, zda je pa žč zmožen velikodflšno drfigim odpfistid, &t občfiti, previdi, da tfidi on sam potrebtije odpUščanje svoji bližnji. Ki je samoga sebč spozno, on ttidi z drflgimi očmi glčda na Boga. On mdli i slab postžne, Bog pa pred njim veliki, zmožen i dičen zrastč. Do etigamao je vse dobrdte i ddre svojoj m6či i delav-nosti hvžlo, zda pa pievidi, pripozaa, da je vse tisto, ka je v njegovom živlšnji lepo, dobro, vesčlo bilo, boža milošča i lubčzen. Zda v njegovom srci poniznost i hvLloda"vanje zrask. VeČ se ne vOpa sam v sebi, v svojoj mdči, več se ne drži za vsemogočega, nego vse od Gospodnoga Boga l&ka, i za tt nšjmčnši dšr se njemi zahv&i. Vidite, tak važno, tak znamenito je spoznanje samoga sebč. Zato človek naj sam sebč skusi. Ttidi ti, brat i sestra, spoznaj samoga sebč! Ne čdkaj dugo, nego ešče dnes! lak dugo je h&do, dokeč se nam naši grihi kak makovo zrno vidijo, aii samo tš de nam bčgše, gda oni kak mttn-ski kamen postantio. Stržn 78. DOŠEVNI LIST •L*«t!L».ms' juniuš 20. Primož Trubar. 29. juniuša de 350 letnica soirti edooga naj-včkii sfndv slovenskoga naroda. V včkši varašaj Slovčnije ulice nosijo ajegvo imč; v Ljubljini pa eden lepi steber glasi njegvo Inie. Vse to je zvSnešnje znamenje foga, ka sioveriski narod za&, kelko ma njemi zahvaiiti. At on je stvoro slovensko knigo, on je bio prvi, ki je viipo v maternora jezikS pisati — v onom vremeni, gda . je slovenskoga jezika nišče nej držo spodobnoga zevčenoga pisanja. Trubar je pokazo, ka se di tiidi v slo^enskom jeziki pisati, i cn je na-pravo to, ar je z iiarodorn ščeo gučali. Vsakšemi ' človeki, tudi torni nezevčenomi, preprostomi je ščeo prinesti radosten glas Krlsiušovoga evan- , gelioma. Zato či dnes katholičanski slovens-d narod ¦ z zahvalncstjov obstane pred njegovim spdmen-kom dičeg ga za oni veliki džr, šleroga je Tru- , bar svojemi ašrodi z slovenskov knigov i z sio- t ventkim pismenim jezikom dao, te ete oarodne , razmi že svojega veikoga sinž, Nžj je protire- : fortnacija ešče tak popolno prepravila sad njego-voga reforraatorskoga dela i naj bcde edino, ka \t do denešnjega dnčva ostalo od njega, slo- - venski pfsmeni jezik, Trubar je slcvesiskomi na-rodi dosta, dosta vekši kinč dso, kak pa sloven- ,. sko knigo. Siovenski jezik, slovenska kniga je njemi sarao ikčr bila k ednomi včkiemi, zviše- nčšemi cili. Trubar je te {čisti, nepokvarjeni evangeliom Kristuša dao svojemi ndrodl. Trubar je slovenski reformator bio, nej pa samo prvi, ki je v slovenskom jeziki piso. Kak Luther, tak je tudi on znao, ka de evangeiiom samo tak najio pot v vsakšo hišo, v vsakšc srdcč, če de udrod v svojem jeziki mogo čteti Božo reč. V etom spoznanji i v spunitvi etoga spoznanja slobodno Trubara batrivno i& postavimo na Lutherovo stran. Ali ne »amo to, nego njegov c6H žitek, njegovo dOševno dozore-vanje, njegov razvoj v reforniatora, vse to nam kaže, ka njemi z vsov pravicov ISko damo irue slovenskoga Luther Martona. Primož Trubar se je 8, juniuša 1508 leta narodo na Raščici pri Turjaku. Njegov oča, mii-nar i tesir, je pobožen katholičaaec bio, veren sin svoje cerkve. Svojo vernost i lobčzen do svoje cerkvi je ednok s tem posvedočo, ka je edno kapelo na svoje strožke dao zmdlati za preci velke peneze. Sledi njemi je njegov sin voči meto eto djanje i pravo je svojemi oči, ka bi bole včino, da bi za tiste peneze štiri junee kiipo i je svojitn siromaikiin sosedom darfivao, naj bi oni z njitni orali i etak svojo deco hra-nili. Kak bogLti i pobožen človek je stžri Tru-bar svojega sina za diihovnika natneao vfinavčiti. Svojo zvestobo do cerkve i do grofov je stžri Trubar z žitkom mogo plačati. Gda so se 1525. leta tQdi slovenski podložanci povzdignoli proti Krivda i pokdra. Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. i r.i es ifjb \tt. gOAfshiirt^^nTi h i ¦ XXX. : Hedvig je z nepotrplivimi stopžji hodila gori-doli na železničkoj postaji. Kak dugo de ¦ ešče č&kala, dokeč cug pride, s šterim se njeni . sin more pripelati i šteromi je ne ruoža piistiia prdti idti, nego sama je ila. Vlak je rogatajoč prišo i z ednoga okna je ' vesčlo klvo eden mladi dečko. Za par minut sledi sta se že vesčio obinola sin i mati. »Hvala Bogi, Herbert, ka si pa" ednok do- . tna, meni je od koledi tnao preveč dugi Čas bio." , nVi zenske ste že takie, ka se nepotrebno žalostite i premišiavate, kak more docok tak bidti, draga tnatnika? I papa?" »On je ne prišo, ar oba rierareva z domi idti, jas sem pa v nikšo formo ne štela domž ostati." /4-rutj .m:< ,Na ja, ženske mdjo predaost. Moj dober papa, on vse ženskam da po voli." ,Kak ti je šlo na univerzi, 'de je papa leh-ko veselio ?" ,T6 se pa zna, tnama, natelko sem pa ddnok gizdavi, ka ne pridetn s slabim nashajotn domo." »Hvala Bogi, ar z nikim moreš notridopri-nesti oči, ka si ne šteo farar bidti." ,Ne, mama, vse, samo to ne. Farar bidti, vedno samo na tom delati, naj te zgablene ovcč najde i je na dobro pot pripela, tS hfldo z dob-rim plačati, tak dober i plemeniti samo raoj oča znd bidti. človek je zato Iehko pošteni i dober, lehko Ifibi Gospodnoga Bogi j ka je to glavno, verje vu njem, — ali farar bidti — tnaraa, ne glčdaj dflnok tak prestrašeno na mene, moje misli so zniš tikše. Ti zšto ne misli, ka je tvoje dobro včenje na zbožen griint spadnolo." juniuš 20. DUSEVNI LIST Str&i 70. svojim grofom f je on ne ičeo z njimi držati, so ga na edno drevo obesili. On se je brano vsega novoga, njegov sin je pa zržso za vodf-tela te »nove vere". Na eto diigo p6t je nikaj nej mogo z domi vzžti s sebom ; vse si je sam tnogo spraviti, do vsakšega novoga spoznanja se je sam mogo preboriti. Njegov žitek naro predobro kaže, kak je prišo stopžj za stopdjem do vsigdar novejši i nfivej&i spoznanj i do vsik dar globšega razmevanja krščanstva. Leta 1521 ]e te trinajstletni Trubar priio na šolo v Reki (Fiutne), gde so kanoniki včili bo-doče duhovnike, proti navadi cnoga vremena, zvun latinskoga tiidl na slovenski jezik, naj bi ztnožni bili slovenskoga predganja. Z Reke je prišo Trubar v Salzburg na kloštersko šolo. To je bilo cmo hirešno mesto, s žteroga se ie nlgda razširilo kričanstvo aied Slovence. Mogoče je ete g!as znamenitoga raesta vleklo Tmbara v Salzburg, mogoče pa je, ka je zavolo turške ne-varnosti, štera je ranč te grozila raesti, zapiisto Reko. Bar je v kloitersko šolo hodo, ali kak bodoči svetski dfihovnik, je nej mogo notri pre-bivati, nego je vonej v vžraši meo stanovdnje i sam se je mogo za spoj žjvež skrbeti. Poleg nšvade onoga vremena si je kak vnogi driigi dijaki tiidi on s popevanjern zaslužo svoj krflh, Satno ka je on nej od hiie do hiše hodo, kak Luther, nego pri raeši je popevo v cerkevnom koruši. Lfibezen do cerkevne pesrai je da!e gnala Trubara — v Beč, gde je vstopo v znatnenlto pevsko iolo pri cerkvi sv. Štefana. V vsej tej šolaj si je Trubar nej raogo prf-dobiti vekšega bogoslovnoga znanja. AH to je ranč nej bilo potrebno, vej je v onom vremeni od jezero dfihovaiko? saroo eden Š6 navtšeinje šolž i sl spravo globšo zevčenost 1527. leta se je preselo Tsubar v Trst, ko-raa ga je pozvo pfišpek Bonomo, kl ga je v Beči spozno, v pe?ski koruš svoje cerkve, S tem se začaejo zoamenlta leta Trubarovoga dozorevanja v slovenskoga reformatora. Do sdga niao se je < to včio S to je znao, ka so drQgi duhovniki ka-tboličanske ceskve znali, zdaj se je pa pod vo-ditelstvotn Bonoma seznano z novimi raislžmi huraanszmuža. (Dale.) -.it i Hima §&ndor. VeHka žakst |e dosčgnoia Mordvsko gma. no. 25. maja t. i. je njčni prvi diihovnik Hitna Šdador na večen sža zdpro oči svoje. Predragi ete duževni pastčr tam nsi sisoravskora brutivi, pod sencov Išpoga drevja počivle že vezdaj, na onom raesti. na šterom stoj^č je edaok posve-Javao tisH cintor. * '•"«"• .»-'^o^ i» ..si 2fi;n t\ Nedovedno je prišla smrt njegova. Istina, ka njegovi lubezniki več dugoga časaso gledali z žalostjom on beteg, šteri ga je nazdjzadržavao BJa sinek, či te tak čfijetn gučati, me stržh obide, ka je naie včenje i vzgajanje nad tebom zatnan bilo, td sva midva ne zasIGžIla od tčbe." nNS, draga mamika, jas tnoj ideal tudi vu tom iščera, naj trpč&emi lfldstvi pomorem, ali na drflgo formo, kak papa. I jas sera za farara niti ne pripraven, z mojim talentumom bi jas ni ed noga človeka srcč ne mogo zadobiti, ali z mo-jim zndnjem, či Bog tak ščč, vnogim rešim ži-tek. Ti tnama niti ne misliš, kak interesantno je že se za vržča včiti, kelko bole interesantno tnore bidti te vu praksi. Jas se trfidim i bom gviišno doiegno, uaj mojim roditelom na veseljč bodem." l Navdfišeno je kflšno te mladčaec materi roko. »Hvdla ti, sinek, za reči tvoje, Itere so tci naz^jdale m^r srcd, za koga volo sem resan že strah mela. Ali pred očom ti je ne potrebno po- vedati ete tvoje misli, ar mogoče, ka bi se jdko ižalostio." ''-,--. , Med tikširn zguč4vanjem sta se pelala mati i sin na ednom lehkom kočtijl proti domi. Her-bert je ses€lo pogiejfivo okoli po zelžni p61aj. ,0 kak je donok lepo vse domd, mama 1 Ja resan, mama, ka pa dela Rezika, ravno zda vidim etara Ehrbacherov rnlin ?" ,Jas sem misliia, ka si ti pišeš žnjov, za-kaj me pitaš?" ^Edno par kžrt sem njg piso, ali Lfchtegg Hans se preveč interesira za nj6 i jas njemi mesto dam." ; ," "" ""* '" ,,Že pa tžkie rečš, Herbert. Povš toi, so vsi deSki vu ?araši tak Sehkomfselni 1 od vsakše dekline si tak zgučavate? Moj sln, to se tni ne vldi, Rezika |e puae dfiše skoz 1 skoz poštena deklina i jas r.ebi biia rada, či bi ti, a!i tvoji prijatelje od k]6 nači Kislili." HAH tnama, td so ddnok študentske norije, i pri tora si ni eden ne misli nika." ;, Strftn 80. DOSEVNl USf juniuš 20. v spunjavanji svoje ččitl. O vndgokrdt se )e zgodilo, da bi rad predgao, ali tžlo je bilo pre-slabo v etom zadnjem hipi. Z njegovov smrtjov se je skončao eden plemeniti, delaven žitek. V njem 50 zgflbili vnogi gmanarje svojega tanačnika, vndgi svojega dob-roga prljatela. Ar liki dOševni pastčr, je ne samo predganje držo za ivojo dužnost, nego lehko erč&mo, da vu hiži vsakoga gmanara je doma bio i v vsakoj hiži so ga liki Iflblenoga gosta »prijali gori z radostjov, so ga čakali v svoje hiže i nč io ga čakali zaman. Liki dOševni paster je bio vučitel ednomi pokolenji, ki je vnoge vzgajao i nadigžvao na pobolen, jžkostni žftek. Liki duievni vrač se je skazao vnogokrdt, ki je dolizbrisao britkeskuze, ftišao žalost pri vnčgi turobni škrinjaj z svojimi rečmi, kl je mrmranje dostakr&t na molltev obrno na vflstaj ivoji ovcčv. S svojimi gmantr-mi je eden bio pri grflntanji moržvske gmaoe, z njitni je bio vu ti radostoi, vesčll dnčvi i eden ]e bio z njimi vu stradanji tiidi. I poleg toga, da je srce njegovo vsigdžr puno bilo z lfibdznostjov, je tilao nestanoraa diihovne kinče, z korinatni potoro pot vnogim i on sam je na trnavoj hodo. Brezi tožbene reči je nihao jžlnost človečo, tisto potvarjanje, štero dosčgne vsakoga dflhovnika, erkoči: Eto i to bi jas nači včino. Osodili so ga i potvarjali liki veakoga človeka, ali z njegovi vust je niiče nž mogo čOti nigdir cdno žalno reč. Vezda prl smrtl , njegovoj tddi samo poštiivanje moremo ČOtiti , prdti njerai, ar Jiki Človek, Iiki dOševni paslčr %\ ¦., je z vsakim djaojo« svojim zaslfižo to. ^ Z daleko krajine je prišo eie racd nSs. , 1864. nov. 25.-ga so pisaii, gda se je v Bezi-ji ˇ Gy6r-va>raegy<5vi na Madjarskom narodo, gde so v-onom hip) velikc znanosti MiszAroi števan . senior-dChovnik blH. Na njih rštanje 30 vu osnovnoj šoll se odliSno vuf&ega slneka kmčt-ski starišje v-1875 tom leti septembra v-šopron-ski hireien evang. gimaazium poslall, gde se je li hitro skazalo, ka je pojbar lepoga talen- , toma, od Bogi nadarjeoi osnovlenlk. Sred-nje iole razrede je od leta do leta ferezi vse tež-koče odlično zvršžvao. V-1883. leti jepozreJosti mature zvrienjl v Šopronsko evang. theologio stdpo, štere dlrektor je teda naš slovenski rojak vG. Slaveči rodjenl PozvČk Sandor i eden vellke znanosti vučenjak profesor v-Polajncl rodjen tfidl slovenski mOž Qomb6c Mikloi blo. Po tre leti theologičnoga fakulteta dokon-čanji je v-Nemikiorsag ?u Jeno v.uoiverso 16 i tam dokončao dfihovnikstva studijo ... Za evang. dOhovnika je v-1887-mom septembra 25 ga po Karšajr Šandor paipekj goriposvetieni. Kak ponočni duhovnik (kaplan) je obprvim v-pficon-sko faro k-Cip6tt Rudolf diihovniki poslani, gde je 6 Ižt hvilevredno, na vsč vernikov zadovoličino . spunjavao svoje blagotlovno pozvanje. _..'.. Na td se je ta tnčrna Hedvig razburkala. • aSram te boj\ Herbert, jas sem te dosta Ičpoga i dobroga navčila i zda (akše reCi mo-rem z tvojl vfist čfiti. Študentske norije se ne dčlajo z poifenimi deklinami, tvoj oča je tOdi blo dijik i se je kak prdti meoi, kak proti drfi-gim deklinam pošteno obaaio, tak kak se to sikalo.' ,Ja vidii, tebč, fikie ženske je dnei malo, kak si ti, dnesdčn je svct i lodjč sploj drfigi i či si od deklin tak gučimo, samo one samč so nas na to navčlle." Koifij se je že k farofi približavo. Hedvig Je rokd na sina pleče djila. »Herbert, čfljcš, Rezika ešče izda na gOsti pride k nam, zadosta je lepa, naj ednoga ml&-doga človeka krv zahica, oblflbi mi, ka Jo mčrno puitlš na nj6ni pota) I, ,Ne stara) se, ratma, nede te tdSIla na nLne ! Servui, papa I" Vesčlo je pozdravo Herbert doli z kočflja, gda je Wigner farar med dveri stdpo. »Servus, Herbert, ka sl sam ? Jaz tem mislo, ka pi s sebom pripelai tvoje vesčle prljatele?« ,,Oni eiče samo v nedelo pridejo, vflpam se, ka neboi Čemeren, či sem je pfizvo ? Samo pžr dni osfaoejo pri nas i do se oni tQdi do-mo pelall." ,Vrli pojbje so t Jas rad mam raladften." Z vesrfljem je pozdravo Herbert svojo ro-ditelsko hišo, z hiše vu hiio je b&io, kak eden mžli gimnazlst, vu itale svoje lobeznike pozdrav-lat, ti dvč lekasti kravl i mlidoga čarnoga konja i na zadnje perotnlno, štera je materina giz-dost bila. Po obedi se je hitro tdigno i je stneh&i proso: MNe bojdl čemerna, ali jai hitro moretn k mojoj stiroj prijatclci/ . . juniuš 20. DOSEVNI LIST Stran 81. V-1893. leti je v znova osnovleno mor&ssko ev. faro cdnogiasno, kak prvi dfihosnik odebtani i pozvdai. Z blajženoga spomenka grcf Batthany Lajoš ksštela, šteri je v tom vretneni že Ernust Gezo šmanje bio, je prijčtna prestrana cfcrkev, Jola i za cčrkevne slGžbenike stanovanje predeb.no, sledi pa k coj t6rem zozidanl. Tu je pretekao doll roed bJagoslovnim delovSnjeiB Hitna Šandora žitek. 43 let Je bio etak vodfiel, troštdaritel, do-ber prlatel vnogim liidem. Moravsko gtnano je prekodpelao na tistoj teškoj poti, štera se skžže pri ssakoj z-nova nastevlenoj gtnani. I vnogo dosta bi ešče Jehko gcriprinesli z globočine srca našega, ali vsaka reč {e jalna i slabat z Šterov bi prav cenlti mogli njegovo plemenito osobo, njcga kak človeka i kak dfi-ševnoga pastčra. Majuša 27-ga je njega mrtvo tčio po-loženo na vekivečen pokoj v-on blajženi piin-grad, katna je vu tak dugi letaj teltko svoji vrel?, lflbeznivi gmajnarov sprevodo i zda se on tiidi v-nji Šereg zdtiižo, gde večnega bolezn!, nS sta-ranja, nego vekivečen tnir lada. Njega sprepod je jžko Ssveten, k diihovnoml pasteri primerni bio. N6 samo ce!e obožane, poštene moravske gmajne reali i veliki vernlci, nego zdaJešnji kraj6v so vkiip prišli čestitelje, prijatelje, znanci, ogengasilska- i ženska evang. Za par minut sledi sc je z cerkvi orgol dončSi glas čiio, Bethovena praiudium je napuno celo cerkev. Wdgner farar je veselo stisno svojo ženo za roko. »Hvdla Bogi, Hedi, on je ešče izda dober, ar ki mužiko lflbi, nemre zbožen človek bidti." Večer je Hedvig, kak da bi nedovedoč bilo, pravla: ,Rezika mi je obečala, ka tni pride poma-gat jagode notrikdhat, ali nega je." Herbert se je na materin poglčd neravno nžjbogše občuto. Na drugi dčn je Rezika že rano priila i se je odprostila za prveii^ den z glavobolčnjem. Lepo je v5vidla, donok se je hitro k deli vzčla, velki fortoj si je oblekla i paščlivo je pripravlala te jagode za notrikShanje. ,Jas setn včera tfidl tnalo časa mela", er(č fararca, .da bi dale delala z jagodami, &t je Herbert prišao domd." 1 ;«':-' - '-h >y.i't dtuštva, šinjorije dOhovnituvdrišje incorpore; brez razUke vere i narodnosti velika vnožina, ki so ga z-tdliemanjem sprevodiH na vekivečen počinek f prikazali k-njeraš slždnje poštenjž. Božo slflžbo soodpravlali pri hiži Kovdtš Števanseniior, Šftar KSro!y bodonski, na bifitivi pa Luthar Adštn pfi-conski i Kfihar Ferenc domdnji dohovnici. Firrsa dalšrda |e pod vodstvom Škalič D. kantora plač-ne pesrae popevala. Počivaj zda že vu rr^ri, verea pasf^r, svoj grobni sen! Dfila tl naj vzetne ndjem vu onoj bogšoj domovini! Poštuvanoj morivskoj gmajni pa naj Gospodin Bog p!Lča obiino za prikžzano poštenj^ svojeml lublenomi duhovnomi past^ri, tak tudi vsžm čestitelona i {žljemajočlai prij&telom! PoštOvanoj, obožanoj farnllsji ioga pokoj-noga i z-etoga mesia šetiijemo prJkazati svoje tiljcmanje. Spomeaek njegov nepozableni ostane med vsercsš, ki so ga poznali. Do blžjženoga pavidenja! Ali Bog nas je etak odredo, naj se včimo eden arugoga kdvice zndšatl, dr brezl njih je ntšče nž, nišče brezt grefta. nišče nej zadosta sam vu sebi; nlšče vu svojem deli n& zadosta čeden, nego mi moremo eden drugoga vu lubeznl znčšatl, eden drSgoga troštatl, ravno tak pomdgatl, včlti i opomlnatt. PRODAM POSESTVO z 11 orali zemlje ter zidanim poslopjetn ob veliki cesti, vse v dobrem stanju. Naslov na Kukovec Mafjaž Trnovci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Rezika je globše nagnola glavo i prsti so nje trepetali. »Rezika, ti je mogdče slabo, bi rijši domo šla ?" jo pita fararca, gda jo je vidla, ka z silov dela. »H?ala ne, \b hlca dela, ka roe gJšva boli". Zda se odprejo dveri i Herbert stopi z ve-ačlitn obr&zom v kiihnjo. ,Ah jnamika, to je tak dobro bilo, tO dorež se tak sladko da spatl. Bog dij, Rezika, ti siže tak rano eti ? Jas ti moiem bole zahvalen bidti, ka ti mojoj mamiki tak rada pomSgaš." ČOdUvajoč je glfedo vu te premenjeni obraz. Kak tiha i merna je posfžnola ta vedno smeheča Rezika od koledi tnao. Njčni sraeh seje ešče vu njegovo hišo čQo, či je kaj materi potnLgala, gda so njemi kaj pekle. Z tčm mirnita obnaša-njem je eSče lepša bila kak ptvle. Mati je včera ne zaman pravla one opominajoče rečf, dOnok — on je hladen ostano. Stnin 82. DOSEVNI LIST juniuš 20. ,/ vnogt krivi prorocke stdnejo i zapelajo vnoge." (Mt. 24 11.) 1* Stisatskf, all Pfingstleri. Vsakše versko gibanje, itero se rsa Sv. Pisma edaostranskora raziaganji grunta, či niSterni liidje Bibli|e samo one ižte činijo %% Božo pravico, za vretino duše zveličanj', itera nfihovim seblčnim mišlenjam i želetsji pašejo, to njihovo takzvžno »vficznanjeno spoznanje" sised drfiginri z silnov propagandov lisijo, sebč od kržča&ske cerkvi loSijo, za bogše, ali splof sa svčte držijo i se za sebe prldružijo, je sekta. Pri vsakžej sektf, — ar jih dosta jeste --sledeče lehko opazimo: ne širijo se zato, da bi se na verski vrednosti, ali na zveličitelai dobrd-taj fundallvale, z šterimi se hvalijo, ar prazna i nepremišleno seblčna so ona včenja, šfera dosta-krat z nepoštenov i z oduraov propagaadov g!S sijo, — nego dnesdda zivčaio v neisčrni, groža-joči časaj i novi vremenov človeči duh je on, šteri širjenje sektam pot napravla. Jestejo ludje, ki ?u svoji zsrsešani, grožajoči žeJenjaj na edno višiie, plemeniteše živlenje se ne obrnčjo k c^r kvi, k šteroj, kak mislijo, nemrejo vupanje mttl i štera njim nezmore to poniiditi, ka oni želejo, n?go se obtrsejo \&, gde njlm z vidnov očives-noštjfiv trdijo ponOjati z velkov merov ona, na itera vu njthovora verskoin pitanji ne najdejo Rezika se je naraji zasmehala na njegove reči: ,Jas rada pomorera, it pri tetn Bamo dobl-ček mam, samo se vedno kaj novoga navčim. Kak pa tebi kaj ide, Herbert ?" aZahvšlim, Rezika, dobro, ali jas vdj nebotn rooto, satno vaj gorizadržavam v deli. Mama, Jehko bi mojo kavo vone spio, med tvojimi ko-rinami mi boie tčkne ?" ,Ja, sinek, včasi, samo idi napre!" Rezika je satna ostšla, ta skrbliva mati je sama odnesla kšvo svojeroi IGbezniki vu ograd ček i si je zgučžvala i njitn. ,Rezika, ali zda henjaj z delora, tak strašijo včvidlš, ka si ali dolilčžeš na edao v5ro v zad. njoj hiii na divan, ali boš pa domo ila, Herbert te sprevodi." ,Ne, ne, hvala gcspa fararca, jas znam sama idti, Hcrbert se naj nika ne trfidi, vem tne odgovcra i gde njim nezmotltva oznanenjd obe-čajo. Donok so ne ta ekstra včenjš ts sekt ona, šfera lQdsts?o k ,sebl vleč^jo, nego dosta bo!e oria žitka forma, vu šteroj živčjo. Vu voskešJ, familiaini krož se zdiužijo ž obudijo videnje, kak da b\ samo prl njih bio popolen krščanski šdea! i bratinstvo. Istina je, da ono občinstro Boži siužb, žtero cčrkev od časa reforiuacjje kak her-bano vrždnost ma, dostitn nezadastuje i pri sek-taj ndvadno voskSie bratinsivo 1 Ti, i Ti, njitn preveč šraponira, JeSi ]e pa nž dostakrat etakie wbratfi2styoa, štero si sekte navadrjo za cajgar hvdiijo, porod ednoga sebičnoga poželžoja? I prlde prl tom ršsao do isiinske borbe na zveli-čanje, gde so ti ,ovi" v6zapreti ? Nezakriva se z t€m dosta sebičnoga, gda po edaosUanskom, po laativnoj voli i žraahi razlaganji Bibiije i po Bn6vž oznanenje Bože volž" ludstvo k sebi čalijo ? Z čistov offiurnostjov lehko erččaio sektara, da pri njih fali glas na pokoročinenje, z šierim je Jezuš svoje odposldnje začno, iteri glas je napuno krščanstva rojstni den na prvo risaisko nedelo i z iterim glasom je Luther rdornsdcijo začno i na d€a 31. oktobra vu svet notrizkričo. Z toga se da zaraztniti sekf krivi stalsš k Bibiiji. Z edne strani se vozkAie 46 *u tom, da stari zdkoa za cdnakcvrednoga činijo z Kristuša evan-geliutnora, ali ga pa popolnoma zavržejo, zdrfi-ge stržni pa k treznomi zsrazmenji Bože reči samo glžva boli. Ne bojdite čemern!, či tak hitro henjati morem." Gda je Rezika miino plota šla, H^rbert k nje st6pi: ,Že domo, Rezika?" vJa! Ne občutira se tivno dobro, drOgoč doprinesem notri, ka dnes zamudim. Oospi fa-rarca so tak dobri k tneni i njim z srca rada poraorem." »Srčne pozdrave t> morem prekdati od Hansa, on v nedelo veččr pride, ali tak moreš gl6dati, ka boi tečas zdrava.* Rezika je oči na toga dosta višiiega Her-berta zdignola, tak, ka je ete eden stopaj nazaj stopo. Ka je moglo vu tom poglčdi bidti ? »Zb6gom!" Sploj na ržji njemi je priio te pozdrav do vOh i prvle kak bi kaj odgovoriti mogo, je ona hitro dale ila. juniuš 20. DUSEVNI LIST Strdn 83. ešče edno allegorično, za bodočnost valdtffio prorokrvarije prikapčijo. Nezarsznsijo, ka vu Bi-bliji B6g k nam, Ifldstvi guSi i ka je Sv. pismo vu s7cjoj celoti Bože razvijajoče i zd!ga?ajoče oznanenjč, štero je liidem džno na spoznanje i šteroga špic je vu Jezuš Knstuši dokončsni, ki je vrh i srce, gedro Božega oznaracajž. P6Ieg menkajočega zarasmžtija nss pokoro i spoštfiranja Boži ozaancsti fali sektam, ka bi se nagnoli pred vdikos čiidov, itera je vu Krfs-tuža kršži ea Golgathš. Osoba i zaslflženost Kristuia zgflbi pri njih svojo vrednost, vu iterom jedino je zveličanje položeno. Z toga shaja, ka skračlti ščejo e?ange!ium, za vse drfigo lovijo, samo fo nšjvčkšo Božo pravfco : Kristuia, greh, miioščo, pokoro i vero, štera so sredina evan-geiiuma, 16 na straa vržejo. Z iem vedno bole dolfzabiodijo z pravice poti; da ne kfekše zna-nje, ali činžnje, nego milošča Božs, štera je vu Kristuij, je moč žitka našega i trošt naše snirti. Etakše ednostfdnsko gibanje, Štero ne na vu Kristuii d&no Božo miloščo cimpra zveličanje, nego na svoje lastivno Človeče znanje i činenje i štero je vu zadnjem časi v Prekmurji na do-ber gxQai najšlo, so t; takzvan: »RisaUkl, ali Pfingstleri". T6 risalsko gibanje se je 1901 začnolo v severnoarneričkoj državi KsuSaš, gde je spadno »sv. Diih" na Charles F. Parham-a i na njegov voskeši krož. Pomali od toga voskoga kroža Herbert se je čemerio, zakaj je t6 celo noro stvar ne nihao pri meri. Hu! \6 oči njemi notrividijo vu srca ažjskrivneši kotiček. Najbogše de, Li de proso mater, naj jo ne pozovč na gosti k njini. Ovak de msti pa vsefelč mislila, bogše de pri starom ostaaoti i se toj lepoj Re-ziki ogne z pOti. Rezika je zkre potoka stdpaia domo, gde je sio i sto korinic cvelo vu vsakšef^ie farbi i voda je skrivno pesetn šošnjala med kamčnjom. Včeraj je velki deždž bio i potok je štrihano puo bio vode. pri mlini se je voda z velkim grmlž-njem levala prfik gati. Rezika je stžnola i vu naglo vodo glčdala, eden raji tnraz jo je stroso vu celom tSli, grozilo jo je pred oCom, ki je z 6ilov zakrivo nikaj, ddnok je ona znSla za 16. Vu alednji časi je vQ?gžsnola žnje ona deteča Iflbžzen, z šterim je tak preveč visila nad njim i samo je toga gologa grehinoga človeka vidla Ji ?erni" se je te ogen z velko? mcčjdv podje-davo dale. 1906. |e že v Los Angelos prišo v odkriioj, pazko bfidjdvaj6čo| iotsai. Ešče v sstom leti je to gtbanje v Norwegsjo pncešeno i 1907. se je že na Nemškona tfldi šlrilo. V prsi časaj je vnožina prihajala vu nj^hova obL!nst?a. Moiki i žeae so na tla kapale 4 premefavale na tle vu krčoi naradaj. Zacsl* so po jezikaj gučati. Edna žena je ?u ctaklem spraviiči cell veSčr kričsia ,,to je to Je to", ali edea dffigi ,,šna ea, iaa ea, 0 či biro, ti ra pea". Proroki so se obfldlll, ki so nove zmožne risžlc gldsili. Bettžne so vrščili 1 »vrage zgasjsli", mrtve gorizbfid|žvaIJs ki so z Lnja oblddati i da \ikM krščenik je sveti, ne greši več i skiišavanja greha nema moči nad njisn. Z t6tn smo že notri na sredi vu onom pi-tanji, kakši odgovor ča. Sv. pismo to risžlsko gibanje precemti. Vsakšeformo je resnrca, ka on, ki od popoinoga obladanja obri grfeha gučl, je zgiibo poglčd za greh, ne vzeme ga na pamet i je po svojem človečem naprždenom posvečenje ?u na"j?ekšo nevaraost i neodkritost, sksziivost spadno. (Glej: Luk. 18. v. 11 12 Oznanost 3. v. 17., Philipčncoffi 2. v. 5-6; 17). PrfčakOva-nje ednoga novoga risala je tud? nL biblijsko. Biblija satno cdne risale pczna (Djanje 2). Kri-vo je trditK ka želenfe na viššše duhovne dari se sarao po n6vi rlsžla) lehko vtiša, aSi spunl. Ksrščenifc je kotriga tela vu Krisfusi, w.k diihž sinovčiae i njegove molitvi se naorejo vu tora ^ršeniti, da naj vedno v vekšoj puaosti zadobi Diiha sv. (Riml 8. v. 15. I. Kor. 12. v. 13.) Nindri pa nepržvi B;bl»ia od toga, ka mi eden vidoči dtihoven krst prositi, sli čakati moremo. Nindd nepravi Blblija od toga i nebiblijsko je ono tniiienje, ka hnetje zvonrčdni darov, kak na peldo denem vrščits, po jezikaj gučati, aii vrage zganjati je znamenje smetja posžbnoga dfihž. Vrag€ zganfajo i x nanjega Ctenjom vt&čijo be-težnike tiidi pcgansk: caleri i coraprnjaki. Zna njo na dale kakšo ffilo vrednost da Pavel apoš-tol po jezikaj gučanji (I. Kor. 14. v. 19.) Tudi ,Ka je pa kaj ndvoga v farofi ? je Herbert že dooia?" ¦ ; -Ja!« ,Kak pa kaj vovidi te raJadi gospod ?" .Zakaj me pitaš telko, papa ? Kak vsigdšr.* ProseSi se obrc^ zda Peter k svojoj hč^ri: »Rezika, m€ donok vOpanje k meni, povž mi, je Herbert kriv toga, ka si se tak preraenila ? Guči, ga eiče izda lubiš ? Gda s! dete bila, si mi to ovadila." Nezadržšao so se siliie te reči na Petra vOsta i ona ga je prestraieno glčdala vu rnoten obraz. »Ti si smešen, papa, zakaj nosii napre (dkše detinske dčla ? Jas sem Herberta vu detin-stvi preveč rada mela, ja!" „1 zda, Rczika?" ' " »Zda, papa ?¦ erč6 ona skrovno, ka je Petra eden divji strah obišo. ,Zda? Td je donok ne g]Lfno. Jas nemretn proti stanotl, či me je iori na to osodo. naj za tvoji binov volo trpim." je ne slučajne, ka od jezikov ni Peter, nijanoš, ni Jakab, ni pisžtel židovskoga lista ne omeni i ni sam JezuJ ne vči od toga, da bi to k zve-Jičanji pelajoča pot bila i jedina ik^r na opra-vičenje, štero krifenik dosegnoti more, nego po-k6ro činžnje i vera. Ka se d&ri vidčenja tiče, je za ugotoviti, ka te Pfingsteri ete džr v nikšeforrao neniajo tak, kak od toga Biblija vči. Bojati se je, ka . živci takši beležni ludi, či bžr ka se do časa zdravi vidijo, po vnčgora trepetanjl i po t!e se Vciianji, štero je z\6m gibanjem prJkapčeno, se popoinoma poničijo, na nikoj pridejo. Od toga več p^Id svedoči, ka so ništerni tdkšš fatiatični Pfingsteri svoj zemelski bežžj vu norišnici, ali kak ludoraorci vu v6zi skončali. Zato \i dar vrašenja ešče ne zcžk posebnoga obrsvnanja z Sv. Dohom. M§plrit!sti" i »Krščanska 0?6drost"-i sekte rdvno takšS nashsj zndjo goripokžrati. Je- , zuia vučeniki, ki so te ešče vu krlčanstva , začetaoj stžvi žive!?, so zadobili puno rnoč vra-ge zganjati, mozoie i betežae vržčiti (priglihaj "; Mataj 10. i Lukač 10). Ali dosta bole glarao je za n\b, ka so njihova ini^aa |onzapisana vu ne-,. b^saj. Ponovtio nžs opotnina Sv. Pisffio"iia ToVT ka vidoča znainenja j č&da so v nikšeforrso ne . svedostvo delavnosti Božega dilhi (Mataj 7. v. 22—23). Kristui naprž opomina saro, ka nastž- ¦ nejo vnSgi krivi proroki, šteri bodo velka zna- •¦> menja i čfida deiali. Čtimo samo Oznanosti kni-ge 16, v. 14. i 19, v. 20. ?Ka gučiš, tl dete?" kriči zda Peter vu obršzi popolnoma preobrnjeni i jo trosi za ple-če, kak da bi z dreva grfiike troso. Ona pa drevčno glčda na njega. nJas misliin na on bin, šteroga je Ehrba-chcr Peter nigda napravo, gdajeSalmhofer Hed-viko zapelavo, se more nad njegovim detetotn zadoraestiti, naj vso ono preklinjivanje, itera 60 po dugi letaj na njegova vflsta prišla, naj za vse one vdarce, štere je tnoja nesrečna tnati za-' trpeti mog!a, zda njegovo dete trpi." ,Odkud ?" kriči Peter zda ešče bole na glasno to reč. »Nika se ne razburkavaj, papa, all d3nok bi dosta bogie bilo, či bi mi ti sam povedo zgodovino tvoje mladčzni i zda so rai to po-kvarjeni jeziki ddli na znanje vu vesi, ki so to gsušno ešče bole voznapleli kak je bilo. Ali za-dosta je, ka znara to. Sirota matna 1" Mčrao, tak da bi se nika ne zgddilo, je ila Rezika na svoje delo i Peter se je pa eden celi dčn ogibo pred njo pridti. (Dale.) junittš 2(X DOSEVNI LIST Strin 85. Ki se za to »Risilsko gibanje" navdOJava, ob kiŽe, ka se je od kričaastva zgodovine nika ne navčo i ka je vu protlbiblljsko blodnost spad-no, tak da bi zvGarddne znamčnje i čflda delati svedočllo, ka je to ie imetje sv. DQha. Zato popolnotna »mo lehko nezavupni vu tžkfčm gibanji, gdc umetničko razburkavajo iivce, gde na trepetanje 1 na tle se mlatiti »Ilijo, ali po stčnaj ikrabati. Je td evangelsko i blblij-sko ? Ne I To je ni naš GoSpon Kristui, ni Apoltolje na nikoga ne silill, nego vOrnomi bidti vu malom notri do smrti. I jedlna pOt je, štera k Bogi pela, pokora, povrnčnje, vera vu Krtstusi i lQb6ten.*) , Slv. ¦) Naie blagoslovlene eerkve je td blo te eden dragl d&r, ka je omogočita hižne Bože sluibe z-tem, ka je Blblijo dala th rokč vsakotni. Hižna pobožnost je da?na, Upa evangellčanslta navada 1 injč je dosta bla-goslova zhajalo vu vsakom vrLmeni. Mislimo si ii nazaj m čas težkoga preganjanja cerkre naše, gda so kotrlge naie cerkve vu svojf hlžaj vužgale posvfit Rfiči Boie 1 pri etoj Svetlosti je cčrkev naia prevferostfivala kmičn« noči dvojnoatL Dnesd6n tttdi cčrkev naia nedovoB saao, nego flisa tiidl čtenjč Biblije t svedfistvo dfivanje. Včkša falinga se pa vezdaj v toro skaiuje, ka eti-tam staniijejo razločni »predgarje* i šator si narčdljo, ki se nezado-volljo z čtenjom Rečl i z pofliznim svedostra dlvatijem od n]6, nego sebe od drugl gizdavo za načišega drž*či ietujejo razv6zatt redi cerkre naše, llki eto žalostno skzonujcmo pri veSčički naslednikaj zgoraj spoznavane sekte, šteri z t&m, ka so si nameravali, ali lehko itak nameravajo poscbno molilnlco zidati, so očivesno od-krill on svoj cio, ka cerkev ščejo bidti vu cčrkvi. Zdto njihovo delo nemoremo mlačno glčdati i habarao od ete selrte naše evaugellčanske vernike, yfim naii vernici vsa-ko stoJo diifcorno potrebčino si lehko zadovolijo vu kr6žl STOje lastivne cerkve, štera to čisto i celo R6č da glasitl. (Red.) Rteletai mali alasi. Radostl flis. ,Te prav««o bedt z v«n iivo.- (Riml. 1, IT.) Nftle tlnjorije dOhovnicke i drfigi Cest-nicke so maj. 28 ga v M. Soboti intii svojo »protolžinjo spoved, po iteroj so Škalič šandor lcndavski duhovnik vfiobslOiavali Kristušovo sv. vattrjo. Pototn je konferenca držana, na šteroj so razpravlana bila razločna tekoča dugovanja. Dugše zgovirjanje je bilo obri sektžikoga glba-nja, itero zača koreojč razpfisčavati ffldi v« na-šoj slnjoriji. Za obrambo cerkve nale prSti sek-taiko) nevarnoiti dfihovnicke i svetni naii voditelje bodo vdkie znotreiaje nissioMko 4t\o opravlali. Na te cio so nai vreli senioratoi in-spektor, g. Benko Jožef posldnec lepo pomdč ponudHi. Vu rizločai težki pltanjaj so tudi 10 pot primerne odgovore daH tč nai odlični vodi-tel i resan veliki nai dobiček je, ka vu naioj težkoj stžvi kre nas stojijo s svojov verevernost-jov i svetllm širokopogl^dom vu vse naii dugo-vaajaj. ,', Ndri dfihovnik. Ballek Štefan z Bethlehe-taa so dokončali svoje včenj^ na Filadelfitkej lutberanskoj teologiji i doli so djili dOhovaiiki egzajmen. Pozdravlarao ji z I. Tim. 4, 12. Selo. Maja 17-g» io pali Škallč Šandor lcndavski dflhovnik držali pri nas Božo slfižbo; % ga pa Luthar Adano puconski dflbovnik bodo glasili pri rtas Božo «v. Ržč. •' BantOvanje. V M. Sobotl zdči naie cerkve s« zida zmožen delavski dom. Tč dom idna dobrota bode za naše evang. dtiavce tddl i z c6j plačiia tOdi ftaii peoet se rida i€ dom. Tčtt bole neprijčtno nam je spadnolo, ka se je tt-fflelni kamen toga 66ttm samo z t. kat. sttani blagoslovo, nala cirktv je pa ne mogfa prtviti pri položenji t«*nelnoga kamna blagoslžvl»|oče ittolltvi. Sam dogodtek — povejtno je neznante-rtitl — ali gled&č autoriteto aaie cerkve ga iim ttfenje nemoremo mlžčno to&l, ar vu Sdbočko« trezi je skoroa teliko evangtliCanov, liki r. ka-toHCaaov i ar nam z&konje zagvOšivajo vereed-aikost. Sam ministrski predwdaik Dr. Stojadi-iiovifi |e v svojem gotorl v Belgradi jua. lga driinom tlidi naglžsao, ki popolnema enako-pravnl so vsi drSavl}ani v toj drižvi ravnajoC se po principl ednakosti vsd ver iao vislko spoi-tflvajoč ČQstva vsakoga. Proiimo z4to dotične faktore, naj ife *am tOdi va praksi z ednakov introv meri. nT6 je grozn« *m« -.!¦[<- Vči se drugi Iudi slabosti i krivice zoašatl, ar ti sam m&S dosta, itere drugi od tčbe znš- iati fflorcjo. •— —•- -'•¦¦ ¦• — «*--«¦¦ ^..^». • •_'-• ¦ ^ ¦¦ > -. •-. ¦- T{ niti sam sebč ne zmoreš za t^kiega činiti, kakši bi rad bio, kakda ščeš tč drflge za tikše meti, nad šterimi bi se nikaj ne najšlo. , juniuš 20. D0SEVNI LIST Strdn 87. Reform&cija vu Svftici i „ na Frarccuškom. .01 t«i ?' JNaprejdava: SILVANUS. .»ifažv •»<«» ftd n. (Nadaljavanje.) -,»<; f o^,i. ? Aifti:. Ali eta gizdost je bila naprehodčča njego-voga spadaja. Od požara Moskve je šlo z Napo-leonom doli. Šereg so njemi razbili* Zaostšvleni i skoron sara je mogo na edni sanaj nazaj be-žati na svoje Francusko. Nemčija se je zdignola, Austrija i Rusi so zavezek tiapravili žnjov i Na-poleon je obdrfigim bio bit z svojim šeregora pri Leipzigi. Tiidi njegva tretja poskiiinja, naj kralestvo i korono obrani, se je pri Waterlooi vkiipporušila. Tak je mogo Napoleon, ki se je vu viheri revoiucije z lilov do casarske korone zdigno, nazajvtoniti i z te visike police doli-stopiti, na sv. Jelene otok pregnani bidti, gde si je lehko premišlivo obri one »Moči", štera vremena i ioii ravna. Ništerni prijittli, kakgrof Montholon i general Bertrand so ga vu pregna-nje sprevodili, so bili svedoki njegovoga šorša i njegove misli i so 1844. vodžli v Parisi edne knige od njega. Z tč knige se vidl, ka je te pregnani Napoleon vu svojoj nesreči zičao vero, stero je dosegamao nevOrno zametAvo i samo za svoje silne cile goriponfico, z drOgimi očrai glčdati i dosta vu sv. pismi čteti. Montholoni je ednok pravo: BJas poznatn lQdi, ali Jezuš je več, kak Ifidj6. Njegova vera je edna skrivnost i preveč čfidna. Jezui je ne filozof; ar njego-va dela so čuda i vučeniki njegovi so ga molili. Ne znšnje i philosophijo nego skrivnoati nebe i zakoce diihi natn je Jezui oznano. Macedonski Aleksander, Caesar, Veliki Karol i jas smo velika kralestva nastavili i stvorjenjč naJe pimeti z silov delali. Jezui je svoje krilestvo na IGbčzni fundament zazido i ežče dnes milioni merjejo za njega. Jas pred časom raerjgm i moje telo se p& nazajda v zetnlo, to je šorš Napoleona. Ali kakši velki ršzloček je med mojov nevolnostjov i med vekivečnim kržiestvora Kristušovitn, ki predgani, lublčni i moljeni bode i njegovo lada-nje se razširi na celcj zemli !" «• K njegovomi vornomi spre?ajiči etak erče Napoleon: Jezuža žitek je od začčtka do konca edna tkanina od skrivnosti. Či se (e skrivnosti odvržejo, nam ete svet nevgonjeni ostane, či je pa gorivzernemo, tak zadobitno edno čodno rešitev človeka zgodovine." Tudi obri biblijc, k štere čtenjO se je tOdi kcoj vzio, erčč Napoleon; ,TQ leži na stoli ta kniga knig; jas jo nebom truden vsakii den z istim dobročutenjetn čteti. Nindri se ne najde takšj rčd Jepi misel, raoralne podlšge, ki bi natn slično občOtenje obudilo, kak vu ednoj sprotoKšnjoj noči bleskčči trak zvezd. Po etoj knigi se naia dfiša i srcč obori; B6g v stojo oblždnost zavzeme dQh nai i nam ravna miali i volo našo." Tak se je nagno te velki casar, ki je ztrdso celi svet i skoron cela Ettropa njemi je pred nogami lezala, pred ednim eiče vekšim i mi se nedovedno spotnenčmo z oni rfičl, štere vu Pa-vel apoštola epiitoli k Filipčncom (2. tal 10—11 v.) čterao; ,Vu imeni Jezušovom se naj vsako koleno naklekne, ti nebeski i zemelski i pod zetnldv bodoči stvari i vtaki jezik vadluje: ka je Gospon Jezuš Kristuš na diko Boga oččl" - Reformdciia n« Angleikom. ^ Dfih reformacije, šteri je z svojim očiičž- , vajočim delom prehodo nemška i ivajcarska vla-darstva, vodčči kričansko cčrkev i narode z stžri krivic i pokvarjenosti na Gosp. Kristuša vu sv. pismi položeno pravo včenjč i vero, i te dflh, ki je včio ludstvo z grčšnoga sna se prebfiditi i Bogi eden prijetnfiši, po Njegovi zapovedaj od- . govdrjajoči žitek živeti, se je širo tQdi vu drfigi držžvaj i za kratkomalo gda je njega plamčavu ogen spravo europski konlineni, se je tfidi vO-vužgo na angleškom otoki. Istina je, ka dokeč po europski državaj so z tilom ti velki refor-matorov splski, z lala pa njihovi vučeniki, — ki so z daleč krajin priili na nemike i švajcarske universe se včit, — raziirili ideje refortndcije, te-čas je na Angleikom sama rlmska cčrkev bila ona, štera je ne samo zrok dala na očiščenj6 i zbogšanje krščanske c^rkvi, nego je to tOdi do obladnosti pomogla. Na td je pa tOdi dober fun-dament bio položeni vu samomi angleškom na-rodi, kx Wiklifa ideje i včenjč či bar ka so se pod vladarstvom ništerni slabi angleiki kralov z železom i ognjom preganjale i včprepravile, d&nok vu niroda srcej so na dale živele, kak ierjava iskra pod pepčlom i je satno trbelo, ka naj eden včter podpihne, da vu novom plamnJ ešče z vdkšov hicov naj vfivdšri. I tč vdter Je tfidi prišo, šteri je v5zvejo pleve z pšeaice i po-rfišo rimskoga papeitva babilonski t6rem nad aagleikim narodom, cčrkevjov i kralestvoa. StrLn 88. DOSEVNI LIST junhiš 20. iL>® Vu onom časi je VHI. Henrik kral vladžro na Angleikom. Oča ga ]e obprvim za diihovnika dao včiti i HenrHt je z veseljom študirao vu svo joj mladosti vse modro znanje, posebno pa fo» lastičko teologijo. Theologi i mSdrl so z ve sčtjem gtčdali na toga mlSdoga princa, ar so misliH, ka žnjega postane on, ki naiaj gorl po stšvi čase Augustinusa, vu šteri do pd roodri i utnetniki kralfivali. Poičbno Erasnlus z Rotter- dama ga je ne folgo zadosta hvaliti, ki je vu celom svojem litki vu prljžtelskoj zvčzi bio žnjim. I gda ]e Henrik po svojega brata Artura smrti na aagleftki trdnui bio pozvžni, se je tadi kak kral vdpokazo za podpornika i brLnitela vsž modrosti i umetnosti. Ali polcg tč pletneniti lšit- aosti se je Hearik »ž ipozibo veseliti: lovine, veselice i vse vrste nasladnosti so se spreme- njavale z njegovim včenjom. Medtčm je pa vu cžtej bivosti go»podQvajoči i gizdžvi bio. Prlli- «&swt« nl$mi [t obtujiio oao pdtebaast, vu ite- roj sl )e z Ittdm) kak z figuratni splof po svojoj vdli djao. Pri STOjem vndgostraaskoai talenti i pri svojo) močno) voli, itera je pred nikiimi žmetniaaini ne nazajstSpila, ali se dvojOvala, bi brtzi dvojnosti edcn velki vladar bio, či bi ga njegva velka naturaost sledi nL na telko obvzčla, ka }e doitakrat vu divjo sirovost ipadno. Ali toml so z edne »trani njegov nasladni, razvc- 8eljavanje plodčči karakter, z drflge strani pa ti vndgi prilizavci bili zrok, ka ona plemenita vLe- nji i lastnotti, na itero so ga vnogi h^rašnji mddri, — med njimi tfldi Melancbton — vzgajali i včili, so vu njen na slab grflnt najšla i ne ao mogla globše 8« vkoreniti. ^ r '¦•' Nšrod se je veselio nad tim mladlm 18 let starlm lfipini, zevčenim, junaikim kralom, vio vfipanje je v njega potožo i vellka je prlčakflvo od njega. Lfldjč so njegovo razvfizdano natiiro že poznali, ati tnislili «o tf, ka se ti po časi vtiia i spremeni vu mčrno hasno?lto dčtavnost. Vu zaf^tkl njegovoga diigoga vladirstva so ga ržsan za dobroga vladira štimali, za kakiega so ga tfldi prlčakOvali i čl bflr ka ti ]e že zda ništerne prestopke dovolo, dOnok so toga bin ne na njega, nego na te priliravce vrgli i na dvornike, med iterimi so najbole eiče kardindla Wolsey-a mrzlH. li človek, ki kak mesira sin se je za nadpflšpeka v Yorki, za rimtkoga papo legita i kraleskoga kancelira goripomogo, je zrok *»ž osi n«v4t, štere so A*gteiko pod VIII. Henrikotn dosčgaole. Wol»fy, ki je z velfcov jilnoitJOv ] z vesčl-nosljov znao s« vu drflštvi obraiatl, pio je i jo, popfivo i plčso je brez respekta na svojo visiko diihovničko ččst i pozvaaje, je raztno krala z vicmi od Iflbčzni i od cčrkveai očikov v dobro volo spraviti tak, ka se je vu ojega prijatelstvo preci notrizmazo. Vu tom prljatelst?! ostanoti njemi je bilo jedino delo, i L1 bar ka je raalo zevčenosti meo, donok $e je za tak čedaoga znao kazati, ka je krdl na njega zavfipo vso dčlo i vodstvo kablneta. Te zv5nrčdno velke diče, itere je parla-ment i dahovniitvo na želžnje krala dovolilo, te vndge krivice, itera so se naroda piavicam i proti sloboščini zgSjale, te vn6ge bojne z Šk6t-skov, Francuikov i V. Karlom io zvčkšega vse Wolseya dčlo bilč, ki je skbo pamet meo takia dčia voditi, ali ddnok gizdavo i domtšleno je kazo sebe za zninoga. Henrlka vladirstvo se je pomali pod Wol«ey-a vodstvom, ki je gotov bio ?ao vold njegovo preci spuniti, razvito vu brez-mčrno samovolnost T& samovolnost je bila ona, itera ga je do ločitvi od njegove ženč, od Katha-rine z Aragčnije pripelala i šteri moment )e talc glaven vu zgodovini angleike reformacije. V tom tili raa Wolsey ddnok edno zagvfli-bo zasluženost pri refojrnšclji, ka je krala za tyrana vzgdjo, brezi iteroga bi se angleika cčr-kev a6 tak zlehka odtrgnola od rimskoga pžpn oblaiti. Katharina, či katoličkoga Ferdinanda z Špa-nije i tetica V. Karola casara, je obprvim Henrika aajstarešega brata, Artura žena bila. Po njego-voj smrti so jo obdji stariije Henriki za ženo odiačlli, da bi prijitelitvo med Anglijor i Špa-aijov na dale dobro ostanolo. Ali za eto žeaitev, itera je po c&kveni zikonaj nedovoljena bila, so si od VI. Julius papo dovolžnje vospravili. Henrik, ki je preci l&ta vu zadovolaotn j mernom hiitfi živo fojdv, naednok samo pred swžt prinesi, ka se Idčiti iii od s?oje žeač Katharine (1527), medtitn ka je od niiterni mddri theologov i zevčeai Ifidi vdspravo njihova miš-lenja od ae?alavnosti ajegvoga Uitva. I eti so tak odlččili, ka ajegova ženitev Je prdti Božim zapovedam. .. ..,:. (DaIe) ... ...... * Stampano v »PREKMURSKT TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.