Biti naročnik Štajerskega tednika se res izplača. Zvesti naročniki Štajerskega tednika, nagrajujemo vašo zvestobo. Nov sklop kupončkov ugodnosti bomo objavili v Štajerskem tedniku v petek, 7.10.2016. Če še niste naročnik, se naročite čim prej, da ne zamudite novih ugodnosti za redne naročnike. Vaša naročila sprejemamo v naročniški službi 02 749 34 16, majda.segula@radio-tednik.si. V središču Slovenija • Občina Slovenska Bistrica končala milijonske projekte, danes izvaja le »projektiče« O Stran 6 Ptuj, torek, 27. septembra 2016 letnik LXIX • št. 77 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik V središču Ptuj • Bo občina tokrat držala obljubo, ki jo je dala šoli? O Stran 5 Izobraževanje Celje • Zlato na MOS za Ptujčane O Stran 10 Ljudje in dogodki Cirkulane, Zavrč • Začni mlad, tekmuj pošteno O Stran 17 Šport Nogomet • Stativi sta se tresli, mreži mirovali O Stran 11 Štajerski1 v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Podravje, Ptuj • Varnost kolesarjev v cestnem prometu Kako (ne)varno je kolesarjenje Prejšnji mesec sta se na Ptujskem v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovala dva kolesarja: enega je zbil osebni avtomobil, drugi pa je sam trčil v avtobusno postajališče. Več o tem, kaj je najpogosteje vzrok prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, kako bi jih bilo mogoče preprečiti in kakšno je stanje kolesarskih stez v Ptuju z okolico, preberite na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Politika • Janžekovič: „Nismo ovce; če so vsi, pa bomo še mi!" O Strani 4 in 5 občino O Stran 2 Kmetijstvo • Tudi koruza s slovenskih polj v Italijo in Avstrijo? O Strani 8 in 9 V središču • |o na ^ptuju res poskušali ukrasti otroka? O Strani 4 in 5 Kronika • Skriti kolegij županov - kot prismojen golaž O Stran 24 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 27. septembra 2016 P*tuj, Podravje, Slovenija • Varnost kolesarjev v cestnem prometu Nizka prometna kultura je za kolesa Prejšnji mesec sta se na Ptujskem v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovala dva kolesarja: enega je zbil avtobusno postajališče. Pozanimali smo se, kaj je najpogosteje vzrok prometnim nesrečam z udeležbo kolesarjev Po tujih študijah je v povprečju med 20 in 40 % vseh poti opravljenih s kolesom, povprečna pot pa je dolga 3 do5 kilometrov. V tujini dnevno na delo ali po opravkih kolesari med 10 in 15 % ljudi, najpogosteje pa kolesa uporabljajo najstniki in starejši. Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) pojasnjujejo: »Žal za slovenske razmere ni podrobnejših informacij, imamo samo posamezne ocene in podatke iz novo uvedenih kolesarskih števcev. Glede na ocene občin se kolesarski promet počasi povečuje.« Razloga za to naj bi bila vse večja osveščenost o zdravem načinu življenja ter promocija trajnostne mobilnosti in zmanjševanja toplogre-dnih plinov. S tem se izpostavljenost kolesarjev, ki spadajo med ranlji-vejše skupine udeležencev v prometu (niso posebej zašči- teni, poleg tega pa lahko na kolesu relativno hitro izgubijo ravnotežje), povečuje. Na AVP so kljub temu prepričani, da bo ogroženost kolesarjev z razvojem kolesarjenja in naraščanja števila kolesarjev začela počasi upadati: »Kolesar postaja z več prevoženimi kolesarskimi kilometri bolj izkušen in se bolj zaveda tveganj v prometu, posledično pa ustrezneje ravna. Na drugi strani s povečevanjem števila kolesarjev vozniki postajajo strpnejši do kolesarjev in se bolj zavedajo njihove prisotnosti in ranljivosti. Tako se tudi bolj verjetno urejajo kolesarske poti in uvajajo drugi potrebni sistemski ukrepi.« Črna statistika Letos je do konca avgusta v prometnih nesrečah umrlo osem kolesarjev, 107 se jih je Priporočila kolesarjem • Kjer je mogoče, kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, sicer pa približno 60 centimetrov od desnega roba cestišča, da se izognete neravninam. • Bodite vidni: uporabljajte luči na kolesu (spredaj belo, zadaj rdečo), nosite svetla in odsevna oblačila. • Uporabljajte kolesarsko čelado. • Prilagodite svojo hitrost vožnje, predvsem navzdol po klancu, v ovinku ali na mokri oz. spolzki površini. • Preverite tehnično brezhibnost kolesa. • Med vožnjo kolesa ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav. • Bodite pozorni na pešce, saj so ti še bolj ranljivi kot kolesarji. Priporočila voznikom motornih vozil • Hitrost vožnje znotraj naselij prilagodite ranljivejšim udeležencem v prometu. • Pri prehitevanju kolesarja zagotovite vsaj en meter bočne varnostne razdalje. • Upoštevajte pravila prednosti kolesarja pri prečkanju ter mu odstopite prednost pri zavijanju na prehodih za kolesarje. • Predvidevajte ravnanje kolesarja v križišču ali pri vključevanju v promet s kolesarske steze. V////////////////II / Kolesarji so ena najranljivejših skupin udeležencev v prometu, vendar Uvodnik Od kmetijstva do muzealstva Že leta spremljam naše kmetijstvo. No, pravzaprav bolj kmetijsko politiko, od katere se da čudovito živeti. Od kmetijstva (razen redkih izjem) že dolgo ne več. Včasih, ko še ni bilo tako imenovane skupne (evropske) kmetijske politike, so po vaseh kraljevali močn i kmetje, ki so imeli tudi nemajhen politični vpliv. Na drugi strani je bil seveda kup siromakov, tako kot danes. Potem smo se šli malo komunizma, pa malo socializma, podržavljali in spet vračali kmetijsko zemljo .., zdaj pa se že precej let gremo te skupne kmetijske politike. Uradno piše, da se je»skupna kmetijska politika oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje.« To baje velja še danes, čeprav se lahko prav vsak povprečno inteligenten človek tej razlagi krepko posmehne. Ta politika, ki nam jo diktirajo iz Bruslja, doslej ni prinesla ne dobre in ne cenovno dostopne hrane, še manj pa lahko res pravi kmetje (ne kmetijski politiki) dostojno preživijo s pridelavo hrane. Ravno obratno. Hrana je vsako leto dražja, dostojno pa lahko od pridelave živijo le še tisti, ki poznajo veljavne in bodoče evropske kmetijske ukrepe. Še posebej tiste, ki so prinašali in prinašajo največ denarja za najmanj dela. In kakšni že so bili in so še ti ukrepi? Določanje kvot in precejšnje finančne nagrade za opuščanje določenih dejavnosti. Nedolgo nazaj se je dalo lepo zaslužiti z izsekovanjem vinogradov - danes grozdja že zmanjkuje. Še pred tem so bili nagrajeni kmetje, ker so prodali cukerco in nehali pridelovati sladkorno peso. Danes iščejo denar in načine, kako jo zgraditi na novo. Zdaj so na vrsti mlekarji, ki bodo plačani za zmanjševanje pridelave mleka . Prav nič me ne bo začudilo, če bo v prihodnje finančno nagrajeno še opuščanje sadjarstva, pa pridelave pšenice, koruze ... Ampak je čudno, da ves čas poudarjamo butič-nost naše državice in drobnega kmetijstva, izvajamo pa globalne ukrepe, ki bi se jim morali na daleč izogniti, če želimo ohraniti vsaj sled te butičnosti. Sicer pa - kdo bi se sekiral: na koncu bomo pač imeli nekaj muzejev kmetijske preteklosti, s katerimi bomo skušali popestriti našo butično turistično ponudbo ... Če ne bodo ukrepi skupne kmetijske politike do takrat že financirali tudi opuščanja tovrstnih muzejev. Simona Meznarič Ptuj • Mestna občina na sodišču Toži jo Cestno podjetje Ptuj Cestno podjetje Ptuj (CPP) je proti Mestni občini (MO) Ptuj na sodišču sprožilo gospodarski spor zaradi izterjave dobrih 170.000 evrov. Prejšnji teden bi se na Okrožnem sodišču na Ptuju mo- | ralo nadaljevati sojenje zoper župana MO Ptuj Mirana Sen- | čarja, ki ga zaradi žaljive obdolžitve kazensko toži ravnate- | ljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Na predlog župana Senčar- | ja je za četrtek razpisana obravnava odpadla. O razlogih | za prestavitev naroka v Mestni hiši ne želijo govoriti, saj | da gre za županovo zasebno zadevo. Povedali so še, da je | bil narok preklican s soglasjem obeh strank v postopku. | fiimmmmmmmmmimmimmmmmmimimmimi i 1 Vir: Agencija RS za varnost prometa povzročiteljev prometne nesreče znaša okoli 9 % in je primerljiv z deležem med vozniki motornih vozil. Po podatkih AVP se je v zadnjih petih letih največ kolesarjev poškodovalo v osrednje-slovenski regiji (31 % vseh poškodovanih kolesarjev), sledijo podravska (20 %), savinjska (12 %) in gorenjska (9,5 %). Najmanj poškodovanih je bilo v Zasavju (0,6 %) in notranj-sko-kraški regiji (1,2 %). Velika večina prometnih nesreč (okoli 85 %) se je zgodila znotraj naselij, med poškodovanimi in umrlimi kolesarji pa je bilo največ starejših od 54 let (več kot 45 %). V zadnjih petih letih se je v povprečju poškodovalo 68,8 % moških in 31,2 % žensk. Na AVP pojasnjujejo: »To kaže na večjo ogroženost moških, verjetno pa tudi na njihovo večjo izpostavljenost in večje število moških kolesarjev. Kljub temu se je lani število žrtev med ženskami povečalo.« Uporaba zaščitne kolesarske čelade naj bi bila v Sloveniji nekoliko v porastu, čeprav sistematičnega spremljanja ni. Po opazovanjih AVP je v nekaterih bolj urbanih in kolesarsko razvitih slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Novo mesto) delež uporabe zaščitne čelade pri urbanem kolesarjenju pri odraslih v povprečju 15 %, pri rekreativnih kolesarjih pa med 40 in 50 %. »Delež uporabe zaščitne čelade je po statističnih podatkih o kolesarjih, ki so bili udeleženi v prometni nesreči ter utrpeli hude ali smrtne poškodbe, okrog 30 % in se povprečno v zadnjih petih letih ni pomembno spreminjal,« pravijo. Stanje na Ptuju se izboljšuje Na AVP pravijo, da je bilo v zadnjih letih na državni ravni opaziti zastoj kolesarskih projektov, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev: »Se pa v zadnjih letih politike urejanja kolesarskih površin in uvajanja novih, inovativnejših ukrepov bolj celovito lotevajo nekatere lokalne skupnosti.« Med njimi je tudi Ptuj. Lani je bila ustanovljena Ptujska kolesarska mreža (PKM), prostovoljna in neprofitna skupina ljubiteljev kolesarjenja, ki jo nameravajo registrirati kot prostovoljno nevladno organizacijo. Skupina se zavzema za izboljšanje pogojev kolesarjenja, hkrati pa to obliko rekreacije prepoznavajo tudi kot tr- žno nišo v podravski turistični ponudbi. Pobudnik in predsednik PKM Miran Meško meni, da je za Ptuj značilna slaba razvitost kolesarstva kot dela prometnega sistema in tudi povezave z zaledjem: »S tem so mišljene tako zastarele označbe ob neurejeni kolesarski infrastrukturi kot tudi posledično nizka prometna kultura kolesarjev in voznikov prometnih vozil. Kolesarske steze ali pasovi se ne zaključujejo v povezano mrežo ne v mestnem jedru niti v povezavi s preostalimi četr-tnimi skupnostmi. V zadnjem desetletju izgradnji kolesarske infrastrukture nismo namenili nobene pozornosti, zamudili pa smo tudi možnosti sofinanciranja, ki jih je ponujala evropska finančna perspektiva 2008-2014.« Ptuj ima tako tre- nutno le okoli 13 kilometrov urejenih kolesarskih poti. Meško porast števila kolesarjev v zadnjem letu opaža tudi na Ptuju: »Splošno pravilo je, da ob urejenih kolesarskih in tudi peš poteh ter umikanju prometa iz mestnih jeder delež pešcev in kolesarjev raste.« Poudarja tudi, da v PKM vse od ustanovitve odlično sodelujejo z mestno občino Ptuj: »V začetku leta je naš član postal tudi član Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, realizirana je pobuda izposoje koles v mestu. Julija letos so na ptujski občini začeli pripravljati celostno prometno strategijo, k sodelovanju pa nameravajo povabiti tudi nas. Verjamem, da bo kolesarstvu kot elementu trajnostne mobilnosti namenjenega precej več prostora kot doslej.« Število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev in posledice na območju Slovenije Leto Število nesreč Posledice Lažje telesne poškodbe Hude telesne poškodbe Smrt 2011 1.320 965 147 14 2012 1.384 991 198 12 2013 1.297 993 154 16 2014 1.354 968 199 13 2015 1.368 976 222 14 Vir: Javna agencija RS za varnost prometa Foto: Črtomir Goznik Število umrlih kolesarjev glede na vse umrle v prometnih nesrečah v Sloveniji 2011 2012 2013 2014 2015 Število vseh umrlih 141 130 125 108 120 Število umrlih kolesarjev 14 12 16 13 14 Delež umrlih kolesarjev 10 % 9 % 13 % 12 % 12 % Vir: Javna agencija RS za varnost prometa 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 27. septembra 2016 Ptuj • Policistom PP Ptuj ni uspelo potrditi suma storitve kaznivega dejanja So res poskusali ukrasti Potem ko se je na spletnem omrežju pojavila objava, v kateri posameznik namiguje, da so na Ptuju njegovi je starše, razumljivo, postalo strah. Na policiji so potrdili, da so bili o dogodku obveščeni, a poudarjajo, da Na policiji prijavo prejeli sele po objavi, a suma storitve kaznivega dejanja niso potrdili Informacije smo preverili tudi na policiji. Predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl je potrdil, da so sicer prijeli prijavo o domnevnem poskusu ugrabitve 7-letne deklice, a opozoril, da po zdajšnjih ugotovitvah suma storitve katerega koli kaznivega dejanja oz. prekrška niso potrdili: »Policisti PP Ptuj so 16. septembra 2016 v popoldanskem času prejeli obvestilo, da naj bi neznanec 15. septembra 2016 zasledoval in poskušal ugrabiti 7-letno deklico. Prijavitelj je na PP Ptuj podal prijavo šele po objavi članka v mediju Svet24. si in socialnem omrežju Facebook, da naj bi neznanec na Ptuju poskušal ugrabiti 7-letno deklico, ki jo je mama poslala v bližnjo trgovino. Samo ugrabitev pa naj bi preprečil sosed, ki naj bi dejanje opazil in otroka varno pospremil domov. Takoj po prejemu prijave so policisti PP Ptuj začeli intenzivno zbirati obvestila in preverjati vse do tedaj znane okoliščine dogodka, v prvi vrsti od oseb, ki naj bi opazile oziroma bile priče dogodka. Po vseh zbranih obvestilih so na podlagi preiskave ugotovili, da je neznanec dejansko hodil za 7-letnim otrokom, vendar pa ni bila podana nobena neposredna nevarnost, da bi neznanec na kakršen koli način želel ugrabiti 7-letnega otroka, ki je šel sam v trgovino. Prav tako so ugotovili, da se navedbe v pisanju na socialnem omrežju in v članku na Svet24.si razlikujejo z njihovimi ugotovitvami. Z doslej zbranimi obvestili policistom PP Ptuj ni uspelo potrditi suma storitve katerega koli kaznivega dejanja oz. prekrška. Zbiranje obvestil o tem dogodku policisti nadaljujejo.« (ML) »Zdaj pa takole, dragi Ptuj-čani. Moji kolegici so danes skoraj ukradli 7 let staro hči. Poslala jo je v trgovino, 60 metrov oddaljeno od doma. Po poti med bloki jo je začel zasledovati človek s črno poltjo, dolgo brado in čudnim glasom. Zasledoval jo je tudi v trgovini in vsa sreča je bila, da je to opazil en gospod in se je začel dreti na tega čudaka. Ta čudak je s hitrim tekom zbežal. Je tako, da se zadnje čase tudi večkrat nahajajo čudni ljudje s temno poltjo okoli OŠ Ljudski vrt. Tudi sam sem včeraj opazil človeka v bližini šole, ki je opazoval ljudi in otroke, kako prihajajo v šolo. Ko je ugotovil, da ga opazujem oziroma da sem ga opazil, je prenehal klicati po telefonu in odšel. Z grdim pogledom je opazoval tudi žensko, ki je sedela na klopci 3 metre »Je tako, da se zadnje čase tudi večkrat nahajajo čudni ljudje s temno Ptujčane. Dornava • O soustanoviteljstvu OŠ dr. Ljudevita Pivka Janžekovič: „Nismo ovce; če so vsi, pa bomo Se mi!" Največ časa na tokratni dornavski seji so svetniki namenili razpravi o smiselnosti nadaljnjega soustanoviteljstva v zavodu OŠ dr. Ljudevita Pivka. Sklenili so sicer, da bodo svoj del obveznosti za izgradnjo novih prostorov Sole - 72.842 evrov - iz solidarnosti do drugih občin poravnali, ali ostajajo soustanovitelji ali ne, pa bodo odločali na prihodnji seji. 13. redna seja občine Dornava je potekala minuli teden, na dnevnem redu pa je bilo tokrat kar nekaj zanimivih točk: ocena izvajanja občinskega programa varnosti, polletna realizacija proračuna in rebalans za leto 2016, informacija o pripravah na začetek dograditve vrtca v Dornavi ter osnutek odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ravno slednji točki so namenili največ časa, saj so bila mnenja svetnikov deljena. „Ne vidim potrebe, da smo soustanovitelji," je v uvodu povedal Rajko Janžekovič, župan občine Dornava. Prepričan je, da bo bolj smiselno, če bodo obveznosti šoli plačevali pogodbeno. Meni, da je v zavodih z več soustanoviteljicami nadzor zelo slab: „Več babic, kilavo dete!" Svetnike je seznanil z dogovorom, ki so ga dosegli s ptujsko občino; da bo ta poravnala materialne stroške za učence iz ptujske občine, ki obiskujejo dornavsko šolo. Za nazaj dogovora niso dosegli, zaradi česar je Janžekovič že napovedal tožbo. Ob tem je sicer poudaril, da razume ptujskega župana Mira- na Senčarja, češ da nima pravne osnove za podpisovanje stvari za nazaj. A je kljub temu zadovoljen, saj je dosegel, da bodo pogodbo o poravnavi podpisali še ta teden. „Ker ne želim delati problemov z zaprtjem finančne konstrukcije za OŠ dr. Ljudevita Pivka, občinskemu svetu predlagam, da sprejmemo sklep, da poravnamo svoj del obveznosti, kar znaša nekaj več kot 72.000 evrov, in sicer v dveh delih," je še dejal Janžekovič. S tem so se svetniki strinjali, so pa imeli kar nekaj pomislekov v zvezi z njegovim predlogom, da izstopijo iz soustanovitelj-stva šole. Dominik Kukovec je vprašal, ali bodo morda otroci iz njihove občine imeli kasneje težave pri vpisovanju v OŠ dr. Ljudevita Pivka, a mu je župan odgovoril, da je bojazen odveč ter da se šole borijo za slehernega otroka. Svetnika Franca Vrabla pa je zanimalo predvsem, kakšno je stališče drugih občin, ali torej ostajajo soustanoviteljice tega zavoda ali ne. Janžekovič je jasno povedal, da pričakuje, da bo večina občin tudi v prihodnje soustanoviteljic, a je dodal: „Nismo ovce: če so vsi, pa bomo še mi!" Vztrajal je pri svojem, da bo bolje, če bo občina v prihodnje le lastnik stavbe, ne pa soustanovitelj zavoda. „Boljše je, če nismo v nobenem zavodu ali podjetju poleg. Ne da ne zaupam, ampak izkušnje izpred nekaj let kažejo na to, da je treba biti previden in upoštevati dejstvo, da lahko kot soustanovitelj plačuješ za odločitve drugih," je še dejal Janžekovič in predlagal, da o tej zadevi občinski svet odloča na naslednji seji, s čimer so se strinjali tudi svetniki. Vrabl:"Predvolilne obljube bo treba realizirati!" Seznanili pa so se tudi z oceno izvajanja občinskega progra- ma varnosti in z varnostnimi pojavi v letu 2015. Pojasnjeno je bilo, da je policija v preteklem letu obravnavala 50 kaznivih dejanj v občini Dornava, od tega največ tatvin. Redarji so izrekli 47 glob, največkrat za prekoračitev hitrosti. Govorili so še o vlogi za oprostitev plačila za stavbno zemljišče, pri čemer je svetnik Kuko-vec izpostavil, da bi bilo treba takšne vloge reševati za zaprtimi vrati, ne pa da se vlagatelje izpostavlja poimensko. Po krajši debati je Janžekovič pritrdil njegovemu predlogu in sklenili so delovni dogovor. Sejo so končali s predlogi, pobudami in vprašanji svetnikov. Precej kritično je nastopil svetnik Franc Šuen, ki je dejal, da je ob takih zneskih, kot jih dobijo vaški odbori, nesmiselno, da jih še sploh imajo. Župan mu je odgovoril, da je enostavno premalo denarja v občini za uresničitev vseh želja iz spiskov vaških odborov. Za Mezgovce je dejal, da se bodo morali odločiti, ali gasilski dom ali cesta, saj bi njena razširitev stala okrog 150.000 do 200.000 evrov. „Mezgovci so velikokrat izviseli. Predvolilne obljube bo treba realizirati," mu je zabrusil Vrabl, na kar je Janžekovič odgovoril, da vsega enostavno ne morejo realizirati letos. Bodo pa redarsko službo in policijo prosili za povečan nadzor, predvsem tovornih vozil, ki da se kljub prepovedi vozijo po cesti v Mezgovcih. Dženana Kmetec torek • 27. septembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 otroka? prijateljici poskušali ugrabiti sedem let starega otroka, se navedbe na spletu razlikujejo od njihovih ugotovitev. stran. Ko je odhajal, je svoj pogled usmeril samo na to žensko. Zdaj ne vem, kaj je to pomenilo. Lahko da nič, lahko da marsikaj. Bistvo tega vsega skupaj je, da bomo morali biti bolj pozorni na kraj okoli sebe, saj smo v neposredni bližini Hrvaške meje in resnično velika možnost je, da mejo prestopijo migranti brez težav. Zato se lahko znajdejo tudi na Ptuju! Jaz na primer, ko grem na Hrvaško, brez problema prestopim zeleno mejo, sicer predhodno se najavim na policiji, ampak na zeleni meji vseeno ni nobenega policista. Enostavno prestopim mejo. Ptuj je ogrožen, pa če prav se to ne opazi in občuti, še! Verjetno bi bilo treba nekaj s strani občine tukaj postoriti. Ne vem, mogoče zaposliti več mestnih redarjev in ne takšnih, ki bi lepili poltjo okoli OS Ljudski vrt,« piše avtor teksta na spletu, ki je prestrašil listke za parkirnine, ampak kazali prisotnost in vzbujali varnost med nami občani,« je v svoji objavi na faceboo-ku, ki je bila deljena več kot tisočkrat, zapisal Ptujčan Josip Majcenovič. Sodeč po številu delitev in odzivih staršev je s svojim pisanjem dosegel, da so starši postali zaskrbljeni, vprašanje pa je, ali (ne)upravičeno. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič miri in pravi, da ni nikakršnega razloga za preplah. »Mi nismo obravnavali nobenega primera, tudi nismo zaznali nobene sumljive osebe. Starš, ki je zadevo objavil na facebooku, me je poklical in rekel, da je res nekdo sledil deklici v trgovino. Na vprašanje, zakaj niso prijavili, nisem dobila točnega odgovora. Mi smo na razredni uri z vsemi učenci spregovorili o odnosu do ljudi, ki jih ne poznajo. Da z njimi ne smejo vzpostavljati kakršnegakoli stika (ne glede na to, ali so svetle ali temne polti, z brado ali brez). Mislim, da je zadeva prenapeta. Bojim se, da s takšnimi novicami samo povečujemo napetost in nestrpnost. Tudi mi imamo kakšne sorodnike naših učencev, ki so temnejše polti, pa zato še niso ugrabitelji otrok. Previdnost ni nikoli odveč, nestrpnost pa vedno,« je jasna ravnateljica. Dženana Kmetec Punčka v trgovino, moški za njo - zasledovanje ali naključje? Josip Majcenovič, ki je s svojo objavo na facebooku dobro prestrašil Ptujčane, pravi, da sta zadevo na ptujski Policijski postaji prijavila skupaj z mamo deklice, ki naj bi jo zasledovali: »Bil sem zaslišan na Policijski postaji Ptuj tudi sam in dobil sem občutek, kot da bi sedaj jaz s to objavo, ki sem jo objavil na facebooku, sejal nekakšen strah med Ptujčani po nepotrebnem, ker da baje ni dokazov." Po njegovem mnenju policisti očitno niso dobro opravili svojega dela, saj je prepričan, da mame otroka in moškega, ki naj bi o dogodku pričal, niso dovolj podrobno zaslišali: „Na mene so se spravili. Jaz sem napisal le, kar sem slišal od te mamice in gospoda, ki je dejansko to videl in po verjetnosti oz. možnosti preprečil tole domnevno krajo otrok." Še enkrat je povzel dogodek, o katerem naj bi slišal in ki ga je zapisal na spletu: 15. septembra naj bi deklica šla po Kraigherjevi ulici na Ptuju proti trgovini Mercator. Na poti naj bi stal neznan moški temne polti v grmovju pri krajevni skupnosti na Kraigherjevi ulici. Skočil naj bi iz grmovja in nato šel za punčko v trgovino. „Baje, da ni umaknil pogleda z nje. Kupil ni ničesar. Vse skupaj je od začetka opazoval sosed te punčke celo pot, tudi v trgovini, in počakal tega moškega pred trgovino ter ga vprašal, kaj bi rad s to punčko. Takrat je pa moški z nekim čudnim glasom zamrmral in začel bežati proti Bolnišnici Ptuj," dogodek povzema Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Ptuj • Investicije, ki si jih želijo in jih potrebujejo na OŠ Mladika Bo občina tokrat držala obljubo, ki jo je dala šoli? Ker je Mestna občina Ptuj v preteklih letih večkrat neuspešno kandidirala na razpisih z investicijo sanacije kuhinje in jedilnice v OŠ Mladika, tokrat obljubljajo, da bodo poiskali lasten denar za ureditev te problematike. Predlagali bodo uvrstitev te investicije v občinska proračuna prihodnjih dveh let. Osnovno šolo Mladika v tem šolskem letu obiskuje 352 osnovnošolcev, kar pomeni, da je po številu vpisanih osnovnošolcev to druga največja ptujska šola. Že vrsto let si prizadevajo za ureditev boljših materialnih pogojev, ki bodo omogočili enake pogoje za vse učence mestne občine Ptuj, a brez denarja, pomoči občine in države enostavno ne gre. Prioritete ostajajo ureditev kuhinje in jedilnice ter kanalizacijskih vodov v stavbi. „V zadnjih 20 letih smo bili deležni številni obljub o izgradnji nujno potrebne jedilnice in kuhinje, ki bi nudila tudi našim učencem primerljive pogoje prehranjevanja s preostalimi ptujskimi šolami. Ob koncu prejšnjega šolskega leta smo v obstoječo jedilnico povabili župana in predstavnike občinskih služb. Po ogledu jedilnice, kuhinje in celotne zgradbe nam je župan Miran Senčar zagotovil, da bodo na Mestni občini Ptuj poskrbeli, da se v letu 2017 izgradi jedilnica s kuhinjo in sanira strojne inštalacije v stavbi (kanalizacija in vodovod). Od uspešnosti na razpisih EU je odvisen pristop k celoviti energetski sanaciji stavbe. Župan je obljubil, da bo ptujska občina v treh letih zagotovi- la sredstva za postopno obnovo talnih površin v stavbi in zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva," pojasnjuje Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Da se trudijo najti način, kako šoli pomagati pri izvedbi investicij, poudarjajo tudi na ptujski občini. Po ogledu dejanskega stanja in pogojev, v katerih deluje šola, so se pristojne službe odločile, da za ureditev prostorov predlagajo zagotovitev sredstev v predlogu proračunov za leti 2017 in 2018. Mestna občina Ptuj se je sicer v preteklih letih večkrat prijavljala za investicijo sanacije kuhinje in jedilnice na razpise Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, a vedno neuspešno. Lani sta na to problematiko opozorila tudi svetnika MO Ptuj Darja Harb in Jure Hanc. Na njuno pobudo, da se te stvari uredijo, pa so iz občine takrat še op- timistično odgovorili, da v letu 2016 pričakujejo razpis, na katerega naj bi se prijavili. A kljub temu da so bila planirali državna sredstva, do danes, pravijo, pristojno ministrstvo še ni objavilo razpisa, na katerega bi se lahko prijavili. Če ga bo, pa pravijo, se bodo nanj prijavili. Širovnik: „Imamo nekaj upanja!" Letošnje zaprtje dvorane Campus je za OŠ Mladika predstavljalo nov problem in začelo se je iskanje primernih prostorov za izvajanje športne vzgoje. K sreči so problem hitro uredili in telovadbo izvajajo v prostorih obnovljene športne dvorane Mladika in v svoji šolski telovadnici, s čimer je zagotovljeno nemoteno izvajanje športne vzgoje. „V zadnjem času imamo nekaj upanja. MO Ptuj je zagotovila sredstva za ureditev zunanjega košarkaškega igrišča (menjava podlage, namestitev košev, sanacija dostopa ...), ki je v dopoldanskem času namenjeno učencem naše šole, v popoldanskem času pa dostopno vsem, ki si želijo rekreacije na prostem. S podhodom pod železniško progo in Osojnikovo cesto se je delno rešil problem za učence, ki k nam prihajajo iz mesta, vse druge poti, pa ne da niso varne, so smrtno nevarne (celotna Ormoška cesta, del Rogozniške ceste, skoraj celotno naselje Spuhlja, ulice v spodnji Rogoznici, križišče pri minoritskem samostanu ...)," pojasnjuje Širovnik. Iz teh smeri sicer ptujska občina v skladu z zakonodajo zagotavlja financiranje šolskih prevozov. A ravnatelj OŠ Mladika je prepričan, da bi z ureditvijo pločnikov in kolesarskih stez na teh relacijah lahko bistveno privarčevali pri prevoznih stroških in racionalizirali te prevoze: „Ureditev te prometne infrastrukture pa ni nujna samo za osnovnošolce, ampak z vidika varnosti za vse, ki živijo na teh območjih oz. za vse Ptujčane in obiskovalce Ptuja," še zaključuje Širovnik. Dženana Kmetec 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 27. septembra 2016 Slovenska Bistrica • Svetniki o zahodni obvoznici in zaključnem računu Župan ob koncu leta deli bombončke Slovenjebistriški svetniki so se na prvi popočitniški seji minuli teden seznanili s polletnim delovanjem občine in zaključnim računom proračuna. Ključne ugotovitve so bile, da so se prihodki proračuna zaradi znižane povprečnine in odrezanosti občine od investicijskih projektov zmanjšali, na drugi strani pa so se odhodki za socialne transferje povišali. »Poslovanje občine je razmeroma racionalno, saj je del odhodkov za delovanje občine bistveno nižji kot v drugih občinah. Tako tekoči odhodki predstavljajo 14 % odhodkov, medtem ko v večini občin 20 %,« so delo občinske uprave pohvalili v opozicijski SD. A zaključnega računa vendarle niso potrdili. »Ko smo podrobneje pogledali razporeditve sredstev, ki jih župan razporeja v skladu s pooblastili, ki jih ima, smo ugotovili, da določene krajevne skupnosti ob koncu leta dobijo bombončke. To pomeni, da dobijo dodatna nakazila iz postavk, ki niso namenjene za delovanje krajevnih skupnosti. Ali so ene krajevne skupnosti županu pomembnejše ali ljubše, druge pa morda zaradi volilnih rezultatov ne? Želimo, da so vse krajevne skupnosti obravnavane enako.« Svetniški skupini je bilo pojasnjeno, da krajevne skupnosti te finančne bombončke ob koncu leta prejmejo za sofinanciranje stroškov zimske službe. »Medtem ko v mestu že cvetijo zvončki, je pri nas še sneg,« je prejetih 7.000 evrov ob koncu leta poko- Foto: Mojca Vtič Svetniki so soglasno potrdili stara - nova direktorja Lekarne Slovenska Bistrice Branka Gajška in slovenjebistriške ljudske univerze Brigito Kruder. mentiral svetnik in predsednik KS Šmartno na Pohorju Modest Motaln. Župan Ivan Žagar pa je dodal, da so vse krajevne skupnosti enako upoštevane in da skuša pomagati vsem, ne glede na morebitno politično barvo predsednika krajevne skupnosti. »Res pa je, da ene peljejo investicije tudi v imenu občine, saj jih navadno še bolj racionalno izvedejo. Zimsko službo pa je v višje ležečih krajevnih sku- pnostih navadno treba dodatno financirati. Imamo pravilnik, vendar pa s pravilnikom ne moremo regulirati vremena. Vsem krajevnim skupnostim, ki so potrebovale bombonček, smo jim ga dali.« Vročo debato je Žarko Furman pokomentiral: »Če bo zima tako vroča kot razprava, ne bomo imeli težav z zimsko službo.« Po uri politične debate je koalicija zaključni račun proračuna podprla. Stroški šolskih prevozov, vrtcev zahtevajo več denarja Svetniki so se seznanili tudi s polletnim poročilom. Ugotovili so, da bo rebalans potreben tudi zaradi naraščajočih stroškov za socialne transferje. »Čudi nas, da je bilo ob polletju porablje- nih 71 % denarja za zavarovanje brezposelnih, glede na to, da trend brezposelnosti, vsaj glede na statistiko, upada. Več kot polovica denarja je bila porabljenega za šolske prevoze,« so opozorili v svetniški skupini SD. Za zavarovanje nezaposlenih je občina v proračunu predvidela 295.000 evrov, za šolske prevoze približno 563.000 evrov. Župan je višje izdatke za šolske prevoze pokomentiral, da se občina nenehno sooča s pritiski po zagotovitvi dodatnih prevozov. »Kdo bo pa prevzel odgovornost, če nekomu ne bomo omogočili prevoza, potem pa bo prišlo do nesreče?« je vprašal Žagar. Občina je ob polletju presegla tudi predvidene odhodke za vrtčevsko vzgojo. »To gre za doplačilo programov v vrtcih, na katere nimamo vpliva. Že lani sem predlagal na pogajanjih, da občine plačamo le toliko, kot je cena programa v domači občini. Sedaj pa doplačujemo tudi varstvo otrok v Kopru, čeprav imamo v občini dovolj prostora za vse otroke. Če bi bil upoštevan moj predlog, bi na tem področju prihranili 100.000 evrov,« je poudaril župan. Občina za zemljišča zahodne obvoznice okoli 220.000 evrov Na septembrski seji so se svetniki pogovarjali tudi o zahodni obvoznici. Občina pridobiva zemljišča za zahodno obvoznico v okviru prve etape, predvidoma bo za približno 32 ha odštela nekaj manj kot 220.000 evrov. »Projekt zahodne obvoznice smo razdelili na dve etapi. S prvo smo kandidirali na razpis gospodarskega ministrstva, vendar pa so se dva dni pred zaključkom razpisa spremenili pogoji. Tako so lahko dodatne točke pridobili projekti iz posebnih območij, torej Triglavskega narodnega parka, Pomurja, obmejnih območij in območij z omejenimi dejavniki. Naša občina ne spada v ta območja. Sočasno pa smo imeli sestanek tudi z direkcijo za infrastrukturo in infrastrukturnim ministrstvom, s katerim smo tudi podpisali protokol o izgradnji obvoznice, kjer smo opredelili, kaj mora narediti občina in kaj država. Nismo pa določili časovnice,« je pojasnil župan. Dodal je, da naj bi se obvoznica, po zagotovilih direkcije za infrastrukturo in tudi infrastruktur-nega ministra, začela graditi leta 2018. A je v svojem slogu dodal in ponovil že večkrat povedano, da dokler ne bo zasajena prva lopata, danim obljubam ne bo verjel. Mojca Vtič Slovenija • Župani se ponovno pogajajo o povprečnini Občina Slovenska Bistrica danes izvaja le »projektiče« Predstavniki občin in vlade so se minuli teden sestali že na tretjem sestanku glede financiranja občin v prihodnjih dveh letih. A veljavnost reka, da gre v tretje rado, se tokrat ni potrdila. Ministrstvo je predlagalo povprečnino v višini 530 evrov na prebivalca, za leto 2018 pa naj bi ta znesek zvišali na 536 evrov. A kot opozarja slovenjebistriški župan Ivan Žagar, predlaganih 530 evrov še vedno ne pokrije stroškov, ki jih imajo občine. »Po naših izračunih bi morala povprečnina znašati vsaj 543 evrov, ampak ti izračuni ne zajemajo novih obveznosti, ki naj bi doletele občine. Kot vemo, pogajanja sindikata javnega sektorja z vlado še niso končana, tako še vedno ostaja odprto vprašanje zvišanja plač pomočnicam vzgojiteljic. Pripravlja se sprememba prostorske in gradbene zakonodaje, ki naj bi za našo občino pomenila zaposlitev vsaj štirih novih oseb, to pomeni dodatno obremenitev proračuna. Lani je bil sprejet pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki predvi- Foto: Mojca Vtič deva vzpostavitev satelitskega urgentnega centra pri nas, to pomeni strošek najmanj 1,5 milijona evrov. In to so le stvari, ki jih trenutno vemo.« Žagar je še spomnil na ne-spoštovanje 21. člena zakona o financiranju občin, ki pravi, da so občine upravičene do denarja v višini šest odstotkov primerne porabe za sofinanciranje projektov. Ministrstvo je namreč ponovno predlagalo, da bi občine prejele le dva odstotka nepovratnega denarja in tri odstotke povratnega. »Ti trije odstotki povratnega denarja pomenijo zadolževanje, sicer pod ugodnimi pogoji, vendar pa je še vedno zadolževanje.« Vse skupaj pa je Žagar po-komentiral, da bodo občine ponovno primorane krčiti investicije in denar namenjati za tekočo porabo, kar pomeni dodatno siromašenje investicij. »Lani smo končali še zadnje projekte iz prejšnje finančne perspektive, iz katere smo uspeli pridobiti 45 milijonov evropskih sredstev. Sedaj smo na ničli oziroma izvajamo projektiče, ki so vredni nekaj 10.000 evrov.« Mojca Vtič Ptuj • Dan odprtih vrat Zavoda RS za zaposlovanje Kaj počnejo tisti, ki brezposelnim pomagajo do službe? Tretje leto zapored Zavod RS za zaposlovanje na svojih 75 lokacijah organizira dneve odprtih vrat. Na široko so jih odprli tudi na Ptuju. „Namen letošnjega Dneva odprtih vrat je seznaniti najširšo javnost s konkretnimi dejavnostmi, ki jih na Zavodu izvajamo kot javna služba za zaposlovanje ter tako povečati prepoznavnost vloge in pomena Zavoda v slovenskem prostoru. S takim odprtim načinom dela si prizadevamo izboljšati poznavanje dela Zavoda ter izboljšati ugled naše ustanove v javnosti, saj bodo vsi zainteresirani neposredno lahko prido- bili informacije o možnostih in priložnostih sodelovanja z Zavodom. Poudarek tokratnega vseslovenskega dogodka je zaposlovanje invalidov. To pomeni, da bodo vse naše območne službe organizirale eno ali več aktivnosti, s katero krepimo zavedanje o zaposljivosti invalidov," so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje OS Ptuj, ki ga vodi direktor Tomaž Žirovnik. Svoja vrata so odprli na vseh lokacijah, skupaj so pripravili šest dogodkov: od motivacijske delavnice do predstavitve svojega dela in ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Žirovnik je z izvedbo Dneva odprtih vrat zadovoljen, obiskalo jih je nekaj manj kot 100 ljudi. Na ZRSZ OS Ptuj je zaposlenih 29 strokovnih delavcev, v evidenci brezposelnih oseb pa imajo 3.132 iskalcev zaposlitve. Dženana Kmetec Dan odprtih vrat so ZRSZ organizirali tretje leto zapored. Foto: CG torek • 27. septembra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Destrnik • Dela, ki jih je letos opravil občinski režijski obrat Meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, obcestni jarki, urejanje javnih površin in okolice vrtca... Občina Destrnik je lani ugasnila delovanje javnega podjetja Gradnje Destrnik, v katerem je bila 100-odstotna lastnica. Sklep o prenehanju poslovanja so občinski svetniki potrdili februarja. Marca so delavce iz Gradenj prezaposlili na Občino (režijski obrat), iz poslovnega registra so podjetje izbrisali 5. oktobra. I H « Foto: Občina Destrnik Poleg rednih vzdrževalnih del so delavci destrniškega občinskega režijskega obrata v tem letu položili 450 metrov cevovodov za meteorno kanalizacijo, izkopali in počistili približno kilometer obcestnih jarkov, na različne lokacije položili za dobrih 50 metrov kanalet in navozili 170 m3 gramoza, pri vrtcu pa nasuli 100 m3 zemlje in uredili okolico. Za potrebe dela režijskega obrata so lani nabavili nekaj osnovnih sredstev, skupno za 86.000 evrov: vozilo Kia, mul-čer, valjar, rovokopač in nekaj drobnega inventarja. »Pri pripravi pravne podlage za prenehanje javnega podjetja Gradnje Destrnik smo se sklicevali na določbo 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah. V skladu s citiranim členom smo presodili, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb (GJS) v sklopu režijskega obrata. Izkazalo se je, da je izvajanje GJS v okviru javnega podjetja Gradnje Destrnik zaradi majhnega obsega del in značilnosti izvajanja služb neekonomično in neracionalno,« je povedal župan občine Destrnik Vladimir Vindiš in dodal, da je v režijskem obratu zaposlenih šest sodelavcev. Delavci režijskega obrata so letos izvajali dela na javni razsvetljavi, cestah in kanalizaciji ter urejali javne površine. -.O - > „- .- -. - ^"íií - .v" - V Aprila so v naselju Vintarovci 50 svetilk javne razsvetljave zamenjali z energetsko varčnimi. 20 novih energetsko varčnih luči so namestili tudi v šoli. »Na cestni infrastrukturi smo v Zg. Velovleku uredili meteorno kanalizacijo z izkopom jarka in položitvijo betonskih cevi ter ureditvijo bankin. Meteorno kanalizacijo smo urejali tudi v naselju Destrnik, v Svetincih smo sanirali del brežine vodotoka. V Placarju smo zgradili 140 metrov meteorne kanalizacije s PVC cevovodom premera 40cm, utrdili bankine, izkopali obcestni jarek dolžine 300 me- trov ter uredili most. Obcestni jarek v dolžini 400 metrov smo izkopali tudi v Jiršovcih, položili 80 metrov cevovoda meteorne kanalizacije, sanirali cestišče in bankine. V Vintarovcih smo utrdili 90 metrov pločnika in ga pripravili za asfaltiranje. Delavci režijskega obrata so uredili igrišče pri vrtcu. Dodatno so navozili okrog sto m3 zemlje, jo potlačili, posejali travo in zasadili 12 dreves. Po postavitvi igral so uredili še podlago iz prodca in gume, prav tako pa tudi zunanje igrišče za učence prve triade OŠ Destrnik. Na parkirišču pri šoli smo odstranili dotrajan asfalt in pripravili spodnji ustroj oz. tampon,« pojasnjuje župan. Poleg vsega navedenega so izvajali še vzdrževalna dela na objektih in ostali infrastrukturi. Skrbijo za letno in zimsko vzdrževanje cest, urejajo pokopališče ter okolico šole in vrtca. Dela, ki so jih opravili delavci režijskega obrata, so ocenjena na okrog 160.000 evrov. »Če bi dela opravilo podjetje Gradnje Destrnik, bi po njihovem ceniku stala okrog 400.000 evrov,« je še dejal prvi mož občine Destrnik Vladimir Vindiš. Mojca Zemljarič Ljutomer • Obnavljali bodo Ormožani Zamenjava dotrajane kanaliz-cije in vodovodnega omrežja Rekonstrukcijo kanalizacije in vodovoda med Babinsko cesto in Soboško ulico v Ljutomeru bo izvajalo Komunalno podjetje Ormož. »Kljub temu da se leto nezadržno približuje koncu, smo se, tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer, odločili, da se lotimo še te investicije. V okviru projekta se bo izvedla rekonstrukcija mešane kanalizacije v dolžini 370 metrov in vodovoda v dolžini 325 metrov. Gre za zamenjavo več desetletij starega in dotrajanega omrežja,« je pred podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem del dejala ljutomerska županja Olga Karba. Občina Ljutomer si je projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo kanalizacije in vodovoda med Babinsko cesto in Soboško ulico v Ljutomeru pridobila v letu 2014, stroški pa so znašali 3.600 evrov. Javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del je Občina Ljutomer objavila na Portalu javnih naročil 20. julija letos. Javno odpiranje ponudb je bilo izvedeno 29. avgusta. Svoje ponudbe je oddalo osem ponudnikov, sklep o izbiri izvajalca del pa je bil izdan 1. septembra. Kot naj- ugodnejši ponudnik je bilo izbrano Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., pogodbena vrednost del pa znaša 104.220,55 evra. Rok končanja del je najpozneje do 15. novembra 2016. Strokovni in finančni nadzor nad investicijo bo izvajal Bojan Sekereš iz Lendave in za to prejel 1.200 evrov, stroški izdelave varnostnega načrta in izvajanja koordinacije varstva pri delu na gradbišču, ki jih bo izvajal DAING, d. o. o., iz Beltincev, pa bodo znašali skupaj 1.056 evrov. NŠ Pogodbo za rekonstrukcijo kanalizacije in vodovoda v Ljutomeru sta podpisali ljutomerska županja Olga Karba in direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen. Lenart • V športni dvorani investicijska vzdrževalna dela Čaka jih še popravilo strehe V telovadnici pri OŠ Lenart opravljajo investicijska vzdrževalna dela v skupni vrednosti okoli 37.000 evrov. Po tem, ko smo v Štajerskem tedniku že lep čas nazaj opozarjali na nujnost večjih vzdrževalnih del na objektu lenarške športne dvorane, je občina avgusta letos pristopila k izvedbi določenih investicijsko-vzdrževalnih del. Kot je pojasnil višji svetovalec za družbene dejavnosti na Občini Lenart Jože Dukarič, bodo obnovili garderobe in sanitarije v športni dvorani, zamenjali pa bodo tudi dotrajana okna na stari - gi-mnastični dvorani. »V garderobah in sanitarijah bodo novi opleski, nova vrata z novimi kovinskimi podboji in nova sanitarna oprema z vsemi spremljajočimi pomožnimi deli. Izvedli bodo tudi celovit oplesk hodnikov in galerije v samem športnem delu dvorane (nad tribunami). Istočasno bodo posodobljena tudi svetila v garderobah in hodnikih (obstoječa svetila se bodo zamenjala z varčnimi svetili),« je podrobno opisal Dukarič. Dela so v zaključni fazi: »Treba je odpraviti samo še določene manjše pomanjkljivosti pri izvedbi del, tako da se športna dvorana nemoteno uporablja že od 12. septembra dalje.« Obnova strehe ocenjena na 40.000 evrov Kot je še povedal, je obnovo garderob in sanitarij z zamenja- vo oken izvajalo podjetje Lipa, z. o. o., iz Lenarta (brez opleskov) po pogodbeni ceni na ključ v višini 29.282,40 evra (z DDV), ople-ske garderob in sanitarij s hodniki in galerijo pa podjetje Profinal L & M, d. o. o., v vrednosti 7.672,41 evra (z DDV): »Izvajalci so bili izbrani na podlagi zbiranja ponudb po evidenčnem postopku in najnižjih ponudbenih cen za posamezne sklope del. Sredstva za navedena investicijsko-vzdrževal-na dela se bodo v celoti pokrila iz proračuna Občine Lenart za leto 2016 iz za ta namen oblikovane proračunske postavke.« Lani je sicer občina v omenjeni športni dvorani že izvedla nekatera vzdrževalna dela, zamenjali so grelnik vode in obnovili parket. Čaka pa jih še popravilo nekaterih delov strehe oz. napu-ščev. Na vprašanje, kdaj se bodo lotili navedene problematike, pa z občine še odgovarjajo: »Obnova strehe je predvidena. Dali smo na portal, če bomo prejeli sprejemljive ponudbe, bomo poskušali dela opraviti še letos. Ocenjena vrednost iz naših strokovnih služb bi bila približno 40.000 evrov neto.« Monika Levanič Foto: Arhiv občine Lenart Tako izgleda ena izmed obnovljenih garderob. Foto: NS 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 27. septembra 2016 Podravje • Po lanski odlični letini koruze letos pričakujemo še boljšo Tudi koruza po sledeh pšenice - s »Po lanskoletni odlični letini letos pričakujemo še boljšo,« je na vprašanje, kakšna bo letošnja letina koruze, Vreme je bilo, z izjemo spomladanske pozebe in suše za rast koruze ugodno, posledično bodo pridelki dobri, vsebnosti mikotoksinov so pod mejo, zrnje pa tudi že dosega sušino, primerno za žetev. »Spomladanska pozeba na sre- čo ni prizadela rastnih vršičkov, tako se je koruza obnovila in začela rasti. Posevki so videti dobro, morda imajo letos kmetje le nekoliko več težav s pleveli, ker je bilo v spomladanskem delu več padavin. Sicer pa pričakujemo rekordno '/////Aííí, KZ Ptuj načrtuje odkup med 8.000 in 10.000 t Ptujska kmetijska zadruga naj bi letos odkupila med 8.000 in 10.000 tonami koruze s 25 % vlage. »Pri večjih količinah odpeljemo tudi z njive, sicer pa na odkupnih mestih Središče bo Dravi in na Ptuju. Računamo, da bo letošnja letina ena boljših, kar se odkupa tiče.« Direktorja zadruge Marjana Janžekovi-ča smo povprašali tudi o odkupnih cenah in ali drži, da naj bi bila odkupna cena okoli 95 evrov za tono koruze s 25 % vlage. »Kmetijski inštitut ne more govoriti o cenah, saj oni ne prodajajo. Lahko pa poskusijo prodati po cenah, ki jih omenjajo. Eno so želje, drugo je realnost. Seveda pa je naš cilj, da bi koruzo prodali po čim višji ceni, da bi tudi kmetje imeli največ od pridelka. Sicer pa gremo letos kmetom naproti tako, da jim sedaj ugodno nudimo gnojila, tudi v zameno za koruzo, ponujamo jim torej kompenzacijo.« letino koruze,« je povedal Bro-dnjak. Medtem ko je večina koruze že spravljena v silosih, je na njivah ostala le še koruza za siliranje zrnja in spravilo suhega zrnja. »Tudi tukaj je vlaga že padla, tako da je ponekod vlaga v zrnju že 20 %, kar pomeni, da je primerna za siliranje zrnja. Glede na izkušnje je boljše, da je zrnje bolj suho, saj če je vlaga prisotna v višjem deležu, potem to pomeni več ocetne kisline, slabšo ješčnost. Ob tem pa morajo biti kmetje pozorni na pripravo silosov. Silos morajo tako dimenzionirati, da poleti odvzamejo 14 cm in pozimi 7 cm silosa, da ne pride do fermentacije. Sicer pa je silaže iz koruznega zrnja zelo koncentrirano hranilo z ogromno vsebnostjo sladkorjev in energije,« je pojasnil Brodnjak in glede krme še opozoril: »Ni dovolj, da kmetje krmijo krmo, ki vsebuje ustrezno koncentracijo hranilnih snovi, krma mora biti tudi higiensko neoporečna, da bodo dosegli dobre rejske uspehe in ne bodo po nepotrebnem zapravljali denarja za zdravljenje domačih živali.« Največja grožnja kmetovalcev -koruzni hrošč Obeta se torej odlična letina, ki pa jo lahko še vedno ogrozijo morebitne padavine in s tem pojav plesni - mikotoksinov. »Vzeli smo že prve vzorce zrnja in za zdaj je vsebnost mikotoksi-nov pod mejo. Če ne bo deževnega vremena, bo zrnje zdravo. Če pa bo deževje, potem ni smiselno čakati s spravilom, namreč prisotnost mikotoksinov se nato samo povečuje, ne moremo pa jih znižati s siliranjem in skladiščenjem; ko je plesen v zrnju, je v zrnju. Marsikdo čaka s spravilom, saj so ob večji su-šini nižji stroški sušenja zrnja, vendar pa se povečuje tveganje za razvoj plesni. Koruza dozori glede na vsoto dnevnih temperatur in letos so koruze fiziološko že zrele, to se na zrnju pokaže s pojavom temne plasti na konici zrna,« je opozoril. Ne samo plesni, koruzi resno grožnjo predstavlja koruzni hrošč. »Temu škodljivcu bo treba v prihodnje posvetiti več po- zornosti. Namreč ta se pojavlja predvsem tam, kjer so se kmetje odločili za monokulturo, torej samo pridelavo koruze. Rešitev pa je izključno v kolobarju. Na- mreč samice odlagajo jajčeca v koruzna polja, in če je naslednje leto tam koruza, potem ličike hrošča pojedo korenine in koruza poleže. Iz leta v leto pričaku- Slovenija, Podravje • Največ škode v Prekmurju in Podravju 1 V | ■ II ||Y V| Y| V Letošnja letina poljščin večinoma povprečna V večjem delu Slovenije je bila letošnja letina poljščin povprečna. Odstopanja so predvsem na območjih, ki jih je prizadela toča, ponekod je pridelke oklestila spomladanska pozeba, na pridelek poznih poljščin na Primorskem pa je vplivala suša, kažejo podatki strokovnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Pridelki žit so bili povprečni. Nekatera območja je sicer prizadela spomladanska pozeba, zaradi česar bi bili tam pridelki lahko višji, kot so bili, čeprav so se poškodbe z rastjo nekoliko izravnale. Veliko nižji so pridelki na območjih, ki jih je prizadela toča. Zaradi vremenskih razmer je bila kakovost žit nekoliko slabša, so pojasnili na KGZS. Tudi pridelki koruze bodo letos predvidoma povprečni. Zara- di pomanjkanja padavin v drugi polovici avgusta se je spravilo silažne koruze letos začelo bolj zgodaj kot ponavadi. Tudi pridelki koruze za zrnje bodo predvidoma povprečni. Se pa že kaže prva gospodarska škoda na koruzi zaradi koruznega hrošča. Na Primorskem je koruzo prizadela suša, tako da bodo pridelki tako silažne koruze kot koruze za zrnje precej nižji kot običajno, ugotavljajo kmetijske strokovne službe. Tudi letina krompirja je bila povprečna. Nekatere posevke zgodnjega krompirja je močno prizadela pozeba, zato je bil pridelek zgodnjega krompirja pre-polovljen. Pridelovalce krompirja pa je pestila tudi poletna vročina in neenakomerna preskrba z vodo, zaradi česar se ponekod pojavljajo težave s kakovostjo gomoljev. Pridelki oljne ogrščice so bili solidni, pridelki buč pa so nižji od običajnih. Kjer je bila toča, so bili posevki buč popolnoma uničeni. Pri soji in sončnicah pridelovalci letos pričakujejo povprečne pridelke. Tudi na pridelavo hmelja, ki je letos rasel na več površinah, so vplivale vremenske razmere. V začetku sezone so pridelavo zaznamovale nizke temperature in sneg. Kasneje je bilo vreme ugodno za rast, so pa pridelavo motili veter, toča in neurja. Letošnji pridelki hmelja so tako povprečni, navajajo na KGZS. Pozeba in sneg sta konec aprila najbolj prizadela Prekmurje, Podravje in Štajersko, škoda na kmetijskih površinah pa je zaradi takratnih zimskih razmer nastala tudi na nekaterih drugih območjih po Sloveniji. Kasneje je nekatera enaka območja prizadela tudi toča v času poletnih neurij. V letu 2015 so pridelovalci v Sloveniji pridelali 91.000 ton krompirja, skupni pridelek krušnega žita, pšenice in pire pa je v letu 2015 znašal 157.000 ton. Pridelek koruze za zrnje, v Sloveniji še vedno najbolj razširjene poljščine, je v letu 2015 znašal okoli 339.000 ton, kažejo statistični podatkih o rastlinski pridelavi v Sloveniji v letu 2015. (sta) Slovenija, Podravje • Lani so kmetje Uporaba škropiv Kmetje naj bi lani kupili 37 ton ali 3,7 % več so opozorili na upravi za varno hrano, vete »Analiza dejanske uporabe FFS, ki jo je statistični urad izvedel leta 2014, kaže na bistveno manjše količine uporabljenih sredstev od prodanih. Nadalje, poraba FFS je odvisna predvsem od vremenskih pogojev za razvoj bolezni in škodljivcev, zato sta prodaja in uporaba FFS večji v letih, ko je veliko padavin v času rasti rastlin. Ob tem dolgoročni trendi prodaje FFS v skladu z usmeritvami nacionalne strategije kažejo na zmanjševanje prodane količine, saj se je ta v zadnjih 15 letih zmanjšala za več kot 40 odstotkov,« so pojasnili. Dodali so še, da glavnino prodaje FFS predstavljajo fungicidi, ki se uporabljajo predvsem v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu, sledijo herbicidi in insektici-di. Na upravi tudi ugotavljajo da se je lani povečala predvsem prodaja anorganskih fungicidov (žveplo in bakreni pripravki), ki spadajo med snovi z manjšim tveganjem za ljudi in okolje in se lahko uporabljajo tudi v ekološkem kmetijstvu. V številkah to pomeni, da je bilo lani prodanih 1.047 ton pesticidov, od tega 759 ton ali 72,5 % fungicidov (sredstev za zatiranje glivic, ki povzročajo rastlinske bolezni). Foto: SM torek • 27. septembra 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 slovenskih polj v Italijo in Avstrijo? odgovoril vodja svetovalne službe na ptujskem kmetijskem zavodu Ivan Brodnjak. jemo stopnjevanje škode zaradi koruznega hrošča, če kmetje ne bodo upoštevali kolobarja,« je bil jasen Brodnjak. V kolobarju koruzi praviloma sledijo žita. »Za žita pa je koristno, če je zemlja pripravljena že 10 ali 15 dni pred setvijo, da se zemlja vsaj malo posede, potem je tudi kakovost setve boljša,« je še dodal. Rekordna letina? Brodnjak letos napoveduje rekordno letino koruze, a to pogosto pomeni nižje cene pridelka. »Letos bodo verjetno cene med 80 in 85 evrov po toni sveže koruze pri 25 % vlage. Medtem ko je bil lani izpad pridelka koruze v Nemčiji, letos tovrsten izpad v Evropi ni zaznan. Kljub temu pa je koruza še vedno med donosnejšimi poljščinami. Lažje je doseči višje pridelke koruze na hektar kot drugih poljščin, tudi pridelava je ugodnejša in manj zahtevna.« Bodo pa podobno, kot to velja pri pšenici, tudi pri koruzi na njivah čakali tovornjaki, ki bodo slovenski pridelek odpeljali preko naših meja. Namreč v tujini, tako vsaj pravijo kmetje, prejmejo boljše plačilo in nimajo nobenih prevoznih stroškov kot pri naših odkupo-valcih. Vsaj glede pšenice že krožijo govorice, da jo mlinarji v tujini sedaj odkupujejo po 165 evrov za tono (B-kakovosti), torej po bistveno višjih cenah, na račun domačih opeharjenih kmetov pa si pokrivajo dobičke in težave v lastni proizvodnji. Mojca Vtič mmmtmmi Odkupne cene kmetu ne zagotovijo niti minimalne plače Da bo letošnja letina koruze dobra, je ocenil tudi Ben Moljk s kmetijskega inštituta. O odkupni ceni pa je dejal, da naj bi cena 95 evrov za tono zrnja veljala za sveže koruzno zrnje, prodano neposredno z njive, za suho koruzo pa naj bi se po njegovi oceni cena gibala okrog 115 evrov za tono. Glede odkupne cene, ki pokrije stroške pridelave koruze, pa je odgovoril, da to vprašanje zahteva temeljitejšo obrazložitev. »Stroški so močno odvisni od velikosti pridelka, tudi od velikosti polj, posledično pa tudi od produktivnosti strojnih storitev in dela. Seveda pa ne smemo zanemariti vrednotenje lastnega dela ter podpor, ki so po novi shemi plačil med pridelovalci zelo različne. Po ocenah, ki temeljijo na podlagi modelnih kalkulacij, pri čemer je delo vrednoteno na ravni povprečne plače v RS, velikost polj pa je en hektar, so stroški pridelave ocenjeni med 164 €/t (pridelek suhega zrnja 12 t/ha) in 198 €/t (pridelek suhega zrnja 8 t/ha) in vlagi ob spravilu 30 %. Menim, da so to okvirno zgornje meje, pri številnih pridelovalcih pa bodo zagotovo stroški manjši (govorim o cenah brez DDV). Če upoštevamo nekaj pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na raven lastnih cen, potem so spremembe v lastni ceni navzdol korenite. Precej hibridov koruze je na njivah že sedaj z vlago pod 27 %. Le nižja vlaga za 3 % (izhodiščna je 30 %) pomeni 10 €/t. Če tu prištejemo le še boljšo produktivnost od ocenjene, večjo velikost zemljišča od predpostavljene, večji pridelek od upoštevanega, ki se letos kaže kot realnost, možnost doseganja ugodnejših cen od upoštevanih ter raven plačila za delo blizu minimalne plače, potem takole čez prst ocenjujem, da bi bili številni zadovoljni že s ceno med 140 in 160 €/t. Žal pa se glede na napovedi in dogajanje na trgu pridelovalci ne morejo nadejati takšnih cen. Po moji oceni bo ob žetvi odkupna cena na bazi suhe koruze nižja od lanske, in sicer nekje med 115 in 125 €/t. Za pokritje materialnih stroškov in storitev bo, za dobršen del dohodka pa nikakor ne.« Foto: CG kupili za okoli 4 % več pesticidov je odvisna od vremenskih pogojev pesticidov kot v leta 2014. A ugotovitve statističnega urada še ne pomenijo, da bi bila raba škropiv v porastu, rinarstvo in varstvo rastlin. 20 milijonov evrov FFS. Večina dobička od škropiv, ki jih kupijo naši kmetje, pa gre v tujino, saj sta v Sloveniji registrirana le obrata za proizvodnjo bakra in glifosata, zato je večina sredstev vnesena iz drugih držav članic EU ali uvožena iz tretjih držav, so dodali na upravi za varno hrano. Mojca Vtič Herbicidov (sredstev za zatiranje plevelov) je bilo prodanih 224 ton (21,4 %), insekticidov (sredstev za zatiranje žuželk) 38 ton (3,6 %) in drugih pesticidov 25 ton (sredstev za druge namene) 25 ton (2,4 %). Najbolj se je povečala ravno proda- ja slednjih, in sicer za 11,8 tone. Iz te skupine se je predvsem povečala prodaja moluskicidov (sredstev za zatiranje polžev) za 47 % (1,1 tone), regulatorjev rasti za 148 % (0,9 tone) in drugih fitofarmacevtskih sredstev za 94 % (9,9 tone). Večina dobička od nakupa FFS v tujino Po oceni združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev naj bi slovensko kmetijstvo letno porabilo za okoli Foto: splet Strošek škropiva od 3 do 8 odstotkov vseh stroškov pridelave Zanimalo nas je še, kolikšen delež stroškov v pridelavi posameznih kultur predstavljajo škropiva. S kmetijskega inštituta so na podlagi modelnih kalkulacij (ne neposredno knjigovodskih ali drugih evidenc kmetij) ugotovili, da se delež FFS v skupnih stroških (kupljen material in storitve, amortizacija, domače delo in stroški kapitala) razlikuje pri različnih kmetijskih pridelkih. »Pri strnem žitu (pšenica, ječmen) in oljni ogrščici se v povprečju zadnjih let giba okoli 6 %, pri koruzi okoli 3 %, pri krompirju okoli 8 %, pri grozdju in sadju okoli 7-8 %. Absolutno so stroški FFS na hektar pri teh kmetijskih pridelkih zelo različni, to pomeni od okoli 60 EUR/ha pri koruzi do prek 1.000 EUR/ha pri jablani.« / Foto: Splet 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 27. septembra 2016 Ptuj • Odprtje razstave Tam zgoraj » Pritegnejo me stvari, pred katerimi si ljudje zatiskamo oči« V Miheličevi galeriji na Ptuju je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravil razstavo fotografij mladega umetnika Jana Horvata z naslovom Tam zgoraj. Foto: Boris Farič Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, fotograf Jan Horvat in kustodi-nja Miheličeve galerije Stanka Gačnik na odprtju razstave Tam zgoraj Serija obsega okoli 40 črno-belih fotografij z različnimi motivi, prevladujejo pa mračne teme: odmaknjenost, odtujenost, umik v osamo in celo samomorilnost. Fotograf pojasnjuje: »Pritegnejo me stvari, pred katerimi si ljudje zatiskamo oči.« Pravi, da se je za močne, na trenutke celo morbi-dne zgodbe kot odličen kader izkazalo podstrešje: »Podstrešja so se mi vedno zdela mistična. 'Tam zgoraj' je toliko ostankov in spominov preteklosti ter neverjetna svetloba.« Fotografije je sicer mogoče občudovati vsako zase, kot celota pa odpirajo povsem nov pogled in se »berejo« kot zgodba. Ku-stodinja Stanka Gačnik je v razstavnem katalogu zapisala: »Prek fotografij spremljamo neznanca, njegovo osamljeno in odtujeno življenje onkraj prepoznavnosti ter občutimo stopnjevanje obupa. Na koncu se oseba odloči za dejanje, ki konča kruto stvarnost in s tem avtor zaključi tudi svojo serijo fotografij.« Fotograf iz Spodnje Polskave, ki na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko študira ekologijo, je svojo ljubezen do fotografije odkril že zelo zgodaj. Razstavljal je doma in v tujini, za svoj umetniški opus je prejel več nagrad Fotografske zveze Slovenije in nagrado De-love rubrike Fotografija tedna, eno njegovih del pa so leta 2014 izbrali tudi za razstavo v palači Sveta Evrope v Strasbourgu. Njegovo razstavo Tam zgoraj si je v Miheličevi galeriji mogoče ogledati še do 9. oktobra. Eva Milošič Ljutomer • Brglez med gimnazijci Simulacija državnega zbora Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je gostila predsednika državnega zbora Republike Slovenije dr. Milana Brgleza. Po pogovoru z ravnateljem ljutomerske gimnazije Zvonkom Kustecem se je Brglez pridružil dijakom, ki so izvedli simulacijo delovanja državnega zbora, sam pa je pri tem opravil svojo vlogo predsednika državnega zbora. Dijaki so debatirali na temo Volilna pravica že pri šestnajstih. »Predsednik Brglez je vodil celotno zasedanje in budno skrbel, da so 'poslanci GFML-ja' med dinamično razpravo dosledno upoštevali pravilnik državnega zbora. V drugem delu obiska je visoki gost odgovarjal na dijaška vprašanja in predstavil lasten odnos do etičnih vprašanj, ki se zastavljajo politikom pri njihovih odločitvah. Dijaki GFML niso zgolj 'iz prve roke' spoznali delovanja zakonodajne veje oblasti in urili svojih retoričnih sposobnosti, temveč so lahko spoznali, da morajo tudi najvišji politični funkcionarji v državi vseskozi iskati kompromise ter dialoge, da vsaj delno dosežejo želeni cilj,« je po zanimivi izkušnji za dijake povedal prof. sociologije in zgodovine na GFML mag. Jernej Jakelj. MŠ Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez na obisku pri ljutomerskih gimnazijcih Celje • Mednarodni sejem obrti in podjetništva Zlato na MOS tudi za Ptujčane Na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS) sta se letos v sodelovanju s partnerji predstavili tudi Višja strokovna šola ŠC Ptuj in Visoka šola na Ptuju. Z razvojnim konceptom bioničnega človeka za izobraževalne namene bodoči h inženirjev bionike so si prislužili zlato priznanje. Pod pokroviteljstvom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in v organizaciji Janeza Škrleca, člana Sveta za znanost in tehnologijo RS, je bilo na MOS letos prvič doslej organizirano "Stičišče znanosti in gospodarstva". Na njem sta se od 13. do 18. septembra predstavljali tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj in Visoka šola na Ptuju, ki sta s svojimi modeli stala ob boku vrhunski tehnologiji različnih področij (mehatroni-ke, avtomatike, robotike, profesionalne elektronike, energetike, IKT, bionike, nanotehnologije idr.). »Poudarek stičišča je bil na področj u razvoja bionike pri nas, aplikativnosti nanotehnolo-gij, razvoju prvega slovenskega nanosatelita, izzivih pametnih tekstilij, energetiki (sodobno IR ogrevanje), novih izzivih za shranjevanje toplote, razvoju elektro in nanoelektrokalorikov itd.,« pojasnjuje Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj, ki se je predstavila s številnimi bi-onskimi izdelki, model pa so izdelali skupaj s podjetjem INTRI, d. o. o., in Visoko šolo na Ptuju. "Odmevnost tega projekta in razvojni potencial na področju bionike, predvsem v izobraževanju, je velika priložnost za Ptuj, da to področje izobraževanja še naprej ohranja in razvija. Že velikokrat je bilo poudarjeno, da je Visoka šola na Ptuju edin visokošolski zavod, ki izvaja visokošolski strokovni program s področja bionike in da izvaja samo izredno obliko izobraževanja. Sedaj je priložnost, da stopimo skupaj in poskušamo na nacionalnem nivoju doseči tudi denarno podporo,« poudarja ravnatelji Robert Harb. Dodaja, da so želeli s sodelovanjem na sejmu pokazati Sloveniji, kaj na Ptuju sploh delajo, da se dober glas o bioniki vendarle sliši daleč. »V Sloveniji je preko 800 visokošolskih programov, zelo veliko je koncesionarjev, ki dobijo državna sredstva. Poskušali bomo doseči, da bo ministrstvo Foto: arhiv šole S tem modelom so si Ptujčani prislužili zlato priznanje na MOS, a načrtov, kako delo nadaljevati, je še veliko. prisluhnilo in pomagalo tudi nam. Če ne bo sofinanciranja, je prihodnost bionike vprašljiva. Občina nam preko razpisa omogoči del sredstev, a večina je na plečih študentov, samoplačnikov,« še pojasnjuje Harb. Na izdelek, s katerim so dosegli zlato in za katerega upajo, da jim bo pomagal tudi pri pogajanjih z ministrstvom, pravi, da je odličen, a ga nameravajo še nadgraditi. Od maja naprej so kljub majhnim sredstvom uspeli izdelati lutko, ji narediti bionske možgane, oko, uho, implantate (roke in noge), doseči, da premika prste z ukazi preko mobilnega telefona, in ji vstaviti spod-bujevalnike kot organe. Načrtov je še veliko, želja ostaja, narediti še kožo, ki bo še bolj spominjala na pravega (sicer bionskega) človeka. Dženana Kmetec Sveta Ana • Tradicionalni Postičevi dnevi Veselo vse do martinovanja Občina Sveta Ana v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim društvom, društvom vinogradnikov ter društvom kmečkih žena in deklet že peto leto zapored pripravlja Postičeve dneve, ki so posvečeni znamenitemu anovskemu vinogradniku, sadjarju in kirurgu Francu Postiču. S trgatvijo na Postičevi vino-gradniško-učni poti in prikazom prešanja na tradicionalen način so minulo nedeljo začeli letošnje, že tradicionalne Postičeve dneve. Ti so posvečeni spominu na zdravnika in pobudnika razvoja vinogradništva na območju Slovenskih goric Franca Postiča, ki je pri Sveti Ani živel v letih 1817 do 1861. Z dogajanjem v okviru letošnjih Postičevih dni bodo nadaljevali čez približno en mesec.. Tako se bo konec oktobra začela jesenska likovna kolonija društva Lajči Pan-dur in Galerije Konrada Krajnca. V avli Antona Fašinga v pritličju občinske stavbe bo potekalo strokovno predavanje Andreja Re-berniška iz KGZ Ptuj z naslovom Novi tržni izzivi v vinogradništvu, sledilo pa bo odprtje razstave del z letošnje likovne kolonije. Zaključek Postičevih dnevov bo v soboto, 12. novembra, ko bodo izpred občinske zgradbe organizirali vodene oglede po Postičevi vinogradniški poti, popoldan pa nadaljevali s tradicionalnim martino-vanjem s šaljivim krstom, snetjem klopotca in veselim druženjem. Monika Levanič Foto: MS Rokomet Razpad igre v zadnjih dvajsetih minutah Stran 12 Rokomet Žalca nke pokvarile domači debi Stran 12 Nogomet Kranjčani nadigrali Ptuj-čane, nov poraz Zavrča Stran 13 Tenis Ptujčani vse do finala ekipnega DP Strani 13 Boks »Na lestvici od 1 do 4? Za 5!« Strani 15 Tenis Tamara po dolgem premoru do polfinala Strani 15 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 11. krog Stativi sta se tresli, mreži mirovali Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so na drugi zaporedni tekmi ohranili mrežo nedotaknjeno, na drugi strani pa niso zadeli že na zadnjih petih tekmah ... Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Aluminij - Luka Koper 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič, Turkalj, Zeba, Kocic, Krlja-novic, Vrbanec, Rogina (od 64. Cvek), Rebernik, Kramer (od 46. Srdic), Bizjak (od 83. Tahi-raj). Trener: Bojan Špehonja. LUKA KOPER: Simčič, Dedic, Gregov, Datkovic, S i koše k, Pe-kuson (od 75. Jurina), Pranjic (od 57. Pučko), Kokorovic, Valencia, Park, Muslimovic. Trener: Milan Obradovic. RUMENI KARTONI: Bizjak, Jakšič, Srdic, Cvek; Kokorovic, Valencia. Izjemen ritem petih odigranih tekem v 16 dneh so nogometaši Aluminija zaključili z nedeljsko tekmo proti Kopru. Utrujenost so igralci še enkrat potisnili v podzavest in se pogumno zoper-stavili ekipi iz zgornjega dela lestvice, v kateri je obramba boljši del ekipe. Ker je tokrat v napadu manjkal še Senijad Ibričič, je bila zmanjšana tudi njihova možnost za dosego gola. A na drugi strani tudi Kidričani niso radodarni z zadetki, brez gola so bili pred tekmo že 388 minut ... Tretja medsebojna tekma v dobrih dveh mesecih »To je bila že naša tretja medsebojna tekma v sezoni, obe dosedanji sta bili izenačeni. Iz pokalnega tekmovanja smo jih izločili, tokrat smo računali na prvo zmago še v prvenstvu,« je v uvodu povedal steber obrambe Ve-dran Turkalj. Skupaj s soigralci je pred približno 250 gledalci prepričljivo začel srečanje, napadi Aluminija so se nizali iz minute v minuto. V prvem delu se je v novinarski beležki znašlo šest nevarnih poskusov domačinov, pri gostih je ta rubrika ostala prazna. Najbližje zadetku so bili Kidričani v 41. minuti, ko so izvedli dva zaporedna kota, po drugem je Turkalj iz šestih metrov z glavo stre- ljal točno v Simčiča, ki je žogo odbil, v nadaljevanju akcije pa je Krljanovič želel žogo z glavo podaljšati do Kramerja, ta pa je za malenkost zamudil . Gostje so tekmo sicer vzeli z vso resnostjo in so na Štajersko pripotovali že v soboto, a se v prvem polčasu to na njihovi igri ni poznalo. Boljše so igrali v nadaljevanju, čeprav so prvi znova zapretili domačini. V 47. minuti je z glavo iz ugodnega položaja Bizjak streljal točno v Simčiča, ta pa je ob tem zakrivil indirek-tni strel. Še enkrat je poskusil Bizjak, Simčič pa se je izkazal z novo obrambo. Nekaj minut kasneje je iz prostega strela natančno meril Pra-njič, izkazal pa se je domači vratar Janžekovič. Minuto kasneje so Kidričani slabo iznesli žogo iz svojega kazenskega prostora, Muslimovič jo je v nadaljevanju akcije preusmeril proti golu, zadela pa je vratnico ... Z isto mero so domačini vrnili v 61. minuti, ko je Srdič izvedel hiter nasprotni napad, Krljano-vič ga je zaključil s strelom iz 17 metrov - žoga je končala v vratnici . Igranje z roko? Na žalost tudi tokrat ni šlo brez spornih sodniških odločitev. V 70. minuti je kot za Aluminij izvedel najbolj aktivni igralec tekme Krlja-novič, na drugi vratnici je z glavo streljal Turkalj, Simčič je žogo odbil, a le do Zebe, ki jo je potisnil v gol. Igralci Alu- íPoíluiajti naí na nuslovnsM íblztu! CRADIOPTUJ ^ tut aflietu www.radio-ptuj.si Na igrišču šest »Zavrčanov« Za zanimivost tekme so poskrbeli dvoboji nekdanjih igralcev Zavrča, kar šest se jih je znašlo na zelenici, po trije na vsaki strani. V dresu Kopra so se borili Toni Datkovič, Ed Kevin Kokorovic in Zlatan Muslimovic, v dresu Aluminija pa Nema-nja Jakšič, Lovro Cvek in Francesco Tahiraj. minija in njihovi navijači so se veselili, a le nekaj sekund, saj je sodnik Slavko Vinčič iz Maribora zadetek zaradi domnevnega igranja z roko razveljavil. Na počasnem posnetku je vidno, da je imel Zeba roki tesno ob telesu . Strelski post traja že 478 minut Kljub dinamičnemu zaključku srečanja do spremembe izida ni prišlo. »To je bila tekma, kjer so bili možni vsi trije rezultati, ostalo je pri remiju. Moji igralci so z remijem nezadovoljni, kar pomeni, da smo ambiciozni in da si vedno želimo zmagati;« je po tekmi dejal gostujoči strateg, ki je kljub temu športno čestital tudi domačinom. Po tekmi se je številka minut, ko Kidričani niso dosegli gola, povečala za 90, na veeelikih 478 ... »Kraljestvo za strelca!«, bi lahko v »Šumi« zapisali na oglasu . Aluminij bo v 12. krogu v soboto gostoval v Celju, Koprčane pa v sredo čaka najprej zaostala tekma 9. kroga v Novi Gorici, nato pa bodo v soboto v 12. krogu gostili Velenjčane. Jože Mohorič PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Luka Koper 0:0; Rudar - Maribor 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Novakovic (26.), 1:1 Vru-čina (66.); Gorica - Celje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Volaš (24.); Domžale - Krško 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Alvir (3.), 2:0 Repas (25.), 3:0 Vuk (28.), 4:0 Vuk (53.), 5:0 Matjašič (64.); Olimpija - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Zajc (30.), 2:0 Kirm (65.). 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. GORICA 5. LUKA KOPER 6. CELJE 7. RUDAR 8. KRŠKO 9. ALUMINIJ 10. RADOMLJE 11 8 1 2 17:6 25 11 6 3 2 19:10 21 11 6 2 3 24:11 20 10 5 1 4 11:8 16 10 5 1 4 9:8 16 11 5 1 5 12:12 16 11 3 3 5 13:14 12 11 3 3 5 9:18 12 11 2 3 6 9:17 9 11 0 4 7 7:26 4 Nogomet • 1. SNL Mariboru po štirih zmagah spodrsnilo 11. krog je gledalcem ponudil 10 zadetkov, od tega jih je bila kar polovica doseženih v Domžalah. Tam so varovanci Simona Rožmana še drugič zapored podelili petico, tokrat ekipi Krškega. Tudi tokrat se je med strelce s pravim evrogolom vpisal Jure Matjašič, ki je na vseh dosedanjih treh tekmah za svoj novi klub zadel v polno (dvakrat v prvenstvu, enkrat v pokalu). Olimpija je ugnala sosede iz Radomelj, znova je v polno zadel Miha Zajc, ki se je tako sam znašel na vrhu lestvice strelcev (6 zadetkov). Najbližji Olimpijini zasledovalci iz Maribora so tokrat spodrsnili v Velenju. Po štirih zaporednih zmagah, od tega so tri dosegli v gosteh, so tokrat le remizirali z Rudarjem. Hit je okrepljena ekipa Celja, ki je tokrat zmagala na igrišču, kjer je to kar precej težko - v Novi Gorici. Tam so doslej domačini nanizali štiri zmage, proti Celjanom so zaradi številnih zapravljenih priložnosti (in obramb vratarja Matjaža Rozmana) prvič »pogrnili«. Vedran Turkalj, Aluminij: »Odigrali smo trdo, borbeno tekmo, kot je trener zahteval od nas. Z organiziranimi napadi smo poskušali ogrožati gol tekmeca, pri čemer smo bili kar uspešni. Pomembno je, da zbiramo točke in da ohranjamo samozavest.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Žogo smo spustili na tla in poskušali 'igrati', kar nam je uspevalo v večji meri kot na prejšnjih tekmah. S tem smo si v delih tekme ustvarili prevlado, lahko pa žalujemo za zapravljenimi priložnostmi. Mojim pubecom nimam česa očitati, zmanjkalo jim je le malo športne sreče.« Milan Obradovič, trener Kopra: »V prvem delu zagotovo nismo bili na svojem nivoju. V drugem smo začeli bolj ofenzivno in pogumno, s tem so se pojavljale tudi priložnosti. Imamo kakovostne igralce, želimo si na vrh, zato bi morali tudi v fazah igre, kjer se tekmec postavi obrambno, igrati boljše, bolj kombinatorno.« Matej Pučko, Koper: »Pričakovali smo težko srečanje, saj je Aluminij za nas neugoden tekmec. Mi moramo gledati na svoje slabosti in jih pred naslednjimi tekmami čim več odpraviti.« 12 Štajerski Šport torek • 27. septembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 3. krog Rokomet • 1. A SRL (ž), 2. krog Razpad igre v zadnjih dvajsetih minutah Zalčanke pokvarile domači debi Krka Novo mesto - Jeruzalem 28:21 (10:12) JERUZALEM: Šutalo, Balent; Lukman, Ocvirk 3 (1), Zidarič, T. Hebar, Kavčič 3, Žuran 5, Kocbek 1, Kosi 1, Ozmec 3, Mesaric, Petrovič, Rajšp, Cirar 3, Čudič 2 (2). Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Krka Nm 5/5; Jeruzalem 4/3. IZKLJUČITVE: Krka Nm 6; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Jan Ju-rečič (Krka Nm). Jeruzalem znova ni uspel zmagati v Novem mestu. Zadnja zmaga Ormožanov na Dolenjskem sega v september 2011. Gostitelji, ki so sezono začeli z dvema porazoma, so odlično začeli tekmo in povedli s 3:0 in 4:1. Šele v 9. minuti je Rok Žuran prvič zatresel novomeško mrežo. Po zaslugi dobre igre v obrambi so se gostje dvigali iz minute v minuto in zaostanek dveh zadetkov (5:3) po seriji štirih zaporednih golov spreobrnili v vodstvo 5:7. Obramba Jeruzalema je bila v 1. polčasu na nivoju in je prejela le deset zadetkov, od tega tri iz črte sed- 1. NLB Leasing liga REZULTATI 3. KROGA: Maribor Branik - Drava Ptuj 35:27 (18:15), Krka - Jeruzalem Ormož 28:21 (10:12), Slovenj Gradec 2011 - Koper 2013 24:29 (9:11), Trimo Trebnje - Dobova 29:26 (16:14), Istrabenz Plini Izola - Riko Ribnica 22:35 (10:18), Urbanscape Loka - Dol TKI Hrastnik 35:24 (16:11). 1. KOPER 2013 3 3 0 0 6 2. RIKO RIBNICA 3 3 0 0 6 3. URBANSCAPELOKA 3 2 10 5 4. TRIMO TREBNJE 3 2 0 1 4 5. MARIBOR BRANIK 3 2 0 1 4 6. J ERUZALEM ORMOŽ 3 1113 7. KRKA 3 1 0 2 2 8. DOBOVA 3 10 2 2 9. DOL TKI HRASTNIK 3 1 0 2 2 10. DRAVA PTUJ 3 1 0 2 2 11. ISTRABENZ IZOLA 3 0 0 3 0 12. SLOVENJ GRADEC 3 0 0 3 0 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rok Zuran (Jeruzalem Ormož) je bil s petimi zadetki najbolj učinkovit igralec svoje ekipe. mih metrov. Žal pa napad ni bil na nivoju in četa trenerja Saše Prapotnika je zamudila priložnost, da na odmor odide z večjo prednostjo od le dveh zadetkov (10:12). Podobno kot v 1. polčasu tudi uvod v 2. polčas ni bil po željah Jeruzalema, čeprav so gostje v dveh primerih imeli igralca več v polju. Krka je hitro izkoristila napake Jeruzalema in izid izenačila (12:12). V 39. minuti je Žuran zadel za zadnje ormoško vodstvo z dvema zadetkoma (14:16). Žal so Ormožani že v 1. polčasu ostali brez poškodovanega Tilna Kosija (gleženj) in Da- nijela Mesarica (udarec v mišico), kar se je poznalo predvsem v napadu. Igra Jeruzalema v napadu v zadnjih dvajsetih minutah je brez Kosija in Čudiča (poškodba) postala nepovezana in je povsem izgubila nit. Tudi v obrambi so luknje postajale vse večje in Krka je po tekočem traku dosegala zadetke in višala svojo prednost. Za Ormožane je bila usodna domača serija 6:0 (18:17 - 24:17). Ormožani prvenstvo nadaljujejo že v sredo, 28. septembra, ob 19.00, ko na Hardek prihaja Trimo iz Trebnjega. KU Mirko Skoko, trener Krke: »Prvi del tekme smo odigrali v krču, kar se je poznalo predvsem v napadu, kjer smo dosegli le deset zadetkov. V 2. polčasu je stekla igra v obrambi in v napadu, svoje sta dodala tudi vratarja. Uspeli smo doseči zasluženo zmago. Verjamem, da nam bo ta zmaga dala polet za naprej.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Nikakor nam ne uspe sestaviti treninga v popolni sestavi, kaj šele tekme. In tekme so odraz treningov. Treba je preživeti te težke trenutke in nadaljevati sezono po svojih najboljših močeh. Tokrat smo odigrali soliden 1. in slab 2. polčas. Poškodbi Kosija in Mesarica sta bili za nas usodni. Čestitam Krki za zasluženo zmago. Nastop obeh igralcev je pod velikim vprašajem za sredino tekmo proti Trimu, ki jo enostavno moramo dobiti.« Ptujska ženska rokometna vrsta pred domačimi gledalci ni uspela ugnati močne ekipe iz Zalca. ZRK Aklimat Ptuj -RK Zelene doline Zalec 25:27 (12:12) ZRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 11(4), Kreft, Kole-dnik, Pušnik, Grabrovec, Borov-čak, Selinšek 4, Majcen 1, Koro-taj 6, Gomilšek 3. Trener: Nikola Bistrovic. Po tesni zmagi na prvi letošnji tekmi na Obali so tokrat Ptujčanke po več letih zelo nestrpno in motivirano pričakovali domač debi v prvi ligi. Žal so jo domači vrsti tokrat zagodle tudi poškodbe, slabih 150 gledalcev v dvorani Ljudski vrt pa je bilo kar malo začudenih, ko na parketu niso videli Prapotnikove. Kot smo neuradno izvedeli, je krilna igralka v suspenzu in je najverjetneje že odigrala svojo zadnjo tekmo za »aklimatke«. Ptujčanke so na koncu sila izenačeno tekmo izgubile, čeprav se je težko znebiti občutka, da bi se dalo iztržiti tudi kaj več. Že sam uvod je nakazal, da bo srečanje trdo, pravo prvenstveno. V ospredju obeh ekip sta bili predvsem obrambi, medtem ko je bilo v napadih kar nekaj napak. Vse Nikola Bistrovic, trener ZRK Aklimat Ptuj: »Videli smo napeto prvenstveno tekmo, v kateri je bil na koncu Žalec srečnejši in bolj zbran v ključnih trenutkih. Med seboj se v zaključku tekme nismo najbolje razumeli oz. dekleta niso upoštevala navodil. Škoda za zapravljeno priložnost, ki se nam je ponudila. Ekipa kljub vsemu ni odigrala slabe tekme, treba pa bo še veliko delati in vztrajati, da se bodo takšne tekme obrnile v našo korist. Škoda, kajti zmaga bi nam nedvomno dala krila, sedaj pa se moramo čim bolje pripraviti na pokalno tekmo z Branikom.« do polovice prvega polčasa se je igralo za zadetek, nato pa so gostje prvič na tekmi povedle +2 (3:5). Po nekaj povišanih tonih domačega stratega Bistrovica so »akli-matke« vendarle strnile svoje vrste in predvsem po zaslugi razpoložene Mateševe (skupaj 11 zadetkov) v 24. minuti spet povedle (10:9). Ob polčasu je bilo poravnano na 12:12. Letos precej okrepljene Žalčanke so v nadaljevanje krenile z dvema zaporednima zadetkoma, toda domačinke v rdečih dresih so vrnile s tremi zadetki kapetanke Mateševe in povedle s 15:14. Domača vrsta se nikakor ni mogla odlepiti, delno je bilo vzrok tudi dejstvo, da je prejemala preveč zadetkov ob igralki več na parketu. Prav to se je zgodilo petnajst mi- nut do konca, ko so gostje v belo-zelenem ob igralki manj dvakrat zadele za 17:19. Vodstva nato več niso izpustile iz rok ... Ob dveh izključenih gostujočih igralkah se je »aklimatkam« vendarle še enkrat ponudila priložnost, da razveselijo dokaj številčno publiko, med katerimi je bilo tudi nekaj glasnih privržencev gostujočega moštva. A so ob zaostanku 24:26 minuto in pol do konca v napadu storile tehnično napako in Žalčanke so še drugič letos slavile. Ptujsko vrsto sedaj čaka naporen ritem, saj bo v četrtek ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt v Pokalu Slovenije gostila mariborski Branik, nato pa v prvenstvu gostovala pri neugodni Krki v Novem mestu. tp Motokros • Pokal narodov Slovenci brez Tima daleč od finala Rokomet • 1. B SRL (m) Preveč napak za uspeh 1. B SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - Slovan 27:33, Herz Šmartno - Radeče Papir Nova 27:28, Mokerc-Ig -Črnomelj 30:17, Sviš Ivančna Gorica - Cerklje 32:28, Krim -Škofljica Pekarna Pečjak 29:26, Brežice - Krško 31:30, Rudar -Sevnica 29:21. 1. SVISIVANCNA GOR. 2. SLOVAN 3. BREŽICE 4. MOKERC - IG 5. RUDAR 6. HERZ ŠMARTNO 7. KRIM-OLIMPIJA 8. KRŠKO 9. RADEČE PAPIR NOVA 2 10. CERKLJE 2 11. MOŠKANJCI - GOR. 2 12. SEVNICA 2 13. ŠKOFLJICA PEČJAK 2 14. ČRNOMELJ 2 2 0 2 0 2 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 Moškanjci-Gorišni-ca - Slovan 27:33 (11:18) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 2, Gregorec 1, Kočar 3, Ozmec, N. Bedrač, Lo-zinšek 5, Grobelnik 4, Ranfl, Vr-bančič, Žuran, Krabonja 3, Geč 1, T. Bedrač, Koštomaj 8. Trener: Robert Bezjak. Po zmagi v uvodnem krogu, ko so v gosteh premagali Rudar iz Trbovelj, so rokome-taši iz Gorišnice že v petek odigrali premierno domačo preizkušnjo v novi sezoni. V goste varovancem Roberta Bezjaka je prišel nekdanji slovenski rokometni velikan Slovan, žal pa je ta klub danes daleč od nekdanjega blišča. Kljub temu Ljubljančani za ta rang tekmovanja še vedno premorejo dokaj kakovostno zasedbo, kar so dokazali tudi v uvodu sezone, ko so dvakrat slavili v gosteh, v petek v Gorišnici. Končna razlika je sicer glede na prikazano na parketu celo previsoka, toda gostje so kaznovali praktično vse domače napake, še posebej pa bode v oči ogromno zastrelja-nih »zicerjev« domače vrste. Brez teh bi bila slika na parketu in najverjetneje tudi končni rezultat ugodnejši za rume-no-črne, tako pa se ni izšlo za kaj več od častnega poraza. Že takoj v uvodu so Ljubljančani povedli z 0:5 in nato še 1:7, kar je seveda pomenilo, da so morali domačini vseskozi loviti rezultat. Pri tem v prvem delu igre niso bili kaj prida uspešni, na trenutke je izgledalo, kot da so se ustrašili gostov. Obramba je bila premehka, napad pa preveč statičen in ob polčasu je bilo visokih 11:18 za Slovan. V nadaljevanju se je slika na parketu vendarle nekoliko spremenila. Takoj v uvodu so sicer Ljubljančani ušli že na +10 (11:21), toda nato so domačini pritisnili, se počasi vendarle začeli približevati in v 55. minuti prišli na štiri gole zaostanka (25:29). Več niso zmogli, kar so izkušenej-ši gostje seveda izkoristili za novi dve točki. V naslednjem krogu bodo rumeno-črni gostovali v Sev- nici, kjer bodo s svojo prepoznavno hitro igro skušali osvojiti novi par točk. tp Slovenska motokros reprezentanca v postavi Peter Irt (MXGP), Jan Pancar (MX2) in Jernej Irt (MX open) je konec tedna v Ma-ggiori v Italiji tekmovala na ekipnem svetovnem prvenstvu, na pokalu narodov v motokrosu in med 39 ekipami osvojila končno 23. mesto. Letos so si naši motokrosisti od pokala narodov veliko obetali, saj je bil v izbrani vrsti selektorja Bogomirja Gajserja tudi svetovni prvak MXGP Tim Gajser. Toda v sredo pred dirko je načrte prekrižala poškodba, ki jo je Gajser staknil med testiranjem motorja na svoji progi. Tako so se morali Slovenci v boj podati brez najmočnejšega člana. Gajserja je zamenjal Peter Irt. Slovenci brez Tima niso imeli resnih možnosti za preboj v A-finale, med najboljših 20, na koncu so osvojili končno 23. mesto. Selektor Bogomir Gajser je bil s prikazanim izjemno zadovoljen. V A-finalu je bilo izjemno razburljivo vse do zadnjih metrov dirke. Zmago so si v zares tesni končnici zagotovili motokrosisti Francije, ki so slavili pred Nizozemci in Američani. Za Francijo, ki je naslov svetovnih ekipnih prvakov osvojila že lani, so v Maggi-ori vozili Romain Febvre, Benoit Paturel in Gautier Paulin. Do naslova svetovnih prvakov so prišli po hudem boju z Nizozemci, ki so nastopili v postavi Jeffrey Her-lings, Glenn Coldenhoff in Brian Bogers, tretji pa so bili Američani s Cooperjem Webbom, Alexom Martinom in Jasonom Anderse-nom. Končni rezultati: 1. Francija, 2. Nizozemska, 3. ZDA, 4. Belgija, 5. Italija ... 23. Slovenija ... JM torek • 27. septembra 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 8. krog Kranjčani nadigrali Ptujčane, nov poraz Zavrča Miran Emeršič, trener Zavrča. »Za nami je spet preizkušnja, v kateri smo prejeli sila naivne zadetke, ki so nas stali točk. Fantje so se sicer borili, toda v določenih segmentih igre je prav neverjetno, kako poceni izgubimo nadzor nad tekmo. Trudili smo se po najboljših močeh, a žal spet bili premalo učinkoviti v napadu, v obrambi pa smo storili preveč napak.« Drava Ptuj - Triglav Kranj 1:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Durkovič (22.), 0:2 Udovič (30.), 0:3 Udovič (41.), 1:3 Rešek (72.), 1:4 Ahačič (87.), 1:5 Poplatnik (90.) DRAVA PTUJ: Trajkovski, Kurež (od 46. Močič), Lesko-var, Frelih, Roškar, Lovenjak, Rujovič (od 66. Torra), Kajtazi (od 55. Furjan), Rešek, Čeh, Bašič. Trener: Simon Sešlar. Vodilna ekipa prvenstva Triglav je na Mestnem stadionu na Ptuju popolnoma nadigrala Dravo, pri katerih je za določene igralce očitno nastopanje v 2. ligi previsok nivo igranja. Krajnčani so vso razliko naredili v glavnem na sredini igrišča, kjer so s svojo agresivnostjo odvzemali žogo in s kreativnostjo izigravali domačo obrambo, ki je tokrat stala veliko predaleč od gostujočih napadalcev in je »plavala« v veliki večini nevarnih situacij. Te so se ob neodločni igri modrih, ki so se tokrat predstavili tudi z novimi dresi, vrstile od 10. minute naprej, ko je najprej Durkovič zadel vratnico, nato pa se je po po- izkusih Krciča in Durkoviča trikrat izkazal domači vratar Trajkovski (na tekmi je obranil vsaj deset zrelih situacij za zadetek). Konstanten pritisk je prinesel vodstvo Triglavu, saj sta Krcič in Poplatnik izvedla hitro akcijo, izkušeni Durkovič pa je akcijo natančno zaključil - 0:1. Premoč Krajnčanov se je do konca prvega dela samo še povečevala in tako je po napaki Kureža Durkovičev strel Trajkovski še obranil, nato pa je Udovič žogo poslal v prazen gol -0:2. Za modre, ki nikakor niso mogli vzpostaviti ravnotežja v igri in priti v ugoden položaj za zaključek, je še najne-varneje streljal Rujevič, a Dža-fič ni imel težav. Že pred tem je po podaji Čeha zadel Bašič, a domnevno iz prepovedanega položaja (situacija je bila zares mejna, op. a.). V končnici prvega polčasa je po strelu z razdalje Bukare Trajkovski žogo odbil do Udoviča, ki jo je s treh metrov še enkrat potisnil v mrežo - 0:3. V začetku nadaljevanja je Drava zaigrala bolj organizi- Nastja Čeh, kapetan NK Drava Ptuj: »Sem skoraj brez besed, saj se po vsaki tekmi pogovarjamo, da smo imeli priložnosti, da bi lahko bil rezultat drugačen, a tega ne uspemo realizirati. Kljub vsemu moramo biti realni, takšne so naše zmožnosti, cilji za to sezono so peto, šesto ali sedmo mesto, da se mirno obstane v 2. ligi.« rano, odločneje in predvsem nevarneje v zaključkih akcij. Tako se je v prvi situaciji sam pred vratarjem znašel Bašič, vendar je Džafič žogo izbil v kot. V drugi situaciji je Čeh z roba kazenskega prostora zadel vratnico, v tretji situaciji pa je Kajtazi za las streljal mimo vrat. Tudi na drugi strani je bil Triglav zelo nevaren iz hitrih protinapadov, a je bil ob imenitnih situacijah Krciča, Poplatnika, Udoviča in Bukare vselej na pravem mestu Trajkovski. Ta nalet gostov so domači prekinili z zadetkom, saj je Torra v sredini kazenskega prostora našel Reška, ki je streljal »iz prve« in zadel z lobom - 1:3. Že v naslednjem napadu je Bašič bil še drugič sam pred Džafičem in tudi tokrat je njegov diagonalni strel gostujoči vratar obranil. Končnica tekme je ponovno pripadla Triglavu, za katere je Durkovič najprej zadel prečko, nato je bil po podaji s prostega strela z glavo natančen Ahačič - 1:4, v sodnikovem podaljšku je z roba kazenskega prostora zadel še Poplatnik - 1:5. Krajnčani so bili v vseh pogledih na zelenici za dva razreda boljša ekipa, medtem ko Ptujčanom očitno primanjkuje kakovosti in izkušenj, da bi lahko enakovre-dneje igrali z ekipami z vrha drugoligaške lestvice, kar pomeni, da jih v tej sezoni čaka težek boj za obstanek v ligi. David Breznik Brda - Zavrč 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Tribušon (45.), 2:0 Marinič (47.), 2:1 Panikvar (71., z 11 m)., 3:1 Kadrija (90.) ZAVRČ: Kovačic, Lonzaric, Marciuš, Panikvar, Zorko, Mo-njac (od 58. Kukec), Ptiček, Županic, Ahec, Zorec, Wojchi-echowski (od 66. Murko). Trener: Miran Emeršič. Po nadvse spodbudni točki, kjer so bili proti Dravi iz Ptuja boljši tekmec, so se nogometaši Zavrča tokrat podali na najbolj oddaljeno gostovanje v ligi, v gosteh so se namreč pomerili z novincem lige, ekipo Brd. Rdeče-črni v zadnjem obdobju, po tem ko jih je prevzel nekdanji reprezentant Tonči Žlogar, nizajo odlične rezultate, kar je govorilo o tem, da goste iz Štajerske čaka težka naloga. Uvod je minil v dokaj izenačeni igri, nobena ekipa si v tem delu ni priigrala večjih priložnosti. Zavrčani so sicer poskušali, toda domača obramba je vse nalete gostov zadržala. Tako je bilo vse do konca prvega polčasa, ko so rdeče-črni izvedli na videz nenevaren napad, iz katerega pa so domačini povedli: po predložku s strani je z glavo zadel Tribušon - 1:0. Med polčasom je gostujoči trener Miran Emeršič kar precej povzdignil glas, a žal tudi to ni zaleglo, saj so Štajerci že kmalu v nadaljevanju prejeli drugi zadetek. Po dolgi podaji, po kateri niti domačini niso vedeli, kaj bi pravzaprav z žogo, se je izid na semaforju spremenil na 2:0 v korist Primorcev. Zavrčani so zatem vse stavili v napad, Vipolžane potisnili na njihovo polovico, ni manjkalo tudi kakšne nevarne situacije pred domačimi vrati, najlepšo priložnost pa je zapravil Marciuš, ki se je znašel sam pred Mavričem. Kljub temu so se Haložani vrnili v igro, iz enajstmetrovke je zadel Panikvar. Ko so gostje vse stavili v napad in iskali izenačenje, so prav ob koncu tekme domačini izpeljali protinapad, iz katerega je zadel Kadrija, nekdanji igralec Gorice. Zavrč je tako spet klonil in ostaja na repu razpredelnice. Naslednji teden sledi za varovance Mirana Emeršiča sila pomembno srečanje, saj bodo doma gostili ekipo Zarice iz Kranja. Tudi Kranjčani so slabo začeli prvenstvo, zato se zdi osvojitev vseh treh točk za bele nuja. tp Triglav osamljen, za njim gneča Nogometaši v 2. ligi so odigrali srečanja 8. kroga, še naprej pa na vrhu brez oddane točke vztraja ekipa Triglava. Derbi kroga je bil odigran v Brežicah, kjer so slavili varovanci Damijana Romiha. Uspešni so bili tudi igralci Ankarana, ki so v 2. polčasu dosegli tri zadetke proti Prlekom iz Veržeja. V nedeljo je Krka v gosteh visoko ugnala Zarico, pod tri zadetke pa se je podpisal Marko Brekalo. Zavrč še naprej ostaja na dnu lestvice, tokrat je izgubil v Brdih, kjer je novi trener Tonči Žlogar očitno naredil majhen preporod, saj je s svojo ekipo slavil že drugič zapored. REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Triglav Kranj 1:5 (0:3); Brda - Zavrč 3:1 (1:0); Brežice Terme Čatež - Rol-tek Dob 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Leskovar (51./11-m), 0:2 Romih (77.); Ankaran Hrvatini - Farmtech Veržej 3:0 (0:0); strelca: 1:0 Mihailovič (55.), 2:0 Zemljak (56.), 3:0 Mihailovič (90.); Zarica Kranj - Krka 0:5 (0:4); strelci: 0:1 Brekalo (4.), 0:2 Brekalo (25./11-m), 0:3 Kostanjšek (29.), 0:4 Kambič (41.), 0:5 Brekalo (60.). 1. TRIGLAV KRANJ 8 8 0 0 23:6 24 2. ANKARAN-H. 8 5 1 2 22:11 16 3. ROLTEK DOB 8 4 3 1 21:6 15 4. KRKA 8 4 1 3 21:8 13 5. BREŽICE ČATEŽ 8 3 3 2 12:12 12 6. BRDA 8 2 3 3 8:13 9 7. DRAVA PTUJ 8 2 2 4 15:21 8 8. ZARICA KRANJ 8 2 0 6 9:24 6 9. FARMT. VERŽEJ 8 1 2 5 5:19 5 10. ZAVRČ 8 1 1 6 11:27 4 JM Tenis • Državno ekipno prvenstvo Ptujčani klonili šele v finalu Konec preteklega tedna so bile odigrane vse tekme končnice državnih ekipnih lig, razen moške članske 1. lige. Ta je bila prestavljena zaradi tekme slovenske reprezentance v Davisovem pokalu proti Portugalski. Ptujčani so se tako prejšnjo sredo v polfinalu v gosteh merili z ekipo TK Slovan Ljubljana. Čeprav so imeli Lju- bljančani v svoji ekipi nekaj odličnih posameznikov, so jih Ptujčani popolnoma presenetili. Odločilno četrto točko je osvojila dvojica Stošič/ Lah, ki je v skrajšani podaljšani igri strla odpor dvojice Žitnik/Kaplja (10:7). Finalni dvoboj so varovanci Luka Hazdovca in Zorana Krajnca odigrali naslednji dan v Mariboru, v četrtek, 22. 9. Tekmec so bili Mariborčani, člani ekipe ŽTK Maribor, ki so osvojili zadnja dva naslova v letih 2014 in 2015. Srečanje je potekalo v »napetem športnem duhu«, obe ekipi sta se borili za vsako točko ... in prestiž. Domači favoriti so na koncu svoj status upravičili, čeprav so se morali za zmago močno potruditi. Kar tri tekme med posamezniki so se namreč končale v tretjem nizu, le eno je po zaslugi Svena Laha odšlo na ptujsko stran. »Za nas je končno drugo mesto odličen rezultat! Že polfinalna zmaga proti Slovanu je bila prvovrstno presenečenje, v Mariboru nam še enega ni uspelo pripraviti. Bilo je sicer tesneje, kot kaže končni izid. Če bi bilo po dvobojih posameznikov vsaj 2:3, potem bi odločale dvojice, kjer je seveda možno vse. Vsekakor čestitam Mariborčanom za zasluženo osvojeni naslov, saj imajo na voljo praktično dve enakovredni zasedbi igralcev,« je dejal Luka Hazdovac. JM Ekipno DP, polfinale: ŽTK Maribor - TK Avtoplus Koper 6:1, TK Terme Ptuj - TK Slovan Ljubljana 5:2; finale: ŽTK Maribor - TK Terme Ptuj 4:1. TK Terme Ptuj - Slovan Ljubljana 5:2 Marko Stošič - David Goršič 6:0, 2:0, pred. Vilim Višak - Tilen Žitnik 5:7, 0:6 Sven Lah - Jakob Aljaž Kaplja 6:2, 6:3 Maks Meh - Domen Vertot 6:1, 7:5 Blaž Vidovič - Andraž Bedene 4:6, 0:6 Stošič/Lah - Žitnik/Kaplja 3:6, 6:2, 10:7 Višak/Meh - Vertot/Bedene 6:3, 6:3 ŽTK Maribor - TK Terme Ptuj 4:1 Aljaž Radinski - Marko Stošič 6:2, 6:4 Matej Leljak - Vilim Višak 5:7, 6:4, 6:2 Sašo Bende - Sven Lah 2:6, 6:2, 2:6 Anže Kapun - Maks Meh 6:0, 0:6, 6:4 Mitja Zajšek - Blaž Vidovič 6:3, 6:1 Druga najboljša ekipa letošnjega državnega ekipnega prvenstva: TK Terme Ptuj 14 Štajerski Šport torek • 27. septembra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever, fige MNZ Ptuj Brunšvik iz Vidma s petico 3. SNL - sever: Hat-trick Kmetca REZULTATI 6. KROGA: Rogaška - S. Rojko Dobrovce 7:0 (3:0), Šmarje pri Jelšah - AjDAS Lenart 4:1 (0:0), Dra-vinja - Korotan Prevalje 3:2 (1:2), Dravograd - NK Šmartno 1928 1:0 (1:0), Fužinar Ravne Systems - Maribor B 1:3 (0:2), Videm - ZU-VIL Brunšvik 5:1 (2:1), Šampion -Mons Claudius 3:2 (0:2). 1. MARIBOR B 6 5 1 0 24:5 16 2. ROGAŠKA 6 5 10 18:2 16 3. ŠMARJE PRI J. 6 4 2 0 14:6 14 4. DRAVINJA 6 3 2 1 11:9 11 5. DOBROVCE 6 3 2 1 10:11 11 6. VIDEM 6 2 2 2 12:8 8 7. MONS CLAUD. 6 2 1 3 12:12 7 8. FUŽINAR 6 2 1 3 6:9 7 9. ŠMARTNO 28 6 2 0 4 8:10 6 10. BRUNŠVIK 6 1 2 3 9:16 5 11. KOROTAN 6 12 3 10:18 5 12. ŠAMPION 6 1 1 4 9:16 4 13. DRAVOGRAD 6 114 7:14 4 14. AJDAS LENART 6 0 2 4 4:18 2 VIDEM - ZU-VIL BRUNŠVIK 5:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Požegar (4.), 1:1 Plajnšek (13.), 2:1 Kova-čič (32.), 3:1 Kmetec (75.), 4:1 Kmetec (82.), 5:1 Kmetec (88.). VIDEM: Malogorski, Koren, Kajtna, Lah, Cafuta, Zemlja k (od 59. Bračič), Kmetec, Te-ment, Kovačič (od 76. Murko), Plajnšek (od 80. Dominc), Škvaric. Trener: Primož Gorše. Obe ekipi sta v lokalni obračun vstopili precej oslabljeni, a glede na sama imena in postavitev ekip bi marsikdo mislil, da se bo odsotnost bistveno bolj poznala Vidmu (manjkali so Gerečnik, Pinta-rič, Leskovar in Krajnc). A ni bilo tako, saj so Videmčani odigrali izjemno tekmo, mladci, ki so dobili priložnost, so kljub pričakovanim nihanjem opozorili nase. Ko se bo moštvo »skompletiralo«, bo imel strateg Vidma Primož Gorše »sladke skrbi«. Po tej zmagi v taboru rumeno-zelenih precej lažje dihajo, saj jim bo slavje prav gotovo dvignilo samozavest pred naslednjimi preizkušnjami. Tekma, polna ritma (in tudi napak), se je začela s priložnostjo za goste že v 34. sekundi - Jazbec je streljal preko gola. Tudi zatem so bili zeleni, kjer dajejo ton igri igralci, vzgojeni v Aluminiju (večina od njih je kasneje nastopala tudi za Ge-rečjo vas in druge klube pod okriljem MNZ Ptuj - Jazbec, Krajnc, Vindiš, Perkovič, Po-žegar), nekoliko podjetnejši, ustvarili so si še kakšno priložnost. Pri tem je zadel le Požegar, na drugi strani pa je v 13. minuti po izjemnem prodoru izenačil Plajnšek. Videm je nato vzpostavil ravnotežje, po nekaj obetavnih priložnosti pa je v 32. minuti z bližine za izid polčasa zadel Kovačič. Kmalu v uvodu 2. polčasa so zeleni dobili na voljo kazenski strel, toda izkazal se je vratar Vidma Malogorski, ki je ujel slab poskus Vindiša. Zatem je ekipa Brunšvika precej pritisnila, nekajkrat so bili domačini na težkih preizkušnjah. Ko je kazalo na izenačenje, je po izjemni podaji Plajnška za domačine zadel Kmetec. Igra gostov je povsem razpadla, začel se je »šov« Kmetca, ki je do konca tekme zadel še dvakrat, obenem pa poleg soigralcev zapravil še kakšno res lepo priložnost za še izdatnejšo zmago. Domačini si za nedeljsko predstavo zaslužijo čestitke, saj so nastopili sila oslabljeni, a na dvoboj dobro pripravljeni in motivirani, za kar gre zasluga predvsem strategu Primožu Goršetu. Njegove varovance sedaj čaka nekaj miru, saj je ekipa Dobrovc prosila za preložitev tekme, ki bo tako na sporedu šele v sredo, 5. oktobra, ko se bosta morda v ekipo že vrnila Leskovar in Pintarič. tp Superliga: Vse zmage ostale doma Nogometaši iz Slovenske Bistrice ostajajo največje pozitivno presenečenje dosedanjega dela prvenstva v Super-ligi. Še vedno so brez poraza, tokrat pa so doma ugnali ekipo Apač. Kar nekaj dela so imeli nogometaši Gerečje vasi, ki so dolgo lomili odpor žilavega Središča, nato pa so v sami končnici vendarle zadeli dvakrat. Na tretji sobotni tekmi so nogometaši Cirkulan doma prepričljivo odpravili Podvince. Ključ do uspeha je bilo izjemnih šest minut v uvodu nadaljevanja, ko so »Vare-žani« zadeli kar trikrat. Izjemno razburljivi sta bili tudi obe nedeljski tekmi. Bukovci so brez težav ukanili Hajdino, končni rezultat je bil visokih 4:0. Izjemen je bil dvoboj med novincem Skorbo in Stojnci, v katerem so gostje minimalno vodili vse do 80. minute, nato pa so prejeli kar tri zadetke! To je bil povod za prvo slavje Skorbe med »su-perligaši«. tp REZULTATI 5. KROGA: Cirkulane - Podvinci Beto-narna Kuhar 5:1 (2:1); strelci: 1:0 Belšak (7., z 11 m), 1:1 D. Petrovič (13.), 2:1 Josipo-vic (32.), 3:1 Osterc (52.), 4:1 Osterc (56.), 5:1 Josipovic (58.); Kety Emmi Bistrica - Apače 3:2 (2:2); strelci: 1:0 Žilic (8.), 1:1 Fruk (13.), 2:1 Pole-gek (26.), 2:2 Nikollaj (44.), 3:2 Žilic (73., z 11 m); Skorba - Stojnci 3:1 (0:0); strelci: 0:1 P. Pernek (52., z 11 m), 1:1 N. Ogrinc (80.), 2:1 Krajnc (83.), 3:1 Šimenko (88.); Gerečja vas - Središče 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Arsič (2.), 1:1 Govedič (33.), 2:1 Kokot (87.), 3:1 Čeh (91.); Bukovci - Hajdina 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Antolič (28.), 2:0 Mlakar (33.), Zagor-šek (39.), 4:0 Ratek (55.). Futsal • 1. SFL Senzacionalna zmaga v Sevnici Sevnica - Tomaž Šic bar 2:7 (1:5) STRELCI: 0:1 Školiber (2), 0:2 Magdič (7), 0:3 Belšak (13), 0:4 Goričan (15), 0:5 Školiber (16), 1:5 Račič (19), 1:6 Magdič (31), 1:7 Goričan (35), 2:7 Martič (40). TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Magdič, Školiber, Miklašič, Goričan, Vočanec, Gašparič, Budja, Kociper, Prijol, Roškar, Belšak. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Sanjski začetek sezone v prvi futsal ligi za ekipo Tomaž Šic bar! V uvodni tekmi, po več kot desetih letih ponovno med najboljšimi slovenskimi ekipami v futsalu, so varovanci Mateja Gajserja in Marjana Magdiča visoko slavili v Sevnici. Malokdo je pričakoval, da bo mlada pr-leška ekipa, ki v Sevnico ni odpotovala z najmočnejšo zasedbo, povsem razorožila domačine, ki so nekoč igrali vidno vlogo v slovenskem malem nogometu in so se v prvo ligo vrnili v sezoni 2013/14. Da bo to večer ekipe Tomaž Šic bar, je že v 2. minuti nakazal Domen Školiber, ki je pred 100 gledalci z velike oddaljenosti premagal domačega vratarja Denisa Gove-karja. Pet minut pozneje je za povišanje rezultata poskrbel Miha Magdič, ki je prav tako s strelom z več kot desetih metrov ukanil Govekarja. Za novo veselje Prlekov je poskrbel Kevin Belšak, ki je izkoristil napako domače obrambe. Domačini so bili povsem do-tolčeni, njihov vratar Goričan pa enostavno ni imel svojega dne, saj so žoge z vseh strani švigale v mrežo. Tako je bil povsem nemočen pri strelu Foto: Črtomir Goznik Oslabljena vrsta Vidma je na domačem igrišču slavila pomembno zmago. 1. K. E. BISTRICA 5 4 10 13:7 13 2. GEREČJA VAS 5 4 0 1 19:6 12 3. BUKOVCI 5 3 11 12:4 10 4. CIRKULANE 5 2 1 2 9:5 7 5. SREDIŠČE 5 2 1 2 9:12 7 6. HAJDINA 5 2 1 2 5:11 7 7. STOJNCI 5 2 0 3 8:8 6 8. APAČE 5 2 0 3 9:14 6 9. SKORBA 5 10 4 11:15 3 10. PODVINCI 5 0 1 4 6:19 1 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 5. KROGA: Boč Poljčane - Ormož 0:1 (0:1), Leskovec - Pragersko 1:0 (0:0), Markovci - Rogoznica 2:1 (0:0), Podlehnik - Dornava 3:1 (1:1), Gorišnica - Tržec 3:1 (1:0). 1. PODLEHNIK 5 3 1 1 12 5 3 11 2. GORISNICA 3. PRAGERSKO 5 3 0 2 1 4. MARKOVCI 5. ORMOŽ 6. ROGOZNICA 7. LESKOVEC 5 3 0 2 5 3 0 2 5 2 12 5 2 12 5 10 7 10 9 9 5 9 7 9 8 7 7 7 8 6 8. BOC POLICANE 5 2 0 3 9. DORNAVA 5 1 0 4 7:13 3 10.TRŽEC 5 10 4 4 12 2 Urbana Goričana v 15. minuti kakor tudi minuto pozneje, ko je po hitrem protinapadu drugič na tekmi zadel Ško-liber. Gostiteljem je nekaj upanja vlil Marko Račič, ki je tudi z nekoliko sreče, žoga je namreč zadela enega izmed gostujočih nogometašev, premagal Kristiana Vrbnjaka. V drugem polčasu so gostujoči igralci uspešno nadzirali potek dvoboja, za povišanje rezultata pa je v 31. minuti poskrbel še z enim 1. SFL: Gostje odnesli popoln izkupiček REZULTATI 1. KROGA: Benedikt - Bronx Škofije 4:6 (1:3), Sevnica - Tomaž Šic Bar 2:7 (1:5), Dobovec Pivovarna Kozel - Proen Maribor 3:4 (1:2), Puntar - Oplast Kobarid 0:5 (0:1), Zavas Siliko - Litija 2:6 (0:4). 1. GRAJENA 4 4 0 0 1 2. HAJDOŠE 3 3 0 0 3. POLSKAVA 4 3 0 1 4. MAJŠPERK 4 2 11 5. SLOVENJA VAS 3 111 6. ZG. POLSKAVA 3 10 2 7. LOVRENC 3 10 2 8. MAKOLE MIHA 4 0 0 4 2: 9. OPLOTNICA 4 0 0 4 0:15 12 9 9 7 4 7:6 3 Veteranske lige MNZ Ptuj: 100 % le še Videm in Gorišnica VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Gori-šnica - Grajena 2:1, Borovci -Podvinci 2:2, Markovci - Pod-lehnik 2:2, Dornava - Tržec 1:2. 1. GORIŠNICA 4 4 0 0 9:5 12 2. TRŽEC 4 3 0 1 14:11 9 3. PODVINCI 4 2 1 1 12:7 7 4. GRAJENA 4 2 0 2 10:9 6 5. MARKOVCI 4 1 1 2 9:11 4 6. PODLEHNIK 4 112 7:12 4 7. DORNAVA 4 1 0 3 7:8 3 8. BOROVCI 4 0 1 3 4:9 1 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 4. KROGA: Leskovec - Hajdina 2:2, Gerečja vas - Skorba 0:0, Pragersko -Lovrenc 1:2. 1. SKORBA 4 3 10 12:4 10 2. LOVRENC 4 3 0 1 9:8 9 3. HAJDINA 3 111 8:6 4 4. PRAGERSKO 3 111 5:4 4 5. SP. POLSKAVA 3 1 0 2 6:11 3 6. GEREČJA VAS 3 0 2 1 3:4 2 7. LESKOVEC 4 0 1 3 6:12 1 VETERANI 40 REZULTATI 3. KROGA: Ormož - Pohorje Oplotnica 1:3, Zgornja Polskava - Majšperk 1:1, Videm - Hajdoše 4:2. 1. VIDEM 4 2. HAJDOŠE 4 3. ZG. POLSKAVA 4 4. POHORJE OPL. 4 5. ORMOŽ 4 6. MAJŠPERK 4 4 0 0 16:6 12 2 1 1 6:6 7 1 2 1 6:7 5 1 1 2 7:9 4 1 0 3 5:9 3 0 2 2 4:7 2 JB 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 4. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik -Zgornja Polskava 2:0 (1:0), Grajena - Majšperk 5:1 (1:1), Hajdoše - Makole bar Miha 3:0 (2:0), Lovrenc - Oplotnica 3:0 (2:0). Prosta je bila Slovenja vas. lepim zadetkom Magdič. V zadnjih minutah dvoboja so gostitelji poskušali s petim igralcem v polju. V eni izmed akcij so izgubili žogo na polovici Tomaža Šic bara, Goričan pa je s strelom preko celega igrišča zadel prazno mrežo. V zadnji minuti so Sevničani po napaki Magdiča prišli do svojega drugega zadetka. Končni rezultat 2:7 je postavil Uroš Martič. V naslednjem, drugem krogu, bo ekipa Tomaž Šic bar v petek v Ljutomeru gostila Dobovec Pivovarno Kozel. Gostje z rezultati v zadnjih sezonah dokazujejo, da so ena najboljših ekip v Sloveniji, pod vodstvom novega trenerja, slovenskega selektorja Andreja Dobovičnika, pa igrajo priznana slovenska fut-sal imena, kot so Aleš Vrabel, Uroš Kroflič, Matjaž Vojsk in Aleš Marot. Tekma, ki bo prva po več kot desetih letih v Ljutomeru, se bo v dvorani Špor-tno-izobraževalnega centra začela ob 19. uri. Miha Šoštarič Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (m) 4. KROG: Drava Ptuj - Riko Ribnica (SREDA ob 19.00; športna dvorana Center); Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (SREDA ob 19.00) Pokal Slovenije (ž) 1. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - DP Logik Branik (ČETRTEK ob 18.00; športna dvorana Ljudski vrt) David Breznik Šahovski kotiček Začel se je jesenski del društvenih tekmovanj V septembru se je začel jesenski ciklus šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu. Turnirji bodo potekali vsak prvi in drugi petek v mesecu v društvenih prostorih, in sicer hitropotezni turnirji s pričetkom 19. uri in pospešeni turnirji s pričet-kom ob 18. uri. Člani društva in ljubitelji šaha vabljeni. Na hitropoteznem turnirju v septembru je sodelovalo le devet igralcev, saj se je večina mladincev udeležila številnih tekmovanj v mladinskih kategorijah v državi. Na turnirju, ki se je igral po krožnem - Bergerjevem sistemu so bili doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer 8 točk, Darko Dominko 6,5 točke, Anton Butolen, Leon Selišek in Branko Sedlašek po 4 točke, Milan Fijan 3,5 točke Martin Majcenovič 3 točke, Ciril Kužner 2 točki in Ivan Krajnc 1 točka. Na septembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarske sistemu. Rezultati: David Murko 7 točk (100 %), Ciril Kužner in Andraž Šuta 5 točk, Janko Bohak in Anton Butolen 4 točke, Leon Selišek 3,5 točke, Naj Pivec, Nika Kralj in Martin Majcenovič po 3 točke, Milan Fijan 2,5 točke itd. Janko Bohak torek m 2l. septembra 2016 Šport Štajerski 15 Boks • Večer prvakov v dvorani Lukna v Mariboru »Na lestvici od 1 do 4? Za 5!« Foto: Tomaž Barada Sport Aljaž Venko, Dejan Zavec Boxing: »Morda je izgledalo lahko, ampak v ringu ni bilo tako. Za zmago sem se moral zelo potruditi, saj je bilo prisotne nekoliko več treme kot običajno. Trenutno sem pod drobnogledom, saj sem prestopil v nov klub, treniram pod novim vodstvom. Z Dejanom sva občasno že sodelovala v zadnjih dveh letih, a sedaj je to na drugačnem nivoju. Zelo sem zadovoljen s treningi, res sem vesel, da imam ob sebi takšnega človeka. Pohvalil bi celoten boksarski večer, ki je odlična priložnost za dokazovanje, nastop pred domačimi gledalci vsekakor poraja posebne občutke.« Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing) je odlično opravil delo v dvorani Lukna v Mariboru in suvereno ugnal Čeha Adama Filipa. V soboto je v dvorani Lukna ob stadionu Ljudski vrt v Mariboru potekal večer boksa in kikboksa - Večer prvakov. Na sporedu je bilo deset boksarskih dvobojev, za konec pa sta se v borbi večera za naslov evropskega prvaka WAKO PRO organizacije v kikboksu merila Mariborčan Gregor Stračanek in Poljak Jakub Pokusa. Zmago je slavil Mariborčan. Večer je veliko pozornosti javnosti pritegnil predvsem zaradi Dejana Zavca, ki se je po končani karieri borca prvič znašel v novi vlogi trenerja. »Kar dobro sem se znašel, pri čemer mi je veliko pomagalo to, da mi je 'parket' poznan iz tekmovalne kariere. Delo je seveda drugačno kot takrat, zato se bom trenerskih veščin učil še kar nekaj časa. Občutke borcev v ringu pa seveda podoživljam tudi sam, so mi zelo poznani. Po drugi strani pa sedaj pridobivam informacije, kar je še potrebno izboljšati, kje še imamo rezerve ... Počasi pa se že oblikuje slika, kje bi želeli biti čez pol leta - kar v boksu ni dolga doba - in potem še naprej. Že danes sem dobil nekaj odgovorov, ki jih sploh še nisem pričakoval, tako da sem optimističen glede skupne poti, na katero smo stopili. Jasno pa je, da trenutno še nisem pod pritiskom, saj je to šele začetek,« je o tem povedal Dejan, ki je bil zagotovo daleč najbolj oblegana oseba v Lukni. Med drugim je bil skupaj s Tomažem Barado deležen priznanja mednarodne boksarske organizacije WBF, ki je imela v Mariboru štiridnevno zasedanje. »To je bil doslej najboljši kongres, kar smo jih imeli,« je organizatorjem polaskal pred- sednik Howard Goldberg iz Južne Afrike. Visoka raven Tudi sama prireditev v Lu-kni je bila na zelo visoki ravni. »Oba s Tomažem verjameva, da je treba za dobre zgodbe vztrajati na visokem nivoju. S tem obenem izkažemo čast borcem, ki so bodisi domačini, bodisi pridejo v Slovenijo od drugod. Če pridno delajo, se borijo, trenirajo, vlagajo nekaj v svoje športne dosežke, potem je najmanj, da jim omogočimo lepo prizorišče, kjer lahko javnosti pokažejo to, kar se učijo,« je o tem povedal novopečeni trener. Dejan in Tomaž sta doslej sodelovala v drugačnih vlogah, prvič sta moči združila kot organizatorja. »On je na domačem parketu, jaz za zdaj še gostujem (smeh). Najine zadolžitve so sicer različne, mislim pa, da se lepo dopolnjujeva v celoto.« »Najraje bi skočil v ring« Kako pa je stati ob ringu in spremljati svoje varovance med njihovo borbo? »Včasih bi najraje skočil v ring in namesto njega opravil nekaj udarcev (smeh). Trenersko delo je psihično težko, celo zahtevnejše, kot sem si predstavljal. Normalno je, da se vži-viš v dvoboj, da želiš pomagati svojim varovancem - samo upam, da bom imel pri tem dobre občutke in da jim bom pravilno svetoval,« je dejal Dejan, ki ga je z varne razdalje spremljal tudi njegov nekdanji trener Dirk Dzemski. »Zdaj ga razumem veliko bolje kot ta- krat, ko sem sam stal v ringu (smeh). Dobra osnova je, da natančno vem, kaj se dogaja z borci ob določenih udarcih. Ko npr. dobijo udarec v ple-ksus ali ko bi morali nekaj izvesti, pa tega ne uspejo zaradi tega, ker jim je tekmec to preprečil ... Polno je teh stvari, z njimi delim negativne in tudi pozitivne občutke.« Borci Dejan Zavec (Pro)Boxing zmagovalno V ring je v soboto stopilo pet borcev Dejan Zavec Boxing in Dejan Zavec Pro-boxing, vsi so vknjižili zmage. Med profesionalci sta tekmovala Ema Kozin in Marko Čalič, predvsem 29-letni Hrvat je prikazal velik potencial in je s tehnično zelo dovrše- nim stilom borbe suvereno ugnal tekmeca iz Češke. Kot predstavniki amaterskega boksa so se predstavili Tomi Lorenčič, Mitja Dišič in Aljaž Venko. »Vsi so se želeli dokazati tako meni kot vsem drugim obiskovalcem dogodka. Morda je kdo pričakoval, da bodo zaradi domačega občinstva sedaj Lorenčič, Dišič ali Venko boksali povsem drugače, a to ni možno. Potrebni so postopni koraki, s katerimi lahko odpravljamo napake, odkrivamo nove poti, vse do končnih ciljev. Za vse lahko rečem, da so svoje delo opravili z odliko, na lestvici od 1 do 4 za čisto petico. Posebno težaško delo je opravil Mitja Dišič, ki je moral za zmago dobesedno garati do konca. Prav takšne borbe, v katerih greš povsem na rob svojih zmožnosti, prinašajo napredek,« je po borbah povedal Dejan, ki je nekaj dodatnih besed namenil Marku Čaliču: »Vesel sem, da smo našli stične točke in da smo lahko tako hitro organizirali njegov profesionalni debi. Je eden desetih najboljših amaterskih boksarjev svoje kategorije, bil je blizu nastopu na olimpijskih igrah, saj je izgubil v zadnjem krogu kvalifikacij proti borcu iz Brazilije, kjer dejansko ni imel možnosti za zmago. Lahko še veliko napreduje. Vesel sem, da fantje vidijo v meni nekoga, ki jih lahko vodi. Boks je težaški šport in kljub širokemu bazenu kakovostnih borcev je le malo tistih, ki jim lahko uspe med profesionalci - velikokrat je težava že najti nekoga, ki bi jim sploh odprl vrata v ta svet. Upam, jim bom sam lahko pomagal čim dlje, ko pa bom sam izčrpal svoj nabor, pa jih bom usmeril k poznanim ljudem, ki jih bodo spremljali naprej.« Jože Mohorič Tenis • Mednarodni turnirji Dvoboji, v katerih so nastopali borci Dejan Zavec (Pro) Boxinga: Tomi Lorenčič (DZB) - Alen Kralj (BK Ring) Mitja Dišič (DZB) - Vaclav Panchartek (Češka) Ema Kozin (DZPB) - Ina Milohanovic (Hrvaška) Marko Čalič (DTPB, Hrvaška) - Tomas Kugler (Češka) Aljaž Venko (DZB) - Adam Filip (Češka) Preostali profesionalni dvoboji (za naslove WBF interkontinentalnega in mednarodnega prvaka): Tomi Dzemski (Nemčija) - Stafan Stanko (Slovaška); dvoboj brez naslova Jean Moraiti (Francija) - Mikheil Avakyan (Gruzija) Ferenc Hafner (Madžarska) - Attila Koros (Madžarska) Malik Zinad (Libija) - Attila Palko (Madžarska) David Rajuili (JAR) - Giorgi Gachechildaze (Gruzija) Zmagovalci so označeni z odebeljenim tiskom. Tamara po dolgem premoru do polfinala v Podgorici 18-letna Tamara Zidan- zdravila poškodbo kolena, ki je med drugim ugnala odlič-šek (TK Terme Ptuj, 208 na jo je staknila sredi junija na no Belorusinjo Aliaksandro WTA) je dobre tri mesece turnirju na Madžarskem. Tam Sasnovich (107.), povratek pa Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek je bil daljši od pričakovanj. Za nov začetek je bil izbran 25.000 dolarjev vreden turnir v Podgorici, kjer je bila varovanka Zorana Krajnca in Marjana Čuka 2. nosilka, prva je bila Srbkinja Ivana Jorovic (145.). Tamara je imela le v 1. krogu lahko nalogo, 15-letna povabljenka Tmusiceva pač ni bila kos visoki oviri. Drugače je bilo že v 2. krogu, ko je morala proti 19-letni Norvežanki Stokkeovi (353 ) za zmago pokazati bistveno več. Na naslednji stopnički jo je čakala Hrvatica Tena Lukas (328.). To je bil njun tretji medsebojni dvoboj, vsaka je doslej dobila po enega. Tretji je bil najbolj izenačen doslej, končal se je v 3. nizu. Tam je imela Tamara pri vodstvu 5:3, 40:15 na servis Lukasove dve zaključni žogi, a ju ni unovčila. Pri 5:4 je servirala za zmago, a tudi tega ni uspela izkoristiti za zaključek dvoboja. Na koncu je do odločitve prišlo v podaljšani igri, kjer je Zidanškova od rezultata 3:3 naprej nanizala štiri zaporedne točke in se veselila uvrstitve v polfinale. Tam jo je čakala šest let starejša Quirine Lemoine (312.), ki je doslej v karieri osvojila že 28 turnirjev podobnega ranga (12 med posameznicami, 16 med dvojicami). Ker Tamara še ni povsem v tekmovalnem ritmu, je bila Nizozemka tokrat enostavno premočna. Kljub temu je rezultat iz Črne gore za mlado Konjičanko dobra vzpodbuda pred naslednjimi izzivi ... Rola izgubil v 2., Potočnikova v 1. krogu Ptujčan Blaž Rola (203. na ATP) je po nekaj tednih premora zaradi poškodbe znova zaigral na turnirju serije challenger. V ZDA je igral na »domačem« turnirju v Columbu-su, kjer je pred leti študiral in igral za ekipo univerze Ohio. Tokrat je uspešno preskočil uvodni krog, v drugem pa ga je ustavil igralec, ki je za Blaža prava nočna mora - Tennys Sandgren (263.). Z ameriškim vrstnikom se je pred tem turnirjem pomeril že trikrat, vedno pa je potegnil krajšo. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, čeprav je bil dvoboj izjemno izenačen. V 1. nizu ni bilo breaka, v drugem pa je odločil en sam. V sedmi igri 2. niza je Blaž svojo edino priložnost na tekmi zapravil, v osmi pa je Sandgre-nu uspel edini break na tek- Zenski ITF-turnir v Podgorici, 25.000 dolarjev: 1. krog: Zidanšek (2.) - Ksenija Tmusic (Srbija) 6:2, 6:1, 2. krog: Zidanšek (2.) - Melanie Stokke (Norveška) 7:5, 7:6(2); četrtfinale: Zidanšek (2.) -Tena Lukas (Hrvaška, 5.) 5:7, 6:2, 7:6(3); polfinale: Zidanšek (2.) -Quirine Lemoine (Nizozemska, 7.) 6:2, 3:6, 2:6; Tadeja Majerič (3.) - Paula Ormae-chea (Argentina) 4:6, 6:4, 3:6; finale: Lemoine (7.) - Orma-echea 7:5, 6:1. Columbus, 50.000 dolarjev: 1. krog: Rola (7.) - Nicolaas Scholtz (JAR) 6:3, 6:2; 2. krog: Rola (7.) - Tennys Sandgren (ZDA) 6:7(3), 3:6. mi in s tem mu je pripadla še četrta zmaga na medsebojnih obračunih. Nina Potočnik (628. na WTA) je pretekli teden nastopila na turnirju v Brnu na Češkem in izgubila v 1. krogu. V tesnem dvoboju jo je ugnala domačinka Monika Kilnaro-va - 6:2, 6:7(5), 6:7(1). Jože Mohorič 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 27. septembra 2016 Cirkulane • Podpis pogodbe Gradnja kanalizacije v Dolanah se nadaljuje Na občini Cirkulane so podpisali pogodbo za izgradnjo sekundarnih kanalizacijskih priključkov v Dolanah. Dela se bodo pričela v začetku prihodnjega meseca, končana pa bodo do konca oktobra. Foto: arhiv občine Cirkulane Sekundarne kanalizacijske priključke v Dolanah bo gradilo Komunalno podjetje Ptuj. Na javni razpis so prispele štiri ponudbe, kot najugodnejši izvajalec del pa je bilo izbrano Komunalno podjetje Ptuj. To bo 493 metrov sekundarnih kanalizacijskih hišnih priključkov za okoli deset gospodinjstev zgradilo za 52.374 evrov z DDV, občina pa bo za to namenila finančna sredstva po 23. členu zakona o financiranju občin. Na cirkulanski občini poudarjajo, da je izgradnja hišnih kanalizacijskih priključkov zaradi obstoječih fekalnih izpustov v potoke pomembna zlasti z vidika zaščite vodotokov. »Hišni priključki se bodo navezovali na že zgrajen kanalizacijski sistem naselja Dolane, ki se konča na lastni čistilni napravi na levem bregu potoka Bela. Območje obsega osrednji del naselja, vzhodno v smeri Velikega Vrha in zahodno v smeri Gradišč,« pojasnjuje Ivan Stopajnik z občine Cirkulane. Okoli 2.500 metrov primarnega kanalizacijskega omrežja v večjem delu naselja Dolane in manjšem delu naselja Veliki Vrh ter črpališče in čistilno napravo za 260 populacijskih enot so s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj zgradili že lani. Eva Milošič Cirkulane, Zavrč • Začni mlad, tekmuj pošteno Pravila fair playa bi morala veljati tudi izven športnih igrišč Na obeh lokacijah Osnovne šole (OŠ) Cirkulane-Zavrč se je okoli 400 otrok, vzgojiteljic in učiteljev pridružilo množičnemu teku za otroke v okviru vseslovenskega projekta Začni mlad, tekmuj pošteno. Foto: Katja Predlkaka Na množičnem teku za otroke so organizatorji našteli okoli 17.000 otrok iz več kot sto slovenskih osnovnih šol, projektu pa se je pridružila tudi OŠ Cirkulane-Zavrč. Vodja projekta na OŠ Cirkula-ne-Zavrč Mitja Vidovič pravi, da je tek otroke povsem prevzel: »Še posebej zato, ker sta jim ga predstavili gostji prireditve, atletinji in bivši učenki naše šole, Veronika in Doroteja Domjan. Uspešni športnici sta učence ogreli ter skupaj z njimi odtekli ogrevalni krog in nato še sprint na 100 metrov. Učence sta naučili atletske abecede, z njimi delili svoje izkušnje in jih spodbudili, da si zastavijo cilje in jim sledijo, predstavniki vseh oddelkov pa so predstavili pravila fair playa.« Projekt Začni mlad, tekmuj pošteno organizira Atletska zveza Slovenije v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez in Zavodom za šport RS Planica, podprl pa ga je tudi UNESCO. Namen akcije je promocija teka in nasploh zdravega življenjskega sloga, pa tudi vztrajnosti in zdrave tekmovalnosti. Ravnate- ljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek sklene: »Naše otroke v vrtcu in šoli vzgajamo, da bi na vseh področjih tekmovali po načelih fair playa, v miru, z roko v roki ter s spoštovanjem in razumevanjem do svojih sošolcev, prijateljev in drugačnih.« Eva Milošič Ptuj • Dan Alzheimerjeve bolezni Sprehod za spomin 21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je tudi najpogostejši vzrok demence. S sprehodom za spomin so ga obeležili tudi v različnih krajih Slovenije. »V okviru svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni in z namenom detabuizacije demence smo s stanovalci enot za osebe z demenco v sredo šli na sprehod in kavo na Mestni trg. Veseli smo, da se je našemu vabilu odzval tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar,« pravi Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Prva znamenja Alzheimerjeve bolezni so pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji. »Pri razviti bolezni so značilni izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase in v zadnji fazi globalni upad spoznavnih funkcij. Najpogostejša oblika se začne v kasnejši življenjski dobi, po 65. letu starosti. Pogosta je predvsem v razvitih deželah zaradi podaljšane življenjske dobe prebivalstva. Oblika, ki se začne v zgodnji življenjski dobi, pri starosti 45-65 let, je redkejša. Alzheimerjeva bolezen predstavlja 70 % vseh oblik demenc. Po pogostosti ji sledijo demence zaradi možgansko-žilnih bolezni, frontotemporalna demenca, demenca pri Parkinsonovi bolezni in demenca zaradi alkoholizma,« je navedeno v Wikipediji. V ptujskem Domu upokojencev ima diagnozo Alzheimrejeve demence 45 stanovalcev, diagnozo demence pa 170 stanovalcev. Dženana Kmetec Sprehodu za spomin so se pridružili tudi na Ptuju. Ptuj • Teden mobilnosti Namesto avtomobilov na ulicah otroci V tednu od 16. do 22. septembra je potekal Evropski teden mobilnosti, v katerem smo lahko dobro premislili o svojih potovalnih navadah. Projektu se je pridružilo tudi mesto Ptuj s številnimi dejavnostmi, ena izmed zanimivejših se je odvijala v četrtek, ko so zaprli mestno jedro, ulice in trge pa so zavzeli razigrani otroci. Na tisoče evropskih mest se je povezalo v izvedbi skupnega projekta Evropski teden mobilnosti, izpostavljajoč pametno in trajno mobilnost kot dobro investicijo. Ozaveščanje o pomenu trajno-stne mobilnosti za zdravje ljudi in varstvo okolja so le nekateri izmed poudarkov, ki jih izpostavljajo organizatorji projekta. Na Ptuju so se dogodki začeli v četrtek, na Zadružnem trgu, kjer se je bilo možno promocijsko popeljati z električnimi avtomobili, kolesi in trikolesnikom. Dogodek je skupaj z Mestno občino Ptuj organiziral zavod Zadihaj, s sodobnimi, zelo tihimi avtomobili pa se je z velikim veseljem popeljal tudi ptujski župan Miran Senčar. Otroci so zavzeli mestne ulice. Za vrtčevske otroke je bil organiziran poligon Kolesarček. V soboto je sledil kolesarsko voden potep, organizirano pa je bilo kolesarjenje tudi ob dnevu brez avtomobila, v četrtek. Na ta dan so del mesta zaprli za promet, z avtomobili se ni bilo možno peljati po Slomškovi, Krempljevi, Miklošičevi, Murkovi in Prešernovi ulici ter na Slovenskem in Mestnem trgu. Namesto avtomobilov so ulice zavzeli osnovnošolci, ki so dolgočasni asfalt popisali s kredami pisanih barv. O tem, kako bi bili Ptujčani zadovoljni s takšno trajno rešitvijo in ali je širitev peš cone v mestnem jedru sprejemljiva rešitev, pa so govorili tudi na posvetu. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG torek • 27. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Projekt Atletske zveze Slovenije Začni mlad, tekmuj pošteno! Minuli petek je Atletska zveza Slovenije v sklopu projekta Začni mlad, tekmuj pošteno organizirala množičen tek za otroke. Teklo naj bi več kot 10.000 otrok, med njimi tudi Ptujčani. Vi ^-SMM^E -MiiiSg Tekli so tudi otroci OŠ Olge Meglic, od 1. do 5. razreda. Projekt Začni mlad, tekmuj pošteno organizira Atletska zveza Slovenije v sodelovan- www.tednik.si IStajerskitednik. Stajerskitednik ju z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez ter Zavodom za šport RS Planica. V okviru tega so bile izpeljane številne dejavnosti, med drugim tudi množičen tek, ki je potekal minuli petek, 16. septembra. Po različnih krajih Slovenije je teklo okrog 10.000 otrok, med njimi tudi učenci od 1. do 5. razreda OŠ Olge Meglič in OŠ Mladika, ki so pretekli 150 metrov. V sklopu omenjenega projekta so na natečaju izbirali tudi logotip, najboljšega je narisala osnovnošolka Teja Zarnik iz Komende, predstavlja pa športnika, ki je vedno zmagovalec, pomembno pa mu je, da tekmuje pošteno. Pošteno so letos tekli prav vsi udeleženci teka, ki ni bil tekmovalnega značaja, pomembno je bilo le sodelovati. Dženana Kmetec Kidričevo • Pri restavraciji Pan prenočišča Odprtje bo decembra Gostinsko podjetje Vital, ki sodi pod okrilje poslovne skupine Talum, gradi pri restavraciji Pan v Kidričevem nove prostore, v katerih bodo uredili prenočitvene kapacitete. V občini Kidričevo nočitvenih kapacitet doslej niso imeli. Direktor Vitala Vlado Pignar je o naložbi povedal: »Gre za pomembno prelomnico, ne le za nas, temveč tudi za Kidričevo. Odprtje bo decembra. Gradnjo financiramo iz lastnih virov, del sredstev smo pridobili iz Eko sklada. Ko bo zgradba končana, bo v njej na voljo 14 postelj in bo nudila udobje na zelo visoki ravni. Za skupno prenočevanje več oseb bo v preurejenem delu obstoječih prostorov na voljo še dodatnih šest postelj. Nove zmogljivosti nam bodo omogočile, da v ponudbo vključimo tudi poseben program za mladoporočence. Pričakujemo, da bodo pri nas sprva prenočevali predvsem utrujeni svatje, poslovni partnerji in gostje Občine Kidričevo. Prepričani smo, da bomo sčasoma privabili tudi vedno več turistov in pomagali krepiti turistično ponudbo na našem območju ter ostati zvesti naši viziji - še naprej ostati najuspešnejša restavracija za prireditve v širši ptujski regiji.« MZ Foto: Črtomir Goznik V prizidku pri restavraciji bodo prenočitvene kapacitete. MEGA ZABAVA ZA 10. ROJSTNI DAN ROK N BAN D GUSAR VAL IN OLARA www.qlandia.si QLANDIA Foto: DK 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 27. septembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Jesen je vstopila v nase kraje Hladne noči, topli, sončni dnevi bodo mnogi izkoristili in začeli vrt pripravljati na zimo. A ne hitite z rezanjem, obrezovanjem, zato pa lahko pripravite gredice na sajenje novih rastlin. Prihaja čas sajenja trajnic, grmovnic in drevesnic Čeprav vsaj še mesec dni ne bomo sadili novih rastlin, a je priporočljivo, da se na sajenje pripravite pred tem. Najprej preverite, kje in kako boste sploh nabavili rastline, ki si jih želite. Saj vem, da je huda kriza, zato vsi iščemo najcenejše rešitve, vendar naj povem, da se lahko iskanje najcenejših rastlin slabo konča. Pred sajenjem dobro razmislite, kaj si na vašem vrtu želite dolgoročno početi, kakšen vrt si želite, ko bo končan. Celoten vrt si nato izrišite, ne pozabite na dejavnosti, s katerimi se želite na vrtu ukvarjati. Nato si izrišite na kos papirja vse, kar boste morda nekoč na vrtu imeli, na mesto, kjer bi si to želeli imeti. Zakaj? Zato da ne boste ravno tja zasadili kakšnega lepega drevesa, oblikovali gredice s trajnicami in grmovnicami. Vedeti je treba, da se te rastline zelo slabo presajajo, dalj časa bodo rasle na svojem mestu, težje bo. Šele zdaj si zarišite, kje boste imeli okrasne gredice ali posamezna, lepa okrasna drevesa. Saj ni potrebno, da boste vse gredice zasadili v enem letu. Zagotovo bo le redko kdo to naredil letos. Pa vendarle bo vrt kasneje veliko lepši, če boste ves čas sledili nekemu cilju, redu, ne pa po naključju posadili posameznih grmovnic, oblikovali posameznih gredic. Nato preverite še, kako velike bodo zrasle rastline, predvsem grmovnice in drevje v nekaj letih. Da vam ne bodo po 10 letih postale prevelike. Vedite, da z rezjo sicer lahko oblikujemo rastline, ne moremo pa jih vekomaj po- manjševati. Potem se slej ko prej srečamo s težavami, boleznimi ali škodljivci. Zato dobro premislite, če imate manjši prostor, kaj lahko sadite tja. Za vse to je čas zdaj. Drevnine, grmovnic in trajnic še ne sadimo, zdaj bi jih najbolj zmotili pri njihovi pripravi na zimo. Lahko pa že izkopljemo jame. Vedno je dobro, da so jame izkopane veliko pred sajenjem, da se prezračijo. Jama naj bo dvakrat širša in nekoliko globlja, kakor bo koreninska gruda rastline, ki jo boste posadili. Zemljo, ki jo izkopljete, shranite ob robove jam. Vsaj zgornjih 20 cm je rodovitnih. Ob sajenju jo boste pomešali z rodovitnim kompostom, mogoče kislo zemljo, če se boste odločili za kisloljubne rastline. Če začnemo o tem razmišljati zdaj, mogoče že iskati kakšen dan, ko bi se lotili dela, potem bodo gredice lepe veliko let. Mogoče še hiter nasvet za vse, ki boste presajali odrasle rastline. Pričnite s postopkom že zdaj, obrežite počasi korenine v krogu okoli rastline, vendar pustite glavno korenino še v zemlji. To seveda naredite tako, da z lopato za prekopavanje počasi sekate krog po obodu krošnje rastline. Dokončno boste rastline izpulili in presadili čez kakšen mesec in pol. Za ta opravila je jesen najboljši čas. Nič pa ne bo narobe, če boste tako, na pol obsekano rastlino presajali šele spomladi. Le da v tem primeru zemljišče koreninskega sistema prekrijte s plastjo listja, slame ali sena. Zelenjavni vrt Na zelenjavnem vrtu je najpomembneje, da čim več zelenjave spravimo za zimo. Mnogi začnejo iskati načine, kako bi v kleti shranili tudi solatnice, da bi bil vrt v novembru povsem prazen in pospravljen. Vendar naj vas opomnim, da prazna zemlja, pospravljen vrt nista dobra zimska popotnica. Tudi pozimi naj bo čim več gredic zasajenih, prekritih z rastlinami ali pa samo z rastlinskimi zastirkami. Po drugi strani pa nam solatnice nudijo največ, če jih odrežemo in predvsem pojemo sveže, direktno z vrta. Mnogi ne vedo, da endivija, še bolj pa radič preneseta veliko mraza. Najprej pospravimo krhkoli-stne glavnate solate, saj te najprej pokažejo posledice prenizkih temperatur. Nekoliko dalj časa prenašajo mraz rozetaste sorte, kot je gentillina. Mehkolistne sorte so odpornejše na mraz in s kopreno prekrite preživijo tudi prve slane. Endivija ne prenese veliko mraza. Vsekakor moramo naprej pospraviti sorto eskariol rumeno. Zelo dolgo, tudi prvi sneg, pa bo preživela sorta eskariol zelena in tudi kodrolistna pankalijerka. Malan in dečkova glava preneseta do -5 oC, vendar ju po potrebi prekrijte z agrokopreno. Še več mraza prenese letni radič. Štrucarja bomo ob prvem poštenem mrazu pokrili z agro-kopreno, tako kakor endivijo, rdeč glavnati radič pa bo zdržal vse do januarja, tudi če ga ne pokrijemo. Najbolje pa mraz preneseta bela glavnata castel franco in palla bianca (bianca invernale). V tem vrstnem redu bomo solatnice tudi rezali, tako bomo imeli svojo solato vse do januarja. V rastlinjaku je glavnati radič možno rezati vse do pomladi. Seveda je zdaj še vedno čas za setev motovilca, posejemo pa tudi prvo zimsko solato Setev je smiselno ponoviti še v sredini oktobra, tako bomo skupaj sprezimnim radičem verona, ki smo ga posejali v juliju, imeli dovolj solate takoj, ko bo popustil najhujši zimski mraz. Verona in motovilec, ki je že pognal, so zdaj v nevarnosti, da jih napade pepe-lovka. Preberite si v enem izmed preteklih člankov, kako ravnati. Poiščite več sort zimske solate, da uhajanje v cvet ne bo istoča- samo ovira, pod njo bi se rastline dušile. Zdaj posejan motovilec pokrijemo šele, ko se bo narava res umirila in zaspala, ko se bo začela prava zima. S kopreno prekrit motovileč lahko režemo praktično celo zimo, tudi izpod snega. Na prostem lahko posejete še divjo in tudi navadno rukolo in azijske listnate rastline, saj so ravno križnice, med katere uvrščamo te vrtnine, tiste, ki bodo dvignile našo odpornost in preprečile prve zimske prehlade, če jih bomo jedli seveda. Če imate radi mesečno redkvico, jo ravno tako lahko še posejete. Za sajenje čebulčka ali celo česna pa je še prezgodaj. Zdaj posajen bo slabše prezimil. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Prihaja čas sajenja novih grmovnic, tudi latastih hortenzij. sno Vir: KZ Ptuj Še nekaj let nazaj smo zimske sorte solat poznali pravzaprav samo pri nas in na Hrvaškem. Izbor prezimnih sort solate je zato presenetljivo ozek. Celo na številnih domačijah, ki še pridelujejo lastne sorte solate, ne najdemo veliko prezimnih sort. Najstarejši prezimni sorti pri nas sta zimska rjavka in nansen. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima, kot že ime pove, liste rdeče rjave tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele seveda v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od nansen. Zelo pozno sta k nam v Slovenijo s Hrvaške prišli dve krh-kolistni prezimni sorti. To sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumeno-zelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odrto glavo, to pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kakor belih. To je dobro, če gledamo, koliko koristnih snovi vsebuje naša skleda solate. Mnogi pa je zaradi tega nimajo radi, saj imajo Slovenci raje notranji, obeljen del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Zal ima vegorka še eno nezaželeno lastnost. Nekoliko občutljivejša je na solatno plesen. Posavka pa na drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar je list temno zelen z rahlim rdečim nadihom po robovih. Tudi posavka je dokaj občutljiva na solatno plesen, zato jo v toplih, a hladnih pomladih kar hitro pospravite z vrta. Povsem naša, slovenska sorta pa je bistra. Bistra naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast listni rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus. Po vrtovih Slovenije najdemo še več prezimnih sort solate, vsaka ima svojo majhno posebnost, vendar jih je v primerjavi z letnimi sortami zelo malo. Za konec Zimske solate, motovilca in ra-diča ni priporočljivo prekrivati z agrokopreno, saj morajo prezimi-ti brez tega. Agrokoprena bi bila v primeru veliko snega pozimi KGZS - Zavod Ptuj sporoča Posebnosti pri negi vina letnika 2016 Sedaj je čas, ko smo sredi intenzivne trgatve (mnogi so jo že opravili). Prav je, da podamo nekaj priporočil za nego letošnjega vina, ki bo zahtevna, saj je bilo leto ponovno specifično. Spomladi hitra vegetacija, nato spomladanska pozeba, v času intenzivne rasti dokaj velika količina padavin (problem z boleznimi) ter sorazmerno visoke temperature v prvi dekadi septembra, ki so pripomogle k pospešenemu zorenju grozdja, istočasno pa so se pojavili odlični pogoji za cik gnilobo. Zraven tega pa so številni imeli velike težave s peronosporo in oidijem ter posledično sedaj z botritisom. In katere posebnosti in težave zasledimo letos 1 .V vinogradih, kjer smo imeli težave z oidijem in botritisom (bujni nasadi), vsekakor priporočam selektivno trgatev, saj poškodovano grozdje zahteva močnejšo obdelavo z enološkimi sredstvi - močnejši razsluz. Najboljše je tudi, da ta vina posebno kletari-mo in opravimo hitre prve pretoke. Takšno grozdje zahteva tudi močnejše žveplanje. Če pa je grozdje močno poškodovano od bolezni, je vprašanje, ali je to grozdje sploh primerno kletariti. 2. Čas trgatve določimo, kakšen stil vina si želimo. Za lahka, sveža bela vina, kjer si želimo alk. 10 do 11 vol. %, je primerna sladkorna stopnja od 80 do 84 °Oe. Za bogata, polna vina, namenjena zorenju, pa je zaželena sladkorna stopnja nad 90 °Oe. Letošnji letnik nakazuje primerno sladkorno stopnjo, tudi kisline in pH-vre-dnosti so pri večini sort optimalne. 3. Pretoki vina naj bodo usmerjeni na naše cilje in zahteve posamezne sorte. Aromatične sorte zahtevajo brezzračne pretoke (priporočamo uporabo suhega leda) in nekoliko višje žveplanje. Zaradi različne vrednosti pH pri posameznih sortah je tudi potreba po žveplu različna. Vina z nižjo vrednostjo pH potrebujejo manj žvepla. Nikakor pa ne žveplamo na pamet, dožveplavamo le na podlagi analize. Pri popolnoma zdravem grozdju, čistem razsluzu, kontrolirani fermentaciji lahko vina odležijo na drožeh tudi do dva mesca. Seveda ob dvigovanju droži in nenehni orga-noleptični kontroli. 4. Pri vinih, kjer nismo mogli uravnavati temperature v času fermen-tacije in pri nižjih vsebnosti kislin in višje pH-vrednosti vsekakor priporočamo hiter prvi pretok, saj je delovanje bakterij močnejše (razpad kislin, pojav hlapnih kislin). Vsekakor slednje velja tudi pri nezdravem grozdju. 5. Letos pričakujemo težave z boekserji ali vonj in okus po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jajcih, saj vemo, da smo morali opraviti večje število tretiranj z žveplom proti oidiju. V takšnem primeru velja, da mora kletar čim prej ukrepati s pretokom in morebitnim dodatkom enološkega sredstva (antiboekser). To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina, pri katerih vinogradniki niso opravili razsluza oz. pretoka po 24 urah. Pa tudi pri vinih, kjer smo prež-veplali mošt in pri nepravilnem žveplanju mladega vina. 6. Pričakujemo tudi težave s fermentacijo - zastoj. Vsekakor priporočamo dnevno spremljanje fermentacije (merjenje z refrak-tometrom). Večje težave pričakujemo pri tistih vinih, kjer nismo dodali kakovostnega vrelnega nastavka in nismo dodajali hrane za kvasovke. Mnogi opravijo razsluzevanje, pa ne dodajo vrelne-ga nastavka. V tem primeru priporočamo dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so sposobne fermentirati v težjih pogojih. Vsekakor priporočamo spremljanje poteka fermentacije in se za ukrep odločimo le v primeru zastoja fermentacije (sladkor več ne pada 3 dni), v nasprotnem primeru zadostuje že manjše mešanje. 8. Pričakujemo tudi pojavljanje raznih nečistih vonjev in priokusov (etilacetat), kar je posledica nezdravega grozdja (poškodbe od insektov) in raznih mikrobioloških delovanj. V tem primeru priporočamo hiter prvi pretok in dodatek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje in bistrenje mladega vina. 9. Harmonizacija vin. Letošnji letnik bo primeren za pridelavo suhih vin, le v primeru visokih sladkornih stopenj bodo morda polsuha. Opravimo prvi pretok po končani fermentaciji čim prej, nato pa mlado vino pustimo na finih drožeh in ne s previsokim žveplom med 25 in 35 mg prostega žvepla, ker tako dobimo bolj stabilna vina z izraženo sadno aromo. 10. Vrtenje vina na drožeh le pri popolnoma zdravem grozdju. V letošnjem letu priporočamo vrtenje na drožeh, saj imamo nekoliko višjo kislinsko strukturo. Za prekinitev mešanja pa se odločimo na podlagi pokušenj. Ta ukrep izvajamo seveda brez prisotnosti bentonita. Zdrave, fine droži pa lahko s pridom uporabimo za čiščenje preostalih vin (stara, oksidirana, prisotnost rahlega eti-lacetata ...). Opozorilo: vrtenje na drožeh lahko izvajamo le, če zagotovimo anaerobne pogoje - brez kisika (uporaba suhega leda pri mešanju). Glede na pokušine moštov lahko z veseljem ugotavljamo, da se rojevajo, kljub težavnemu letniku, odlična vina ter smo v optimističnem pričakovanju, ko bomo pokušali mlada vina na prvih delovnih pokušinah. Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet. torek • 27. septembra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 1S S slovenskih glasbenih odrov Filmoljub AVTOMOBILI -Daleč Po štiriletnem premoru je pred nami novi težko pričakovani album skupine Avtomobili z naslovom Daleč. Na njihovem že 10. studijskem albumu je deset novih skladb, vključno s prvim istoimenski singlom, ki so ga posneli skupaj z našo odlično vokalistko Severo Gju-rin. Njihovo sodelovanje se je začelo že pred štirimi leti, ko je bila gostja na njihovem koncertu v Cankarjevem domu. Severa Gjurin se je čudovito ujela v zvok skupine, obenem pa ga je s svojim žametnim glasom nadgradila ter dodala neko novo dimenzijo in zanjo značilen šarm. Novogoriški Avtomobili sodijo v kategorijo tistih zasedb, ki so v zadnjih dobrih tridesetih letih globoko obeležile slovensko glasbeno sceno in jih lahko že uvrstimo med legende. S skladbami, kot so Skozi leta, Ljubezen ne stanuje tu, Hvala za pisma, Pot domov, V mrzlih dvoranah, Sladka svetloba, Palme gorijo in Lepotica dneva so zagotovo ena izmed najpre-poznavnejših in izvirnejših rock skupin na Slovenskem. V vseh teh letih je skupina doživela tudi veliko kadrovskih sprememb in sedaj nastopa v zasedbi: Marko Vuksanovič (vokal), Mirko Vuksanovič (klaviature, vokal), Boštjan Andreje Bushy (kitara, vokal), David Morgan (bobni) in David Šuligoj (bas kitara). Skupina Ethnotrip je z nastopom na Nišville jazz festivalu uspešno sklenila letošnjo balkansko turnejo, na kateri so predstavljali svoj drugi album Kdo bo pil iz bistrega studenca?, ki je v letošnjem letu izšel pod okriljem založbe Celinka. Nišville je bil letos uvrščen med TOPlO jazz festivalov v Evropi, na njem pa so nastopile tudi zvezde, kot so Al Di Meola, Joss Stone, Bill Evans in Shakatak. Da se je omenjeni festival v tem okolju res dobro prijel, priča tudi odličen obisk, saj je festival obiskalo več kot 170.000 ljudi. Ethnotrip so med balkansko turnejo nastopili na festivalih ter klubih v Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Zaradi dobrih odzivov publike in organizatorjev so v teku že pogovori za še obširnejšo turnejo v naslednjem letu. ELDA TRIO -Launch 23. septembra je ELDA trio pri londonski založbi Two mm m m. {M ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DEJAN VUNJAK - Le za tebe 2. BRIGITA ŠULER - Mi smo najboljši letniki 3. POP DESIGN - Mi gremo gremo NARODNA 1.Ans.VIKEND-Staramse 2. FRAJERKE - Tam kjer je moje srce doma 3. PRLEŠKI KVINTET - Izginile so sanje NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Priporočamo v branje.. Elizabeth Gilbert: Pečat stvarjenja Elizabeth Gilbert je z romanom Jej, moli, ljubi dosegla svetovno slavo. Njen novi roman Pečat stvarjenja pa je po mnenju kritikov in bralcev njeno najboljše delo doslej. Glavna junakinja pripovedi o botaničnem raziskovanju v 19. stoletju, o hrepenenju po prijateljstvu, znanju in ljubezenski izpolnitvi, je Alma Whittaker. Rodi se sredi hladne filadelfijske zime leta 1800 v eni izmed najbogatejših družin na zahodu Amerike. Njen oče, ki je obogatel z uvozom in izvozom eksotičnih rastlin, ji poleg brezskrbnega otroštva podari še svojo ljubezen do rastlin, njena stroga mati je prepričana, da je temelj odličnosti dobra splošna izobrazba. Alma, na žalost, podeduje očetov videz, zato postanejo mahovi ena njenih največjih ljubezni, ki jo z domačega posestva in iz rastlinjakov zvabijo na oddaljeni, prvobitni in dehteči Tahiti. Roman - nič posebnega. In če je to najboljši roman E. Gilbert, bo tisti njen Jej, moli, ljubi, ki je sicer že uvrščen na moj bralni seznam, še dooolgo čakal na kako prosto urico ... Ocena: 3. Le s t v DANCING ON MY OWN - CALUM SCOT1 2. CLOSER - CHAINSMOKERS ft. HALSEY 3. HEATHENS - TWENTY ONE PILOTS 4. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIAS ft. WISIN 5. COLD WATER - MAJOR LAZER feat. JUSTIN BIEBER & M0 6. GOOD GRIEF - BASTILLE 7. BONFIRE - FELIX JAEHN feat ALMA 8. DON'T LET ME DOWN - CHAINSMOKERS feat. DAYA 9. CARRY ON - NORAH JONES 10. STILL FALLING FOR YOU - ELLIE GOULDING 11. PERFECT STRANGERS - JONAS BLUE feat. JP COOPER Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 104^3 bo Janko Bezjak Cineplexx in Kolosej Maribor v ■ Rivers Records izšel prvenec ELDA tria z naslovom Launch. ELDA trio sestavljajo Janez Dovč na harmoniki, švedsko-slovenska jazz-folk vokalistka Emilia Martensson in brazilski tolkalec Adriano Adewale. Na novem albumu bomo lahko slišali preplet ljudske, avtorske in jazz glasbe. Album, ki je bil posnet v Londonu, so že predstavili 22. septembra na promocijskem koncertu v eminentnem londonskem prizorišču King's place. V prihodnjih mesecih sledijo še drugi koncerti po različnih deželah Evrope. JAZOO -Destinations Eksperimentalna etno jazz skupina Jazoo letos praznuje že 20 let neprekinjenega delovanja. Ob tej priložnosti bo izdala svoj šesti album Destinations, ki ga bo premierno predstavila na Ravnah na Koroškem v okviru abonmaja Jazz Ravne, ki bo hkrati tudi pred-festivalski koncert 12. Festivala slovenskega jazza. Naslovnico albuma je oblikoval znani Max Franosch, ki redno sodeluje z založbo EMC in so ga člani skupine navdušili v Londonu, kjer zadnji dve leti redno kon-certirajo. Janko Bezjak Ogorčenje Foto: splet Vsebina: Začetek petdesetih let prejšnjega stoletja. Marcus Messner je judovski deček delavskega stanu iz revne četrti v New Jerseyju. Da ga ZDA ne bi vpisale v obvezno služenje vojske in ga nato poslale v vojno v Koreji, mu židovska skupnost plača šolnino za vpis na študij, da bi ga tako zavarovala. Toda Marcus, ki je po nazorskem prepričanju ateist, ima vedno več težav s togimi pravili univerze, do mere, ko se mu zazdi, da bi moral za uspešno zaključitev študija zavreči vsa svoja stališča in se prodati hudiču ... Zasnova se zdi skoraj do pičice enaka kot vsebina slavnega filma Vonj po ženski, toda podobnosti se na srečo končajo že takoj na začetku. Film Ogorčenje je namreč neusmiljen in nima srečnega konca. Še bolj neusmiljena in neposredna pa je istoimenska knjiga Philipa Rotha, po kateri so posneli ta film. Naj vas dejstvo, da je film nastal v neodvisni produkciji izven Hollywooda, ne zavede. Film je namreč prav tako puritanski in politično korekten kot običajne finančno naphane filmske ekstravagance, ki zavoljo dobička nočejo užaliti nikogar. Knjiga je v maniri tega izvrstnega pisatelja ostra kot britev in se ne ustraši ničesar, film pa je v primerjavi z njo nekakšna pogreta omleta, ki samo bežno spominja na dogajanje v knjigi. Toda poskusimo na film gledati kot na samosvoj umetniški izdelek in zavoljo ocenjevanja pozabimo na veliko boljšo knjigo. Najprej opazimo zelo umirjeno montažo in zelo solidno režijo, ki se obilno zateka h geometrično popolnim in dolgim mirujočim kadrom, kar izvrstno odraža strašno zadušljivo vzdušje, ki vlada na ameriški univerzi leta 1951. Mladenič odprte glave v takšnem okolju seveda lahko samo trpi, toda sistem je veliko bolj krut, do te mere, da obstrance, ki razmišljajo drugače, povozi, zdrobi in zmelje v sončni prah. Ko se glavnemu junaku posveti, da je s selitvijo od doma v hram učenosti v resnici prišel iz dežja pod kap, v maniri potrpežljivega ateista vse lepo v miru prenaša in se izogiba težavam, da bi le čim lažje prebrodil močvirje nazadnjaštva in verske blaznosti. Toda sistem, šola, mama in ves svet tistega časa se ne zadovoljijo s tem, da bi takšnega obstranca vsaj pustili na miru in ga izrinili nekam na rob. Treba ga je uničiti in pregnesti, skratka 'odpreti oči', kar je najslabši od dobrih namenov, kar jih obstaja, saj prinaša samo nesrečo, žalost in še kaj hujšega. V resničnem svetu tako ni mentorjev, ki bi glavnega junaka obvarovali pred izničenjem njegovih principov, zato lahko pokončen mladenič svojo pot konča samo na en način. Njegov odhod ni samo smrt v običajnem pomenu besede, temveč tudi odhod šibke svetlobe sveče v temi neznanja in hinavstva. Duše pač ne moreš prodati samo delno. Matej Frece Indignation Igrajo: Logan Lerman, Sarah Gadon, Tracy Letts, Ben Rosenfield, Noah Robbins, Linda Emond, Margo Kazaryan, Doris McCarthy, Melanie Blake Roth, Joanne Baron, Pico Alexander, Danny Burstein, Philip Ettinger, Andrew S. Thompson, Bo Stansell, Susan Varon, Bryan Burton, Betsy Hogg, Steven Kaplan, Bryan Fitzgerald Režija: James Schamus Scenarij: James Schamus po knjigi Philipa Rotha Žanr: drama Dolžina: 110 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 27. septembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK kislo zelje z mletim gobova juha, pražen piščančji paprikaš, pečena skuša, krom- juha, pečenice na goveja juha, pečen fižolova kremna juha, mesom in rižem, krompir, palačinke z testenine, sadje pirjeva solata, koru- žaru, ajvar, pečen piščanec, široki govedina s paradi- kumarična solata, dušenimi jabolki zna zlevanka s skuto krompir, sadna so- rezanci, solata, žnikom in papriko v grozdna pogača lata strjenka z malinami solati, kompot Kislo zelje z mletim mesom in rižem ^----' ^n^HRK r . . Sestavine: 150 g riža, sol, olje, 400 g mletega mesa, poper, mleta rdeča paprika, maslo, 500 g kislega zelja, 2 paradižnika, 2 dl kisle smetane, 1 dl vode, 1 jušna kocka. Riž skuhamo v slani vodi in ga dobro odcedimo. V ponvi segrejemo olje in na njem ob mešanju prepražimo mleto meso. Solimo, popramo in dodamo malo mlete rdeče paprike. Stekleni pekač namažemo z maslom. Na dno damo polovico kislega zelja, nanj polovico narezanega paradižnika ter pokrijemo z mletim mesom in rižem. Na vrh damo še preostalo kislo zelje in paradižnik. V posodici zmešamo kislo smetano z vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko. Prelijemo preko zelja in pečemo 40 minut pri 180 °C. Grozdna pogača Sestavine: krhko testo: 45 dag moke, 20 dag margarine, 9 dag sladkorja, sok 1/2 limone, ščep soli, 2 rumenjaka, 3 žlice kisle smetane; nadev: 1 kg grozdja (najboljša je jurka); preliv: 1/2 l kisle smetane, 12 dag sladkorja, 2 žlici drobtin, 1 jajce; sladkor v prahu za posipanje peciva. Sestavine za testo dobro pregnetemo, oblikujemo v kvadrat, ga dvakrat razvaljamo in ponovno zložimo v kvadrat. Počiva naj pol ure. Ponovno ga razvaljamo na 1 cm debelo in ga damo v pomaščen pekač. Potresemo ga z grozdnimi jagodami in prelijemo s prelivom. Pogačo pečemo dobre pol ure pri 200 stopinjah Celzija (oziroma odvisno od pečice). Ko je pecivo pečeno, ga potresemo s sladkorjem v prahu. ZPS • Toplotne črpalke Okoljsko sprejemljiv način ogrevanja Toplotne črpalke za svoje delovanje uporabljajo velik delež obnovljivih virov, posledično so okoljsko sprejemljiv in ekonomsko učinkovit način ogrevanja. Poleg tega so primerne skoraj za vse stavbe. Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje prostorov je pri novogradnji zaradi majhnih potreb po toploti gospodarna odločitev, in sicer ne glede na to, kateri toplotni vir izberemo. V obstoječih hišah pa je po mnenju strokovnjakov pred vgradnjo smiselno najprej zmanjšati toplotne izgube in s tem potrebe po toploti. Toplotne črpalke sicer sodijo med ogrevalne sisteme, pri katerih so stroški obratovanja najmanjši, kar velja ne glede na izbrano različico črpalke: zemlja/voda, voda/voda in tudi za najbolj razširjeno zrak/voda. Najučinkovitejše pa so v povezavi z nizko-temperaturnimi ploskovnimi ogrevalnimi sistemi, torej s talnim, stenskim ali stropnim ogrevanjem. Velja tudi, da je naložba najbolj upravičena, če bomo z njo ogrevali in hladili. Sistem z eno notranjo in eno zunanjo enoto lahko namreč pozimi v bivalnih prostorih zagotavlja toploto, poleti pa prijeten hlad. Danes je večina toplotnih črpalk na trgu reverzibilnih, kar pomeni, da pozimi prečrpavajo toploto iz okolice v bivalne prostore, poleti pa ravno nasprotno - toploto črpajo iz bivalnih prostorov in jih s tem hladijo, saj imajo vgrajeno primerno regulacijo in ustrezne komponente. Z energetskega vidika je najugodnejši toplotni vir podtalnica, če je kakovostna in je na voljo v zadostni količini. Njena povprečna letna temperatura je okrog 10 °C, zato toplotne črpalke voda/voda dosežejo grelno število več kot 5, kar za uporabnika pomeni največji prihranek pri stroških ogrevanja. Pomanjkljivost sistema je v tem, da je celotna naložba med vsemi omenjenimi najdražja - zanj je treba odšteti okrog 15.000 evrov. Če je okrog hiše dovolj prostora, je primerna tudi črpalka zemlja/voda z zemeljskim kolektorjem. Če je prostora premalo, se lahko odločimo tudi za t. i. sistem geosonda (v zemljo izvrtajo 60 do 150 metrov globoke vrtine, v katere vgradijo cevi iz umetne mase), vendar pa je za investitorje tudi pri tem glavna ovira vrednost naložbe, saj stane ena vrtina približno 5.000 evrov. Cenovno najdostopnejša je različica črpalke zrak/voda in tudi stroški za vgradnjo niso veliki. Če je hiša energijsko kolikor toliko varčna, se bo naložba s prihranki povrnila v približno petih letih. Pri energijsko potratni hiši je čas povračila naložbe seveda daljši. Hibridna toplotna črpalka ali hibridni sistem Najpogostejša je kombinacija toplotne črpalke zrak/voda in kondenzacij- Prednosti ogrevanja s toplotno črpalko Stroški ogrevanja so do 75 odstotkov manjši. Izpusti CO2 so manjši do 60 odstotkov. Za delovanje izkorišča obnovljive vire. Z njo lahko ogrevamo tudi sanitarno vodo. Poleti lahko z njo hišo tudi hladimo. Za naložbo je mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada. Naložba se povrne v nekaj letih. Upravljanje je preprosto. Zasede malo prostora. ske plinske peči, na voljo pa so tudi različice zemlja/voda ali voda/voda v kombinaciji s kondenzacijskim plinskim kotlom. Takšen sistem je zelo primeren za hiše, ki že imajo plinsko napeljavo, pri novih objektih pa za vse, ki ne želijo biti odvisni le od enega vira energije, elektrike ali plina. V slabo izolirani hiši, za katero so značilne velike toplotne izgube, bo v hibridni različici pretežno delovala plinska peč. Ko pa zamenjamo stavbno pohištvo in izvedemo toplotno izolacijo fasade, bo za večino potreb po toploti dovolj samo toplotna črpalka. Poraba plina bo občutno manjša, saj bo večino dela opravila toplotna črpalka. Sicer pa je od značilnosti hiše, cene obeh ener-gentov, zunanje temperature in nastavitve želene temperature v prostorih odvisno, pri kateri temperaturi bo za čela delovati toplotna črpalka, plinski kotel ali pa bo vključeno hibridno delovanje. Sistem krmiljenja (regulacije) na podlagi vseh teh spremenljivk samodejno izračuna način ogrevanja, ki je za uporabnika najugodnejši. Subvencije Eko sklada Za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov je mogoče pridobiti tudi nepovratna sredstva Eko sklada, in sicer do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Za ogrevalno različico voda/voda ali zemlja/ voda je lahko subvencija največ 2.500 evrov, za različico zrak/voda pa največ 1.000 evrov. Seznam ogrevalnih toplotnih črpalk, za katere je mogoče dobiti subvencijo, je objavljen na spletnem mestu Eko sklada. INDEMA Foto:' indema.si torek • 27. septembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da naši vinski strokovnjaki pozivajo vinarje, naj ne prodajajo svojega vina za manj kot evro pa pol. A pijančki s(m)o lahko brez skrbi, trgovci so spretnejši. Tako lahko domačega (če malo pobrskate po katalogih) ta teden dobite že za evro trideset (pa še ceneje, če se potrudite). In če si nabavite še slatino liter pa pol za 15 centov, bo špricer tako rekoč zastonj. Eks velja! (Kljub tistemu, kar pravi ministrica za zdravje.) Govori se ... ... da smo novinarji pretiravali, ko smo zapisali, da bo od ptujskega Kurentova-nja ostalo 699 evrov. Ne bo, ker še niso poplačali študentov. Od februarja do danes jim namreč niso uspeli nakazati denarja za opravljeno delo. Ja, do volitev je še daleč in trenutno študentski glasovi niso aktualni. IBs DEŽELNO VINO; 5 L1 649 ... da sta se bivši in nekdanji lepo zmenila: ti meni direktorsko mesto, jaz tebi mir. Štefana na mizo, pa bova enega v miru popila! ... da je bilo po nekaterih razlagah leto 2013 v Spodnjem Podravju kritično: na tem območju je bilo več porok kot ločitev. Obstaja pa še druga razlaga, podprta z Foto: Tajno društvo PGC raziskavami: tisto leto smo Spodnjepodravci trdili, da smo zelo srečni. Srečni so bili tisti, ki so šli narazen, pa tudi marsikdo, ki ni silil skupaj. ... da ko se kolesarji po uspešno opravljeni dirki povzpnejo na zmagovalni oder, jim pošljejo za okras na zmagovalne stopničke še kako brhko mladenko. V motokrosu te navade nimajo, zato pa si je naš as lepotico poiskal kar sam. Pa ne samo za na zmagovalne stopničke ... ... da je slika, ki jo imajo o nas tujci, žal drugačna, kot se sami vidimo. Tako je nedavno nek tuji »pokončni komik« (za nepoznaval-ce: stand up komik) dejal: »Slovenci mislite o Hrvatih, da so pokvarjeni nesramni prasci. Hrvati mislijo o Slovencih, da ste pokvarjeni nesramni prasci. Uganite, kaj si mislimo tujci!« ... da v Sloveniji vse bolj čutimo begunsko krizo in jo še bomo. Ker begunci iz Sirije še kar prihajajo in hočejo odvzeti delo našim Bosancem ... ... da smo Slovenci evropski prvaki še na enem področju: po številu vsako leto na novo vloženih pravd na sodišču. In če smo zaščitili prekmursko gibanico in teran, zakaj ne bi še tovrstne sodne folklore! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 1 7 4 8 5 9 7 9 3 2 9 6 1 7 4 1 5 1 6 9 3 5 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€€ GG Bik vv ©©© € G Dvojčka V ©© €€€ GG Rak VVV © €€ GGG Lev VV © €€€ GG Devica VVV ©© €€€ G Tehtnica V ©©© € GG Škorpijon vvv © GGG Strelec v* ©©© GGG Kozorog v ©© G Vodnar vv ©©© GGG Ribi vvv ©© GG Prireditvenik Torek, 27. september 14:00 Dolena, Dom občanov, spominska svečanost v spomin padlim partizanskim kurirjem, kurirske postaje TV - 8 S, kulturni program, govor, položitev venca in tovariško srečanje 17:00 Ptuj, Slovenski trg, dogodek ob svetovnem dnevu Turizma na Ptuju, odprtje razstave razglednic v hotelu Mitra ob 16.00, podelitev nagrad TD Ptuj, koncert Pihalnega orkestra Ptuj ob 17.30 18:00 Ptuj, Osojnikova 9, Pehtin kotiček, zeliščarsko predavanje Pomoč iz narave v jesensko-zimskem času Sreda, 28. september 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstav Najlepši pa je zame Ptuj in Drobci iz zgodovine hiš in lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju 17:00 Ptuj, dominikanski samostan, Vitrina meseca - glava ležečega svetnika 19:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt, spominska slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve RS in vojne za Slovenijo, koncert orkestra slovenske vojske Četrtek, 29. september 17:00 Ptuj, telovadnica šole, odprtje novih prostorov OŠ dr. Ljude-vita Pivka Ptuj Petek, 30. september 10:00 Cirkulane, parkirišče gradu Borl, Haloze - naravna in kulturna dediščina z roko v roki, sprehod in ustvarjalna delavnica za otroke, tradicionalna sezonska opravila haloškega kmeta na travniku, rastlinski in živalski svet na suhih traviščih Haloz, izdelovanje metuljev in netopirjev, igra z žabicami 10:00 Ptuj, Cero Gajke, Dornavska c. 26, E-cikliraj, lansiranje uličnih zbiralnikov za zbiranje E-odpadkov in odpadnih baterij 16:00 Slovenska Bistrica, kleti članov zadruge Konzorcij Ritoznoj-čan, prireditev Mošt in kostanji, pokušina vina, mošta in lokalna kulinarika Mestni kino Ptuj Sreda, 28. september: 20:00 Slavna neslavna Florence. Četrtek, 29. september: 19:00 Pogovor ob filmu z Lenartom E. Kučičem: Dobri državljan. Petek, 30. september: 18:00 Film na oko - otvoritev: Moja revoluci- ja/predfilm Srečno, Orla. Sobota, 1. oktober: 17:00 Film na oko: Slika/predfilm: Darilo; 19:00 Naš vsakdan; 21:00 Slavna neslavna Florence. Nedelja, 2. oktober: 17:00 Film na oko: Mladi bojevniki/predfilm: Tišina, Mujo; 19:00 Slavna neslavna Florence; 21:00 Naš vsakdan. Ponedeljek, 3. oktober: Film na oko: Mina. Torek, 4. oktober: Film na oko: Tri lepotice/predfilm: Sinamaica. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 27. septembra do 3. oktobra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Odnosi in mobing na „ , delovnem mestu ... NB UdilfU Z Majdo Fridl v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ■q Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si ^- mmUMXAit Qelix UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Patrik Jurgec, Gradišča 20, 2282 Cikrulane. Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 27. septembra 2016 V Rio de Janeiru se je končala 15. paraolimpijada z enim največjih slovenskih uspehov do sedaj. Med osemčlansko slovensko odpravo je zlato medaljo osvojila Vesel-ka Pevec, srebrno pa Franc Gorazd Tiršek, oba člana strelske odprave. Nosilec treh srebrnih in ene bronaste medalje v letih od 1996 do 2008 Franc Pinter - Ančo, član Društva za šport invalidov Most Ptuj in Društva paraplegikov Podravja s sedežem v Mariboru, se je tokrat moral zadovoljiti s povprečnimi rezultati. V samostojni Sloveniji od leta 1992 so slovenski športniki invalidi na sedmih pa-raolimpijskih igrah osvojili 22 medalj, od tega štiri zlate, devet srebrnih in devet bronastih. Tudi Ptujčani imamo dva športnika, ki sta sodelovala na paraolimpijskih igrah. Prvi je strelec Srečko Maj-cenovič, ki je nastopil leta 1996 v Atlanti in 2004 v Atenah. Druga je atletinja Tatjana Majcen Ljubič, ki je slovenski beri medalj v Atenah leta 2004 dodala eno srebrno v metu kopja in eno bronasto v suvanju krogle, udeležila pa se je tudi iger leta 2008 v Pekingu in leta 2012 v Londonu. Sicer se je v tem obdobju kar deset slovenskih športnikov invalidov vpisalo na seznam dobitnikov medalj in to v štirih športih; pet v atletiki (11 medalj), trije v strelstvu (7 medalj), en v plavanju (2 medalji) in en v namiznem tenisu (2 medalji). Razmerje »medaljašev« med moškimi in ženskami je 6:4 v korist moških. Sedmim strelskim medaljam je prav Franc Pinter - Ančo, član DŠI Most Ptuj, dodal štiri, od tega tri srebrne (1996, 2000, 2004) in eno bronasto (2008). Letošnji načrt - vsaj dva finala v štirih disciplinah - mu ni uspel. Najbližje temu cilju je bil na prvem nastopu z zračno puško stoje, kjer je ob koncu osvojil 11. mesto, za finale pa mu je zmanjkalo 0,3 kroga. Razlog nekoliko slabšemu nastopu v njegovi paradni disciplini so bili močni krči v nogah, kar je bistveno vplivalo na nastavitev puške. In to se mu je letos dogajalo skoraj v vseh preostalih nastopih. V drugi njegovi najboljši disciplini z malokalibrsko puško trojni položaj je bil po streljanju kleče med osmimi finalisti, vendar je enega od odličnih strelov poslal v sosednjo tarčo, za kar je sledil odbitek deset točk, ki jih v nadaljevanju nikakor ni bilo mogoče nadoknaditi. »Od letošnjih paraolimpijskih iger sem pričakoval več, saj sem bil pred odhodom v Rio v dobri strelski formi. Žal ni šlo vse po načrtih, malo pa so k temu prispevali tudi nenormalni krči, ki jih ni mogoče obvladovati, ko se pojavijo. V eni od disciplin pa se mi je primerilo to, kar se v trojnem položaju zgodi pogosto in sem en strel ustrelil v sosednjo tarčo. Sem pa izredno vesel zlate medalje Veselke Pevec in srebrne Franca Gorazda Tirška, saj smo tako slovenski strelci na paraolimpijskih igrah za samostojno Slovenijo osvojili že kar sedem medalj. Ob tem bi želel izpostaviti še izredno strokovno delo trenerke Polone Sladič, brez katere vseh teh medalj ne bi bilo,« je vtise strnil Franc Pinter - Ančo. Mi pa ponovno dodajamo njegov moto, »če imaš cilje, invalidnost ni konec življenja«, z željo, da so njegovi cilji že danes usmerjeni na njegove osme paraolimpijske igre 2020 v Tokiu. Silva Razlag, DŠI Most Ptuj l GLASBO DO SRCA ir, ROJSTNI DAN ODDAJE L GLASBO »0 SRCA VEČNAMENSKA DVORANA GORISNICA NEDELJA, 2. OKTOBRA, OB 16.00 Cena vstopnice: 10€ Ljubitelji dobre glasbe, 15 let je minilo, odkar se družimo vsak petek od 20.00 do polnoči na Radiu Ptuj v oddaji Z glasbo do srca. Vabimo vas na praznovanje 15. rojstnega dne. Vstopnice na voljo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovni dan od 8.00 do 15.00, v sredo do 17.00. Umita Suler 4 V* B ** Drugo Dug me t t' , ®r m f f Natalija Venasten što?^'TEDNIK ^ RADIOPTUJ Si 89.8-98.E-ICH3 www.tednik.siwww.radio-ptuj.si lit! j v traja Oderiap ^i^räir^i^h,.felsig l ''' M Jasmin Slauros Šport invalidov • 15. paraolimpijske igre Franc Pinter vesel uspeha strelskih kolegov Slovenska odprava na odprtju paraolimpijskih iger v Riu; Franc Pinter - Ančo takoj za nosilko table »ESLOVENIA« Planinski kotiček Planinski izlet v Goriška brda, Slovensko Istro in Brkine 8. in 9. oktober Pot nas bo tokrat vodila v zahodni del Slovenije, kjer bomo najprej planinarili po Goriških brdih in prvi dan končali ob slovenski obali. V Goriških brdih bomo planinarili po novi pohodniški poti z imenom Alpe Adria Trail. Pot vodi med vinogradi skozi Medano in Ceglo do Grediča, kjer snemajo priljubljeno serijo Ena žlahtna štorija. V nedeljo se bomo podali po Slovenski planinski poti čez Brkine. Iz Rodika nas bo pot vodila v Artviže, od koder se bomo podali do Škocjanskih jam, kjer nas bo počakal avtobus. Skupno nam bo ta pot vzela 3 do 4 ure. Popoldan pa sledi vrnitev proti Ptuju. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 8. oktobra, ob 6.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo odpeljali mimo Ljubljane (odhod ob 7.45 na izvozu iz severne obvoznice na Celovško cesto) do Goriških brd. Nastanili se bomo v hotelu Salinera v Strunjanu. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, rezervna obleka) in vremenu primerno. Hrana v hotelu in iz nahrbtnika. Strošek izleta znaša 72 EUR. Ob prijavi se vplača 30 EUR akontacije. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do 30. septembra 2016 oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Več informacij v pisarni PD Ptuj. Vodil bom Uroš Vidovič s sovodniki. www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 27. septembra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 O) o * l£ O H 08:00 Kimavčevi dnevi na Dcstmikn 10:20 D;'-':'iik - Oddaja iz preteklosti 11:30 Gonilna pri Francclu 12:30 Video strani IN:00 Kimavčevi večeri v Majiperku 20:00 Oddaja i t občine: Ueslmik 21:00 Kronika iz občine Mojspcrk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPQVEDN1K več na spletni strani www.siptv.si 08:00 130 IctTDPluj 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Glasbena oddaja 12:00 Video strani ¡9:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Seja sveta Dornava 21:15 Dornava - tz domaČe skrinje 22:00 Glasbena oddaja SIP 08;00 Oddaja iz občine Hajdina 10:00 Starce-Mednarodni otroški folklorni festival 10:30 SL.irSe - Oddaja iz preteklosti 12:30 Video strani 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Kronika iz občine Ilajdina 21:00 Hajdina-Oddaja iz preteklosti 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,: 02 749 34 27; 031 627 340 Razpis za delovno mesto direktorja in odgovornega urednika Skladno z 12. in 13. členom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Ormož, razpisuje Svet ZZI Ormož delovno mesto direktorja in odgovornega urednika (ena oseba) za polni delovni čas (4 ure direktor, 4 ure odgovorni urednik). Za direktorja in odgovornega urednika je lahko imenovan/-a kandidat/-ka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • ima najmanj visokošolsko ali višješolsko izobrazbo novinarske, pravne ekonomske ali družboslovne smeri, • ima najmanj pet let delovnih izkušenj, • pozna dejavnost s področja delovanja zavoda, • ima vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravljanja. Kandidat/-ka mora predložiti program dela in razvoja zavoda. Direktor in odgovorni urednik se imenuje za mandatno obdobje štiri leta. Prijave kandidatov se sprejemajo do vključno 4. oktobra 2016. Prijavljeni kandidati/-ke bodo z odločitvijo Sveta zavoda o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Prijave pošljite s priporočeno pošto na naslov: Zavod za informiranje Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož, s pripisom ZA RAZPIS. Predsednik Sveta ZZI Ormož dr. Simon Kolmanič Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: yj01,00 kWh/m2 na leto J Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 25. septembra mineva 5 let, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica Cecilija Kolar IZ OREŠJA Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spomnite ter s cvetom ali prižgano svečko počastite spomin nanjo. Vsi tvoji najdražji NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401._ KOŠ za stiskanje grozdja (kletka), 800 litrov (za približno 20 zabojčkov grozdja), 041 941 781._ V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 315 392. PRODAMO mošt sorte sovinjon in mešano. Tel. 041 223 329._ KUPIM traktor, lahko s priključki ali brez. Telefon 041 235 349._ KOMBAJN za obiranje koruze prodam. Tel. 02 719 00 81._ PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Tel. 051 238 297._ PRODAM prašiča, 150 kg, domače reje (kuhana hrana). Tel. 02 777 89 11._ KUPIMO grozdje laški rizling, sovi-njon, rumeni muškat ter kostanje in kakovostne suhe bučnice. Tel. 041 956 219. NEPREMIČNINE UGODNO prodam manjše trisobno stanovanje z garažo na Ptuju. Tel. 051 240 314._ POSLOVNE prostore oddamo v najem, v centru Cirkovc. Primerno za dejavnosti frizerstvo, kozmetika ... Telefon 040 892 277._ NA FORMINU prodam gradbeno parcelo 8,4 ar. Tel. 041 962 329. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________StP_______ NAROCI1.MCA ZA Ime In priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ i Datum naročila: i i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Štajerski 1 PED INI IK www.tednik.si i3stajerskitednik ^Stajerskitednik SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si www.tednik.si Sp. Podravje • Stopnjevanje napetosti in nezmožnost doseganja kompromisov Osebna kronika Tako dolgo kuhajo golaž, da je povrel in se že smodi ... Kronisti dogajanja na ptujskem politično-družbenem parketu smo že dodobra spoznali nezmožnosti povezovanja in doseganja kompromisov med župani, ki vodijo 16 občin v regiji Sp. Podravje. Foto: Črtomir Goznik Zupana Anton Leskovar in Stanislav Glažar Posledice nesodelovanja in samovolje so občutne v vsakodnevnem življenju: razvoj sta-gnira, plače in standard v tem okolju so najslabši v Sloveniji, izobraževalne in druge regijske institucije dihajo na škrge, oblastniki pa se obnašajo, kot da to niso njihove skrbi. »Prepucavajo« se en nad drugim, brodijo v močvirju in se kljub sestankovanju nič ne dogovorijo. Številne priložnosti in možnosti so nam v minulih letih spolzele skozi prste. Če bodo s takšnim sistemom uveljavljanja samovolje nadaljevali, bosta Ptuj in okolica v prihodnje izgubila še veliko več. Leta in leta poslušamo, da so seje kolegija županov samo posvetovalni sestanki in da župani v imenu svojih občin na teh sejah ne morejo sprejemati kakršnikoli odločitev, ki bi imele finančni učinek na proračun njihove občine. Dejstvo je, da župan lahko odloči o marsikateri naložbi in usmerja finančni tok občinskega denarja. Če pa za neko odločitev ni prave volje, pa se je potem najlažje izgovoriti na občinski svet. Prav žalostno je gledati, kako nam skupina ljudi na Ptuju in v okolici krade prihodnost. Kako se drenjajo okrog korita in kako drug drugemu med rebra tiščijo rogove. Toliko je podtikanj in maščevanja, odnosi so skrhani do konca. Namesto da bi napetost pojenjala, se iz tedna v teden, iz meseca v mesec samo še stopnjuje. Neudeležba mestne občine Ptuj na seji skupščine komunalnega podjetja je odnose med mestom in okolico zelo zaostrila. Mirne vesti lahko zapišemo, da pri vsem skupaj gre samo še za merjenje mišic med nekaterimi župani podeželskih občin in županom mestne občine Ptuj. Seja »kolegija« za zaprtimi vrati Zaradi vseh nesoglasij in iskanja možnosti učinkovitejšega dialoga so se minuli četrtek za zaprtimi vrati v Kidričevem sestali župani oz. predstavniki zunanjih podeželskih občin. Namen sestanka je bil oblikovati stališča v zvezi z gradnjo globinskega vodnjaka in obnovo vodovoda na območju 41 podravskih občin, pa tudi doseči soglasje za financiranje regijske knjižnice. Ptujskega župana na sestanek niso vabili. Imeli so neke vrste kolegij pred kolegijem. »Namen je bil, da se odkrito pogovorimo o določenih zadevah. Za projekt vodovoda smo sklenili, da je treba aktivno vršiti pritisk na državo, moramo se povezati in postati glasnejši. Mogoče smo res bili premalo aktivni in se nismo znali dogovarjati. Skrajni čas je, da občine v regiji Sp. Podravje najdemo skupni jezik, da pogosteje sedemo za skupno mizo in se začnemo pogovarjati. Naša težava je pomanjkanje komunikacije,« je po sestanku, ki je potekal na sedežu občine Kidričevo, povedal tamkajšnji župan Anton Leskovar. Župani spodnjepo-dravskih občin so za skupno mizo ponovno sedli včeraj, v sejni sobi MO Ptuj. Med drugim so razpravljali o gradnji globinskega vodnjaka, problematiki financiranja ptujske gimnazije in urgentnega centra, nepremičnini v Biogradu in ustanovitvenem odloku regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami OŠ dr. Ljudevita Pivka. Podrobneje bomo o morebitnih dogovorili in odločitvah poročali v naslednjih številkah našega časopisa. Mojca Zemljane Rojstva: Mojca Dreven-šek, Soviče 13, Videm pri Ptuju - deček Vitjan; Vlasta Nedeljko, Sela 39, Hajdina - deklica; Sladana Matic Trstenjak, Besed nja kova ulica 1, Maribor - deklica Frida; Nina Tement, Moškanjci 98, Gorišnica - deklica Maruša; Branka Hajšek, Kočice 5, Žetale -deklica Tinkara; Valentina Fajfar, Ljubljanska ul. 88 c, Maribor - deček Leon; Simona Šmigoc, Brunšvik 87, Rače - deček Liam; Simona Šamperl, Črmlja 15, Trnovska vas - deček Sergej; Darinka Šeruga, Nova vas pri Ptuju 105, Ptuj - deklica Maja; Gabrijela Konrad, Zg. Ščavnica 6, Sv. Ana v Slov. Goricah - deklica Tiana; Gordana Časek, Vurmat - del. 13, Ožbalt - deklica Tihana; Tatjana Škerbec, Hvaletinci 9, Vito-marci - deček Jakob; Blan-ka Lavrenčič, Žolgerjeva ul. 16, Maribor - deklica Lia; Sandra Cajnko, Bresnica 85 b, Podgorci - deček Liam; Amadeja Svenšek, Zakl 30 d, Podlehnik - deček Lorel. Umrli so: Silva Sagadin, roj. Zavec, Bukovci 177 a , roj. 1958 - umrla 14. septembra 2016; Marija Vau-da, roj. Firbas, Vintarovci 20 b, roj. 1926 - umrla 16. septembra 2016; Jožica Plohl, roj. Viher , Sobetinci 11, roj. 1968 - umrla 16. septembra 2016; Štefanija Valand, roj. Dvoršak, Pod-lože 85, roj. 1935 - umrla 18. septembra 2016; Ana Čuček, roj. Čuček, Biš 47, roj. 1930 - umrla 19. septembra 2016. Poroke - Ptuj: Robert Martinič in Nataša Friedauer, Ptuj, Flegeričeva ul. 4; Marko Korpič, Apače 4, in Tina Janžekovič, Stojnci 101; Sašo Pjevic, Maribor, Jezdarska ul. 7, in Jasna Fišer, Plintovec 39 j; Robi Golob, Polenci 45 a, in Milena Štampfer Golob, Gra-diška 251. Poroka - Lenart: Bo- janPotočnik, Potrčeva cesta 44, Ptuj, in Nastja Perger, Videm pri Ptuju 12, Videm. Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod po kotlinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo večinoma sončno, zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. V četrtek bo začel pihati jugozahodnik, popoldne se bo ponekod na zahodu zmerno pooblačilo. Vremenska slika Nad vzhodno Evropo, nad Alpami in nad Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. S šibkim vzhodnikom k nam priteka razmeroma topel in dokaj suh zrak. Navzoči predstavniki občin Spodnjega Podravja so na četrtkovem sestanku v Kidričevem soglašali, da nemudoma pristopijo k izgradnji globinskega vodnjaka. Odločili so, da vodnjaka ne bodo gradili na Ptuju, med drugim je bila možna lokacija ob Mariborski cesti. V skladu s četrtkovim dogovorom in odločitvijo naj bi ga zgradili v Skorbi, na zemljišču, ki je v lasti KP Ptuj. / Skupščina Komunale še vedno vroča tema 0 spodrsljaju MO Ptuj, ko se avgusta ni udeležila seje skupščine Komunalnega podjetja Ptuj, smo prelili veliko črnila. Delničarji, ki so bili na skupščini prisotni, so sprejeli sklepe, s katerimi MO Ptuj kot največja lastnica ne soglaša. Zato je pred dnevi na sklepe skupščine vložila izpodbojne tožbe. Mestno občino smo zaprosili ali za kopijo tožbenega zahtevka, ki ga je vložila, ali za povzetek argumentov, s katerimi bodo na sodišču poskušali izpodbiti na skupščini sprejete sklepe. »Menimo, da javno razpravljanje o tožbenih argumentih v tej fazi ni v interesu postopka, ki je v teku, hkrati pa zgolj po nepotrebnem zaostruje situacijo,« se glasi njihov odgovor na naše zaprosilo. Na vprašanje, zakaj so se odločili za vložitev tožbe, pa so odgovorili naslednje: »Za uporabo pravnih sredstev smo se odločili, ker verjamemo, da je ob izvedbi skupščine prišlo do kršitev določb Zakona o gospodarskih družbah ter procesnih napak, ki imajo za posledico izpodbojnost ali celo ničnost skupščinskih sklepov. Menimo, da potek izvedene skupščine ni bil skladen z načeli korektnega sodelovanja.« Foto: Črtomir Goznik Bodo sestanki za zaprtimi vrati učinkovitejši kot tisti pred očmi javnosti? Napoved vremena za Slovenijo Šišk veliko Mihael da, 10/21 jzgodnja bo zima in veliko snega. 6/19