GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2001 z t— M> Z t—i S 352(497.4 Ivančna Goric«) ....._...........■iiiibi tn r- 120010125,7 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Številka 6 letnik: 8 rt september 2001 Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Čeprav vzhodna obvoznica v Ivančni Gorici še dober mesec uradno ne bo odprta, nekateri kljub temu že vozijo po njej. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je prejšnji teden nek, očitno precej slaboviden, voznik kar podrl table, ki označujejo, prepoved vožnje po tej cesti. Vsi, ki se že vozite po obvoznici ali se nanjo nameravate podati, je dobro, da veste, da vožnja po njej ni dovoljena in da vam policisti zaradi tega lahko izstavijo položnico. IZ LJUBLJANE V VIŠNJO GORO NA KOPANJE *. Skupaj z novim vodovodom so na Rdečem Kalu blagoslovili tudi ponovno postavljeno kapelico. str. 9 O C7 POŠTA SLOVENIJE Na Kitnem Vrhu je bilo drugo občinsko tekmovanje v žetvi, str i Burna debata o višnjegorski občini str. 2 Maturo opravili prav vsi ivanški četrtošolci str. 3 Začenja se gradnja nove centralne OŠ Stična str. 4 Člani in predsednik stiske zadruge med nagrajenci v Gornji Radgoni str. 5 Dan nogometa in dobre volje navdušil številno občinstvo v Dobu ZAHOVIČ JE ZAMUDIL NA TEKMO str.17 GROSUPL OLIMPIC SPORT Trgovina za šport in prosti čas Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, Slovenija PON - PET: 9.00-19.0 SOB: 8.00 - 13.00 101 787 23 36 BESEDE UREDNIŠTVA Mk Počitek na Klasju je bil le navidezen, saj smo tudi medtem, ko časopis ni izhajal, budno spremljali dogodke v občini. Čeprav je prava počitniška in turistična sezona za nami, bi tokrat radi pozvali predvsem turistična društva, da nas obveščajo o svojih aktualnih dejavnostih oz. prireditvah, in čeprav se je pričelo naporno šolsko leto, bi radi še enkrat spomnili mlade, da so jim strani občinskega časopisa na široko odprte in zaenkrat nepopisane. Seveda lahko tudi ostali pošiljate svoje pripombe, članke, predloge na naš naslov. Naj vas zopet opozorimo predvsem na elektronski naslov, kije klasje.casopis@siol.net in telefonsko številko 786 94 00. Želimo vam bogato jesen, z drugimi besedami, naj vam gre vse v klasje. KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska cesta 66 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 NASA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! 120010125,7 STRAN Iz Jernejeve malhe S septembrom se prične tudi novo šolsko leto. Se več skrbi za starše in vzgojitelje, konec je brezskrbnih, veselih, toplih počitniških dni za naše nadebudneže. Začenja se delo; manj bo svobode, počitka in spanja, lenobnega uživanja. Strah pred oceno, beg učencev pred obveznostmi in delom, izgovori so plod učenčevih težav, kijih moramo razumeti starši in vzgojitelji. Občutljiva otroška duša nas vse prizadene, pa vendar moramo biti tudi pri vzgoji realni, dosledni in odgovorni. Otrokom prepustiti preveč svobode, je kakor cvetlični vrt, ki ga pustimo brez nege. Namesto rož začne rasti tudi plevel. Zato, spoštovani starši in vzgojitelji, združimo vse najboljše, vse naše dobre izkušnje, znanje in strokovnost in pomagajmo z vzgledom oblikovati mladega človeka, da bo varno obšel vse pasti, ki ga čakajo, da bo varno prečkal cesto in prešel ovire v življenju z novo lastno izkušnjo in podobo odraslega, razutnevajočega človeka. Lepo je videti otroka, ko samostojno koraka po poti, ki mu jo je začrtal modrijan. Oblikujmo pogoje za dobro delo v šoli, družini in okolju. Nikogar ni, ki bi razmišljal, da bi v Ivančni Gorici za območje šolskega okoliša stiske šole ni potreben nov, moderen objekt. Velika investicija je ravno v teh dneh dobila zeleno luč od države, zato se lahko začne. Oktober bo čas postavitve temeljnega kamna in takojšnjega začetka gradnje. Gotovo bo tudi ta gradnja v treh letih dodobra oklestila občinski proračun. Kmetom je narava tudi letos nenaklonjena. Tudi toča ni prizanesla vsem, ki so upali na najboljši pridelek. Država še ni dala vseh obljubljenih sredstev za nadomestitev posledic lanskoletne suše na poljih, sadovnjakih in vinogradih. Za vse obljuba še ni dolg. Podobno se izogibajo tudi Slovenske železnice, da bi uredile nevarne prehode preko železniških tirov. Caka nas še veliko spogledovanja in prepričevanja, preden bo preko šentviških tirov na cesti proti Dobu urejala promet avtomatizirana zapornica. Zagotovo pa bo marsikdo vesel, ko bo stekel promet po avtocestni obvoznici do križišča pod cerkvijo v Ivančni Gorici, kar bo razbremenilo center Ivančne Gorice, vendar bo skozi kraj še vedno peljalo veliko avtomobilov. Zarisane varne poti niso dovolj, zahtevajo še našo budnost in resno spoštovanje pravil v cestnem prometu. K varnosti bodo zagotovo prispevali tudi novi pločniki v Ivančni Gorici in povezovalna obvoznica na zahodnem delu. Vse krajevne skupnosti premagujejo zadnje napore za boljši dostop in lepši izgled svojega kraja z modernizacijo cest. V teh dneh so tudi duhovniki iz naših krajev dobili pomoč oziroma so šli v drug kraj nadaljevat svoje poslanstvo. Rad bi se še posebej zahvalil g. Jožetu Koželju, uglednemu župniku, za tridesetletno službovanje na fari Šentvid. Prepričan sem, da bi tudi v času zasluženega počitka še sledil delu na fari in pomagal svojemu nasledniku. Sledi trdega dela so ostale vidne za vse tiste, ki imajo oči zato, da z njimi gledajo, in ušesa, da z njimi poslušajo, pri vzgoji, urejenosti svetišč in objektov, ki pripadajo jari. Zahvalil bi se za korektno in pošteno sodelovanje med šolo in cerkvijo. Obojestranskega strahu ni več, ostala je človeška toplina in nikoli poplačano vestno opravljeno delo med ljudmi za ljudi. Jesen je prišla, je tema vsakoletnega šolskega spisa, ki ga učenci oblikujejo z nekimi vnaprej pripravljenimi frazami, prenesenimi od svojih staršev in starih staršev. Kmetje pospravljajo poljske pridelke, dan se krajša, listje odpada, topla obleka je zamenjala poletna oblačila. Tudi veverica si dela zalogo za dolge zimske dni. Toplina se bo prenesla v naše domove. Z jesenskim pridelkom vsi ne bomo zadovoljni, toda spomladi bomo začeli drugače. Zupan Jernej Z 19. seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica BURNA DEBATA 0 VIŠNJEGORSKI OBČINI KOALICIJA SLOVENIJA OO-N.Si. GROSUPLJE ter OO-SDS GROSUPLJE organizirata 8. septembra 2001 koalicijsko srečanje svojih članic in članov ter simpatizcrjev pri lovski koči nad Spodnjo Slivnico. Kot gosta srečanja nas bosta pozdravila dr. ANDREJ BAJUK, predsednik N.Si, ter gospod JANEZ JANŠA, predsednik SDS. Srečanja se bodo udeležili tudi predsedniki nekaterih občin obeh strank. Zato vabimo tudi članice in člane ter simpatizerje občinskih odborov obeh strank iz Občine Ivančna Gorica, da se nam pridružijo, da ob prijateljskem kramljanju in lovskem golažu nazdravimo boljši prihodnosti nas vseh. PROGRAM: - ob 14. uri začetek srečanja, - med 14. in 16. uro: družabne igre, - med 16. in 17. uro pozdravna nagovora predsednikov obeh strank in kulturni program, - po 17. uri družabno srečanje ob glasbi in plesu. OO N.Si. GROSUPLJE Miha Kadunc OO SDS GROSUPLJE Božo Prcdalič Na zadnji seji občinskega sveta (6. julija) so se svetniki opredeljevali do pobude za ustanovitev nove Občine Višnja Gora in večina se jih je izrekla, da so proti izločitvi te krajevne skupnosti iz obstoječe občine. Menili so, da so bili argumenti, ki so jih navajali krajani Višnje Gore na zboru krajanov, kjer se je večina izrekla, da so za samostojno občino, za svetnike ponižujoči, saj so jim očitali, da je Višnja Gora iz proračuna dobila premalo denarja. Svetniki so bili ogorčeni, ker krajani Višnje Gore negodujejo nad tem, da od občine niso dobili nič, v pobudo za ustanovitev samostojne občine pa so napisali dolg seznam objektov, ki jih imajo. Večina je podprla župana Jerneja Lampreta, ki je povedal, da je Krajevna skupnost Višnja Gora zadnja leta izmed vseh dvanajstih krajevnih skupnosti dobila največ proračunskega denarja za investicije, zdaj, ko bi morala prispevati v skupno blagajno, pa bi se rada odcepila. Poudaril je, da v občinah ne gledajo le na proračunsko lelo, ampak celo desetletje -tako se namreč načrtujejo velike investicije - a če ima Višnja Gora ustrezno zakonodajno in ustavno podlago, potem on odcepitev podpira. Predsednik zbora krajanov v Višnji Gori in občinski svetnik Dušan Strnad je dejal, da je veliko Višn-janov izrazilo željo po odcepitvi, zato bi bilo prav, da jim dajo možnost, da na referendumu izrazijo svojo voljo. Kljub temu se je večina (9 svetnikov) odločila proti samostojni Občini Višnja Gora, pobudo so podprli štirje svetniki, vzdržanih pa je bilo kar šest. JKP JE IMELO LANI PRECEJŠNJO IZGUBO Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (JKP) Janez Skarlovnik je na tej seji predstavil poslovno poročilo podjetja za leto 2000, ki ni bilo nič kaj rožnato, saj je prejšnje leto zaključilo s skoraj 31 milijonsko izgubo, od tega v naši občini 10 milijonov. Glavni razlog za naraščajoče izgube so nespremenjene cene komunalne oskrbe od avgusta 1997 do novembra lani. V naši občini je JKP na področju preskrbe z vodo izpeljal več projektov: obnova vodovoda Hudo, navezava vrtine Stiski potok na obstoječi cevovod z elektrifikacijo, obnova vodovoda Spodnja Draga, Stranska vas, Bratnice in v Ivančni Gorici v križišču Ljubljanske ceste, dokončali so elektrifikacijo v Globočcu. Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je bila izvedena sanacija gnilišča in peskolova na čistilni napravi Ivančna Gorica, kanalizacija v križišču Ljubljanske ceste in kanalizacija v Stični. NAMESTO SKLADA ODBOR Občinski svetniki so na julijski seji obravnavali osnutek odloka o razveljavitvi odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica in v Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva vseh treh občin imenovali Jožeta Košaka iz Šentvida pri Stični in Karla Bregarja iz Ivančne Gorice. Sprejeli so tudi sklep, da se naša občina, ki je uvrščena v ljubljansko urbano regijo, vključi v pripravo Regionalnega razvojnega programa te regije za obdobje 2002 do 2006. Občinski svetniki so še pred počitnicami dali pozitivno mnenje k imenovanju Franca Korbarja za ravnatelja Glasbene šole Grosuplje. Janja Otnahen Kdo je kdo na občini Ivančna Gorica NA OBISKU V REFERATU ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA TER REFERATU ZA UPRAVNO - PRAVNE ZADEVE Po poletnem oddihu smo se odpravili v mansardo občinske zgradbe in tokrat predstavljamo tri gospe: Ireno Lavrih, Milko Bradač in Danijelo Pirman. DOVOLJENJ NE IZDAJATA Irena Lavrih in Milka Bradač delata v referatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Delo arhitektke in geodetinje je zelo prepleteno, zato ju predstavljamo kar skupaj. Stranke (občani) k njima prihajajo po različna potrdila o namembnosti zemljišč, parcelaciji, informacije o tem, če je neko področje, kjer bi radi gradili, sploh zazidljivo, kaj je tam možno zgraditi, kakšni varovalni režimi tam veljajo in kakšni so postopki. Ce kdo misli, da mu bosta danes predstavljeni referentki lahko izdali kakšna gradbena ali lokacijska dovoljenja, se moti: to je namreč v pristojnosti upravne enote, ki med drugim nadzoruje tudi izvajanje aktov občine, s tem ko ugotavlja, če so posegi v skladu z občinskimi akti (prostorskimi ureditvenimi pogoji, zazidalnimi, ureditvenimi ter lokacijskimi načrti). Ukvarjata se tudi z varstvom okolja: onesnaženje, odlagališča. Stranke v ta referat prihajajo z različnimi vprašanji in onidve jima svetujeta ali jih napotita na pravvnaslov. Milka Bradač se več ukvarja s potrdili, urbanističnimi informacijami in ureja priloge k tem informacijam ter ima pregled nad občinskimi investicijami. Gospa Lavrihova pa vodi postopke sprememb in dopolnitev planskih aktov, prostorskih, izvedbenih, zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov. V veliko primerih mora sodelovati z ministrstvi in na sejah občinskega sveta predstaviti akte, kijih svetniki potem potrdijo (ali pa ne). Oddelek za prostor ima zelo obširno in kompleksno zakonodajo, ki pokriva urejanje prostora, naselij, kmetijskih zemljišč, vode, spomeniško varstvo, kulturno in naravno dediščino, infrastrukturo. Če hočejo nekje nekaj graditi, morajo področje pokriti s planskimi akti občine, ki se sprejemajo po zakonu. Pri tem ima ta referentka največ težav s pridobivanjem soglasij - ko sprejemajo nek akt, morajo najprej pridobiti pogoje vseh tangiranih resornih ministrstev in na končni osnutek pridobiti še soglasje vseh teh ministrstev, potem gre to na vlado in ko le-ta izda sklep, ga dajo še na občinski svet. V zadnjih letih sta se gospe veliko ukvarjali z novo deponijo, avtocesto, šolami, vrtcem, spremembami prostorskega plana, prostorsko ureditvenimi pogoji ipd. Zdaj se v tem referatu pripravljajo na digitalizacijo prostorskega plana, da bodo lažje prišli do podatkov, ki bodo shranjeni v računalniku. 30 ODSTOTKOV DELA POSVETI OBČINSKEMU SVETU z občinskim odvetnikom pri tožbah, pritožbah in pravnih postopkih, pripravlja vse občinske pogodbe, tako za nakup kot tudi prodajo (zemljišča, poti, potrebe šol, vrtcev, obvoznih cest, čistilnih naprav,...). Pri tem si morajo stanje v naravi ogledati cenilci, ki jih naroči, prav tako naroča tudi parcelacije. Pri svojem delu mora veliko sodelovati z upravno enoto. Če občina kupuje ali prodaja kmetijska zemljišča, Pirmanova poskrbi za odobritev pravnega posla na upravni enoti. Stranke pri njej dobijo tudi potrdilo o (ne (obstoju predkupne pravice po zakonu o stavbnih zemljiščih. V njeni pisarni se urejajo tudi zadeve v zvezi z ukinitvijo in vzpostavitvijo javnega dobra. Stranka, ki želi odkupiti zemljišče, kije javno dobro, ga Pirmanova napiti do župana. Po opravljenem razgovoru si pristojni referent ogleda zemljišče, stranka pridobi soglasje krajevne skupnosti, in če je pozitivno, steče upravni postopek dalje. Občinski svet pa na koncu sprejme ali zavrne sklep o ukinitvi oz. vzpostavitvi javnega dobra. Te postopke delajo na stroške stranke. Sodeluje z upravno enoto v postopku denacionalizacije in jim posreduje informacije, mnenja, poročila. Pri vračanju zemljišč, na katerih so šole, vrtci in igrišča občina zemljišče zadrži in stranki sporoči, da tega ne vračajo. Sodeluje pri vseh investicijah in služnostnih pogodbah, ureja pravne zadeve za vsa področja, tako da sodeluje z vsemi referenti na občini. Gospa Pirmanova skrbi tudi za občinski svet, to predstavlja 30 odstotkov njenega dela, sklicuje seje, piše program dela, zapisnike, odloke, skrbi za Uradni vest-nik, vse sprejete sklepe je treba objaviti v njem ali Uradnem listu, pokriva tudi mandatno in statutarno komisijo, zanju vodi zapisnike, pripravlja gradiva. Stranke k njej prihajajo po pravne nasvete, večkrat jih napoti tudi na prave naslove in jim da ustrezne obrazce. Janja Omahen Danijela Pirman kot pravnica v referatu za upravno - pravne zadeve sodeluje Gospa Pirmanova občanom svetuje, da si v zemljiški knjigi natančno ogledajo lastništvo, in če je kaj opredeljeno kot družbena lastnina, na kateri imajo pravico uporabe, naj si vpišejo lastninsko pravico, ker jim zakon to dovoljuje. Če pravice uporabe nimajo, je to zemljišče v občinski lasti. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, e-mail: klasje.ca.wpis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN NA DELAVNICI O SKUPNEM RAZVOJNEM PROGRAMU LJUBLJANSKE REGIJE V začetku julija je bila v Ivančni Gorici delavnica za pripravo skupnega razvojnega programa občin ljubljanske urbane regije, ki so se je poleg predstavnikov občine (župan, direktor občinske uprave) udeležili še nekateri svetniki, predsedniki svetov krajevnih skupnosti, predstavniki društev in posamezni podjetniki ter direktorji, ki delajo v naši občini. Uvodoma je župan poudaril, da Občina Ivančna Gorica že ima nek razvojni program, ki se razvija kot se lahko, je pa stihijski in včasih naravnan izven projektnih usmeritev. "Doslej smo že naredili nekaj drobnih napak: nimamo dovolj mest v vrtcih in šolah, priseljevanje v našo občino pa je veliko." Predstavniki zavoda Naš laz so povedali, da je osrednja slovenska statistična regija, kamor sodi tudi Ivančna Gorica, na zunaj videti bogata, znotraj pa so velike razlike. Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik je opozoril, da je nekatere težave treba reševati na medobčinski ravni, kar velja za oskrbo z vodo, odpadne vode, komunalne odpadke in zaščito zraka. Predsednik Občinske turistične zveze Avgust Likovnik je bil razočaran nad Našim lazom, saj je pričakoval, da bodo udeleženci delavnice dobili gradivo, iz katerega bi bilo razvidno, kakšne so možnosti naše občine,. Zavzel se je za razvoj turizma, ki bi vključeval manjše penzione in nikakor ne hotele. Opozoril je na "upravljalca" reke Krke - Zavod za ribištvo Slovenije- ki postavlja (pre)visoke cene za ribolov. Predstavniki Našega laza (Štefan Skledar, dr. Lojze Gosar, Judita Gosar in Polona Skledar) so dejali, da smernic še ne morejo dajati, kajti najprej je treba ugotoviti, kaj je za določeno območje sprejemljivo in kaj ne. Milena Vrhovec je izpostavila problem majhnosti kmetij, starostne strukture kmetov in nemogoče situacije v kmetijstvu. Dr. Gosar je na to dejal, da je za našo občino primerna dejavnost sadjarstvo. Ivan Janez Rošelj je gostom delavnice predstavil težave v čebelarstvu, ki bi jih gostje iz Našega laza rešili z obdelavo lesa z voskom, kar je v tujini že tržno zelo uspešna dejavnost. J. O. ■H ODLIČNI REZULTATI MATURE IVANSKIH ČETRTOŠOLCEV pred njim: "Mislim, da bo boljše kot v srednji šoli: ne bo toliko stresa, pomembno bo, da izpite uspešno narediš in ne ocene, pa še predavanja bodo neobvezna." Jasno, da nas je zanimalo, kje mu je manjkala tista nesrečna točka. "Pri nemščini, ki je bila moj prvi tuji jezik." MATJAŽ SMOLE (4a) IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI JE IMEL NAJPREJ SLAB OBČUTEK Matjaž je skromno dejal, da se mu je uspeh pri slovenskem jeziku enostavno posrečil. "Na maturo sem se pripravljal v ^zadnjem letniku." Na vprašanje, kaj jc bilo pri zrelostnem izpitu najtežje, je na naše presenečenje odgovoril, da jutranje vstajanje. Vstajanje? In mi smo mislili, da se pred izpiti še spati ne da zaradi živčnosti. "V času mature sem čisto dobro spal, strah meje bilo samo neposredno pred izpitom." Ko so bili vsi preizkusi že za njim, za rezultate pa še ni vedel, je imel slab občutek, na koncu pa je zbral kar 29 točk. Študirati namerava komu-nikologijo, za kar toliko točk niti ni potreboval. "Če bi vedel, da bom imel veliko več točk, kot jih bom za vpis na želeno fakulteto potreboval, bi se učil manj." JO. Letošnji maturanti Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so v četrtek, 23. avgusta 2001, na slovesni prireditvi, program le-te so oblikovali dijaki nižjih letnikov, povabljeni pa so bili tudi njihovi starši, prejeli maturitetna spričevala, s katerimi se v teh dneh že vpisujejo na fakultete. Gimnazijci so tokrat največji ponos ivanške šole, saj so letošnjo maturo uspešno opravili prav vsi. Nekoliko slabši rezultat so dosegli dijaki ekonomske šole, a vendarle je naša srednja šola v minulem letu skupno dosegla 92,7 odstotni uspeh na maturi (v slovenskem merilu je bilo uspešnih 87,19 odstotka maturantov). Najvišjega možnega števila točk (34) na Srednji šoli Josipa Jurčiča nikomur ni uspelo doseči, vendar se s točko manj (33) v spričevalu ponaša Uroš Jurglič, z veseljem pa je direktorica šole in ravnateljica gimnazije Milena Vrenčur polni predavalnici staršev, zadovoljnih maturantov in profesorjev, ki učijo na šoli, povedala, da je Matjaž Smole pri slovenskem jeziku dosegel največ točk med vsemi letošnjimi slovenskimi maturanti. UROS JURGLIC (4b) IZ ŠENTRUPERTA BO ŠTUDIRAL RAČUNALNIŠTVO V srednji šoli je bil Uroš Jurglič vsa leta odličen, tako da njegov uspeh na maturi ni bil ravno nepričakovan. "Nisem se fjveliko pripravljal, lahko bi se trikrat več, vendar sem imel v tem letu tudi veliko drugih dejavnosti: ukvarjal sem se s športom in programiral za neko podjetje." Ko jc povedal, da se ukvarja s programiranjem, nam je bilo jasno, da bo študiral računalništvo. Za sprejem na fakulteto ni potreboval veliko točk, kar je ves čas mature vedel, zato tudi ni imel prave motivacije za učenje. Uroš bo v času študija živel v Ljubljani in žc zdaj se veseli let, ki so PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA SE JE SESTAL SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Na seji tega sveta so se zbrani pogovarjali o varnosti pred začetkom pouka. Ugotovili so, da je večina napak, predvsem označenost krajev, kjer hodijo šolarji, odpravljenih. Predstavnik Policijske postaje Grosuplje Marjan Fric je predstavil tudi poročilo policije o pomanjkljivosti prometne signalizacije v bližini šol, saj bi bilo treba po njihovem mnenju postaviti še več znakov za otroke na cesti, omejitev hitrosti v bližini šolskih poslopij in prehode za pešce. Policist se je s predstavnikom ZŠAM in predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Francem Grabljcvccm dogovoril še o sodelovanju pri varstvu otrok ob začetku pouka. Zbrani so se pogovarjali tudi o ogroženosti otrok, ki hodijo v šolo s Studenca, saj je na tem področju promet zelo gost in tako bo ostalo do odprtja vzhodne obvoznice. V projektih je zarisan pločnik do Kovačiča, urediti nameravajo pa tudi prehod od virske ceste do Studenca, kar bo pripomoglo k varni poti v šolo za te otroke. J.O. O RAVNATELJICI VRTCA SO GLASOVALI TAJNO - DRUGA RESNICA Članek Janje Omahen z gornjim naslovom, objavljen v občinskem časopisu Klasje št. 6, junija 2001, je pristranski in zavajajoč, saj ne kaže prave podobe vsebine razprav, ki so potekale na tretji izredni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica 1. junija 2001, v zvezi z mnenjem lokalne skupnosti ob imenovanju ravnateljice Vrtca Ivančna Gorica. Dejstvo je, da sem kot članica Sveta zavoda na prvi seji, ki je bila istočasno tudi konstitutivna seja, 17. aprila 2001 navzoče opozorila, da v Svetu zavoda kot predstavnica staršev ne more biti oseba, ki je istočasno zaposlena v VVZ Čebelica Šentvid. Njeno glasovanje bi bilo lahko pristransko, zato sem od ravnateljice vrtca zahtevala, da se v zvezi s tem pridobi ustrezno pravno mnenje. Na drugi seji Sveta zavoda 8. maja 2001 je bila namesto nje kot predstavnica staršev prisotna druga oseba, ki pa ni bila izvoljena na legalen način, kot zahteva Odlok o ustanovitvi Vrtca Ivančna Gorica, zato sem ponovno zahtevala, da se pridobi pravno mnenje in da se že enkrat začnejo postopki voditi po legalni poti in ne "po domače" (prilagam fotokopije zapisnikov; op. -zapisniki so v uredništvu Klasja). Ker sem uvidela, da si vodstvo vrtca ne namerava pridobiti pisnega pravnega mnenja, sem zanj kot članica Sveta zavoda sama zaprosila pris- tojno ministrstvo in ga 21. maja 2001 v pisni obliki tudi dobila. V njem so bili moji dvomi glede legitimnosti izvolitve predstavnice staršev v Svet zavoda potrjeni kot upravičeni, saj je ministrstvo predlagalo, sporno članico zamenjati. Na tretji seji Sveta zavoda pa je bila namesto druge članice Sveta zavoda kot predstavnice staršev iz enote Čebelica Šentvid prisotna že tretja oseba, ki pa naj bi bila izvoljena na Svetu staršev, kar je edino pravilno in v skladu z zgoraj omenjenim odlokom. Torej sem imela v zvezi s tem zapletom prav in sem dosegla to, da je Svet zavoda šele od tedaj dalje konstituiran legitimno in pravilno. Katere so bile tiste moje navedbe, ki jih je Kovačkova, kandidatka za mesto ravnateljice, argumentirano ovrgla, naj mi prosim avtorica navedenega članka pokaže in dokaže, ker kolikor je meni znano, ni bilo poleg mnenja, ki sem ga dobila od ministrstva, nobenih drugih pisnih argumentov, ki bi ovrgli moje navedbe, za katerimi še danes stojim. Pojasnila bi tudi to, da gospod Milan Jevnikar ni bil prisoten na treh sejah Sveta zavoda, zato ni mogel vedeti za nepravilnosti, ki so se na njih dogajale. Ana Praznik, dr./ned. Članica Sveta vrtca Ivančna Gorica O RAVNATELJICI VRTCA SO GLASOVALI TAJNO - TRETJA RESNICA Avtorico članka z naslovom O ravnateljici vrtca so glasovali tajno dopolnjujem v tistem delu članka, ki govori o tem, daje edina kandidatka za mesto ravnateljice Vrtca Ivančna Gorica, gospa Branka Kovaček, na tajnem glasovanju na tretji izredni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica prejela kar 13 (trinajst) pozitivnih glasov. Pozabila jc napisati, daje prejela tudi 7 (sedem) negativnih glasov. Naj pojasnim, da je pred štirimi leti ta ista kandidatka dobila samo 2 (dva) negativna glasova, vsi ostali člani Občinskega sveta so se takrat glasovanja vzdržali. Dejstvo je, da se je gospa Kovačkova vsem prisotnim svetnicam in svetnikom javno opravičila za do sedaj izrečene morebitne žaljive besede na njihov račun in zagotovila, da se bo sej občinskega sveta udeleževala, kadar bo vabljena, kar je razvidno in dokazljivo iz zapisnika tretje izredne seje, kije bil na 19. seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica tudi potrjen. Sonja Maravič Svetnica Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica KRATKE IZ OBČINSKIH LOGOV Prejšnji teden so na Občini Ivančna Gorica odpirali ponudbe za vodovod na Polžcvski planoti. Izvajalca bodo izbrali po natančnejšem pregledu ponudb. Na stari lokaciji v Kužljevcu so se spet naselili Romi. Ker so na črno začeli graditi barako, so jih na nezakonito ravnanje opozorili predstavniki občine v spremstvu policistov in gradbene inšpekcije, ki bo izdala ustrezno odločbo. Vsi napori so verjetno zaman, saj Romi nikogar ne poslušajo. Med Ambrušani se šušlja, da njihovi nezaželeni sosedje prekupčujejo tudi z orožjem in mamili. Občinskim možem povzročajo preglavice neodgovorne stranke, ki stanujejo v občinskih stanovanjih. Menda je precej takih, ki ne plačujejo najemnine, ki je v primerjavi s tržnimi cenami zelo nizka. Nekaj predstavnikov štaba civilne zaščite iz Ivančne Gorice se bo 25. septembra udeležilo usposabljanja v Logu pod Mangrtom. Naša občina je na Dars, DDC in republiški inšpektorat za ceste poslala dopis, v katerem opozarja na to, da morajo pri Severju, kjer je most, zagotoviti varen promet. Ta most je zelo znana črna točka že zdaj. STRAN OD FUSARJA DO OBRTNIKA SPREMEMBE PRI PRIDOBITVI OBRTNEGA DOVOLJENJA Od julija letos v postopku za pridobitev obrtnega dovoljenja ni več treba predložiti "ugotovitvene odločbe o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti", ki jo je na osnovi inšpekcijskega ogleda poslovnih prostorov ali delavnice izdala upravna enota, kar pa ne velja za primere, ki so določeni z zakonom (gostinci, avtoprevozniki, turistične agencije). Potrebna je le vaša pisna izjava, s katero potrjujete, da izpolnjujete predpisane minimalne pogoje za opravljanje dejavnosti. Podrobmrdoločitev minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti je navedena v Ur.listu RS 14/96 ali v samostojni knjižici, ki jo lahko kupite na uredništvu Uradnega lista. Predvidene pa so že tudi spremembe in dopolnitve le-teh, ki se pričakujejo decembra letos. Se vedno pa boste od upravne enote (oddelek za graditev) potrebovali odločbo o uporabnem dovoljenju za poslovni prostor, v katerem boste opravljali dejavnost Ves postopek se prične sedaj na davčnem uradu v vašem kraju oz. kraju, kjer bo poslovni prostor. Tam opravite priglasitev dejavnosti. Od dneva priglasitve dalje boste že potencialni plačnik vseh obveznosti, ki vam "pripadajo". Zato ni odveč opozorilo, da si prej priskrbite in uredite vse potrebno v zvezi z bodočo dejavnostjo (ustrezen prostor, preverite zahtevano strokovno izobrazbo, uporabno dovoljenje, izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti...) DATUM ZA IZJAVO 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU TER OCENO TVEGANJA PODALJŠAN Kot ste že sami verjetno z olajšanjem ugotovili, je bil datum 28. julij, ko je bil rok za izdelavo ocene tveganja in podpisa izjave o varnosti in zdravju pri delu prestavljen. Sedaj je zahteva, da morajo to obveznost delodajalci izpolniti do 31. 12. 2001. Ne velja pa to za delodajalce, ki kot kmetje ali fizične osebe sami ali s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravljajo kmetijsko, pridobitveno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposlujejo drugih oseb. Za njih je ta obveza preložena do 31.12.2002. Prvo septembrsko soboto so Ivančno Gorico "okupirali" motoristi, kijih je povabil lastnik The prince puba.. Usnja in kroma je bilo na pretek. Nepreklicno je konec počitnic, začel se je pouk. Največji šok so verjetno doživeli prvošolčki, ki so se morali v šolo napotiti po letih brezskrbnega življenja. Na prvi šolski dan, 3. septembra, smo obiskali podružnično, skoraj 200 let staro, šolo na Krki, kamor je prvič vstopilo deset otrok v spremstvu staršev. Prijazno so jih sprejeli ravnateljica Marinka Piškur, učiteljica Lidija Zaje in tretješolci, ki so jim za dobrodošlico zaigrali, zapeli ter zaplesali. Videti je bilo, da je bilo starše bolj strah kot njihove otroke. Postopek za izbor izvajalca nadzora je še v teku, v začetku oktobra pa bodo položili temeljni kamen ZAČENJA SE GRADNJA NOVE CENTRALNE ŠOLE OŠ STIČNA Letos mineva okroglih 20 let, odkar so I. septembra leta 1981 takratni učenci matične Osnovne šole Stična in dijaki srednje šole, takrat uvedenega usmerjenega izobraževanja (družboslovne in kovinarske usmeritve), prvič sedli v šolske klopi novozgrajenega šolskega objekta, imenovanega Izobraževalni center Ivančna Gorica -Stična, ki ga danes kratko imenujemo šolski center. To je za tisti čas pomenilo velik dosežek, saj je nova, velika in •sodobno opremljena šolska zgradba pomenila soliden temelj za takrat načrtovani razvoj srednjega šolstva v prostoru med Ljubljano in Novim mestom. Vselitev v novo zgradbo dveh šol različnih stopenj (osnovna in srednja) pa je že takrat bila mišljena kot le začasna rešitev, saj je bilo že z zazidalnim načrtom, sprejetim leta 1979, predvideno, daje ta zgradba namenjena srednji šoli, v naslednji fazi pa se zgradi druga stavba za potrebe osnovne šole. Do izpolnitve načrtovanega pa potem ni prišlo, ker zaradi slabšanja gospodarskih razmer v takratni državi vlaganja v objekte na področju družbenih dejavnosti iz javnih sredstev in sredstev gospodarstva niso bila več dovoljena. Tako se je ta "začasna rešitev" zadržala kar dvajset let, prostorske razmere v šoli pa so postajale vse bolj pereče, saj je srednja šola od takratnih osmih oddelkov narasla na današnjih 27 oddelkov z okrog 800 dijaki in zato je morala preiti na popolno dvoizmensko organizacijo pouka. Osnovna šola je težave z organizacijo izmenskega dela lahko delno rešila tako, da so se učenci z območja Stične (od 1. do 4. razreda) v letu 1994 "vrnili" v staro šolsko stavbo v Stični. ZA PODRUŽNICO V VIŠNJI GORI JE PRIŠLA NA VRSTO ŠE MATIČNA ŠOLA Nov zagon investiranja v šolski prostor so prinesla devetdeseta leta, ko se je v razreševanje prostorske stiske v šolah in ustvarjanje pogojev za enoiz-menski pouk poleg občin aktivneje vključila tudi država (Slovenija). In tako je po novi šoli v Višnji Gori, ki jo je že zgradila nova Občina Ivančna Gorica, slednjič le prišla na vrsto tudi izgradnja nove šolske stavbe za potrebe matične oziroma centralne šole - OŠ Stična. Temeljni kamen zanjo bo položen v začetku oktobra, začetek neposredne gradnje pa je predviden novembra tega leta. Program investicij v šolstvu v Občini Ivančna Gorica v obdobju od leta 1995 do leta 2000, ki ga je v letu 1995 sprejel Občinski svet Občine Ivančna Gorica, je sicer predvideval izgradnjo tc šole že do leta 1999, vendar pa zaradi načina in možnosti sofinanciranja iz državnega proračuna to ni bilo realno izvedljivo. Prostore v šolskem centru, ki jih zdaj uporablja matična OŠ Stična in katerih lastnik je Občina Ivančna Gorica, načrtuje od občine odkupiti Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport za potrebe Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, tako da se bodo po izselitvi osnovne šole tudi za srednjo šolo slednjič le uredile sedanje nevzdržne razmere glede prostorske utesnjenosti. PRIPRAVE NA GRADNJO SO POTEKALE ŽE OD LETA 1997 Čeprav se bo neposredna gradnja nove centralne šole OŠ Stična pričela šele letos novembra, pa so priprave na to investicijo potekale že vse od druge polovice leta 1997, ko so se pričele aktivnosti za pridobitev idejne rešitve za novo šolo. Še isto leto so bile opravljene tudi geotehnične raziskave tal na za gradnjo predvidenem zemljišču. Idejni projekt je bil izbran v letu 1998. Tega leta je bila izdelana lokacijska dokumentacija in dokupljeno še potrebno zemljišče. Leta 1999 je Občina Ivančna Gorica prijavila načrtovano investicijo na Razpis za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v RS za obdobje 2000-2004, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila izdelana leta 2000, gradbeno dovoljenje je bilo izdano aprila 2001. Slep o sofinanciranju te investicije iz državnega proračuna je od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Občina Ivančna Gorica prejela julija letos, na podlagi tega pa je Ministrstvo za finance avgusta izdalo soglasje k tej investiciji (to je potrebno zaradi sofinanciranja gradnje iz državnega proračuna). V TEKU JE POSTOPEK ZA IZBOR IZVAJALCA NADZORA Po sklepu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport o sofinanciranju investicije iz državnega proračuna bo glavnina teh sredstev občini zagotovljena v letih 2002 in 2003, manjši del pa v letih 2001 in 2004, zato je z Investicijskim programom predviden terminski plan gradnje v letih 2001 do 2004 (šolski objekt končan leta 2003, telovadnica 2004). V teku je postopek za izbor izvajalca strokovnega in finančnega nadzora nad gradnjo, v pripravi pa je tudi že razpis za oddajo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del. PROSTORA BO ZA 22 ODDELKOV Površina novega šolskega objekta skupaj s telovadnico bo zanašala 5500 m2 (šolski del 3926 m2, telovadnica 1574 m2). Šolski prostor bo obsegal 19 matičnih učilnic, 5 specialnih učilnic, 10 kabinetov, knjižnico, multimedijsko učilnico, dve učilnici za učence s posebnimi potrebami (prilagojeni program), vse potrebne sanitarne in upravne prostore, garderobe, večnamenski prostor (jedilnica), kuhinjo, shrambe in druge povezovalne prostore. Površina osrednjih vadbenih prostorov telovadnice bo znašala 740 m2, ostala površina pa bo namenjena pomožnemu vadbenemu prostoru, garderobam, kabinetom, shrambam orodij, spravilu tribun in komunikacijam. Velikost šolskega prostora nove šole je opredeljena na podlagi veljavnih standardov in normativov za graditev osnovnošolskih objektov za 20 oddelkov redne osnovne šole in 2 oddelka s prilagojenim programom. Odločitev za tako velikost šole temelji na demografskih podatkih rojstev (do vključno decembra 2000) po šolskih okoliših matične šole OS Stična ter podružničnih šol Muljava in Stična ter plana nadaljnje izgradnje šolskega prostora. Po tem planu je namreč predvidena v dolini reke Krke (najverjetneje v Zagradcu) izgradnja novega šolskega objekta, v katerem se načrtuje formirati popolno 9-letno osnovno šolo, vanjo pa se bodo takrat vključili poleg učencev nižjih razredov tiste šole še vsi učenci višjih razredov iz šolskih okolišev podružničnih šol Krka, Zagradec in Ambrus. IMELI BODO ENOIZMENSKI POUK Velikost novozgrajene centralne šole OŠ Stična bo zadoščala za popoln enoizmenski pouk vseh učencev iz šolskega okoliša matične šole OŠ Stična (Ivančna Gorica) ter vseh učencev iz šolskega okoliša podružnične šole Stična in učencev višjih razredov iz šolskega okoliša podružnične šole Muljava, za katere je tudi predvidena ta šola. Ker pa bodo do izgradnje nove šole v dolini reke Krke to šolo obiskovali tudi še učenci višjih razredov iz šolskih okolišev podružničnih šol Krka, Zagradec in Ambrus, bo šola pouk v eni izmeni dosegla z začasnim organiziranjem dela tudi še na lokacijah izven nove stavbe. VEČINO SREDSTEV BO ZAGOTOVILA OBČINA Vrednost gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, opreme, inventarja ter učil je po tekočih cenah glede na predvideni terminski plan gradnje do leta 2004 ocenjena (z vključenim DDV) na 1.340.000.000 tolarjev. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport bo iz državnega proračuna zagotovilo sofinancerski delež v višini 352.000.000 SIT, glavnino sredstev pa bo morala zagotoviti občina. Za to bo del sredstev pridobila s prodajo prostorov, ki jih sedaj uporablja OS Stična, drugi del pa bo zagotovila iz rednih vsakoletnih proračunskih sredstev. Bogomir Sušič Na Petrolovi črpalki v tvančni Gorici se pogosto ustavljajo polni avtobusi od vsepovsod. Potniki se v tem primeru zažene-jo na dve lokaciji: v WC na opravljanje bioloških potreb in v prodajalno, da nakupijo popotnico. V soboto pred tekmo Slovenija - Rusija je na črpalki gnečo delalo nekaj ducatov dobro razpoloženih in s transparenti ter zastavami oboroženih navijačev iz Krškega, ki so bili namenjeni na tekmo v Ljubljano. Pivo je teklo v potokih! STRAN Na sejmu v Gornji Radgoni ČLANI IN PREDSEDNIK STISKE ZADRUGE MED ZADRUŽNIMI NAGRAJENCI Kmetje in delavci stiske zadruge smo si tudi letos skupaj in v organizaciji Kmetijske svetovalne službe iz Ivančne Gorice ogledali kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Kljub majhnosti Slovenije na letošnjem sejmu sodeluje kar 24 tujih držav. Radgonski sejem je še vedno močno obiskan, čeprav dobi obiskovalec včasih občutek, da je malo v krizi. Na letošnjem sejmu tako zaradi neurejenih razmer v kmetijstvu ni bilo goveje živine in prašičev. V sredo, 29. avgusta, je bil na sejmu Dan slovenskih zadružnikov. Ob tej priliki Zadružna zveza Slovenije kot krovna organizacija slovenskih zadružnih organizacij vsako leto podeli tudi zadružna priznanja najbolj zaslužnim zadružnikom. Med 24 nagrajenci iz cele Slovenije je bil letos tudi predsednik stiske zadruge Cveto Zupančič. CVETO ZUPANČIČ JE AKTIVEN V ŠTEVILNIH ZDRUŽENJIH Cveto Zupančič je tretji mandat predsednik naše zadruge. S svojim delom, nastopom in poznavanjem zadružne problematike si je pridobil ugled med domačimi zadružniki in tudi na državnem nivoju. Je član upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predsednik odbora za lovstvo pri KGZS, predsednik sveta Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, član nadzornega odbora Zveze hranilno -kreditnih služb Slovenije in seveda je aktiven tudi v Občini Ivančna Gorica. BREZ MOČNIH ZADRUG KMETJE NE BODO PREŽIVELI Slovesne prireditve ob podelitvi priznanj so se udeležili številni vidni predstavniki zadružništva in živilske industrije, na čelu z ministrom za pravosodje, gospodom Ivom Bizjakom, sekretarjem za kmetijstvo, gospodom Darkom Simončičem, in gospodom Petrom Vriskom, predsednikom Kmetijsko - gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Minister Bizjak je poudaril, da je denacionalizacija ena od prioritetnih nalog sedanje vlade, čeprav ni lahka. Danes ima zadružništvo tudi preko Zadružne zveze svojo besedo, čeprav se ta ne sliši vedno in pravi čas. Dodal ps je tudi, da so zadruge porok za obstoj slovenskega kmetijstva. Predsednik Peter Vrisk pa je med drugim povedal, da so zadruge kmetova podjetja prihodnosti in da brez močnih zadrug tudi kmet ne bo preživel. Šele takrat, ko zadruge ni več, se zavemo, kaj to pomeni. Milena Vrhovec n i/ Cveto Zupančič prejema priznanje iz rok predsednika Zadružne zveze Slovenije, gospoda Patra Vriska. STRNIŠČNI DOSEVKI Po žetvi žit in spravilu krompirja lahko na izpraznjene njive posejete strniščne dosevke. Ti so dobrodošli za krmo in zeleni podor, kar posebej priporočamo vsem, ki ne zaoravajo hlevskega gnoja. Brez vnašanja organske mase v tla se le-ta zbijejo in dostopnost hranil za rastline je manjša. Dosevki pokrijejo tla in onemogočijo rast plevelov. Zmanjšujejo negativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal ter preprečijo izpiranje hranil v podtal-je. Za krmo lahko posejete 40 -50 kilogramov mnogocvetne ljulke ali pa 35 kilogramov mnogocvetne ljulke s 4 kg lucerne ali črne detelje na hektar. Najcenejša je setev 12 kilogramov krmne repice ali 15 kilo- gramov krmne ogrščice na hektar. Obe lahko rabimo tudi za zeleni podor. Za zeleno gnojenje lahko sejemo tudi 20 kilogramov oljne red-kve ali 20 kilogramov bele gorjušice na hektar. Izkoristite možnost setve vsaj tam, kjer je bil dež ali kjer imate možnost namakanja. Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane Puš Peter Zadel iz Radohove vasi uživa v delu s konji "KO SEM NAJBOLJ JEZEN, GREM IN ODJAHAM!' Pri Zadelovih v Radohovi vasi so imeli konje poleg goveda, prašičev in perutnine vsa leta, kar pomni sedanji gospodar Peter. "Mi si jih nismo nabavili zdaj, ko je to bolj moderno, mi reveži jih imamo že ves čas," malo za šalo, malo zares pove gospod Zadel, ki nam je z veseljem pokazal vseh šest konj, kar jih imajo zdaj v hlevu: dve plemenski kobili, enega tekmovalnega konja, dveletnika, lansko in letošnje žrebe. A njihovi so le trije, sicer so le solastniki. DOBER KONJ ZA 300 TISOČ TOLARJEV Konje z dobrim pedigrejem, kot temu v strokovnih krogih rečejo, imajo pri Zadelovih od 1976 leta. Vsem, ki morda razmišljajo o nakupu elegantnega lepotca ali lepotice z grivo, Peter Zadel polaga na srce, da je prvi pogoj veselje do dela s temi živalmi; imeti je treba še nekaj denarja in prostor za boks ter izpust. "Mlad konj z dobrim pedigrejem se danes dobi že za tristo tisoč tolarjev. Niso več tako dragi," pove gospodar in doda, da za konje nikoli ne smeš biti preutrujen. "Ko sem najbolj jezen, grem in odjaham. To me pomiri. Mislim, da s konji velikega dela ni, čeprav jih moraš poznati, da tudi sam ugotoviš, ali je žival zdrava ali ne: ta občutek ti mora biti malo prirojen." Cisto laično razmišljanje je pisca članka pripeljalo do ugo- tovitve, da se gospodu Zadelu verjetno to delo res ne zdi preveč zahtevno in naporno, a če ne bi bil vsak dan s svojimi nekajstokilogram-skimi ljubljenci, potem ne bi mogli dosegati dobrih rezultatov na tekmah niti ga ne bi tako ubogali, kot smo videli ob obisku. Vas zanima, s kakšnimi rezultati se lahko pohvalijo Zadelovi? Konji kasači iz njihovega hleva so osvojili: prvo mesto na derbiju, predlanskim so imeli konja leta med triletniki, kasač, ki ga vozi Petrov sin - tekmuje za Kasaški klub Šentjernej - pa je bil letos sedemkrat (od osmih startov) plasiran. Za tekme se pripravljajo kar na domačem travniku, na hitre treninge pa se vozijo v Šentjernej ali Ljubljano. JAHANJE SE NE BI PRIJELO Gospod Peter Zadel je tudi član Konjerejskega društva v Radohovi vasi, a s svojimi konji se bolj redko udeležuje povork, ker so njihovi konji menda preveč temperamentni za to, da bi si jih ljudje ogledovali, lahko bi prišlo do poškodb. Sicer o kakšnem jahalnem klubu pri Zadelovih sploh ne razmišljajo, saj bi se po mnenju gospodarja v njihovi okolici vsi drugi športi bolje prijeli. J. O. SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Iz knjige: SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Katere subvencije EU za področje kmetijstva lahko pričakujemo v Sloveniji? Ocena priliva sredstev za kmetijstvo iz Bruslja je izjemno zahtevna in za zdaj še ni mogoče dajati zares zanesljivih napovedi. Skupna kmetijska politika se bo lahko do pristopa še spreminjala, razpoložljiva sredstva EU pa niso pregledna tudi zato, ker se še ne ve, kakšen položaj bodo imele kandidatke ob pristopu (prehodna obdobja, izvzetje iz dela ukrepov), koliko bo kandidatk in tudi kakšna bo_ implementacijska sposobnost kandidatk. Če Evropska unija Slovenije ne bo diskriminirala, lahko pričakujemo celoten paket ukrepov tržno-cenovne politike, vključno z neposrednimi plačili za poljščine in goveje meso, ter celoten program ukrepov politike razvoja podeželja z ukrepi neposrednih plačil za okolju prijaznejše programe in za območja s težjimi razmerami ta kmetijstvo ter programi preobrazbe kmetijstva, živilskopre-delovalne industrije ter regionalnega razvoja. Po zadnjih ocenah Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije bi ob dobrih pripravah ter nediskrimninatomem obravnavanju kandidatk za članstvo pridobili od 250 do 300 milijonov evrov iz bruseljskih kmetijskih skladov. Na tržno-cenovnem področju bi večino sredstev pridobili iz naslova neposrednih plačil. Zaradi statusa neto uvoznice ne pričakujemo veliko prilivov iz naslova intervencijskih nakupov, izvoznih nadomestil in umikov s trga. Pomembni prilivi bi bili tudi iz naslova okoljskih plačil (plačila za območja s težjimi razmerami za kmetijstvo in slovenski kmetijski program). Strukturni del politike potencialno dopolnjujejo različni programi preobrazbe kmetijstva in živliskopredelovalne industrije, vertikalni programi razvoja podeželja in drugi ukrepi, ki potencialno skupaj lahko nanesejo tudi do sto milijonov evrov. Obseg sredstev je tudi na tem področju omejen s številom primernih projektov in vlog. Skupni prilivi iz Bruslja bi po tem optimističnem scenariju pomenili približno podvojitev proračuna za te namene iz leta 1998 in bi v skladu s cilji reforme kmetijske politike skupaj z nacionalnimi proračunskimi sredstvi bili na ravni vrednosti, predvidene z reformo kmetijske politike. Pesimistični scenarij pomeni izrazito poslabšanje proračunskih prilivov za slovensko kmetijstvo v primerjavi z optimističnim scenarijem in v primerjavi z okvirnimi sredstvi za sprejeto reformo kmetijske politike. Zaradi neposrednih plačil, ki jih EU ni izplačala, so potencialni proračunski prilivi za tržno cenovno politiko celo nižji kot v proračunskem letu 1998. Predstavljena slaba pripravljenost ali diskriminatorno obravnavanje pomeni, da bi nam za ves strukturni del uspelo potencialno pridobiti zgolj okoli 50 do 70 milijonov evrov. Skupaj s prilivi iz naslova tržnih ureditev bi to pomenilo približno 90 milijonov evrov. Tak negativen scenarij je mogoč, če bi ob pristopu vseh šestih prvopristopnic Slovenija dobila okoli 2,5 odstotka razpoložljivih sredstev za širitev (napovedanih v dokumentih berlinskega vrha), kar je enak delež, kot ga Slovenija dobi v okviru programa Sapard. Vsekakor ta scenarij pomeni tudi, da bi ob sofinanciranju Slovenija morala vsaj za prehodno obdobje dodatno močno financirati svojo kmetijsko politiko - bodisi v obliki prehodnih plačil bodisi v obliki dovoljenih oblik državnih pomoči, kar smo upoštevali v oceni vrednosti za državne pomoči in delovanje služb v kmetijstvu. Precej velika vrednost za te namene (ocene se gibljejo v vrednosti 250 milijonov evrov) kaže na to, da bo, če se bo ta scenarij uresničil, stroške pristopa nosil predvsem nacionalni proračun. Predstavljena scenarija pomenita zgornjo in spodnjo mejo potencialnih prilivov in kažeta na to, kako pomembna sta usposabljanje za pristop in uspešna izvedba pogajanj. Ob primerni usposobitvi bo EU izgubila glavne argumente, zakaj pri nekaterih programih sredstva niso bila dodeljena ali pa so bila zmanjšana, saj bi se realna pridobljena vrednost prilivov lahko precej približala vrednosti optimističnega scenarija. OPOZORILO VSEM PROIZVAJALCEM MLEKA Ponovno opozarjamo, da ne smete oddajati mleka od krav, ki jih zdravite. Strogo morate upoštevati navodila veterinarja. Škoda, ki jo povzročate z oddajanjem mleka, ki vsebuje antibiotik, je zelo velika, kajti mleko iz cele cisterne moramo uničiti. Nastalo škodo mora kriti kmet, ki je prinesel v zbiralnico mleko z vsebnostjo antibiotika, če pa krivec ni znan, stroške poravnajo vsi proizvajalci v zbiralnici. Vsebnost antibiotika v zbiralnici se ugotavlja vsakodnevno. KZ Stična POTNI LISTI ZA GOVEDO Rejci, ki imate živino evidentirano v registru živali (oštevilčil jo je kontrolor Kmetijskega zavoda Ljubljana), ste ali pa še boste v teh dneh za vsako oštevilčeno žival posebej prejeli potni list, opremljen z vsemi podatki o živali. Potni list spremlja žival ob premiku iz hleva (prodaja ali zakol), zato je treba, kq gre žival iz hleva, izpolniti kupon z datumom odhoda in izpolniti rubriko zakol ali prodaja ter dokument oddati veterinarski službi. Če imate potni list za žival, ki je nimate več v hlevu, ravno tako izpolnite kupon odhod iz gospodarstva in izpolnite ustrezne rubrike. Prihaja tudi do pomot. Če dobite potni list za žival, ki ni bila v vaši reji, ga vrnite pošiljatelju z obrazložitvijo. Oddajanje potnih listov za oddane živali je zelo pomembno, saj vas S I R ( Služba za identifikacijo in registracijo govedi) pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo do razknjižbe vodi kot rejca omenjene živali. Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič Z občinskega referata za kmetijstvo sporočajo, da bodo začeli zbirati prijave o škodi zaradi suše v letošnjem letu takoj, ko bodo dobili navodila od ministrstva za okolje in prostor. Obvestilo o tem bo predvidoma objavljeno v naslednji številki Klasja. STRAN ZAPORNICE IN SEMAFOR PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI ŠENTVID PRI STIČNI Pa smo jo dočakali! Komisija, ki v letošnjem letu ugotavlja dejstva, na podlagi katerih bodo odločali o načinu izvedbe nivojskih prehodov cest z železniškimi progami v Sloveniji in o načinu njihovega zavarovanja, se je 30. avgusta 2001 mudila v naši občini. Po skoraj celodnevnih pogovorih in pogajanjih s predstavniki občine, krajevnih skupnosti Dob in Šentvid pri Stični ter policije so se končno odločili, da je treba prehod pri železniški postaji Šentvid pri Stični ustrezno zavarovati z zapornicami in semaforjem (kdo bo plačal 40 milijonov, kolikor bodo stale pridobitve, se še ne ve). Do tod vse lepo in prav, a komisija je lokalni skupnosti postavila pogoje: ukiniti bo treba nekaj manjših nivojskih prehodov ob železnici, kar bo zahtevalo izgradnjo povezovalnih cest. Domačini, ki bodo morali na ta račun prevoziti nekaj dodatnih metrov, zaenkrat še molčijo- J. O. KRESOVANJE V SPODNJI DRAGI Kresovi imajo na Slovenskem poleg stoletne tradicije tudi svoj simbolni pomen. Kot govorijo stari zapisi, naj bi ljudje po poganskem verovanju s kurjenjem ognja soncu dajali energijo in mu tako pomagali, da ne bi omagalo. Ljudje so kurili kresove na stalnih mestih, tako imenovanih kresiščih, kjer so okoli okrašene smreke (kresnega mlaja) naložili grmado. Koje ta nekoliko dogorela, so skakali čeznjo, pa tudi živino so pognali čez Ogenj. Ponekod so s hribov kotalili s slamo ovita goreča kolesa. Običajno so kresove kurili na dan Janeza Krstnika, v novejšem času pa so se bolj uveljavili prvomajski kresovi. Da bi vendarle ohranili star kresni običaj tudi ob koncu junija, ko se dan znova začne krajšati, smo v Spodnji Dragi letos že tretje leto zapored pripravili vaško kresovanje. Običaj je postal že tradicionalen, letos pa je imel še posebej praznični pomen, saj smo z njim istočasno proslavili tudi deseto obletnico osamosvojitve Slovenije. Grmado smo postavili v nedeljo dopoldne in jo do večera budno pazili. Stari ljudje namreč vedi) povedati, da se je kres včasih kaj rad predčasno zakuril, seveda pa so imeli v teh primerih nekaj prstov vmes nepridipravi iz sosednjih vasi. Po osmi uri zvečer so začeli prihajati vaščani. Obveznemu vstopnemu aperi- tivu je sledil prigrizek, opojne dišave pa so prihajale tudi iz. kotla, kjer se je kuhal "kresni golaž". Ko se je znočilo, je najstarejša vaščanka Spodnje Drage slovesno prižgala ogenj, vsi ostali pa smo ga pozdravili z Zdravljico. Sledila je zabava do jutranjih ur. Ob zvokih fraj-tonarice smo prepevali slovenske ljudske pesmi, ali bolje rečeno, smo jih skušali prepevati, vendar pa na koncu zgroženi ugotovili, da poznamo od vsake pesmi le kitico ali dve. Zato smo od petja raje prešli k rajanju na livadi. Ko smo ob kresnem golažu dodobra nabrali moči, smo se pogumno pomerili v vlečenju vrvi. Dečki so tekmovali z deklicami, dekleta z ženami, fantje z možmi. Najbolj zagnani so bili seveda najmlajši, ki so poleg obvezne igre z žogo napravili še zanimiv obhod z baklami, vsi pa smo se nasploh kar se da prešerno zabavali. Noč se je že poslavljala, kresni ogenj pa ni in ni hotel dogoreti. Kot bi hotel simbolizirati vztrajnost naših ljudi, je ugašal še ves praznični ponedeljek. Na peščico najbolj vztrajnih kresovalcev je padla jutranja rosa, a kmalu so tudi oni z lepimi vtisi in s pesmijo na ustih odšli pod odejo. Marjan Dremelj LIVAR d.d. DAN LIVARJA DAN ODPRTIH VRAT V družbi IMP Livar vsako leto septembra praznujemo naš livarski praznik - DAN LIVARJA. Tudi letos odpiramo svoja vrata vsem, ki si želite ogledati livarni v Ivančni Gorici in Črnomlju. Ob tej priložnosti Vas vljudno vabimo, da se nam pridružite tudi na slavnostnih otvoritvah v obeh proizvodih. Ogledi so strokovno vodeni. PROGRAM, sobota, 22.septembra 2001 Proizvodni center Ivančna Gorica 8.00-12.00 vodeni ogledi 10.00 podpis štipendijskih pogodb 10.45 prihod avtobusov iz Proizvodnega centra Črnomelj 11.00 slavnostna otvoritev nove kuhinje z jedilnico 12.00-18.00 družabno srečanje za zaposlene, upokojence in vabljene goste ( restavracija MINI Ivančna G.) 18.00 odhod avtobusov v Črnomelj Proizvodni center Črnomelj 7.30-11.00 vodeni ogledi 8.30 otvoritev novega dela obdclovalnice 9.00 podpis štipendijskih pogodb 9.30 odhod avtobusov v Ivančno Gorico Dobrodošli! ti1 STRMOLE - ROPIC in drugi d.n.o. Zagradec 36 1303 Zagradec Vodimo poslovne knjige za samostojne podjetnike in vse vrste družb; strokovno in ažurno. Posredujemo pri nakupu, prodaji in najemu nepremičnin. Pokličite nas na telefonsko številko: 01/ 7886 125 ali 031/ 770 278 V. INSTALATERSTVO KOVAČIČ Bojan Kovačič s.p. v Šentvid pri Stični 103 1296 Šentvid pri Stični GSM: 031 583 614 Nudimo vam naslednje storitve: - montažo in popravila centralnega ogrevanja in vodovodnih inštalacij ter - izdelavo kovinskih konstrukcij. IVANČNA GORICA - center (30 km iz Ljubljane - avtocesta) STANOVANJSKO - POSLOVNI OBJEKT STANOVANJA vseljiva do 30.06.2002 Na voljo še nekaj stanovanj o'd 38 do 65 m2 cena brez DDV: 257.000 SIT /m2 (2.300 DEM/m2) POSLOVNI PROSTORI Na voljo še 58 m2 poslovnih prostorov v pritličju, III. gradbena faza; cena brez DDV: 247.000 SIT /m2 (2.200 DEM/m2) Opis in lokacija: Kvalitetna klasična novogradnja, poleg pošte, banke, avtobusne in železniške postaje, zdravstvenega doma, v bližini osnovna in srednja šola. Dogovor za ogled in ostale informacije na tel.: 041 522 978 ali (01) 78 77 150 MEGA DOM TRGOVINA d.o.o., Dolenjskega odreda 8, 1295 Ivančna Gorica STRAN IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAGRADEC ŠE VEDNO UREJAJO MRLIŠKO VEŽICO V Zagradcu se pripravljajo na ureditev parkirišč in notranjosti mrliške vežice, pri čemer računajo na pomoč občine in krajanov. RAZVILI NOV GASILSKI PRAPOR Konce junija je bila v Zagradcu proslava, ko so slovesno razvili novi gasilki prapor in počastili krajevni praznik. KRITIKA LJUBLJANČANKE Na naše uredništvo je prispelo pismo gospe Marije Kušar iz Ljubljane, ki pravi, da ko se pelje skozi Marinčo vas proti Zagradcu, vidi avtobusno postajališče, polno vej, ki verjetno ni mišljeno kot lopa za drva. Otroci, ki zjutraj čakajo avtobus za v šolo, pa tudi odrasli, morajo stati na cesti, ki je zelo prometna. Zakaj je postavljeno to postajališče? Čemu služi? Mogoče so si vaščani zamislili lopo za drva ob cesti. Ali res ni nikogar na Občini Ivančna Gorica, da bi uredil to nesnago, če je ne morejo vaščani, saj je to tako neurejena vas, da bi lahko o njej posneli dokumentarec. SOBRACE ASFALT NA VRHU Konec avgusta so asfaltirali cesto na Vrhu pri Sobračah, na kar so se pripravljali že mesec prej. STIČNA OBSEKALI BODO CESTO V Stični se pripravljajo na akcijo obsekovanja grmovja ob cestah, da bo zimska služba lažje opravljala svoje delo. Ob tem se obračajo na lastnike razkošnih živih mej, naj poskrbijo, da bodo ceste vendarle pregledne. IVANČNA GORICA PLOČNIKI SO KOMAJ V IDEJI V Ivančni Gorici so pripravili idejno zasnovo za pločnik od priključka k cerkvi do prvega nadvoza za Rogovilo. MOGOČE JIM BO USPELO Ivančani si želijo, da bi jim v kratkem uspelo asfaltirati pot od podvoza avtoceste do Vrhpolja. VODOVOD BODO GRADILI Začeli bodo graditi glavno cev vodovoda od Hudega do podjetja Akrapovič. NEUREJENO? Precej ljudi se pritožuje nad neurejenostjo prestolnice naše občine, posebej jih moti jih nepokošena trava pri pošti. Na Kitnem Vrhu je bilo drugo občinsko tekmovanje v žetvi MLADI SE TEKMOVANJA NISO UDELEŽILI Marija Erjavec nam je povedala, kako so ne Drugo julijsko nedeljo, ko je sonce pripekalo kot za stavo, so se trume avtomobilov zgrinjale na Kitni Vrh, kjer je bilo na njivi Slavka Blatnika drugo občinsko tekmovanje v žetvi. Tokrat se je pomerilo 25 tekmovalcev, od tega 18 žensk in sedem moških, ki so dobili vsak svojo parcelo, v velikosti dva krat sedem metrov, na kateri je po opravljenem delu obležalo kakih sedem ali osem snopov. Tekmovanje v žetvi s srpi, kar je dandanes že kar težko še kje videti, si je ogledalo veliko gledalcev, in to ne samo vaščanov in njihovih sorodnikov kot lani. Prišli so tudi od drugod, celo naš župan in pomembne osebnosti časopisa Kmečki glas so bile tam (da o dobri zastopanosti Klasja niti ne bi izgubljala besed). IZBRALI SO NAJ ŽANJICO Ideja za žetev na Kitnem Vrhu se je tamkajšnjim vaščanom porodila ob košnji na Lučarjevem Kalu, češ: "Zakaj ne bi imeli nekaj podobnega tudi pri nas. Ročna žetev se opušča, poskusimo s tem!" Da bi tekmovalci na delo pred publiko prišli oblečeni čimbolj v stilu let, ko kmetje za kombajne še slišali niso, so prireditelji razpisali še dodatno tekmovanje za naj žanjico in naj žanjca. Prvi laskavi naslov si je prislužila Darja Germ, ki je ocenjevalno komisijo navdušila s starinskim krilom, spodnjim krilom, predpasnikom, ruto in robcem, v moški konkurenci pa je zaradi neoriginalnosti oblačil tekmovalcev naslov naj žanjca ostal kdaj prišli do žila. nepodeljen. Dokaz, da mladi srpov v žitu resnično ne znajo več vihteti, je pogled na rojstne datume tekmovalcev. Najmlajši v moški konkurenci je bil 42-letni Alojz Ferlin iz Gabrovke (najstarejši Alojz Lekan iz Valične vasi, ki mladostno prenaša svojih sedem križev), med ženskami pa je bila najmlajša 32-letna Darja Germ z Brega pri Zagradcu (najstarejša žanjica je bila 76-letna Angela Urovat iz Korit). Ko smo se ravno mudili med tekmovalci, nam je Marija Erjavec s Kitnega Vrha povedala, da so nekdaj snope pšenice, ki so jih naredili na njivi, dali v kozolec. Ko so bili suhi, so jih na skednju otepli in zvejali, žito pa pobrali. ZMAGOVALCI SO BILI VSI Publika bi se gotovo strinjala, da so bili zmagovalci vsi, ki so imeli toliko poguma in prišli na Kitni Vrh, a vseeno je prav, da najboljših pet v posamezni kategoriji ovekovečimo tudi v Klasju. Prvih pet med ženskami: Anica Blatnik (Kitni Vrh), Marija Erjavec (Kitni Vrh), Majda Murn (Korita), Ivanka Urbančič (Tolčane) in Marinka Berčon (Lučarjev Kal). Najboljši med moškimi: Miha Smolič (Krška vas), Alojz Lekan (Val-ična vas), Lojz Rogelj (Kitni Vrh), Franc Blatnik (Kitni Vrh) in Lojz Ferlin (Gabrovka). V ocenjevalni komisiji so sodelovali: Marija Zaletelj (domačinka), Milena Vrhovec (KZ Stična), Alojz Kastelie (predstavnik kmetov) in Silvo Ferlin (merjenje časa). Janja Omahen DOGODIVŠČINE NA KOSCAKOVEM HRIBU IN OB NJEM Na Centru za socialno delo Grosuplje smo se odločili, da letošnje šolsko leto druženje v okviru preventivnega dela z otroki in mladostniki zaključimo kar v domačih logih. Ob pomoči nekdanje prostovoljke, ki je uredila naše sodelovanje z grosupeljskimi skavti Topoli, smo se zadnjo soboto v maju podali na piknik na Koščakov hrib. Zbrali smo se na dvorišču nad Centrom za socialno delo - skavti, otroci in mladostniki ter njihovi prostovoljci v okviru programov Jutro nove misli in Prostovoljno delo z otroki in mladostniki ter vodji obeh programov. Najprej smo se naučili skavtskega pozdrava in se spoznali preko skupinskih iger. Ker je sonce že začelo pripekati, smo se razdelili v skupine in po markacijah, ki so jih že prej pripravili skavti, začeli z osvajanjem Koščakovega hriba. Toda glej ga šmenta! Koščakov hrib je poln raznih drugih markacij, poleg skavt-skih še taborniških, indijanskih, kavbo-jskih, pa tudi strohnelih štorov in prekrižanih vej, ki bi prav lahko utegnile nakazovati, v katero smer je treba kreniti. Tako je ena skupina prišla na jaso, kjer smo kasneje imeli piknik, malce pozneje, z okornejšim korakom in z bolj opraskanimi nogami. Pa se je vse lepo izteklo, kajti orientaciji je sledil najboljši del - postavljanje šotorov, pripravljanje ognja, pečenje hrenovk, okusna malica z žara in igre (z žogo in značilne skavtske). Za konec pa še gašenje ognja, pozdrav in sestop s hriba. Za prijetno preživete ure v naravi se zahvaljujemo Alenki in Topolom. Naša Mihalič CSD Grosuplje IZ LJUBLJANE V VIŠNJO GORO NA KOPANJE O bazenu v Višnji Gori smo v predpoletni številki že pisali, zdaj, na koncu sezone, pa se spet vračamo k tej temi. Letošnje poletje nam je postreglo z velikim številom lepih sončnih dni in precej ljudi se je odločilo kakšno urico ali dve preživeti ob bazenu v Višnji Gori. Ko smo se tam oglasili z mikrofonom in fotoaparatom, so bili šolarjem in dijakom počitniški dnevi že šteti. Zanimalo nas je, kaj kopalci menijo o ponudbi in urejenosti edinega še delujočega kopališča v nekdanji občini Gorsuplje, lastnik katerega je Turistično društvo Višnja Gora, v najemu pa ga imata in ga bosta do leta 2005 imela (vsaj tako piše v pogodbi) domačina - brata Goršc. Ema iz Grosuplja: "Letos se tukaj kopam prvič. Pripeljala sem otroke, ki so zelo navdušeni, da se zadnje počitniške dni lahko še malo nakopajo. Tukaj je bolj razigrano kot na morju, za otroke je zelo dobro. Bazen v Višnji Gorijo v redu, kar pravijo tudi drugi, sodelavka je prišla sem iz Ljubljane in je bila zelo zadovoljna. Urejeno je. V Grosupljem zelo pogrešamo bazen, ki so ga pri motelu zaprli." Darja iz Ivančne Gorice: glavnem mlajši. Voda je v redu, čeprav ne bi imela nič proti, če bi bila malo globlja." Janez z Malega Hudega: "Letos sem tukaj prvič. Zdi se mi v redu. Mogoče bi bilo dobro, če bi imeli kakšen tobogan. Dobro bi bilo tudi, če bi bil še v Ivančni Gorici kakšen bazen, recimo zraven nogometnega igrišča. Opazila sem, da se tukaj v Višnji Gori kopajo v "V tej sezoni sem tukaj tretjič. Blizu je, zato rad pridem. Danes je luštno, ker ni gužve, lahko se greš v miru ohladit. Dobro bi bilo, če bi imeli še kakšna otroška igrišča, peskovnik in igrala, kar bi privabilo veliko ljudi. Ne vem, zakaj sem ne hodijo družine. V glavnem vidim, da hodi mladina - mi smo danes najstarejši. V redu je, da je zraven bife in da je čisto. Po moje bi bilo dobro, če bi imeli v občini dva moderna bazena na isti lokaciji." JO. 8 STRAN IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI TEMENICA OTVORITEV BO V Temenici bodo 16. septembra ob 14. uri slovesno odprli obnovljeni dom. Zaradi sušenja fasade se je vsa prenova malo zavlekla. Končni pogled na račune, ki jih bodo plačali krajevna skupnost, podjetje Vele in občina, kaže, da jih je dokumentacija stala štiri milijone tolarjev in fasada 3 milijone 900 tisoč tolarjev. OBNOVILI ŠOLSKO STREHO Ker je bila streha na OŠ v Temenici že zelo slaba, so jo bili prisiljeni popraviti vsaj na najslabših delih. Na koncu so zaradi lepšega izgleda prebarvali še fasado. ASFALT DO RAĐANJE VASI Poletje je v Radanjo vas končno prineslo asfalt, čeprav vsi krajani prispevka zanj še niso plačali (v KS upajo, da bodo vsi pošteni in poravnali svoje obveznosti). Kmalu bo asfaltna cesta pripeljala tudi na Cagoško goro in od Debelega hriba do Otečjega vrha, obstaja pa možnost (če bodo vaščani složni), da bo črno prevleko še letos dočakala cesta od Dremljcvega hrama proti Mrgolinu. ŠENTVID PRI STIČNI ASFALTIRANJE DVEH CEST Na novo se obeta asfaltiranje dveh cest v Velikih Pecah, lokalno cesto od Šentvida do Praproč pa bodo le preplastili. ZGRADBA KS ŠE BREZ UPORABNEGA DOVOLJENJA Predstavniki KS Šentvid pri Stični so začeli urejati uporabno dovoljenje za stavbo KS. Trenutno delajo projekte za gradbeni in clektro del. SLADKA JADRNICA Konec avgusta so v centru Šentvida odprli slaščičarno Jadrnica, v kateri prodajajo izključno domače dobrote. MULJAVA ZA VEŽICO NI ZEMLJE Muljavčani so slabe volje, ker se jim ni uspelo dogovoriti z nadškofijo Ljubljana, da bi jim ta odstopila zemljo za mrliško vežico. ASFALTIRANJE PRED VRATI Tudi na Muljavi bodo to jesen asfaltirali nekaj cest. V Višnji Gori in Šentvidu pri Stični imajo od sredine avgusta nova duhovnika ŽELITA SI DOBREGA SODELOVANJA S FARANI Dve župniji v naši občini sta na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja dobili nova duhovnika. V Višnjo Goro je prišel Boštjan Modic, v Šentvid pri Stični pa Vlado Pcčnik. Ker se nam je zdelo prav, da izvemo kaj več o njiju, smo ju po štirinajstih dneh njunega dela obiskali. PRVIČ V VLOGI ŽUPNIKA se tam pogovarjal z vaščani ter se skupaj z njimi odločal o tem, kaj bodo pri posamezni cerkvi naredili. Zaenkrat še išče gospodinjo, ki bi poskrbela za kuhanje, pospravljanje, nego rož in podobne reči, saj sam vsega tega dela poleg vseh obveznosti duhovnika enostavno ne bo zmogel. Zeli si, da bi ga domačini sprejeli, ker je to edini način, da bodo lahko uspešno sodelovali. Doslej se je mladi duhovnik, ki je bil rojen v kmečki družini s šestimi otroki (on je najmlajši dvojček) v Vnanjih Goricah, precej posvečal mladinski pastorali in s tem želi nadaljevati tudi v Višnji Gori. SKRB ZA DRUŽINE IN ZAKONCE Boštjan Modic je v Višnjo Goro prišel z Jesenic, kjer je bil kaplan, še prej je bil v Dolenjskih Toplicah, tokrat pa je prvič nastopil delo v vlogi župnika. "Tukaj sem bil pred prihodom že na dveh prijateljskih nogometnih tekmah, ki jih je organiziral moj predhodnik, sicer župnije prej nisem poznal," je povedal še ne tridesetletni gospod Modic, ki se je odločil za sistematično spoznavanje osmih višnjegorskih podružnic: vsak teden bo namreč maševal na dveh in V Šentvid pri Stični je prišel Vlado Pcčnik, ki za duhovniški poklic živi že 25. leto. Na Dolenjsko so ga z dekretom premestili z Doba pri Domžalah. Gospod Pečnik, ki se v prostem času rad spusti z zmajem ali prisede v letalo (Šentvid je torej s svojim letališčem kot naročen za njegov konjiček), je že spoznal svoje nove bližnje sodelavce: člane župnijskega pastoralnega sveta, ključarje in druge farane, ki pogosto prihajajo na obisk k svojemu župniku. Trenutno si kljuko njegovega novega doma podajajo razni mojstri, saj se je novi šentviški župnik odločil najprej urediti hišo, da bo lahko delal v normalnih pogojih. "Šentvid je tradicionalna podeželska župnija, v kateri vseh svojih prejšnjih izkušenj, ki sem jih v glavnem nabiral v mestu, ne bom mogel uporabiti. Sicer tukaj že utečenih reči ne nameravam spreminjati," je povedal gospod Pečnik in dodal, da se bo posvetil tudi skrbi za družine in zakonce, s čimer se je nameraval ukvarjati na ravni škofije, preden so mu povedali, da odhaja v Šentvid pri Stični. V želji in upanju, da bo z domačini dobro sodeloval, tudi novi šentviški dušni pastir, ki je sicer odraščal kot drugi od treh otrok v delavski družini z manjšo kmetijo v Škofji Loki, obiskuje podružnice (kar 12 jih je). Za razliko od gospoda Modica si je gospodinjsko pomoč že našel, precej bremena pa mu bo odvzel tudi prejšnji župnik, gospod Jože Koželj, ki je ostal v župniji in bo prevzel vlogo duhovnega pomočnika. Janja Omahen IVANSKI UPOKOJENCI NA BRIONIH Koliko ljudi z naše prelepe Dolenjske še ni obiskalo Brionov, smo ugotovili, ko smo v načrt izletov za leto 2001 na pobudo članov Društva upokojencev Ivančna Gorica umestili ta izlet. Prelepo jutro nas je popeljalo mimo Ljubljane do Postojne, Ilirske Bistrice ter preko mejnega prehoda Rupa, mimo Opatije, skozi tunel Učka vse do istrskega mesta Pula. Ogled tega mesta, ki se med drugim ponaša z rimsko areno ter drugimi ostanki iz rimske dobe, ne more razočarati nobenega obiskovalca, tako tudi nas ni. Razočarani smo bili le nad pomanjkanjem časa, ker nas je časovna stiska tako neutrudno priganjala naprej. Po ogledu mesta smo se odpravili v Fažano, kjer smo imeli krajši postanek za oddih, ter v popoldanski uri s prijetno ladjico odpluli do Velikega Briona, največjega od štirinajstih otokov brionskega arhipelaga. Otok smo si ogledali z njihovega tradicionalnega vlaka, razkazal pa nem ga je lokalni vodič. Ogled fotomuzeja nam je obudil spomin na maršala Tita in vse državnike, s katerimi se je sestajal. Nič manj ni bil zanimiv pogled na živali, ki so se pasle na travnati površini, ali na tiste, ki so jih nagačili v spomin na njihovo nekdanjo prisotnost na tem otoku. Večer se je nezadržno bližal in s tem tudi naš povratek proti Sloveniji, Dolenjski. Izbrali smo si izlet, ki je znal božati dušo, sproščati spomine in zbujati radovednost. Pustili smo, da je bil ta dan nekaj posebnega. za DU Ivančna Gorica Jožica Skubic aibion. Vabljeni v jezikovne tečaje za odrasle, mladino in otroke • slovenski in tuji profesorji • avdio-vizualna in direktna metoda • skupine in posamično • sproščeno učno ozračje • ugodni plačilni pogoji in popusti Tečaji bodo potekali v vašem kraju. Informacije in katalog: 031 500-084 ali (01) 434 46 74 (Vesna Slana) STRAN KONEC BOJAZNI PRED POMANJKANJEM VODE V SADU IN NA RDEČEM KALU bodo več odseljevali. Istočasno so na Rdečem Kalu blagoslovili tudi ponovno postavljeno kapelico. Njeno zgodovino je predstavil gospod Alojz Šraj iz Hrastovega Dola, kulturni program julijskega nedeljskega dopoldneva pa so oblikovali Šentviški slavčki in tamkajšnji otroci z recitacijo. Po koncu uradnega dela so domačini zbrane povabili na okusni lovski golaž, ki so ga ob tej priložnosti skuhali člani Lovske družine Šentvid pri Stični, postregli so še s pijačo, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli domači harmonikarji. Šestnajst gospodinjstev vasi Sad in Rdeči Kal je dobilo vodo iz novega vodovoda, ki so ga začeli graditi pred petimi leti. Od Podboršta do obeh vasi so delavci Komunalnih gradenj iz Grosuplja položili 2100 metrov cevi, kar je občino in krajane Doba stalo nekaj več kot 40 milijonov tolarjev. "Vodovodni sistem obsega črpališče in vodohram v velikosti 100 kubičnih metrov. S tem smo odpravili večno bojazen pred pomanjkanjem vode v sušnih obdobjih, hkrati pa se je dvignila kakovost bivanja in cena zemljišč v teh dveh vaseh," je povedal predsednik gradbenega odbora za izgradnjo tega vodovoda Ciril Markelj. Župan Jernej Lam-pret je v svojem nagovoru poudaril, da v teh vaseh v zadnjih letih veje nov veter. Menil je, da se morda tudi zaradi vodovoda, urejene ceste, kapelice in cerkve ljudje od tam ne VZHODNA OBVOZNICA BO KMALU RAZBREMENILA PROMET SKOZI SREDIŠČE IVANČNA GORICE Združeni izvajalci: SCT, Primorje, GIZ Gradiš in podizvajalca: Cestno podjetje Novo mesto ter Cestno podjetje Ljubljana, so se po skoraj enoletni prekinitvi gradnje vzhodne obvoznice v Ivančni Gorici spet vrnili na delo. V začetku julija je namreč investitor 320 milijonov tolarjev vrednega projekta (Dars) končno pridobil delno enotno dovoljenje za gradnjo manjkajočih del in po besedah predstavnika za odnose z javnostjo pri tej družbi Pedjc Ašani-na Goleta naj bi gradnjo obvoznice dokončali do konca oktobra, tako da bo promet po njej lahko stekel v začetku novembra. Takrat bodo nehali godrnjati nad kolono vsi, ki so vsak dan znova izgubljali dragocene minute pred semaforjem pri grad- bišču te ceste. Ta obvozna cesta bo razbremenila promet skozi samo jedro Ivančne Gorice, ki se je opazno povečal po uvedbi cestnine na avtocesti pri Dobu. ODGOVOR NA ČLANEK PSE NA POVODCE Kljub temu da nas je ljubiteljev živali veliko in vemo, kaj žival je, čisto razumem vaš poziv, a bi vas prosil, če mi poveste, kje se na Zemlji sploh še lahko sprehajamo. Če gre človek v mestu na sprehod in spusti svojega psa na zelenico, je narobe; če gre po mestu in ima psa spuščenega, je narobe. Zdaj pa že na podeželju moti vaščana, če gre nekdo s svojim psom v naravo in ga za kratek čas spusti. Ali smo res že tudi na podeželju postali tako sovražni do ljubiteljev živali? Potem človek tudi tu ne sme imeti domačih živali, samo zaradi tega, ker opravljajo svoje potrebe, kar gre nekaterim v nos. In kako je to v naravi? Vsaka gozdna žival ima svoj prostor, kjer biva in se prehranjuje, potrebo pa opravi kjerkoli, najsi-bo to na travniku, njivi, v vrtu ali gozdu, pa se nihče ne pritožuje. Če bi bilo to tako hudo, potem bi se lahko potožili lovcem, vendar se ne. Sedmi člen zakona o zaščiti živali pravi: "Skrbnik živali mora živali zagotoviti svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje." Kazen za ta prekršek je 50 tisoč tolarjev. Je res treba, da se nam omejuje svoboda gibanja z našimi ljubljenci? Martin Kastelic Član društva za zaščito živali Ljubljana IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI NAGRADA ZA VEČMESEČNO DELO Vsi, ki so sodelovali pri letošnji uprizoritvi Doktorja Zobra v Letnem gledališču, se bodo odpravili na zasluženi izlet. KRKA REDKE PTICE GNEZDIJO OB KRKI Neka bralka iz Zagradca nas je prosila, če lahko objavimo njen poziv lastnikom parcel ob Krki in potokih, da ne bi kosili trave čisto do vode. S tem namreč uničijo mnogo živalskih gnezd, predvsem ptičjih. Ob Krki gnezdi veliko že redkih ptic in škoda bi bilo, da bi jih na ta način ogrožali. POSVET NAČELNIKOV UPRAVNIH ENOT Pred začetkom poletnih dopustov so se na Krki srečali načelniki in načelnica dolenjskih in belokranjskih upravnih enot. Tokrat je bila namreč organizatorka tega posveta načelnica Upravne enote Grosuplje Nevenka Dolgan. Po uradnem delu - pogovorih o stroki - so si zbrani privoščili še kratko ekskurzijo: ogledali so si Krško jamo in se na koncu ustavili pri akademskem slikarju Francetu Slani, ki ima v svoji hiši ob Krki ljubiteljem umetnosti kaj pokazati in prodati. AMBRUS PREPLASTITEV IN MODERNIZACIJA Ta mesec bodo preplastili lokalno cesto Ambrus - Brezovi Dol in modernizirali 500 metrov ceste od Ambrusa proti Žvirčam. AKTIVEN GRADBENI ODBOR Slišati je, da je gradbeni odbor za urejanje cerkve in njene okolice zelo dejaven. MOBITELI DELAJO Končno so Ambrušani dobili tako želeni stolp za mobitel (kovačeva kobila ni več bosa). METNAJ REKONSTRUKCIJA Na cesti Goričica - Debeče opravljajo zemeljska dela za rekonstrukcijo ceste. VIŠNJA GORA KS ZAHTEVALA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE Višnjegorska KS je od vseh gradbenih odborov, ki so jih sestavili v letošnjem letu, zahtevala pripravo dokumentacije. V teh dneh že opravljajo meritve za asfaltna dela. Trenutno je najbolj aktualno dokončanje asfalta do Kamne-ga Brda. SREČANJE UPOKOJENCEV V soboto, 15. septembra, se bodo v višnjegorskem gasilskem domu srečali člani društev upokojencev nekdanje občine Grosuplje, srečanje bo spremljal kulturni program. Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Karitas ^m*^ ™ HHNH^HfflHHHHHMH www.karilas.si Najdete nas v Oglasni pošti. Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom. 10 STRAN Veliko seminarjev in tabor za odrasle s posebnimi potrebami SKRB ZA SAMEGA SEBE Sožitje - zveza društev za pomoč duševno prizadetim - je tudi v letošnjem letu organiziralo razne oblike vseživljenjskega učenja za odrasle osebe s posebnimi potrebami. Vse oblike seminarjev - Skrb za samega sebe, Računalništvo, Trening asertivnosti, Obnovitev znanja in pisanja, Staranje in starost, Doživljajski tabori, Seminar življenja v dvoje, Seminar za dekleta in tabor Počitnice so potekali pod strokovnim vodstvom in s spremljevalci iz posameznih društev. Iz grosupeljskega društva Sožitje so se seminarja Skrb za samega sebe v Rogaški Slatini udeležili Silvester Grčman s spremljevalko Lojzko Potrpin v prvem delu in v drugem delu Anica Zaje, Marija Zalctelj, Darinka Omahen, Nataša Ostanek, Jani Kastelic in Sašo Zrnec ter spremljevalki Mili Zidar in Katarina Drobnič. Prav vsi so bili zaposleni kar do večernih ur, urnik dela, ki so ga organizatorji predstavili na samem seminarju, je vseboval: nakup hrane, pripravo in kuhanje s postrežbo, pospravljanje, pranje, čiščenje ter skrb za osebno higieno. Veliko pozornost so namenili pedikuri, in po začetnih težavah se je vse lepo končalo. Deležni so bili tudi obrazne masaže, ki jih je prijetno sprostila. To je le nekaj veščin, ki jih nekateri obvladajo bolje, drugi slabše, vsi pa so se strinjali, da je najlepše takrat, ko se zabavajo, kopajo, praznujejo in veselijo. Organizatorji so jim pripravili tudi piknik, in kar je bilo res dobro, je bila torta presenečenja za našo Anico, pojedli pa so jo vsi. Poskusili so tudi Donat - zdravilno vodo iz vrelca - jo prinesli za pokušino tudi domov. V okviru piknika so se srečali s konji in se tudi sami pogumno preizkusili v jahanju. Seveda so bili vsi, vključno s spremljevalkami, zelo navdušeni. Vsi trenutki jim bodo ostali v nepozabnem spominu in razšli smo se v upanju, da se naslednje leto ponovno srečamo. Postali smo namreč dobri prijatelji. Da je bilo tako zelo lepo, se moramo zahvaliti vsem sponzorjem, ki so se odzvali našemu apelu in nam pomagali pri izvedbi seminarja. Nevenka Zrnec Pižama party. ZASLUZENO PRIZNANJE (Pogovor s F. Bivicem, predsednikom Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, kije bilo letošnji dobitnik Jurčičeve nagrade) domov. Sodelujejo tudi pri kolesarskih izpitih, ki jih morajo opraviti naši osnovnošolci pri pouku prometne vzgoje. ORGANIZIRAJO PROGRAM PETE STOPNJE Skrbno bedijo nad strokovnim izpopolnjevanjem svojih članov. V prijetno urejeni učilnici se ne šolajo samo učenci avtošole, ki jo vsako leto pripravlja združenje v sodelovanju s kolegi iz Grosupljega. Člani društva imajo v teh prostorih tudi možnost strokovnega izpopolnjevanja, organiziran je program pete stopnje (poklic: prometni tehnik). Strokovno izpopolnjevanje članov se odvija tudi na enodnevnih seminarjih oz. predavanjih, ko obravnavajo novosti na strokovnem oz. zakonodajnem področju. Tudi sprostitvenih dejavnosti ne manjka., saj sodelujejo z mnogimi od 57 slovenskih združenj. Srečujejo se na športnih tekmovanjih, proslavah, izletih in vsakoletnem novoletnem srečanju, ko si zaželijo vsega dobrega in kujejo načrte za prihodnost. JURČIČEVA NAGRADA KOT PRIZNANJE IN SPODBUDA Jurčičeva nagrada jim pomeni, kot je med pogovorom večkrat poudaril F. Bivic, izredno priznanje in spodbudo. Navdušeno načrtujejo "brezplačni dan" tehničnih pregledov v Ivančni Gorici, pa načrtno preventivno delo z vedno številčnejšimi motoristi, ki se premalo zavedajo, kako nevarni lahko postanejo za ostale uporabnike cest, pa še bi se kaj našlo. Ob slovesu smo si zaželeli vsega dobrega, z željo, da bi se še kdaj srečali v Klasju. Pogovarjala se je M. A: Ficko Predsednik ZSAM Ivančna Goriea sprejo Lampreta Ko sem stopila v društvene pros- ■ tore, mi je postalo v trenutku jasno, da ivanško združenje v resnici zasluži občinsko nagrado. Vsi prostori pripovedujejo o tem, da je tam mnogo ljudi, ki delajo v združenju zaradi stanovske pripadnosti in ljubezni do svojega dela. V pogovoru s predsednikom F. Bivicem, ki svojo funkcijo požrtvovalno opravlja že enajsto leto, se mi je ta prvi vtis samo potrdil. IVANŠKO ZDRUŽENJE IMA POSEBEN POMEN Med 57 združenji, kolikor jih je v Sloveniji, ima ivanško posebno mesto in pomen. Ivančna Gorica in njena širša okolica imata že dolgo tradicijo v avtomehanski in šoferski tradiciji. Tega se člani združenja dobro zavedajo, saj so njihovi "veterani" ustanovili prvo tako strokovno združenje v Sloveniji že 1.1960. Leta 1966 so dobili tudi društvene uniforme, ki jih nosijo ob svečanih priložnostih ali ko Slovenijo zastopajo na strokovnih srečanjih v tujini. Poleg fotografij iz društvenega življenja krase prostore dragoceni posnetki iz časov pred drugo svetovno vojno, ko je bila v Ivančni ma Jurčičevo priznanje iz rok župana J. Gorici velika mehanična delavnica in ko je sem "na remont" prihajal legendarni Leteči Kranjec- motorist Ludvik Starič. Takrat je med Ivančno Gorico in Žužemberkom vozil tudi eden prvih avtobusov in pojavili so se tudi prvi zelo redki osebni avtomobili. Mnoga športna srečanja so bila v Ivančni Gorici, tudi veliko srečanje ljubljanskih in dolenjskih motoristov leta 1935. Ljubiteljska in poklicna dejavnost sta se še tesno prepletali. USMERILI SO SE V STROKO Po ustanovitvi združenja leta 196o je ljubiteljska dejavnost stopila v ozadje, saj je bila usmeritev v samo stroko nujna. Ostal pa je med njenimi člani žlahtni ljubiteljski duh, ki ne šteje ur in ne pričakuje poplačila v denarju. Združenje ima zelo širok spekter delovanja. Opazno je delovanje na preventivnem področju, kjer že leta sodelujejo s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob začetku pouka jih vsako leto opažamo, ko v sodelovanju s policijo ves teden nadzorujejo promet v krajih, kjer so šole, in tako poskrbe, da otroci varno pridejo do šole in ČLANI DRUŠTVA LIKOVNIKOVFERDA VESELA IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI SO KIPAR1LI VEIESI. METODA DELA JE BILA POGOVOR V sklopu izobraževanja smo v kulturnem društvu likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični pripravili prvo kiparsko delavnico v centru za šolske in obšolske dejavnosti v Fiesi - Dom Breženka. Delavnico je pripravil akademski kipar Ljubomir Zidar ob sodelovanju Toneta Draba, kije posrkbel, da so udeleženci svoje zamisli najprej prikazali v risbi. Povezali smo rpijetno s koristnim, tudi naplavali smo se, nasmejali ni spoznali marsikaj novega. V ponedeljek, 20. avgusta, smo se odpeljali proti morju. Obetalo se je dobro vreme in pričakovanja so bila velika. Mlajši udeleženci so še malo pomahali mamicam, zadrege pa je bilo hitro konec. Teden dni smo bili gostje v Centru za šolske in obšolske dejavnosti v Fiesi. Center je dobil ime Breženka po drobcenem polžku, ki živi na skalah in pečinah ob obali. Razporedili smo se po sobah in kmalu ugotovili, da bodo tudi kuharice dobro preganjale našo lakoto. Že zvečer istega dne smo se pogovorili o programu dela. Načrt je bil tak, da je vseboval približno pet ur dela na dan, ves ostali čas pa je bil namenjen sprostitvi in zabavi. METODA DELA JE BILA POGOVOR Drugi dan, ko smo takoj po zajtrku začeli z delom, ni bilo treba nikogar iskati: vsi so čakali za mizami. Začeli smo s kratkim uvodom o kiparstvu in z risanjem. Prav te risbe so bile osnova za delo z glino v prihodnjih dneh. Sprostila se je domišljija in 18 udeležencev je začelo svoje ideje prenašati na papir. Metoda dela je bila pogovor; vsakdo je lahko mentorja povprašal za nasvet, če se je zataknilo. Naslednji dan je mentor Ljubmir Zidar razdelil glino, kiparske deske in "zaščitne obleke", ki smo jih kar sami ukrojili iz plastičnih vrečk. Delo je potekalo predvsem v dopoldanskih urah, v senci, da se nadebudne glave niso preveč potile. Nastajali so prvi izdelki: morske deklice, posodje, delfini in druge živali, kiparski portreti in reliefi. Mentor je imel polne roke dela: svetoval je, dodajal, odvzemal, popravljal, pohvalil in hrabril. Nastalo je toliko izdelkov, da smo jih komaj pripeljali domov. Ko jih bomo še "spekli", bodo pripravljeni za razstavo, ki bo v drugi polovici septembra. OGLEDALI SMO SI OKOLIŠKE KRAJE V prostem času smo se kopali in si ogledali okoliške kraje. Glede na to, da je mentor Ljubomir Zidar tudi restavrator in konservator, smo v Piranu posebno pozorno ogledovali stare stavbe in kulturne spomenike. Obiskali smo tudi tri likovne galerije in si ogledali pregledno razstavo znanega grafika Spacala, slikarsko razstavo in kiparsko galerijo. Četrtkov večer je bil namenjen zabavi. Pripravili smo "ples v pižamah" in zabavni program. Najprej smo vsi udeleženci kiparske delavnice predstavili "piža-marske" modne kreacije, ki smo jih nagradili s ploskanjem. Tudi mentorji niso bili izjema. Ozvočenje je bilo brezhibno, predstavili smo tudi najnovejši mikrofon - čebulo na palici. Tone Drab, mentor in udeleženec kiparske delavnice, pa je v prostem času napisal hvalnico v verzih. Takole pravi: Kiparji nimamo radirke, zbrusili smo si modelirke, imamo nekaj še posodja, tu cela zbirka je orodja, prav pa pride- naj se ve, še stiskalo za pire. Delovna je vnema silna in izdelkov bera je obilna, vaze s čudnimi robovi, vmes pa glinasti cvetovi; udeležence pa vse huje kiparsko delo navdušuje. Potem smo še zaplesali in utrujeni zaspali. Pred nami je bil še petek, zadnji dan, za katerega smo pripravili še posebno zanimiv program. Iz pristanišča v Piranu smo se z ladjico odpeljali do Lucije in si ogledali kiparsko razstavo na prostem-Formo vivo, zbirko kamnitih kipov, ki so jih ustvarjali kiparji iz različnih dežel. Povprašala sem nekatere udeležence kiparske delavnice, kaj menijo o takem načinu dela. Da bi dobila kar najpopolnejšo sliko in seveda namig in nasvet za naprej, sem k pogovoru povabila tako starejše kakor mlajše ustvarjalce, pa tudi starše. Primož pravi takole: "Bilo je lepo, zabavno, veselo, veliko novega sem se naučil, svojih izdelkov sem vesel in upam, da se bom lahko še kdaj udeležil podobne likovne delavnice." Primoževa mama, Marta Smole, pa še doda, da je vesela sinovega navdušenja, dajo veseli tudi to, daje prosti čas preživel ustvarjalno. Tone Drab, sicer tudi mentor, meni, da je delo potekalo lepo, da sta bila zabava in delo v pravem razmerju. Doda še to, da sproščeno počitniško vzdušje in dobro pripravljen načrt zagotavljata uspeh. Gospa Marta Steklasa, Jeričina mama, je pohvalila delo in organizacijo, pripomnila pa je, da je organizator pozabil obvestiti šole. Prav verjetno je, da bi tako delo v počitnicah zanimalo še koga. Gospa Mojca Kotar, Matjaževa in Anitina mama je nadvse zadovoljna, da sta se otroka udeležila kiparske delavnice. Z navdušenjem sta doma povedala, kaj novega sta se naučila, videla in doživela. Komaj čakata, da bosta na razstavi rezultate lahko pokazala staršem. Strokovni vodja kiparske delavnice, akademski kipar Ljubomir Zidar, meni, daje delo uspelo. Glede na to, daje bilo v društvu to prvo izpopolnjevanje na tem področju, so izdelki dobri, vesel pa je bil tudi velike vneme in zanimanja, ki so ga mladi in oni malo manj mladi pokazali pri delu. Malči Klemen, ki je poleg Antonije Novak skrbela za prosti čas udeležencev in je po poklicu diplomirana pedagoginja, je bila presenečena nad delovno vnemo. Za mizami so se k delu zbirali brez obveznih napotkov, preprosto sedli so in delali. Nikogar ni bilo treba priganjati in opominjati, včasih je bila taka tišina, da je bilo slišati le, kako glina drsi skozi dlani. Zadnje dejanje kiparske delavnice v Fiesi bo razstava izdelkov v Likovni galeriji v Šentvidu pri Stični, predvidoma v drugi polovici septembra. Takrat bomo pokazali, kaj nam je uspelo ustvariti. Vabimo vse na ogled in prepričani smo, da bodo izdelki izžarevali naše veselje do kiparjenja, dobro voljo, smeh in sonce, ki nas je grelo vse dni. Antonija Novak To niso morske deklice na potepa, to so mlade "kiparke" in "kipar" na izletu v Lucijo na ogled FORME V I VE. STRAN 11 DAN, KO SE JE CAS MALO USTAVIL ali S KOLESOM V DEDNI DOL Kdor je že prebral kakšen moj priložnostni zapis, je najbrž lahko ugotovil, da me včasih kakšno doživetje, morda tudi ne posebej pomembno in ne neponovljivo, navdahne tako, da občutke prelijem na papir in jih želim deliti z drugimi. To se mi dogaja zlasti pogosto ob odkrivanju malih skritih biserčkov, ko človek doživlja skladnost narave, kulture in človeških usod. Eno takih spoznanj me je doletelo na neko sončno junijsko soboto. Manjša družba rekreativnih kolesarjev se je odločila malo zakrožiti po Dolenjskem in naša "šefinja" je dala idejo, češ da je Dedni Dol kraj, ki bi ga bilo vredno videti. Hiter pogled na zemljevid mi je sicer povzročil malo skepse, češ: kako naj bo zanimivo nekaj, kar je praktično predmestje Višnje Gore, in to le streljaj od novega kraka avtoceste. A saj gre za šport, sem pomislil, in kolesa so se zavrtela. SIMBIOZA NARAVE IN KULTURE Ko iz Višnje Gore zaviješ mimo kar razkošnih novih hiš Dcden-dolčanov ob Višnjici navzgor, že nekam pogosta in masivna znamenja ob cesti nakazujejo, da vendarle ne gre za povsem običajno zeleno dolinico. Pravo presenečenje pa smo doživeli, ko smo razjahali pri Marijini cerkvi. Od daleč (tudi z avtoceste se vidi) je videti kot ena od mnogih slovenskih cerkvic. Vendar je že konstrukcija nekaj posebnega. Ne vem dosti o umetnostni zgodovini, a vendar se mi je zazdel že zvonik nekoliko drugačen - spominja na bolj severno ležeče božje hrame? Pa apsida s stebri - vse je malo nenavadno. Krajevni leksikon Slovenije, ki sem ga odprl takoj po povratku, pove, da cerkev izvira iz 15. stoletja, daje bila večkrat prezidana. Zal notranjosti, kjer je tudi slika Fortunata Berganta, nismo videli. A še bolj kot svetišče samo je impresivna celotna atmosfera. V mali stranski dolinici, kjer izvirata živahna studenčka, je pravzaprav cel božjepotni kompleks. Za Marijino cerkvijo se skriva še deloma podrta cerkev sv. Duha, za njo križev pot, katerega postaje si sledijo nenavadno blizu in zaokrožujejo celotni, z gozdom obrasli amfiteater, ki kaže na simbiozo narave in kulture: kar nekakšno mistično občutje te prevzame, morda podobno tistemu, ki ga doživljaš v pravoslavnih manastir-jih ali starogrških templjih. Pa še hladna studenčnica iz kozarca, ki je pri tolmunu stalno na razpolago žejnim: čas se malo ustavi. V MLEŠČEVEM ŠE BREZ ELEKTRIKE IN VODOVODA Ob Višnjici navzgor nas je vedno slabša cesta (zakaj nimamo gorskih koles?) pripeljala do zadnje hiše v vasi, do Mlcščevcga mlina. Resnici na ljubo, hiša formalno že ne spada več v Dedni Dol, ampak nosi tablico z napisom Gornje Brezovo 12. Ampak "matična" vas je nekje visoko zgoraj (15 minut strme poti), do Dednega Dola in naprej do Višnje Gore je dolinska pot kar zložna. Mleščcvska Angelca, ki je poleg treh psov in številnih mačk in perutnine edina prebivalka bivšega mlina, pravi, da hodi do Višnje Gore slabo uro. Pri mlinu, na katerega preteklo funkcijo kažejo le še zaraščena raka in razpadajoča mlinska kolesa, se je čas ta dan že drugič ustavil. Hiša, ki ima od zunaj kar spodoben izgled, je - je to v našem "civiliziranem" okolju sploh še razumljivo? - brez elektrike in vodovoda: tega drugega nadomešča domiselno izdelana napeljava iz kristalno čiste Višnjice. In čeprav je čudovito junijsko popoldne, je v zatrepu doline Višnjice (ki izvira še malo višje) kar malo temačno: raje ne pomislimo, kako je tu pozimi. A krompir uspeva, cvetlični in zelenjavni vrt sta v polnem razcvetu in tudi nekaterih eksotičnih rastlin ne manjka. Gospa Angelca našo kolesarsko ekspedicijo sprejme nadvse prijazno in nam postreže z veliko zgodbami iz svoje samote. Preveč papirja bi porabil, če bi vse njene zanimivosti tule zapisal, in končno, tudi ni vse za javnost. A urejena gospa pri 69 letih, od katerih jih je več kot 60 preživela tu, izžareva energijo, da se je treba kar čuditi. Znano je, da se ukvarja z umetno obrtjo (kvačkanje) in literaturo in vsaka njena beseda dokazuje široko razgledanost, ki je ne bi pričakovali v taki samoti. Očitno je stvar v ljudeh, ne (samo) v večini samo po sebi razumljivih potrošniško-civilizacijskih dobrinah... Povratck je prinesel malo streznitve in vrnitev v vsakdanji svet. Ker v Višnji Gori ni nobene gostilne (je to sploh mogoče, Višnjani?), smo si morali iti potešit žejo v Jelenov rog na Peščeniku. Klanec 18% -podrobnosti raje izpuščam. O tem, kako smo za zaključek v Ivančni Gorici stestirali t.i. "Zupanovo cesto" (za pomožnim nogometnim igriščem), pa bi moral napisati že posebno zgodbo. Ta bi morala biti naslovljena najbrž: S kolesi čez drn in strn po Afriki ali kaj podobnega. dr. Marko IlešiČ SUŠILNICE ZA SADJE - POMEMBNA ETNOLOŠKA DEDIŠČINA (3) uhajal v sušilno komoro, ampak je bil speljan po posebnih ogrevalnih železnih ceveh v dimnik. Na ta način se je sadje sušilo samo s pomočjo toplega zraka, ki se je dvigal od kurišča navzgor mimo les s sadjem in je na vrhu uhajal iz sušilnice. Hribska sušilnica predstavlja lep primer tipske sušilnice, ki je omogočala dokaj kvalitetno sušenje sadja. Po času nastanka pripada zadnjemu obdobju v razvoju tradicionalnih sadnih sušilnic na Slovenskem. Predstavlja značilen primer brezdimnih sušilnic, kakršne so po posebnih načrtih gradili večji kmetje ali posestniki na našem podeželju že pred prvo svetovno vojno, predvsem pa v obdobju med obema vojnama. Je ena redkih še ohranjenih na Dolenjskem in je del naše bogate nepremične kulturne dediščine. Dušan Stepec SušUnice so navadno vedno gradili stran Gospodar Hribske domačije je dal svojo od hiše in ostalih gospodarskih stavb. Sadne sušilnice so na Dolenjskem po drugi svetovni vojni vse bolj izgubljale pomen. Ponekod so v njih nekaj časa sušili koruzo, ko pa se je po nekaj letih še to opustilo, niso več služile svojemu namenu in so vse bolj tonile v pozabo. Eden redkih primerov brezdimne sadne sušilnice se je ohranil v sklopu Hribske domačije v Malih Dolah pri Šentjurju. Sušilnica že dolgo časa ni več v rabi, vendar se je po srečnem naključju zelo dobro ohranila do današnjih dni. Kdaj je bila zgrajena, ni znano. Na podlagi njene zasnove in zunanje podobe pa lahko sklepamo, da se je to zgodilo že v obdobju med obema vojnama. Stoji kot samostojna stavba na robu sadovnjaka, jugozahodno od gospodarjeve hiše. Zgrajena je iz opeke in je ometana. Stavba je nad- od domačije, zaradi varnosti pred požarom, sušilnico postaviti na rob sadovnjaka, proč krita z večjo dvokapno streho, ki stoji na šestih podpornikih, zgrajenih iz betonskih kvadrov. Sušilnica ima obokano kurišče in nad njim prostor za sušenje sadja z lesami. Kurišče je zasnovano tako, da dim ni i t Brezdimna sušilnica v Malih Dolah pri Šentjurju. DRUŠTVO UPOKOJENCEV IVANČNA GORICA AKTIVNO TUDI POLETI Ne sanjaj o svojem življenju, živi svoje sanje, je pregovor, ki si ga radi ponavljamo. Pa ne brez razloga: naše sanje so bile tudi, da julij čim lepše preživimo in ga čimbolj popestrimo. IZLET V IZOLO Že v zraku je bilo čutiti pozitiven naboj, vsi pa smo že sanjali o prelepem dnevu na plaži v Izoli. Izbirali smo lahko med kopanjem v bazenu ali morju in sprehajanjem do središča mesta ter okolice, ki se razprostira vse do morja. Dokaj čista voda, šumenje valov in toplo ozračje so nas premamili in zvabili v morje. Prijeten oddih ob kosilu v hotelu Delfin nam je dal pobudo še za popoldanski užitek, še posebej zato, ker se tudi sonce ni več skrivalo. Čeprav se je bližala dogovorjena ura odhoda, smo do konca uživali v lagodnem poležavanju in kopanju, saj smo bili prepričani, daje kopalni izlet v Izolo kot naročen. Sanje so nam ponudile malo drugačnosti od vsakdanjega življenja. SREČANJE NA KRKI Enkrat na leto se najbolj vneti ljubitelji julijskega piknika poženemo do Krke, kjer smo tudi letos organizirali društveno srečanje. Marsikdo od nas se je ob tem srečanju preizkusil v delitvi sreče, saj smo imeli srečelov z različnimi dobitki. Mogoče je bilo izkusiti tudi plesne korake ob glasbi in potešiti sobotno popoldansko lakoto ob ponujeni hrani, ki so jo pripravili izkušeni gasilci s Krke. Tokrat si nismo postavili kakšnega cilja ali sanj, ampak se založili z dobro voljo, podprli pljusk poletja ter v pričakovanju, kaj nam bo prinesel avgust, zaključili to sobotno srečanje. za DU Ivančna Gorica Jožica Skubic V Klasju začenjamo z novo rubriko, v kateri bomo objavljali prispevke predstavnikov turističnih društev Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Doslej smo bolj malo brali o aktivnostih teh društev, a po novem bomo v to rubriko umeščali vse prispevke delavnih turističnih zanesenjakov, ki bodo prispeli na naš naslov. Led prebija predsednica turističnega društva z Lučarjevega Kala Tatjana Medved. OBVESTILO TURISTIČNEGA DRUŠTVA LUČARJEV KAL V našem turističnem društvu Grča Lučarjev Kal se vedno kaj dogaja. 16. septembra 2001 (v primeru slabega vremena pa 23. septembra 2001) organiziramo enodnevni izlet v Tamar. Namenjen je vsem ljubiteljem pohod-ništva in dobre družbe. Vsem, ki bi se želeli udeležiti izleta, sporočamo, da je še nekaj prostih mest. Cena izleta, v katero je vključen prevoz, sendvič in piknik v naravi, je 2.500 tolarjev. Prijave sprejemamo na telefonski številki 01/7876 003 (Tatjana) do zasedenosti avtobusa. Z veliko hitrostjo se približuje jesen. To je čas, ko na Lučarjevcm Kalu pripravljamo tekmovanje v sečnji z motorno žago. Letos bo že četrtič. Pred izidom Klasja še nismo imeli predvidenega datuma, le-ta bo pravočasno objavljen na radiu Zeleni val. Če se boste udeležili tekmovanja (kot tekmovalci ali gledalci), vam ne bo žal, saj bo poskrbljeno za pijačo, jedačo in dobro voljo. V naslednjem Klasju pa vam kaj več sporočimo o izletu in tekmovanju. Lep turistični pozdrav! Za TD Grča Tatjana Medved LISJAK NA OBISKU PRI UREDNIKU KLASJA Nekega poznega in vročega avgustovskega večera so pri uredniku Klasja imeli neobičajen obisk. Zaradi vročine so bila vrata na stežaj odprta. Nenadoma se sredi kuhinje pojavi lisjak. Priplazil seje potihoma, kot je za lisjake pač običaj in ravno prav dolgo opazoval urednika, ki si je ravno pripravljal napitek pred spanjem, da je ta hitro zgrabil za fotoaparat, in tako ga lahko vidite tudi sami. Verjetno pa neobičajni gost ni prišel le na vljudnostni obisk, ker tega lisjaki ne delajo, temveč se je hotel pritožiti nad nevestnimi vozniki, saj je bila žival ranjena. Morda pa je bila le žeja tista, ki gaje privedla - tovrstna postrežba pa je pri uredniku na voljo tudi ponoči. Ali pa je samo želel priti v Klasje! 12 STRAN KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) TEREZA KESOVIJA V IVANCNI GORICI Dve vrlini, ki jih premore Tereza Kesovija, sta prepričali ivanškega župnika Jožeta Kastelica, da jo je povabil med nas, in sicer nadarjenost in lepota njenega glasu ter njen krščanski ponos. Po usepehu njenega koncerta sodeč, lahko rečemo, da zna z enim, drugim ali obojim privabiti veliko ljudi, ki so ob koncu v resnici zadovoljni zapuščali ivanško cerkev. Tako je slavo z evropskih, ameriških in drugih odrov za hip prenesla tudi k nam. O njenem življenju pa lahko več preberete v knjigi Libertas VELIKO CRNELO PROSLAVILO ZAČETEK ŠOLE ktofc. ;t it I..'! Ljn v L j___________: ly .....2,«*Jgg§3 Začetek šole je lahko tudi vesel. To so dokazali krajani Velikega Črnela, ki so otrokom pripravili pravi kulturno-športni program pred začetkom novega šolskega leta. Glavna animatorka črnelskih otrok je bila ta večer Darinka Kastelic, ki je tudi povedala, da so otroci lahko plesali, peli, izdelovali bakle, kurili kres, se pomerili v nogometu in se na koncu okrepčali z dobrotami z žara in hladno pijačo. Prijeten začetek šole, ni kaj - za starše in otroke. OTROCI MED POČITNICAMI REŠEVALI KNJIŽNI KVIZ Letošnji slovenski knjižni kviz poteka na temo Josip Jurčič in Dolenjska, in predvsem naši otroci ga zato toliko raje rešujejo. Tako so tudi med počitnicami v knjižnici oddali skoraj sto pravilnih rešitev, ki so se pridružile skoraj sedemsto pravilnim rešitvam, ki so jih otroci reševali v šolskih knjižnicah že med šolskim letom. Ob zaključku si bodo izžrebani reševalci lahko ogledali igro Butalci v izvedbi Studia Anima. KD AMBRUS VABI NOVE ČLANE V KD Ambrus bi radi novo sezono začeli z novimi člani, zato vabijo vse, ki jih zanima sodelovanje v dramski skupini, da pokličejo na telefonsko številko 78 01 161 (Martina Hrovat), za pevski zbor pa na 78 01 153 (Stane Zupančič) , kjer bodo dobili nadaljnje informacije. V TEMENICI BODO PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK 16. septembra bo v Temenici kulturna prireditev ob krajevnem prazniku, na katero ponosni krajani vabijo prav vse. Prireditev pripravljajo sami, tudi tokrat bodo v njej sodelovali vsi, od otrok do odraslih, od pevcev do harmonikarjev. Medse so povabili tudi gostujoči zbor pevk Kantatc iz Zagorja. KRATKOHLACNIKI IN MLADI GASILCI NA IZLETU Za mlade zagraške gasilce in člane gledališke skupine Kratkohlačniki je bila sobota, 23. junija, dan druženja in zabave. Po še enem letu uspešnega delovanja sta jim namreč gasilsko in kulturno društvo pripravila zanimiv izlet v Podčetrtek in njegovo okolico. Najprej so se otroci sprehodili skozi Deželo pravljic in domišljije ter obiskali Kočo pri čarovnici, v Olimju so videli samostan iz 16. stoletja, si v bližnji Čokoladnici nakupili sladkarij, potem pa celo popoldne neskončno uživali v termalnem parku Aqualuna. Pozno popoldne jih je na bližnjem kmečkem turizmu čakalo še slastno kosilu, pri Ježovniku pa so si od blizu ogledali jelene in jih pomagali nahraniti. Proti večeru so se polni novih doživetij, nasmejani in prijetno utrujeni vrnili domov. (KD Zagradec) GOSPA Z VEČNO MLADIM SRCEM (Pogovor z gospo Danico Kastelic, dobitnico letošnje Jurčičeve nagrade) Gospa Danica ne more prikriti večne mladosti svojega srca. Ta mladost odseva v njeni še vedno dekliško krhki postavi, v živem, še vedno zvedavem pogledu, v mirnih, lahkotnih kretnjah. Prav nič težko mi ni bilo v mislih ugledati drobne zvedave deklice, ki je že davno tega, v času kraljevine Jugoslavije, v zagraški šoli najbolj uživala v izraznem plesu (takrat so temu rekli simbolične vaje) . Že v prvem razredu si je zaželela, da bi nekoč postala učiteljica ali pa pevka y gledališču, saj je že v drugem razredu prepevala med odraslimi na cerkvenem koru. V življenju so se ji te za tisti čas skorajda sanjske želje vendarle na nek način uresničile. VAJENA JE BILA TRDEGA DELA IN VZTRAJNOSTI Ko je takoj po vojni začela obiskovati učiteljišče, je živela pri znancih. Bila je to dobrosrčna družina. Imela je hrano in stanovanje zastonj, za protiuslugo pa je pomagala pri gospodinjskih opravilih. To ji ni bilo težko, saj je bila od doma vajena trdega dela in vztrajnosti. Pred poukom je vsako jutro natančno počistila in zloščila jedilnico, veliko kuhinjo, hodnik in dvajset stopnic na stopnišču. Popoldne pa je po kosilu pomila posodo in pomagala pri pranju. Takrat se je vse delalo ročno, saj ni bilo še nobenih gospodinjskih strojev. Ko je vsa ta dela opravila, je bila prosta in seje lahko učila. Ker je bila bistra, je brez težav končala učiteljišče. UČITELJICA JE BILA "DEKLICA ZA VSE" Leta 1950 jo je takratno Ministrstvo za prosveto z dekretom poslalo na njeno prvo službeno mesto v Šentjur pri Grosupljem. Potem so učitelje premeščali po potrebi. Tako je službovala v Škocjanu pri Turjaku, v Hrastovem Dolu, na Krki in se slednjič ustalila na Muljavi. Učiteljica je bila takrat "deklica za vse". Da si poučeval skorajda cel dan (dopoldne učence od prvega do četrtega razreda, popoldne od petega do osmega), se je razumelo samo po sebi. Na manjših šolah so tisti z več izkušnjami tudi vodili vso administracijo. Učitelj je navadno ustanovil in vodil igralsko skupino in pevski zbor, ne le na šoli, temveč tudi v kraju. Bil je enostavno "duša kulturnega življenja". Gospa Danica v tem ni bila nobena izjema. V vseh petintridesetih letih pedagoškega dela je samo eno šolsko leto učila samo en razred (pa še v tem je bilo 5o učencev), ob vsej obremenjenosti pa je ob delu dopolnila svoje poklicno znanje še z diplomo iz razrednega pouka na pedagoški akademiji. Vsa leta je z otroki rada delala, saj je s tako ostajala zvesta svojim sanjam iz prvega razreda. SANJAM O GLEDALIŠČU SE NI ODPOVEDALA Pa tudi sanjam o gledališču se ni kar tako odpovedala. Vsa leta je dramatizirala in prirejala besedila, režirala, igrala.... Ko je skozi hoste pešačila iz Hrastovega Dola v Zagradec na vaje zagraške dramske skupine, ki jo je vodila, ni mislila ne na čas in ne na denar. V tistih časih ( skoraj) nihče ni mislil na denar. Koliko lepih spominov je vezanih na neštete gledališke skupine in pevske zbore, ki jih je ga. Danica priklicala v življenje! Pripravljali so zahtevne predstave, tudi svetovne gledališke klasike, kot so Moliere, Schiller, Goldoni, na gostovanja so sc odpravljali z lojtrnikom....ljudje so jih radi gledali. Televizija še ni postala "božanstvo" prenekaterega današnjega slovenskega doma. Počasi je zorela tudi misel na letno gledališče na Jurčičevini. Prva velika predstava pod milim nebom je bila 1. 1964. Z Desetim bratom so pred dvajsetimi leti tudi začeli z vsakoletnimi predstavami v letnem gledališču. V teh letih so se zvrstile dramatizacije domala vseh Jurčičevih del, zadnje tri (Kloštrski žolnir, Cvet in sad, Doktor Zober) je dramatizirala in režirala gospa Danica sama. V kar največjo oporo je bila muljavskim gledališčnikom Zveza kulturnih organizacij, ki je pod vodstvom N. Lampret mnogo prispevala k temu, da Muljava ostaja blizu srcu in duši dolenjskega človeka. Ko bodo prihodnje leto slovesno obeležili dvajsetletnico "muljavskih iger", bodo najverjetneje pripravili novo zasedbo priljubljenega Desetega brata. Morda bi najino srečanje najbolje sklenili s sporočilom, ki ga je ge. Danici letos prinesel njen nekdanji tretješolček (sedaj strojni inženir) Jožko iz Šentjurja : " Otroci smo dojeli, da nam hočete dobro." Ta dobronamerna naklonjenost tako otrok kot njihovih staršev sta zanjo največje plačilo. Od take " glavnice " živi vsak, ki se razdaja soljudem. Zato lahko ohranja vedrino in mladost.....za vse večne čase........ pogovarjala se je M.A: FICKO Na sliki zgoraj v sredini ga. Danica v vlogi Manice v uprizoritvi Desetega brata I. 1964, na spodnji sliki mlado občinstvo v letnem gledališču. PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV V SEPTEMBRU Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica DATUM URA KRAJ PRIREDITEV SEPTEMBER 2001 13. 9. 2001 20.00 IVANČNA GORICA, kulturni dom Kino: STARI. KJE JE MOJ AVTO; ameriška komedija 20. 9. 2001 20.00 IVANČNA GORICA, kulturni dom Kino: TEČNOBA V HLAČAH, ameriška najstniška komedija 22. 9. 2001 17.00 MULJAVA, Galerija Kresnička Odprtje fotografske razstave mladih: Stavbna dediščina podeželja. Na ogled so postavljeni tudi keramični izdelki Poletne keramične delavnice pod vodstvom Sandi Zalar. 22.9.2001 18.00 MULJAVA, Jurčičeva domačija Drugo območno srečanje literatov seniorjev iz občin Ivančna Gorica. Grosuplje in Dobrepolje. 22.9. 2001 / MULJAVA, letno gledališče Srečanja pod kozolci - s tem projektom in vzporednim kulturnim programom želimo pomagati pri ohranitvi in predstavitvi "spomenika slovenske ljudske arhitekture" - kozolca. 24. 9. 2001 19.00 GROSUPLJE, motel Likovna razstava: Stavbna dediščina, v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. 24. 9.-1. 10. / / Dnevi evropske kulturne dediščine, prireditve po vsej Sloveniji 25. 9.2001 18.00 LOGATEC, dvorana glasbene 5ole 2. medobmočna selekcionirana razstava: Arhitekturna dediščina v risbi. Na razstavi se bosta predstavila udeleženca JSKD 01 Ivančna Gorica Sandi Zalar in Vlado Kovač. 27.9.2001 18.00 IVANČNA GORICA, kulturni dom Kino: SMRTNI UDAREC, ameriški triler 27.9. 2001 20.00 IVANČNA GORICA, kulturni dom Kino: EVOLUCIJA, ameriška znanstvenofantastična komedija 29. 9. 2001 19.0(1 GROSUPLJE, kulturni dom Območna revija malih vokalnih skupin treh občin. konec septembra 2001 / GROSUPLJE Srečanje kulturnih skupin društev upokojencev treh občin (Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica) STRAN 13 Moški pevski zbor Ambrus je bil to poletje v Hirschaidu SLOVENSKA PESEM JE ODMEVALA POZNO V NOČ Helmuta Mehlinga. Del večera je oblikoval tudi Moški pevski zbor Ambrus pod vodstvom gospoda Cirila Hočevarja, ki je zbrane poslušalce navdušil s svojim petjem, kar so pokazali z dolgim aplavzom. Po koncertu je sledilo družabno srečanje z zakusko, na katerem ni manjkalo tudi dobre kapljice. Večer je minil v prijetnem druženju z meščani Hirschaida in tudi naša pesem je odmevala pozno v noč. AMBRUŠANI PELI PRI DVEH MAŠAH V nedeljo je naš zbor že ob 9. uri prepeval pri katoliški maši v Fricsnu. Vaška cerkev v kraju, kjer je doma župan Schlund, nas je prijazno sprejela. Takoj po maši pa smo že hiteli v Hirschaid, kjer so nas že čakali, da smo v povorki odšli pred mestno hišo, kjer se je ob 10.30 začela maša. Slovesni začetek katoliško-evan-gcličanske maše je naznanila domača godba, ki je tudi sicer spremljala petje pri maši. Slovesen ton so masnemu slavju dodali še predstavniki društev in organizacij s prapori. Takoj po maši je bil blagoslov in otvoritev prenovljene stare šole, slavnostni govor pa je imel župan Schlund. Po vseh slovesnostih je sledilo družabno srečanje - veselica na travniku za mestno hišo. Lakota je bila po dveh mašah že kar velika, žeja pa še večja, saj je sonce neusmiljeno pripekalo. Ob kozarcu piva je beseda lepo stekla, tudi v nemščini. In že je bilo tu slovo. Še vrček piva v stari Krausovi gostilni skupaj z županom in njegovo ženo, topel stisk roke, želja po čimprejšnjem snidenju, prešerna pesem - in že nas je Štefanov minibus peljal proti domu. Ob koncu naj velja zahvala našim gostiteljem v Nemčiji, županu Andreasu Schlundu in njegovi ženi Christine, direktorju občinske uprave Janezu Radošu, občini Ivančna Gorica ter podjetju Bomax z Muljave. Stane Zupančič "Gasilska" pred mestno hišo: župan Schlund z ženo, direktor Radoš z družino ter Moški pevski zbor Ambrus Od 20. do 22. julija 2001 je Moški pevski zbor Ambrus gostoval v Hirschaidu v Nemčiji. Pevci smo se z veseljem odzvali povabilu g. Andrcasa Schlunda, župana iz pobratenega Hirschaida, ter njegove žene Christine. Z nami je potoval tudi direktor občinske uprave Občine Ivančna Gorica gospod Janez Radoš z družino. Čeprav je bila pot v Nemčijo dolga, jc bilo potovanje mirno in prijetno, za kar je poskrbel šofer Štefan z minibusom. Oblačno in deževno vreme nam jc bilo naklonjeno, saj tako nismo trpeli vročine. Kljub prometnim zastojem smo na cilj prispeli ob dogovorjenem času. Ob prihodu v Hirschaid nas je pred mestno hišo sprejela gospa Christine. Po prijaznem pozdravu je ob kozarcu šampanjca ubrano zazvenela tudi naša pesem. Po nastanitvi v Fricsnu smo skupaj z županom in njegovo ženo, ki sta bila naša gostitelja, odšli na večerjo, kjer smo v domačem in prijetnem vzdušju, ob pogovoru in pesmi, preživeli prijeten večer. ŽUPAN SCHLUND JE BIL ODLIČEN VODIČ Sobotno dopoldne smo izkoristili za ogled znamenitosti v bližnjem Bambergu. Zupan Schlund se je izkazal kot odličen vodič, staro mestno jedro pa je napravilo na nas globok vtis. Seveda se je temu pri-legel tudi kak vrček dobrega bavarskega piva. Po kosilu v Hirschaidu, ki seje pošteno prileglo, smo dobili tudi priložnost nakupovanja v trgovskem centru Hirschaida. Ostanek popoldneva so nekateri izkoristili za počitek, večina pevcev pa si jc privoščila urico nogometa (namesto dihalnih vaj pred koncertom). In že se je bilo treba pripraviti za večerni koncert ... PODARILI SO TIPIČEN SLOVENSKI KOZOLEC Ob 19. uri smo se zbrali pred mestno hišo, kjer smo se ponovno srečali z županom in njegovo ženo. Ob tej priložnosti smo jima pevci izročili naše darilo - tipičen slovenski kozolec, sicer izdelek gospoda Karla Puša, dolgoletnega učitelja v Ambrusu. Slovesni nagovor in izročitev darila je pripravil zborovodja Ciril Hočevar. Seveda smo se, pozdravili tudi z nekaterimi -lahko bi rekel - starimi znanci, med katerimi naj omenim gospoda Huberta Patzelta. Z veseljem se je spomnil obiska v Ambrusu 27. maja 2000, ko jc bila tam proslava ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica in ko je tudi naš zbor prejel Jurčičevo nagrado. Sledila je otvoritev slikarske razstave, po krajšem premoru pa je v veliki dvorani mestne hiše sledil še koncert v počastitev mestnega praznika. Koncert je pripravil domači zbor Collegium Vocale Hirschaid pod vodstvom gospoda JURČIČEVI DNEVI - Z0BR0V D0HTAR NA MULJAVI Po že dolgi tradiciji jc Kulturno društvo Josipa Jurčiča z Muljave postavilo na oder v naravnem amfiteatru za Pajžbarjevo domačijo še eno od Jurčičevih del, tokrat Doktorja Zobra, eno manj znanih Jurčičevih del, vendar enega njegovih najlepših romanov. Prvo dramatizacijo romana je pripravila in tudi zrežirala Danica Kastelic. Dramatizacija pa ni njen prvenec, saj je že lani dramatizirala in režirala Jurčičevo povest Kloštrski žol-nir, predlani pa Cvet in sad. Igre Jurčičevih del na prostem na Muljavi so zelo odmevne in lepo sprejete v naši domovini in zamejstvu, o čemer priča velik obisk - tudi do 1200 obiskovalcev na predstavo ter šest do osem vsakoletnih ponovitev, s čimer bi se lahko pohvalilo le redko poklicno gledališče. To zahteva res velik entuzi-azem ljubiteljskih igralcev z Muljave in bližnje okolice. Tudi letošnja premiera prvič drama-tiziranega in na oder postavljenega Doktorja Zobra, ki je izvirno predstavil gledalcem dogajanje na našem podeželju pred kakšnimi 150 in več leti, je dobro uspela. Dokaz za to je bil topel sprejem in navdušen aplavz gledalcev, ki je veljal organizatorki, režiserki in vsem igralcem. Igro je tako kot vse dosedanje Jurčičeve tedne in kulturne dogodke na Muljavi organizirala kulturna entuziastka Tatjana Lampret. Pri letošnji uprizoritvi je treba pohvaliti res odlično ozvočenje, kar je bila slabost uprizoritev prejšnjih let. Pohvaliti gre tudi scenarista Roberta Glavana in poslikavo scene Doreta Južne, ki se je letos še posebej potrudil, da tudi scena vrača gledalce v davne čase, v katerih se je povest dogajala. Za to, da se je tradicija Jurčičevih tednov trdno uveljavila v slovenskem prostoru, gre tudi velika zahvala domačinu iz Ivančne Gorice, igralcu Janezu Erženu, prvemu organizatorju, dramaturgu in režiserju za igranje prirejenih Jurčičevih del na prostem. Janez Eržen je med drugimi po izvirnih Jurčičevih delih dramatiziral in režiral tudi Desetega brata. Sosedovega sina, Tihotapca, Jurija Kozjaka in druge. Za kulturni utrip Muljave je zaslužen tudi drugi častni krajan Muljave, pokojni pevec Ladko Korošec. V priporočilo, da bi se še v večjem številu odločali za obisk tega idiličnega koščka Dolenjske, kraljestva Desetega brata, se spomnimo, da je Jurčičeva domačija eden najbolje urejenih in najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na Muljavi je tudi vsakoletni slikarski ex tempore in v galeriji Kresniček stalna razstava slik. Tudi rekreativci pridejo na svoj račun na prijetnem sprehodu po že uveljavljeni Jurčičevi poti od Višnje Gore preko Polževega in Muljave do Krke mimo izvira Krke in Krške jame, znane tudi iz Jurčičeve povesti Jurij Kozjak. Po prijetnem sprehodu po Jurčičevi poti s svojo domačnostjo nudi oddih, okrepčilo in odžejanje Obrščakova gosilna. Obiščite nas, ne bo vam žal, saj Muljava nudi veliko užitka: od kulturnih dejavnosti in turizma do rekreacije. Metod Jurčič KRATKE KULTURNE KERAMIČNA DELAVNICA NA MULJAVI k A, {'%: Med najbolj ustvarjalnimi: Anže, Nina, Barbi in Jan, Jaki občuduje izdelke, (foto: Borut Lampret) V drugi polovici avgusta so se mladi iz občine Ivančna Gorica zbrali na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer so pod budnim očesom in s pomočjo spretnih rok slikarke Sandi Zalar ustvarjali prve glinene izdelke. Razstava njihovih keramičnih stvaritev bo do konca septembra na ogled v Galeriji Kresnička na Muljavi. ŽURKA ZA PUNCE 24. avgusta jc bila v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi 100. ponovitev gledališke uspešnice Zurka za punce. Nad vragolijami slačifantov in živahno dekliščino so bile vsekakor bolj navdušene gledalke, vendar v smehu in ogledalu lastnih napak ni prav nič zaostajal moški spol. Več kot 1400 obiskovalcev je pred predstavo s svojo monodramo zabaval Matjaž Javšnik. BOGAT SEPTEMBER Na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti pripravljamo v mesecu septembru bogat kulturni program - 22. septembra bo na Muljavi vseslovenska kulturna prireditev Srečanja pod kozolci. V okviru tega projekta bomo pripravili fotografsko razstavo mladih ustvarjalcev na temo Stavbna dediščina podeželja, zvečer pa bo v galeriji Kresnička potekalo 2. območno srečanje I i t— eratov seniorjev. 24. septembra se vključujemo v Dneve evropske kulturne dediščine. 29. septembra bo območno srečanje malih vokalnih skupin. Pevci prijavite se in seznam pesmi dostavite do 14. septembra! FOLKLORNA SKUPINA VIDOVO NA SREČANJU FOLKLORNIH SKUPIN V BELTINCIH V nedeljo, 29. julija 2001, smo se šentviški folkloristi udeležili mednarodnega srečanja folklornih skupin v Beltincih. Že enain-tridesetič po vrsti so se v tem prelepem prekmurskem kraju zbrale folklorne skupine iz cele Slovenije in tudi iz tujine. Letos so se na festivalu poleg desetih domačih skupin predstavili tudi gostje s Slovaške. Prikazali so ritmično zelo zanimive plese, ki zahtevajo izredno kondici-jsko pripravljenost. Domače skupine pa so prikazale plese prav vseh slovenskih pokrajin. Dolenjsko smo tokrat s ponosom zastopali Šentvidčani. Zaplesali smo dolenjske plese, ki so značilni prav za Šentvid in njegovo okolico. Splet je oblikovala mentorica in vodja folklorne skupine Nataša Hribar. Uvrstitev na prestižni beltinški festival smo si zalužili z uspešnim nastopom na območni reviji v Kočevju, kjer so izmed devetih skupin izbrali samo dve, ki sta se lahko predstavili v Beltincih. Nastope v Kočevju je ocenjeval strokovnjak za folklorisliko dr. Mirko Ramovš, ki je izbral najzanimivejše koreogragfije vseh slovenskih pokrajin, s katerimi so se skupine predstavile v Beltincih. Beltinški festival že po tradiciji privabi mnogo gledalcev od blizu in daleč. Tudi letos jc bilo tako, saj je bilo precej gledalcev s Slovaške in vseh koncev Slovenije. Tako plesalci kot tudi gledalci smo uživali v prečudovitem dnevu, ki je postregel z lepim, sončnim, kar prevročim vremenom. Z nastopom v Beltincih smo šentviški folklorisit izpolnili enega od visoko zastavljenih ciljev. Vendar to ne pomeni, da bomo odslej počivali, ampak smo si že zastavili nove, še višje cilje. V začetku septembra se odpravljamo v Francijo, kjer se bomo predstavili tudi francoski javnosti in se pozabavali z našimi izseljenci. Če bomo celo leto pridno vadili, se lahko zgodi, da prihodnje leto ponovno odplešemo v Beltince, kjer bo gotovo spet lepo. Upamo, da bo tako. Irena Zadel 14 STRAN JANA ZUPANČIČ URESNIČUJE SANJE O IGRALSKEM POKLICU LETOS SE JE NAUČILA TUDI HOJE V PETKAH drugje, verjetno zato, ker smatrajo, da se šele na šoli začne tvoj razvoj in ne sme nič ogrožati tvojega napredka. Kakorkoli, k Drznim in lepim se vsekakor vrnem, takoj ko bo to mogoče. Sicer pa se jim včasih pridružim na vajah in "se delam pametno" s svojimi pripombami. No, Igor Gruden tudi brez mene dobro pelje svoje delo, pravzaprav je bil poleg Simone Ramovš, Mihaela Gla-vana in Branke Kovaček pravi inicia-tor moje želje po igralstvu in za to sem mu iskreno hvaležna. Kaj pa tvoji načrti za naprej? Kje se vidiš? Moj kratkoročni načrt je, opraviti izpit iz dramaturgije. Prebrati moram 65 dramskih tekstov. Sicer pa gledališče ostaja moja prva in prava ljubezen. Filmska igra me ne zanima toliko. Rada imam predvsem klasično gledališče. Izpitne produkcije si ogledajo režiserji gledališč in te opazijo, povabijo k sodelovanju. Želim pa si seveda odigrati čimveč različnih vlog, tako kot si to želi vsak pravi igralec. Najbolj si želim odigrati lik Medeje. Povej še, kaj ste pripravili in delali v letošnji sezoni na šoli. Ob zaključku smo pripravili gledališko igro Cehova Striček Vanja. Mislim, da nam je dobro uspela. Letos sem se, med drugim, naučila tudi hoje v petkah. Seveda, pravi igralec mora obvladati tudi to. In naprimer graciozno držo. Skozi nešteto gibalnih vaj sem pridobila tudi veliko potrebne kondicije. Z govornimi vajami sem odpravljala dialekt, z vajami za čistost vokalov sem se naučila npr. izgovorjave ozkega e-ja in glasu i pred r. No ja, posebna znanja za posebno delo, kajne... Predvsem sledim svojim sanjam in ni mi žal, da sem se odločila za ta študij. Čeprav je včasih težko in nisi ravno prave volje. Ja, to je to, kar sem si od nekdaj želela početi v svojem življenju. Hvala za pogovor in zagotovo kdaj natebegledanje. (pogovarjala se je Ksenija Medved) Jana Zupančič je študentka tretjega letnika na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Svoje sanje o igralskem poklicu je začela uresničevati, ko ji je uspelo opraviti sprejemne izpite, na katere sta šla s prijateljem iz gledališke skupine Drzne in lepi, Tomom Tomšičem. Doma najprej niso bili najbolj navdušeni, vendar so nekako razumeli. Že iijena babica se je namreč ljubiteljsko ukvarjala s pisanjem in režjjo. Menda ni dosti manjkalo, da se na režijo ni tudi vpisala. To je bilo takrat, ko se je njen sorodnik Janez Eržen odločil za igralstvo. Izvemo, daje tudi oče v mladosti gojil posebno ljubezen do gledališča. Čas je bil torej, da Jani le uspe kali pognati v rast. V pogovoru z njo nas je zanimalo, kako ji to uspeva. Jana, gotovo bo bralce zanimalo, kako izgledajo sprejemni izpiti na AGRFT Na sprejemni izpit sva šla s prijateljem, Tomažem Tomšičem, s katerim sva skupaj igrala v kar nekaj predstavah z gledališko skupino Drzne in lepi. Odločila sva se, da greva vsaj zato, da si ne bova očitala, da sploh poskusila nisva. Narobe je, če vse ostane samo pri sanjah. Kot veste, je obema uspelo. Ne vem, kako bi bilo, če ne bi bila sprejeta. Verjetno bi za nekaj časa izgubila voljo do igranja. Sicer pa na sprejemnem izpitu odigraš dva monologa po lastnem izboru, nastopiš tudi s tremi recitacijami in bereš tri prozne tekste. Treme je kar precej, saj te opazuje komisija, sestavljena iz žlahtnih igralskih imen, tako da.... Kot rečeno, nama je uspelo. Takrat je bilo sprejetih devet novih igralcev. V letniku nas je sedaj šest. Samo šest? Kako pa pravzaprav izgleda vaš študij? Ja, samo šest nas je. Imamo svojega mentorja in asistenta, ki se vsakemu od nas posvečata individualno. Naš študij je pravzaprav kar trdo delo. V vseh treh letih nisem manjkala več kot dva dni, pa še takrat jim ni bilo ravno po volji. Zelo smo namreč odvisni drug od drugega. Sploh pri pripravi izpitne igre. V vsakem letniku moramo namreč študenti pripraviti dve produkciji za izpit. Poleg tega je naš predmetnik sestavljen iz predmetov, kot so balet, dramaturgija, umetnost giba, akrobatika, petje, inje delo ponavadi skupinsko. Skupaj smo skoraj vsak dan od desetih dopoldne do osmih zvečer. Čeprav se zelo dobro razumemo, smo se po napornem dnevu tako siti, da včasih tudi na pijačo ne gremo skupaj. Torej se družiš z domačimi prijatelji? Si ohranila stike? Kaj pa prijatelji iz skupine Drzni in lepi, jim kdaj priskočiš na pomoč? Se vedno imam najboljše prijatelje tukaj. Žal mije, ker ne morem igrati v igrah, ki jih drzno pripravljajo, vendar me k temu obvezuje pogodba s šolo. Dve leti namreč ne smeš igrati OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ODKRILI FRESKO IZ 15. STOLETJA NA ZUNANJI STENI CERKVE V VASI JAVORJE. PO NAKLJUČJU JO JE NAŠEL VAŠČAN PRI OBNOVI STENE, POKLICALI SO STROKOVNJAKA, KI JO JE OBNOVIL IN DOKUMENTIRAL. CELOTEN PROJEKT JE FINANČNO PODPRL GOSPOD STANE DIATKA, ČEŠKI DRŽAVLJAN, V SPOMIN SVOJI MATERI, KI SE JE RODILA TU. Letošnji avgust je bil kljub vročini in počitniškemu vzdušju kar bogat s kulturnimi dogodki. 17. avgusta pozno popoldne je bila pri cerkvi v vasici Javorje, ki sicer leži že v litijski občini, slovesnost ob odkritju in posvetitvi freske iz 15.sto-letja. Če se peljete od Temenice naprej proti Litiji in še pred gradom Bogenšperk zavijete v hrib, se pred vami odpre ozka planota. Tu je vasica Javorje, hiše, posejane po terasah, pod gozdom šola, na najvišji točki pa cerkev. In tu so po naključju odkrili fresko - le trezni presoji krajana se gre zahvala, da ni za vedno izginila pod pleskarskim orodjem. Nato so krajani ob posvetovanju z gospodom Janezom Petrlinom na pomoč poklicali akademskega kiparja, restavra-torja in konservatorja mag. Ljubomirja Zidarja, ki je tudi član Kulturnega društva likovnikov iz Šentvida pri Stični.Prav on je fresko obnovil in dokumentiral. Freska je nastala v 15. stoletju inje del večje poslikave, velike približno 10 kvadratnih metrov, ki sojo delno prekrili z dozidavo in prezidavo v 18. stoletju. Do danes se je ohranil del, velik 3 kvadratne metre, ki prikazuje sv. Krištofa in Marijo. Prava posebnost pa je, da je obnovo gmotno podprl gospod Stane Diatka, češki državljan. Za to dejanje se je odločil v spomin na svojo mater, ki se je rodila prav tu, na Javorju, in se potem poročila na Češko. Veliko število obiskovalcev s Češke je znak, da je družina Diatka še vedno čustveno navezana na te kraje. Na dan odkritja je bil prostor ob cerkvi sv.Vnebovzetja skoraj premajhen za vse obiskovalce, ki so prišli na slovesnost. Fresko sta blagoslovila tudi novi župnik iz Šmartna pri Litiji, gospod Marjan Lampret, in župnik s Primskovega, prof. Pavle Šporn. Po slovesnosti so se vsi zbrali v gasilskem domu, se povesejili in pogovorili, malo po slovensko, malo po češko, vsi pa nedvomno z dobrim občutkom, da jim je uspelo ohraniti del kulturne dediščine. Del freske iz 15. stoletja na zunanji steni cerkve na Javorju MLADI PROSTOVOLJCI SO PRINESLI VSAKEMU KOŠČEK NEBA Prvi teden v juliju je bilo v Stični nadvse živahno. Že peto leto so mladinci iz Stične organizirali počitniško varstvo za mlade do sedmega razreda osemletke. Sedemnajst ani-matorjev (6 študentov, 5 srednješolcev in 6 "animatorskih pomočnikov" iz osmega razreda) je v duhu ustanovitelja salezijancev, Italijana Janeza Bosca, pripravilo "oratorij" za približno loo udeležencev. KAJ PA JE TO ORATORIJ? Duhovnik don Bosco je bil sodobnik Marxa in Engelsa. Ko se je Evropa soočala z industrializacijo, vzponom kapitalizma in pojavom popolne pravne nezaščitenosti delavstva, še posebej mladine, je zbiral mlade v oratorijih. Oskrbel jim je dostojno prenočišče, hrano, šolanje in vzgojo ter pogodbo z delodajalcem. Na ta način je preprečil, da bi mladi, ki so prihajali za delom s podeželja v mesto, postali brezpravna delovna sila ter prej ali slej končali na cesti ali celo v kriminalu. V tem duhu delujejo dandanes tudi njegovi nasledniki salezijanci. Odzivajo se na potrebe današnjega časa in določenega okolja. KAJ PA PRI NAS, V SLOVENIJI? V salezijanskem duhu deluje društvo Mladinski ceh, ki združuje mlade animatorje- prostovoljce, ki se posvečajo "mladim s ceste" ali pa mladim sodržavljanom neslovenskega rodu iz "zloglasnih" ljubljanskih naselij, npr. Fužin. Z "busom veselja" prekrižarijo kritične točke prestolnice in skušajo animirati problematično mladino s pozitivnimi dejavnostmi. Vsako leto pa po župnijah organizirajo enotedenske oratorije, kjer je njihovo delo usmerjeno v preventivo. Mladi prostovoljci poskrbe za to, da otroci, katerih starši še nimajo dopusta, svoje počitniške dni prežive varno, kvalitetno in zanimivo. Že v marcu se začno animatorji pripravljati za poletne dejavnosti. Vsako leto je izbran skupen moto vsakoletnega oratorija. Letos so izbrali misel don Bosca, da je vsakemu človeškemu bitju Bog namenil košček neba ( košček ljubezni in sreče). Vsako leto izberejo tudi "logotip" oratorija,; letos je to bila ovčka (don Bosco je v sanjah videl, kako so se divje zveri spremenile v ovce, ker so z njimi lepo ravnali). Kot je navada že pri tabornikih in skavtih, ki vsako jutro dvigujejo zastavo, tudi udeleženci oratorija vsako jutro dvignejo svojo zastavo (letos je na njej ovčka) in zapojejo himno ( vsako leto drugačno, saj je besedilo vezano na vsakokratni moto ). Nato pridejo na vrsto otroci-igralci (letos jih je bilo v Stični kar 21), ki za vsak dan oratorija pripravijo prizore iz življenja don Bosca. Nato se pripravljajo že od pomladi in kandidatov za to dejavnost je vedno veliko. Temu sledi jutranja molitev in razdelitev v skupine ( pogovorne, delavnice ročnih spretnosti) . Po skupnem kosilu slede proste in športne dejavnosti, nato pa spustitev zastave in slovo. KAKO PA JE BILO V STIČNI? smo vprašali Katarino Mestnik, študentko kemije, ki je vodila skupino animatorjev. Razen nakupa neposlikane bombažne majice stroškov z oratorijem starši niso imeli. To majico so udeleženci prvi dan vneto poslikavali . Ovčko so slikali po šabloni, sonček, rožice, travo in oblake pa so ustvarjali kar sami in v tem neznansko uživali. Animatorji so se potrudili in našli sponzorje za oratorij: nekateri so darovali denar( da so lahko nakupili material za delavnice), drugi pa so pripravili kosilo za loo-12o otrok ( na stiski oratorij so prišli tudi otroci iz drugih župnij naše občine, zato bi si mladi organizatorji zaslužili tudi kakšno občinsko dotacijo). Dopoldnevi so bili delovni. Vrstili so se pogovori ( o prijateljstvu, o poklicu, ki bi ga želel opravljati, o ljubezni) in delavnice ročnih spretnosti ( izdelki iz gline, nakit iz žice, mozaik, izdelovanje čestitk in daril). Popoldanske dejavnosti so bile bolj zabavne. Skupaj z animatorji jih je vodila ena od mam, ga. Zdenka Skubic, ki je iz službe pritekla naravnost na oratorij. Uspešnica oratorija so bile gotovo vodne igre, za katere sta zbila bazen p. Krištof in p. Maximilijan. En dan so šli celo na "izlet", na Gradišče, kjer so namesto kosila pripravili piknik. V štirih dneh so "scoprali" celo časopis in našli čas, da so obiskali tudi stare in bolne v župniji. Ob zaključku , v petek popoldne, pa so pripravili program za starše in se zahvalili povabljenim sponzorjem. Prepričani smo, da bodo stiski mladinci nadaljevali s temi dejavnostmi, saj, kot smo videli, daljnovidno že vzgajajo svoje naslednike (6 letošnjih "animatiorskih pomočnikov"). Vse oblike dejavnosti med oratorijem so si na sestankih animatorjev zamislili sami in jih potem tudi izvedli. Ko človek sreča te mlade ljudi, polne veselja, ustvarjalnosti in optimizma, res ne more več tarnati in obupovati nad prihodnostjo slovenske družbe. Na letošnjem oratoriju je prav vsakdo lahko našel "košček neba zase". M.A. Ficko Hit oratorija so bile vodne igre, saj je bila julijska vročina kot naročena! STRAN 15 OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE VLADIMIRJA KOVAČA NA MULJAVI Dcržaj. Leta 1956 se je vpisal na ljubljansko slikarsko šolo Ivan Rob, ki sta jo vodila akademska slikarja Rajko Slapernik in Karel Jakob. Težišče Kovačevega slikarstva so realistično izdelane krajine in avtoportreti. Omeniti velja, da Kovačeva slika krasi tudi pisarno hirshaidskega župana, seveda podarjena iz rok našega župana. Razstava se je končala s pogostitvijo in ogledom ter živahnim pogovorom ob slikah. Ogledate si jih lahko tudi vi, vedno v času odprtja muzeja na Muljavi. (KM) Javni sklad RS za kulturne program so pripravili v družini dejavnosti OI Ivančna Gorica je Steklasa. Prijetne melodije na citrah, avgusta v Galeriji Kresnička na Mul- violini in trobenti so napolnjevale javi organiziral otvoritev likovne prostor in zaokrožile podobo razstave Vladimirja Kovača. V pri- slavnostnega trenutka. Vladimir jetnem toplem avgustovskem večeru Kovač se z risanjem in slikarstvom so se na Jurčičevini zbrali Vladimir- ukvarja že od mladih let dalje. Kot jevi prijatelji slikarji, ljubitelji umet- Ljubljančan je imel že v gimnazijskih nosti in drugi povabljeni. Otvoritev letih tesnejše stike s slikarjema so s svojimi besedami pospremili v Nikolajem Omerso in Dragom Vid- življcnje Tatjana Lampret, Štefan marjem. Za risanje ga je navduševal Horvat in gospod Adamtje. Kulturni tudi njegov viški profesor Edo STARINSKI PREGOVORI IZ VIŠNJE GORE Janez Cigler narobe zavrl (v 19. stoletju je bil Janez Cigler župnik v Višnji Gori, Narobe kaplan, Zavrl pa benificiat). Sveta Ana je poštena, pa še Ana ni poštena, ker blago ukradla je (tatovi so skrili ukradeno za oltar svete Ane v mestni cerkvi). Nevesta je prinesla roge v jerbasu, tam jih je imela do velike noči, o veliki noči jih je_pa ven vzela. Prej je pripeljala nevesta roge v skrinji, zdajjm v komodi. V Višnji Gori zmeraj trije eden za drugim umrjejo, samo enega je strah. Če med povzdigovanjem ura bije, bo mrlič. Enejurje lahko samo enkrat ješ (strupenej. En far zaleže za sto žandarjev. Hvala Bogu - Mater božji prav tako - da ne bo zamere. Če bi krav ne drli in če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli. Na Fabrki se vse jiobL_samo tičjega mleka ne. Pri fari je oltar naslikan, da bi ga kdo ne ukradel. Če se ob suši v Višnji Gori dež razveže, takratje konec suše. Kredajpiše - j>runt se briše. V Višnji Gori se ne rodijo_gospodarji. Kdor se z Višnjani brati, nima s čim orati. Sušeč mora breg skalit, na kolujajce znest, pšenicojpajpojprahu povaljat. Dekle, ki se moži, mora imeti vsaj_en cent [56 kilogramov). Les je les, če ni kruha vmes [ko sadje ješ). Mihaela Zaje SPOMIN NA POLETJE Poletje osvaja svet, zato odšla sem tudi jaz na morje se ogret. Hrepenela po počitku sem, a najlepše je bilo, ko morje me je uspavalo. So trave porjavele, se skala skrušila, je pes v vodo lajal -teden kot sekunda trajal; in že gremo domov. Sedaj sem tu in sama. Ne! Spomini so z menoj. Se solza mi utrne... a smeh na usta se prikrade, ko spomnim se, da tisoč bo poletij še... TIŠINA Tišina omamlja mojo dušo, ko sedim za mizo in zrem. Kam?! Ne vem, čeprav je cilj pred menoj. V glavi močna bolečina ujeda me. Ne vem, le čutim: vse boli in žge. Duša mi razpokana stoji, vpije: "Le kje si oče ti?" Pogledam... pred očmi se mi stemni. Ugriznem se, da ne občutim. Vem! To životarjenje je slepo. Ves mir in vsa lepota je odšla, le trenutek in ni jih več. Zdaj le še sovražim lahko, ostalo je le še to ... in tišina, ki omamlja dušo... Andreja M. Vabilo na 2. območno srečanje literatov seniorjev Spoštovani literati in literatke! Vabimo vas na DRUGO OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV, ki bo v prijetnem vzdušju potekalo v soboto, 22. septembra 2001, ob 18. uri na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Sobotno popoldne bo nadvse veselo. V okviru prireditev po vsej Sloveniji se bo ta dan na Muljavi odvijalo tudi Srečanje pod kozolci. Začetek prireditev bo ob 15. uri. Ob 17. uri bo otvoritev fotografske razstave mladih fotografov na temo: Stavbna dediščina podeželja. Literati boste ob 18. uri s svojim branjem in pogovorom dali poseben pečat bogatemu kulturnemu programu. Namreč vključujemo se v Dneve evropske kulturne dediščine. Morda boste tudi Vi našli v svojem širokem literarnem opusu nekaj v počastitev teh dni. Ni pa obvezno ... Na razpis se lahko prijavite avtorji, ki boste na srečanju predstavili svoja dela v prozi (do dve tipkani strani) ali poeziji (do tri pesmi). Zaželeni so tudi odlomki iz dramskih besedil ter predstavitev tega bolj redko prisotnega literarnega žanra. Dobrodošli ste Vsi! Prijavite se lahko po telefonu na številko: 7869 - 070 ali pisno do 10. septembra 2001. Lepo pozdravljeni in veliko ustvarjalnega navdiha! Pripravila: Barbara Rigler Vodja JSKD OI Tatjana Lampret DRZNO V LEPO JESEN Tako so mladi iz Stične pospremili lanski festival v življenje. Zdi se, da so se njihove "drzne" zamisli prijele. Tudi letošnjo jesen bo popestril festival, ki bo obiskovalcem nudil obilo prijetne in kulturne zabave. Vsakdo naj bi našel nekaj zase, tako mladi kot starejši. Da bodo kos stroškom, so se tudi letos obrnili na sponzorje, ki so jim velikodušno obljubili pomoč. Sami organizatorji pa niti ne štejejo ur in dni, ki so jih in jih še posvečajo pripravi in izvedbi festivala. Veseli so, da so krajani festival sprejeli. Veseli, da je festival odmeven tudi izven kraja in občine. Festival, kot ga vidijo mladi organizatorji, naj bi imel vrsto prireditev, ki naj bi požlahtnile stiski vsakdan in privabile tudi tiste, ki kraja še ne poznajo. Vsako leto prinaša nova spoznanja in izzive. Želimo jim, da bi tudi letos uspeli. Pripravili pa so nam takle program: Prijave na delavnice in podrobnejše informacije na 041/ 604-700 ali na www. kd-sticna.si. Pripravljalni odbor vas vabi, da čimvečkrat pridete na festivalske prireditve. M. A. Ficko PROGRAM FESTIVALA STIČNA 2001 Sobota. 29.9.2001 Igrišče pred dvorano KD Stična 15:00 Mimohod Godbe Stična 15:30 Otvoritev razstave slik, nastalih na slikarski koloniji, in del, nastalih na ustvarjalni delavnici oblikovanja gline za otroke 16:00 OS Lenart: lutkovni predstavi Rdeča kapica in Butalci 17:00 Sten Vilar: lutkovna predstava Nerodna Avguština 18:00 Teater Torpedo: Poulična predstava Pogreb 19:00 Ročk koncert skupine OFF Slovenski verski muzej Stična 14:00 in 16:00 Ogled stalne zbirke Slovenskega verskega muzeja 19:00 Odprtje razstave del akademske slikarke Darje Srebnik 17:00 Ogled Cvingerja, enega najpomembnejših in največjih halštatskih gradišč na Slovenskem, na Viru pri Stični VSE PREDSTAVE IN DOGODKI PRVEGA DNE SO BREZPLAČNI Petek, 5.10.2001, ob 19:00, v dvorani KD Stična • Koncert Big banda Grosuplje Sobota, 6.10.2001, ob 19:00, v dvorani KD Stična • Prosvetno društvo Horjul: gledališka predstava Lepotna kraljica Leenana Nedelja, 7.10.2001, ob 16:00, v dvorani KD Stična • Cveto Sever: lutkovna predstava Vrtiljak Petek, 12.10.2001, ob 19:00, v dvorani KD Stična • Koncert Alenke Godec Sobota, 13.10.2001, ob 19:00, v dvorani KD Stična • Teater Pozitiv: plesna predstava Če če če če....bula • Gašper Tič: monokomedija Joooj, tako sem prišel na svet Nedelja, 14.10.2001, ob 16:00, v dvorani KD Stična • Koruzno zrno: lutkovna predstava Mokre sanje Petek, 19.10.2001, ob 19:00, v dvorani KD Stična • Koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče Sobota 20.10.2001 ob 19:00 v dvorani KD Stična • Festival. Stična, Drzne in lepi: gledališka predstava Kako pasti v...Ljubezen Spremljevalni program: • Okrogla miza o amaterskem gledališču: Od ljubiteljstva k umetnosti (11.10.2001) Delavnica oblikovanja gline za otroke (28. in 29. 9. 2001) • Mednarodna slikarska kolonija s prodajno razstavo (27. do 30. 9. 2001) • Literarni večer Polone Glavan s predstavitvijo romana Noč v Evropi (4.10.2001) • Literarni večer Jurija Hudolina s predstavitvijo knjige Govori ženska (18.10.2001) • Potopisna predavanja (Andrej Ficko: Irska; Gregor Piskar: Bolivija, Peru, Ekvador) • Tolkalska delavnica • Fotografska delavnica • Delavnica izraznega plesa 16 STRAN PREDZADNJA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU Dolina pod Kalom znova v znamenju naših najboljših motokrosistov AMD Šentvid pri Stični je v nedeljo, 2. septembra 2001, uspešno spravil pod streho še predzadnjo letošnjo dirko za državno prvenstvo v motokrosu. Udeleženci so tekmovali v kategorijah 65 in 85 ccm podmladek ter 85, 125 in open. Skupaj se je tekmovanja udeležilo 74 tekmovalcev, med njimi tudi deklica Samanta Krivec. Rezultati najboljših v kategoriji 65 ccm podmladek: 1. Theo Urbas ( MK Notranjska ), 2. Peter Tadič (HMP Lemberg), 3. Aljoša Molnar (ANŽK Racing team Zatrnik ). Samanta Krivec je bila 6. med sedmimi nastopajočimi. Tekmovalcev iz AMD Šentvid pri Stični v tej kategoriji ni bilo. V skupnem seštevku pred zadnjo dirko državnega prvenstva v Orehovi vasi vodi Theo Urbas pred Aljošo Molnarjem in Marjanom Kondo, ki se je poškodoval na treningu in ni nastopil na dirki. Rezultati najboljših v kategoriji 85 ccm podmladek: 1. Jernej Irt ( AMD Sitar Dunlop Racing), 2. Matjaž Vidmar ( MK Notranjska), 3. Luka Polajžer ( MK Notranjska). Domačih tekmovalcev tudi v tej kategoriji ni bilo. Pred zadnjo dirko v Orehovi vasi vodi Jernej Irt pred Tomažem Salo-birjem in Matjažem Vidmarjem. Rezultati najboljših v kategoriji članov do 85 ccm: 1. Uroš Nastran ( MK Elek-tronček Trebnje), 2. Dejan Ogulin ( NIX Moto klub Semič ), 3. Rok Cajzek ( MK ZAI-GIC Racing team). Domačih tekmovalcev v tej kategoriji ni bilo Pred zadnjo dirko v Orehovi vasi vodi Uroš Nastran pred Rokom Cajzkom in Dejanom Ogulinom. Rezultati najboljših v kategoriji OPEN ( od 250 ccm dalje ): 1. Sašo Kragelj ( AMD Orehova vas), 2. Bogomir Gajser ( MK Gajs-er team ), 3. Andrej Čuden ( NIX Moto klub Semič ). V tej kategoriji se je zelo dobro boril tudi domači tekmovalec Andrej Rus, ki je dosegel 7. mesto med 16. tekmovalci, nedvomno pa je sposoben doseči še kaj več. Pred zadnjo dirko v Orehovi vasi vodi v skupnem seštevku Andrej Čuden pred Bogomirjem Gajserjcm in Markom Jaušovcem. Tu je treba še dodati, da je zmagovalec Sašo Kragelj nastopil po daljši odsotnosti po poškodbi in zmagal kljub padcu v 1. vožnji. Zaradi daljše odsotnosti ga seveda ni v vrhu skupnega seštevka. Rezultati najboljših v kategoriji 125 ccm: 1. Sebastjan Eder (Fortuna moto klub Trebnje ), 2. Tadej Korošak ( AMD Sitar Dunlop Racing ), 3. Samo Kurnik ( AMD Lenart ). Vodilni v skupnem seštevku Jaka Može ( Moto Društvo Kampuš ) ni nastopil na tej dirki. V tej kategoriji smo imeli tudi številno zastopstvo tekmovalcev iz domačega kluba AMD Šentvid pri Stični. Med 21 tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: Damjan Smrekar je bil 7., Jože Praznik 13., Jure Kavšek 15. in Klemen Porenta 19. Pred zadnjo dirko v Orehovi vasi vodi Jaka Može pred Rokom Sitarjem in Tadejem Korošakom. Kot najboljši domači tekmovalec je Damjan Smrekar na 8. mestu. Omeniti še velja, da v tej kategoriji zaradi poškodb nista nastopila še dva domača tekmovalca: Miha Barle in Robert Kavšek. Organizatorji so tako spravili pod streho organizacijsko zahtevno tekmovanje, ki jim vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno (močan dež sredi tekmovanja ). Tudi zaradi spremenljivega vremena ter zaradi bogatega športnega programa na televiziji in nekaterih turističnih prireditev je bilo gledalcev nekoliko manj kot so pričakovali, a še vedno se jih je v Dolini pod Kalom zbralo zgledno število, ki so lahko uživali v zanimivih dirkah. Organizatorji bi se še posebej radi zahvalili številnim sponzorjem, ki so finančno in še kako drugače pomagali pri izvedbi dirke: Avto Slak Trebnje, Gradbeništvo Smrekar Primskovo, Lekan transporti Iv. Gorica, Bartog-Barum Trebnje, Agrograd Šentpavel, Pizzerija Kegeljček Rad. vas, Avtoprevozništ-vo Branko Novak, Sitar Pneumatik Kamnik, Fiat Lancia Kavšek Višnja Gora, Avtotek vleka in Avtoclektri-ka Branko Kavšek Iv.Gorica, Prodaja, servis biroopreme Fortuna Šentvid pri Stični, Trgovina Rina Iv. Gorica in Šmartno pri Litiji, Kolins-ka Ljubljana, Gostilna na Klančku Šentvid pri Stični, Menjalnice Ažur, Šiviljstvo Cik-cak Mali Gaber, Čevljarstvo Dreta Ljubljana, Steklo Hit Temenica, Market Mesarija Marinka Stična, Avto Klemenčič Šentvid, Rekon Vir pri Stični, Izpušni sistemi Lauš Šentjurje, Red buli, Farma Stična, Peskokop Adamlje Ježce, Iskra Baterije Zmaj Šentvid, Foto optika Studio Markelj Iv. Gorica, Trebnje, Zlatarstvo Tadina Iv. Gorica, Izkopi, prevozi Sadar Avgust Zaboršt, Polaganje parketa Sever Darko Iv. Gorica, Tabakum Novo mesto, Bistro Fortuna Cikava, Okrepčevalnica pri Frenku Iv. Gorica, Avto transport Vlado Kastelec Grosuplje, PVC okna Cugelj Stična, Euro tek Bič, Fuchs maziva, Serviser Tahografov in avt. števcev Okorn Marjan Iv. Gorica, Zavarovalnica Adriatic. Za konec naj še povabim vse ljubitelje motokrosa, da si lahko 14. oktobra letos ponovno ogledate motokros tekme v Dolini pod Kalom. Takrat bodo tekme za t.i. West pokal, kjer bodo lahko nastopali tako tekmovalci z licencami kot tisti, ki so brez njih. Vljudno vas vabi tudi AMD Šentvid pri Stični. Simon Bregar POSAMIČNO PRVENSTVO OBČINE IVANCNA GORICA V TENISU Zmagoslavje Alojza Koleše pri Urbasu na Vrhpolju V soboto, 24., in nedeljo, 25. avgusta 2001 je na dveh teniških igriščih Jožeta Urbasa na Vrhpolju potekalo občinsko teniško prvenstvo za posameznike občine Ivančna Gorica. Prijavljenih je bilo 17 tekmovalcev v absolutni konkurenci in štirje v konkurenci nad 35 let. V soboto so nastopajoči igrali v štirih predtekmovalnih skupinah, iz katerih sta se po dva uvrstila v četrtfinale, ki se je nato v nedeljo nadaljeval po turnirskem sistemu. Med "izbrance" (najboljših osem) so se uvrstili naslednji teniški mušketirji: Alojz Kolesa, Damjan Kovač, Tomaž Simčič, Gregor Jakoš, Bojan Kuhelj, Jože Ložar, Goran Maleševič in Matevž Bregar. Pari četrfinala so bili: Alojz Kolesa : Damjan Kovač 9:5 Tomaž Simčič : Gregor Jakoš 9:1 Bojan Kuhelj : Jože Ložar 9:7 Goran Maleševič : Matevž Bregar 0:9 Polfinalna para: Alojz Kolesa: Gregor Jakoš 9:2 , Matevž Bregar : Bojan Kuhelj 9:3 Za 3. mesto: Gregor Jakoš : Bojan Kuhelj 9:8 (7:0) Za 1. mesto: Alojz Kolesa : Matevž Bregar 9:5 Očitno je, da Alojza Kolešo tudi kak kilogram preveč ne ovira pri doseganju zmag na domačih terenih. Matevž je dokazal, da je zasluženo v vrhu ivanškega tenisa, medtem ko je Gregor Jakoš dokazal predvsem to, da njegovo koleno še ni za v kontejner. Ko igra tenis, se zdi, kot da ima drugo koleno kot takrat, ko hodi. Sicer v tekmi za 3. mesto ne bi ugnal vsestranskega športnika Bojana Kuhlja. Med veterani se je odlikoval Dušan Rovanšek, ki je v finalu ugnal nosilca št. 1 (vsaj po starosti), športnega zanesenjaka Miho Pangerca. Tretji je bil Uroš Valant. Tudi Jože Urbas (lastnik igrišč) je bil zadovoljen s 4. mestom. To je namreč odlično izhodišče za napad na medalje prihodnje leto. Nagrade za najboljše so prispevali: Gama Center d.o.o, Zavarovalnica Triglav in Dnevni bar Fortuna No 1. Simon Bregar 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ODLIČEN UVOD LIVARJA V NOVO SEZONO Člani Livarja Ivančna Gorica so odlično začeli svojo tretjo sezono v 2. slovenski nogometni ligi. Navkljub velikim spremembam v ekipi in zamenjavi trenerja, kar je precejšen del javnosti navdajalo s pesimizmom pred začetkom v novo sezono, so začeli odlično. V prvih štirih krogih so doma dvakrat zmagali in v gosteh dvakrat remizirali, kar jih postavlja celo na začasno prvo mesto na lestvici. V prvem krogu so resda naknadno za zeleno mizo dobili tekmo z ekipo Jadran Šepič s 3:0, a tudi na igrišču so zmagali z 2 : 0. V drugem krogu so gostovali v Beli krajini pri neugodnem in ambicioznem novincu Bela krajina in iztržili pomembno točko (1:1). V tretjem krogu so pred domačim občinstvom izdatno napolnili mrežo ekipe Bakovci in zmagali z rezultatom 4:0, v četrtem krogu pa so v "vročem" Mariboru igrali z ekipo Železničar Ligro 0:0. Po sicer nepopolnem 4. krogu ( dve tekmi : Zagorje - Dravograd ter Bela krajina - Viator & Vektor bosta odigrani kasneje ) se ekipa Livar Ivančna Gorica nahaja na vrhu tabele z 8 točkami in razliko v golih 8:1 +7. Na lestvici ji do 6. mesta sledijo: 2. Dravograd - 7 točk, 3. Bela Krajina - 7 točk, 4. Aluminij - 7 točk, 5. Zagorje - 7 točk, 6. Železničar Ligro - 7 točk. Upajmo, da bodo nogometaši Livarja tako nadaljevali tudi naprej Simon Bregar ŠESTI MEDVAŠKI TURNIR NA KRKI SE JE KONČAL Z ZMAGO EKIPE VIDEM-INTERALTA V soboto, 30. junija 2001, je bil šesti medvaški turnir vasi v KS Krka v malem nogometu. Udeležilo se ga je osem ekip, ki so bile na osnovi žreba razvrščene v dve predtekmovalni skupini. V skupini A so igrale sledeče ekipe, ki so se odrezale takole: Videm Interalta : Krška vas 3:2 (1:2) Lese I : Gmajna 0:2 (0:0) Videm Interalta : Gmajna 3:2 (0:1) Lese I : Krška vas 3:3 (1:2) Videm Interalta : Lese I 6:1 (1:0) Gmajna : Krška vas 2:0 (1:0) Vrstni red v skupini A: 1. Videm Interalta, 2. Gmajna, 3. Krška vas, 4. Lese I V skupini B so igrale sledeče ekipe, ki so se odrezale takole: Lese II : Gabrovčec 2:1 (1:1) Znojile : Podbukovje 2:0(1:0) Lese II: Podbukovje 3:1 (2:0) Znojile : Gabrovčec 3:0 (1:0) Gabrovčec : Podbukovje 4:1 (2:1) Znojile : Lese II 0:1 (0:0) Vrstni red v skupini B: 1. Lese II, 2. Znojile, 3. Gabrovčec, 4. Podbukovje Polfinalni tekmi sta se igrali po navkrižnem sistemu, rezultata pa sta bila: Videm Interalta : Znojile 4:0 (2:0) Gmajna : Lese II 4:0 (1:0) Tekma za 3. mesto: Znojile : Lese II 1:0 (1:0) Tekma za 1. mesto: Videm Interalta : Gmajna 3:1 (3:1) Končni vrstni red turnirja : 1. Videm, 2. Gmajna, 3. Znojile, 4. Lese II, 5. Gabrovčec, 6. Krška vas, 7. Lese I, 8. Podbukovje Najboljši strelec turnirja je bil "internacionalec" Jože Gačnik iz ekipe Videm Interalta, najboljši vratar pa predsednik KS Krka Jože Smolič, ki je branil za Gmajno. V zmagovalni ekipi Videm Interalta so igrali: Drago Strah, Iztok Strah, Dušan Strah, Jože Gačnik, Robert Gačnik, Damjan Gačnik in Janez Vodenšek. Naj še omenim, da je bila kot uvod v ta turnir odigrana tekma med osnovnošolci, ki so se vabilu za takšno tekmo zelo radi odzvali. V ekipi A so bili osnovnošolci iz vasi Znojile in Krška vas, v ekipi B pa osnovnošolci iz vasi Krka in Podbukovje. Na koncu so tesno zmagali slednji z rezultatom 5 : 4 (3:3). Tekma je bila predvsem pomembna kot spodbuda otrokom s Krke za ukvarjanje s športom. Organizator tekmovanja - Športno društvo Krka - se na koncu zahvaljuje vsem sponzorjem (Mizarstvo Trunkelj, Matjaž Baltič - River Adventures, Borut Javornik - Carpe Diem, Pekarna Mišmaš, Trgovina Miša, Jože Jamnik in Kmečki turizem Magovac ), ki so prispevali lepe praktične nagrade, vse pohvale pa si zasluži tudi sodnik Mitja Podobnik. Simon Bregar OBVESTILO DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA Članice Društva podeželskih žena obveščamo, da bomo v prihodnjem mesecu pripravile v Ivančni Gorici dan jabolk. O točnem času in kraju dogajanja vas bomo obvestile preko Radia Zeleni val. Že zdaj vabimo vse, ki že dolgo niste pili jabolčnega soka izpod preše, jedli pravega domačega "štrudla" ali pa ste že pozabili, kako izgleda carje-vič, kosmač..., pa tudi vse tiste, ki tega sploh še niste doživeli. DPZ Ivančna Gorica STRAN 17 DAN NOGOMETA IN DOBRE VOLJE NAVDUŠIL ŠTEVILNO OBČINSTVO V DOBU HHB-^^ trajni vožnji iz Lizbone. Polčas se je končal s pravičnim izidom 2:2. Tudi na koncu se ekipi nista mogli izneveriti tradiciji in tekma se je po regularnem delu končala tako kot skoraj vsako leto - neodločeno. Po kazenskih strelih so bili suhi srečnejši in dobili v roke lep pokal. Obe spektakularni nogometni tekmi je sodil dr. Marko Ilešič, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in nekdanji predsednik Nogometne zveze Jugoslavije (še v naši skupni državi). Če k temu dodamo, da je bil na prireditvi prisoten tudi Avgust Likovnik, predsednik Kegljaškc zveze Slovenije in član OKS, lahko mirno rečemo, da je bila prireditev tudi s te plati na najvišjem nivoju. MEDIJSKE ZVEZDE PROTI SUHIM In ker jc bilo občinstvo še vedno lačno iger, je organizator poslal na vroč teren šc medijske zvezde (Kora-do, Boris Peterka, Filip Kocijančič), ki so odigrale tekmo s suhimi, ki jih je vročina po pričakovanju zdelala malo manj kot debele. Konec koncev - gledalci in igralci v Dobu so bili zadovoljni, saj so se naigrali in nagledali nogometa, najedli in napili ter nasmejali, za kar je organizator res dobro poskrbel. Sedaj je prireditev res že tako zabav- Zdaj že kar tradicionalna prireditev je ponovno privabila za naše razmere zavidljivo število ljudi, ki so se v Dobu lahko res zabavali. Organizatorji (PGD Dob v sodelovanju z Zelenim valom) so se potrudili in prireditev ponovno naredili zelo zabavno in sproščujočo. Edini moteči dejavnik jc bila letos že kar nadležna vročina, ki je predvsem ekipi debelih verjetno povzročila kar nekaj preglavic. Sicer pa Dan nogometa in dobre volje že nekaj časa ni samo tekma med poročenimi in neporočenimi ter debelimi in suhimi. Prireditev je popestrena še z nogometnim turnirjem v dopoldanskem času, ki se je tudi odigral v Dobu na travi (na dveh igriščih) in se ga je letos udeležilo kar 17 ekip. Med temi so se v polfi-nale prebile naslednje: Turbo M : Snop bar 3:4 - po kazenskih strelih Viličarji Parkelj : Topp 3 : 4 V finalu, ki je sledil na koncu prireditve, sta tako igrali ekipi Topp in domači Snop bar. Končni rezultat: Topp : Snop bar 6: 5 - po kazenskih strelih (3 : 3) V tekmi za 3. mesto pa je ekipa Turbo M premagala ekipo Viličarji Parkelj z rezultatom 4:3. DEKLETA IN ŽENE SO IGRALE BORBENO Pred tema finalnima turnirskima tekmama pa se je dogajalo marsikaj. Najprej sta okrog 14.30 na glavni stadion v Dobu ob letos resnično pre-sušeni strugi Sentpavelščicc pritekli ženski ekipi poročenih in neporočenih. Se nekaj pred njima pa seje na stadion z muzejskim traktorjem pripeljala Mama Manka, ki je nato s svojimi sočnimi komentarji in spremljanjem tekme nasmejala prav vsakogar, ki je bil na prireditvi. Čeprav je Mama Manka izjavila, da "fuzbal nej za babe", se je hitro vživela v igro in s svojimi vzdihi in vzkliki ob golih in napetih trenutkih spominjala na znamenite brazilske nogometne komentatorje. Dekleta in žene pa so tekmo odigrale borbeno in tudi kakovost igre ni pretirano trpela. Na koncu so bile boljše poročene s 4:2, a neporočenim osta- ja pomembna tolažba, da je vseeno bolje biti mlajši. V vrstah zmagovalk je blestela podžupanja Milena Vrhovec, ki zadnje čase na raznih prireditvah kaže, da ji gibalne spretnosti res niso tuje. Sicer pa so za zmagovalke igrale še Ana Trnovšck, Boža Zavodnik-Ciber, Mojca Rus-Gačnik, Marta Rus in Dragica Stopar. Pri neporočenih so se trudile: Jana Kutnar, Bojana Pueelj, Vesna Kralj, Tanja Kralj, Olga Perpar, Anita Ostanek in Maja Rus. ZAHOVIČ JE ZAMUDIL NA TEKMO Tej tekmi je sledila še tekma debe-li-suhi. Najprej naj predstavim 1. LIGA : 1. Mladost 11 te. 8 zm. 1 rc. 2 po. 25 t. gol r. 52: 26 + 26 2. Dixi 10 6 2 2 20 44: 21 + 23 3. Snop bar 11 6 2 3 20 52: 29 + 23 4. Mizarstvo Trunkelj Krka 9 6 2 1 20 30:18 + 12 5; Bife pri Matjažu & In. Angro 11 6 2 20 37:27 + 10 6. Klanček Šentvid 11 4 1 6 13 25:37 - 12 7. Dixi 2 II 2 2 7 8 36:58 -22 8. Mi-x dnevni bar 9 2 2 5 8 16: 24 -8 9. KMN 2. liga 11 0 0 11 -1 ( - 1 t.) 21: 73 -52 postavi obeh ekip. Debeli: Anton Čebular, Ludvik Verbič, Tone Kastelic, Nurija Omer-agič, Stane Prosen, Tomaž Eržen, Jože Zidar in Anton Markelj. Suhi: Rudi Kastelic, Jože Košler, Anton Glavič, Roman Skrabec, Bojan Rus, Tone Šraj, Alojz Rovanšek, Slavko Cencel in Drago Tiček. Pred tekmo so se igralci obeh ekip dolgo ogrevali, potem pa le začeli. Suhe je nekoliko žrlo, ker ni bilo v njihovih vrstah napovedane okrepitve - Zlatka Zahoviča. A kot se za zvezde spodobi, je nekoliko zamudil in se v spremstvu navdušenega občinstva pripeljal naravnost na stadion v čudovitem rdečem ferariju. A nato ni pokazal vsega svojega znanja, najbrž tudi zaradi velike utrujenosti po dolgo- na in na takšnem nivoju, da se zdi, da ne ostane noben adut v rokavu za naslednje leto, a gasilci iz Doba so vedno znali presenetiti in prepričan sem, da bo naslednje leto zopet kaj novega in zabavnega. Seveda pa pri taki prireditvi ne gre brez podpornikov oz. sponzorjev, ki se jim organizatorji najlepše zahvaljujejo: KS Dob, Telekom Slovenije, Intel servis - trgovina in storitve, Eurotek, Pivovarna Union, Ključavničarstvo Polončič, SDS Ivančna Gorica, Menjalnice Ažur, Zlatarstvo Tadina, Bife pri Štefanu, Avtocentcr VolkTrebnje, Krojaštvo Tone Prosen Šentvid in Snop bar. Simon Bregar ZAHVALA Kraljevi - Zamanovi iz Gorenje vasi - se ob nesreči, ki nas je doletela v juniju letos, ko je strela zanetila naše gospodarsko poslopje, zahvaljujemo vsem gasilskim društvom bližnje in tudi daljne okolice, sosedom, krajanom naše in bližnjih vasi ter občini Ivančna Gorica, za požrtvovalnost in hitro pomoč. Spoznali smo resničnost pregovora, da v nesreči spoznaš prijatelja, saj brez vseh vas, ki ste nam nesebično priskočili na pomoč, ne bi zmogli. Tomo Kralj Pred nadaljevanjem občinske malonogometne lige KDO BO ZAUSTAVIL LANSKE PRVAKE Šest krogov pred koncem letošnje občinske lige v malem nogometu, ki jo zaznamuje veliko število ekip (kar 18 ) in razdelitev na dve kakovostni ligi, se zastavlja še nekaj odprtih vprašanj. Kdo lahko zaustavi ekipo Mladost pri osvajanju drugega zaporednega naslova občinskega prvaka ? Kdo bo poleg ekipe KMN 2. liga še zapustil 1. ligo? Na odgovore bo najbrž treba počakati do 7. oktobra, ko bo zadnji krog. Vrstni red po 12 krogih : * Dixi 2 je v medsebojnih tekmah boljši od ekipe Mi-x dnevni bar *Vrstnega reda od 2. do 5. mesta zaenkrat ni mogoče točno določiti, ker sta Krka in Dixi igrala že dvakrat, ostale tekme med temi štirimi ekipami pa so bili odigrane po enkrat, zato je vrstni red narejen samo na osnovi celotne gol razlike, Dixi pa je pred ekipo Snop bar, ker je dobil medsebojno tekmo. 2. LIGA:, 1. Baroni višnjegorski 2. Prince pub 3. Dob 4. Antonač 5. Topp 6. Dnevni bar Rosa 7. Temenica 8. Slemcnice 9. Viridin hram * Topp je pred ekipo Dnevni bar Rosa, ker je dobil medsebojno tekmo. * Slemenice so pred ekipo Viridin hram, ker so dobile medsebojno tekmo. Simon Bregar 11 te. 11 zm. 1 re. 0 po. 33 t. gol r. 50:12 + 38 11 8 2 1 26 64: 20 + 44 11 6 0 5 18 38:34 + 4 11 6 0 5 18 25: 34 - 9 11 5 1 5 16 39:28 +11 10 5 1 4 16 42: 27 + 15 10 3 0 7 9 30:57 - 27 11 1 0 10 3 15: 59 - 44 10 1 0 9 3 19:51 -32 Izjemen uspeh našega /GORJA ORLA iz Zagradca na mednarodnem atletskem mitingu v Krautheimu OSVOJIL JE DVE ZLATI MEDALJI Na tekmovanju v Nemčiji je naš občan in član Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Igor Orel dosegel zavidljive rezultate v svoji kategoriji Fl in TI. V vročem avgustu je v zgoraj omenjenem kraju blizu Stuttgarta potekalo atletsko tekmovanje invalidov srednje Evrope in Rusije. Tekmovanje je bilo organizirano triindvajsetič pod pokroviteljstvom Nemške atletske zveze. Igor se je na tekmovanja pripravljal že od pomladi. Svoje uspešno delo je kronal že ko je v slovenski atletski ligi osvojil z ekipo Društva naslov državnega prvaka, izboljšal svoj državni rekord v metu krogle itd... Po dobrih rezultatih v domačem merilu je dodal še dve zlati medalji iz mednarodne atletske arene. Prvo mesto je osvojil v trobo-ju (vožnje na lOOm, 200m in 300m) in peteroboju (metu diska, krogle, kija, kij-cilj in v spretnostni vožnji). V jesenskem delu ga čaka še nekaj nastopov, o njegovih uspehih pa vam bomo seveda poročali. Ob njegovem uspehu mu v imenu Društva in svojem imenu iskreno čestitam z željo, da bi mu tudi zdravje v prihodnje dobro služilo. Mislim, da ima komisija za dodelitev letošnjega športnika leta v občini Ivančna Gorica med invalidi že enega kandidata in nekaj dobrih argumentov na svoji tehtnici. Dane Kastelic Igor Orel na sliki prvi z desne. 18 STRAN POMOČ DRUŽINI NA DOMU IN DOPLAČILA TER OPROSTITVE PLAČILA TE STORITVE Zakon o socialnem varstvu določa temelje za izvajanje storitve pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu -ter plačilo te storitve. Merila za delne ali celotne oprostitve plačila pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu - mora določiti Vlada Republike Slovenije, občina pa lahko določi še dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za to storitev. Na podlagi tega je Občinski svet Občine Ivančna Gorica 22. decembra 2000 sprejel Odlok o organizaciji in izvajanju pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu - in merilih za določanje plačila storitev, ki je bil objavljen v prvi številki Uradnega vestnika Občine Ivančna Gorica v letošnjem letu. Po tem odloku in dodatnem sklepu občinskega sveta se bo plačevanje storitve pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu - začelo 1. septembra 2001, s čimer so bili dosedanji uporabniki že seznanjeni. Plačilo ali doplačilo storitve temelji na materialnem stanju upravičenca ali zavezancev. Materialno stanje upravičenca ali zavezancev se ugotavlja glede na povprečno neto plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu. V navedenem odloku je določena višina plačila storitve, in sicer: ugotovljeni dohodek v odstotku glede na povprečno višino neto plače v RS v preteklem letu_ plačilo storitve v odstotku od cene storitve do 30 odstotkov oz.do 36.206,70 tolarjev od 30 do 40 odstotkov oz.od 36.206,70 do 48.275,60 tolarjev od 40 do 50 odstotkov oz.od 48.275,60 do 60.344,50 tolarjev od 50 do 60 odstotkov oz.od 60.344,50 do 72.413,40 tolarjev od 60 do 70 odstotkov oz.od 72.413,40 do 84.482,30 tolarjev od 70 do 80 odstotkov oz.od 84.482,30 do 96.551,20 tolarjev od 80 do 90 odstotkov oz.od 96.551,20 do 108.620 tolarjev od 90 do 100 odstotkov oz.od 108.620 do 120.689 tolarjev od 100 do 120 odstotkov oz.od 120.689 do 144.826,80 tolarjev od 120 do 140 odstotkov oz.od 144.826,80 do 168:964,60 tolarjev nad 140 odstotkov oz.nad 168.964,60 tolarjev_ upravičenci so v CELOTI OPROŠČENI plačila storitve plačajo 10 odstotkov cene storitve plačajo 20 odstotkov cene storitve plačajo 30 odstotkov cene storitve plačajo 40 odstotkov cene storitve plačajo 50 odstotkov cene storitve plačajo 60 odstotkov cene storitve plačajo 70 odstotkov cene storitve plačajo 80 odstotkov cene storitve plačajo 90 odstotkov cene storitve plačajo storitev v celoti, ni oprostitve_ KAJ TO POMENI ZA UPORABNIKE? l.PRIMER Uporabnik je starejši občan ali občanka, vdovec/vdova ali samski brez zavezancev in ima premoženje, ki mu ne prinaša dohodkov, s katerimi bi pokrival stroške pomoči družini na domu; ima pokojnino v višini 34 tisoč tolarjev. Ker takemu uporabniku dohodki ne dopuščajo, da bi z njimi lahko pokrival še stroške pomoči družini na domu, se bo oglasil na Centru za socialno delo Grosuplje, kjer bo vložil zahtevek za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu. Na podlagi tega zahtevka in njegovih navedb bo Center ugotovil, da ima sicer premoženje, ki mu ne daje dohodkov, ter da njegova pokojnina znaša 28,20 odstotkov povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu. Glede na to in odlok Občine Ivančna Gorica je tak občan upravičen do oprostitve plačila storitve v celoti, vendar pa ob predpogoju, da bo pristal na zemljiškoknjižno zavarovanje na nepremičnem premoženju v višini 100 odstotkov cene storitve, ki jo bo morala domu pokriti občina. Vsakdo, ki želi delno ali celotno oprostitev plačila storitve inje hkrati tudi lastnik nepremičnin ali nepremičnega premoženja, mora dovoliti zaznambo prepovedi odsvo-jitve in obremenitve nepremičnin v korist občine oziroma mora pristati na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatve, ki ustreza stroškom oprostitve plačila storitve. Te zaznambe in vknjižbe terjatev bo opravljala občina na predlog Centra za socialno delo Grosuplje, pri katerem bodo upravičenci in uporabniki te storitve tudi uveljavljali oprostitev doplačil. KAJ TO POMENI ZA TEGA OBČANA? Ta občan svojega premoženja ne bo mogel prodati ali podariti, razen če bodo prej povrnjeni vsi stroški občini, ki jih je zanj pokrila. V primeru njegove smrti pa bodo morali morebitni dediči najprej poravnati stroške občini, šele morebitni ostanek premoženja bodo lahko dedovali. 2. PRIMER Uporabnik je starejši občan/občanka, ki ima enako visoko pokojnino (34 tisoč tolarjev), poseduje starejšo hišo in zemljo, katere katastrski dohodek znaša 100 tisoč tolarjev, obdelujejo jo sosedje, ki mu zanjo ne plačajo najema, pač pa mu dajejo vse potrebne poljske pridelke in zelenjavo. Tudi v tem primeru občan nima zavezancev za doplačilo. Pri izračunu oprostitve se bo upoštevala pokojnina v višini 34 tisoč tolarjev in katastrski dohodek v višini 17.500 tolarjev, saj daje zemljo v najem in se mora zato upoštevati tudi katastrski dohodek skupaj z ustreznim količnikom za preračun tega dohodka. Za tega občana je izračun dohodkov 51.500 tolarjev ali 42,68 odstotkov povprečnega dohodka v RS v preteklem letu in tak občan lahko uveljavi oprostitev v višini 20 odstotkov cene celotne storitve, občina pa mora zanj tako doplačati 80 odstotkov. Za to doplačilo mora občan dovoliti zemljiškoknjižno zavarovanje. 3. PRIMER Zakonca, ki imata zagotovljenih na primer 15 ur storitve pomoči družini na domu, imata vsak svojo pokojnino v višini 34.000 in 68.000 tolarjev. Posedujeta hišo. Imata dva odrasla otroka, ki ne živita doma. Storitev je namenjena obema. Izračun njunega materialnega stanja je 106.000 tolarjev dohodkov oziroma 53.000 tolarjev na enega, kar je 43 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v RS v preteklem letu. Zanju bi oprostitev znašala lahko 20 odstotkov cene storitve. Ker pa imata dva otroka, ki sta jima na starost dolžna pomagati v Skladu z določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, jima lahko to razliko ali celotno storitev pokrijeta otroka s svojim prispevkom. Če njuna otroka tega ne zmoreta glede na njun slab materialni položaj in glede na skrb za lastni družini, morata to dokazovati s podobnimi dokazili kot starša na Centru za socialno delo Grosuplje. Tudi ta dva zakonca morata v primeru delne oprostitve plačila storitve dovoliti zaznambo prepovedi odsvojitve in bremenitve nepremičnine - hiše - v korist občine. Kdo je oproščen plačila te storitve? V celoti so plačila socialne oskrbe na domu oproščeni: - prejemniki denarnega dodatka -edini vir, - prejemniki nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, - prejemniki denarnega dodatka. O delnih ali celotnih oprostitvah plačil te pomoči bo odločal Center za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, 1290 Grosuplje, medtem ko bo o morebitnih pritožbah odločal župan Občine Ivančna Gorica. Jožica Matjašič Center za socialno delo Grosuplje NAVODILO O OBVEZNEM NAROČANJU STRANK Upravna enota Grosuplje obvešča stranke, da se je v skladu s tretjim členom Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list RS, št. 22/01) treba za razgovor pri uradni osebi, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku do izdaje odločbe ali za odločanje v upravni stvari, predhodno naročiti. Za naročilo pokličite telefonsko številko Upravne enote Grosuplje 01/ 7864 311. Razgovori bodo potekali v času uradnih ur, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Stranke prosimo, da upoštevajo to obvestilo in s tem zagotovijo nemoteno delo referentom. Nevenka Dolgan Načelnica Upravne enote Grosuplje REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD LJUBLJANA IZPOSTAVA GROSUPLJE OBVESTILO Obveščamo vas, da je Davčni urad Ljubljana, izpostava Grosuplje, 1. septembra 2001 začel poslovati z novim delovnim časom. Tako so se spremenile tudi URADNE URE, namenjene poslovanju s strankami, ter uradne ure po telefonu in elektronskih medijih, ki so za eno uro krajše kot doslej. URADNE URE ponedeljek: od 8. do 11.30 in od 12. do 15. ure sreda: petek: od 8. do 11.30 in od 12. do 16.30 od 8. do 11.30 in od 12. do 14. ure OSNOVNA ŠOLA STIČNA Ivančna Gorica VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 Vpisi bodo potekali: • v torek, 11.9.2001, od 12. do 16. ure, na matični šoli v Ivančni Gorici, • v sredo, 12.9.2001, od 13. do 16. ure, na podružnični šoli v Stični, • v sredo, 12.9.2001, od 14. do 16. ure, na podružnični šoli na Muljavi, • v sredo, 12.9.2001, od 14. do 16. ure, na podružnični šoli na Krki, • v četrtek, 13.9.2001, od 13. do 16. ure, na podružnični šoli v Zagradcu, • v četrtek, 13.9.2001, od 13. do 15. ure, na podružnični šoli v Ambrusu. Naknadni vpis bo v torek, 18.9.2001, od 8. do 14. ure, na matični šoli v Ivančni Gorici. Vpisovali bomo: • šoloobvezne otroke, rojene leta 1995 ter januarja in februarja leta 1996, • pogojno tudi otroke, rojene od 1.3.1996 do 31.8.1996. K vpisu ste vabljeni starši z otroki; s seboj prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige. Vpis v 1. razred 9-letne osnovne šole v Višnji Gori, za otroke, rojene leta 1996, bo v mesecu februarju 2002. RAVNATELJICA: Marinka Piškur OBVESTILO Center za socialno delo Grosuplje vabi občane k sodelovanju, z željo, da bi se odločali za prevzem skrbniških dolžnosti. Center za socialno delo spremlja več kot 60 oseb, ki so potrebne te oblike družbenega varstva. Ugotavljamo namreč, da nam v zadnjem času kronično primanjkuje oseb, ki bi bile to nalogo pripravljene opravljati, zato se vedno pogosteje dogaja, da skrbništvo prevzemajo posamezni delavci Centra za socialno delo Grosuplje. Naj vas malo podrobneje seznanimo z namenom skrbništva in kriteriji pri izbiri skrbnikov. Namen skrbništva je varstvo osebnosti varovanca, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice ter koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Dolžnost skrbnika pa je prostovoljna in častna. Skrbnik ne more biti: - oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, - oseba, ki nima poslovne sposobnosti, - oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, - oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo dobro opravljala skrbniške dolžnosti. K sodelovanju vabimo predstavnike posameznih krajevnih skupnosti, ki so najbolje seznanjeni z razmerami krajanov in bi s prevzemom skrbniških dolžnosti še koristneje delovali v prid posameznikom, ki so potrebni pomoči drugih. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Center za socialno delo Grosuplje, tel. št. 01/ 781 80 57, ali se zglasite osebno. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Center za socialno delo Grosuplje STRAN 19 Qo sp o dinj'sr(a stran - O preljub' svet' Jakob, da bi bil vsak' let dvakrat. - Saj v času sv. Jakoba začnemo pobirati pridelke s polj ter polniti svoje kašče in shrambe. Letos so ponagajali toča in spomladanska neurja, tako da je pridelek marsikje močno okleščen. A vedno ostaja upanje na boljši jutri, in to nas žene naprej in nam daje novih moči. Žito je že pod streho. Spravilo krompirja je v polnem teku. Gospodinje pridno pobirajo pridelke na svojih vrtovih, jih shranjujejo in vkuhavajo za zimske dni. Poletna pita: Potrebujemo: 1 kg olupljenih jabolk 11 vode 2 vanilijeva pudinga sladkor po okusu albert piškoti sladka smetana V srednje velik model po dnu položimo piškote. V vodi skuhamo na rezine narezana, olupljena jabolka v jabolčno čežano. Vanjo zakuhamo pudinga. Ko se zgosti, zlijemo v model na položene piškote. Dobro ohlajeno maso premažemo s sladko smetano, razrežemo na kvadrate in ponudimo hladno slaščico. Zdravljenje z jabolki: a proti ozeblinam Ozebla mesta obložimo s kašo iz mesa kuhanoh jabolk ali z gazo, ki jo prepojimo s čebulnim sokom. H za duševno izčrpanost Eno neolupljeno jabolko razrežemo na drobne koščke, prelijemo z vrelo vodo (pol litra) in pustimo, da stoji prekrito eno uro. Potem dodamo tri žličke medu. Pred spanjem pojemo jabolko in popijemo sok. n zaščita pred infarktom Vsak dan pojemo dve jabolki, prvo uro pred kosilom in drugo uro pred večerjo a z.a boljše delovanje srca Trikrat na dan pijemo sok iz zrelih svežih jabolk, in sicer po en kozarec pol ure pred jedjo ali uro pojedi. H Proti pospešenemu bitju srca Trikrat na dan popijemo po en kozarec jabolčnega soka, stisnjenega iz svežih, zrelih plodov. H proti išiasu Boleča mesta čez noč obložimo s kuhanimi in pretlačenimi uležanimi divjimi jabolki ( ali domačimi, vendar morajo biti kisla), čez dan pa pijemo jabolčni sok. Obloge pripravljamo, vse dokler bolečine ne prenehajo. a proti zlati žili Jemo pečena jabolka in pijemo jabolčni sok, hemeroide pa obložimo s pretlačenim mesom pečenega jabolka. Obloge obdržimo vso noč. Zdravljenje traja 10 do 15 dni. n proti suhi, razpokam in grobi koži na rokah Kožo nekaj minut drgnemo s prerezanim, nezrelim in pol svežim jabolkom. n maska za nego obraza Dve jabolki skuhamo v nekaj mleka, tako da dobimo takšno maso kot za pire. Maso dobro pretlačimo in si z njo namažemo obraz. Po 20 minutah si jo speremo z. mlačno vodo. Takšno maso si pripravimo dvakrat na teden. Bliža pa sc tudi čas obiranja jabolk, ki so v naši prehrani velikega pomena. Jabolko je zdravo sadje, ne saffio presno, ampak tudi kuhano, pečeno in vloženo. O njem lahko govorimo kot o zdravilu velikega pomena.V zrelem sadežu je veliko vitaminov A, B in C, poleg tega vsebuje obilo sadnih kislin, sadni sladkor in celo vrsto rudninskih snovi. Ker vsebuje lupina šestkrat več vitamina C kot meso, moramo jabolko jesti vedno z lupino vred. Težko je najti boljše in naravnejše zdravilo proti zaprtosti in črevesnim težavam. Uživanje jabolk ali pitje čistega, svežega jabolčnega soka zelo učinkovito čisti kri. Čaj iz jabolčnih lupin, oslajen z medom, je pijača, ki pomirja živec. Jabolka znižujejo tudi krvni tlak ter raven holesterola in maščob v krvi, krepijo imunski sistem, srce in ožilje, uravnavajo količino sladkorja v krvi, krepijo žile, še zlasti šibke vene, krepijo dlesni, primerna pa so tudi za nego in obnavljanje kože. Bolj redko pa se sliši, da so jabolka tudi zelo dobrodošla pri odvajan- ju od kajenja. Napravimo jabolčno dieto, ki traja 2-3 dni in medtem zaužijemo 20 jabolk na dan, sicer pa nobenih drugih jedi in pijač. Jabolčna kura povzroči hud odpor proti kajenju. Jabolčni džem Sestavine: 1,2 kg kiselkastih jabolk sok ene limone kozarček jabolčnega žganja 1 kg želirnega sladkorja jedilna žlica sivkinih cvetov (lahko so sveži ali posušeni) Postopek: Sivkine cvetove namočimo za približno 3-4 ure v jabolčno žganje. Olupljena in očiščena jabolka narežemo na krhlje in jih pokapljamo z limoninim sokom. Pripravljena jabolka damo v lonec, dodamo še želirni sladkor in kuhamo do preizkusa želiranja, nato pa odstavimo. Vmešamo namočene sivkine cvetove in vrelo maso napolnimo v kozarce. Dobro jih zapremo in za nekaj minut postavimo s pokrovi obrnjene navzdol. Da bodo naši domovi tudi v prihodnjem letu vsaj tako lepi, kot so letos, se moramo potruditi že sedaj. Avgust je najbolj primeren mesec, da si naredimo potaknjence naših najljubših rastlin. Za potaknjence odrežemo majhne, zdrave vršičke, ki jim odstranimo spodnje liste, da se ne bo mlada rastlinica preveč izsušila, ter jih potaknemo v zemljo za potaknjence. Najprimerneje je, da vsaki rastlinici namenimo svoj lonček. Lončke postavimo v senčno stran našega doma. Ko se potaknjenec ukorenini in poda v rast, je treba odščipniti vršiček. S tem spodbudimo, da se rastlina začne razraščati. Doma narejeni potaknjenci so poceni. Imeti pa moramo primeren prostor, da jih prezimimo. Zrelost jabolk po sortah: Pri nas so najbolj znane zgodnje sorte jerseymac, summerred, ki so zrele že v juliju. So za takojšnjo porabo in ne prenesejo skladiščenja. V sredini avgusta obiramo gala delišes in elstar. Gala je sladko, elstar pa kiselkasto jabolko, ki pa že delno prenašata skladiščenje. V septembru je primeren čas za obiranje pri nas najbolj razširjenih sort jonatan, zlati delišes in jon-agold. V začetku oktobra pa poberemo še idared, mutsu, boskop in melrose. Te sorte pa so izrazito zimske in jih shranimo za ozimnico. Da nič ni več tako kot je bilo, priča tudi tale fotografija, ki smo jo posneli pri naši znanki Mariji Kastelic na Malem Kalu. Žito požanjejo kombajni, seno zbalirajo balirke.... Marija pa je izkoristila prazni kozolec ter vanj obesila svoje lepe viseče pelargonije. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC 20 STRAN visoka tropska rastlina s kolenčastim steblom sestavil mikro marko delček bokalič (redko) temeljna matematična resnica avtorjev delež od izvajanja njegovim del star panonec avar velika težka usnjena žoga častno razsodišče nezadostna ocena v Stil i predniki ircev in val1-žanov računal. oblikov. matevž bokalič poživilo v pravem čaju igrača na vrvici angleško pivo raztopina za premaze razbojn. skupina am. zun. minister povvell ubožček revček reka v kazah-stanu sikajoć plazilec brez nog arktični pingvin, njorka rimska boginja jutranje zarje švicarski hidropat na bledu v 19. stol. (arnold) indijska SHH« država na pncnurT "dekana1' "o""" dekana p0l4nski stik gum vozila s podlago besedna zveza, ki izraža podobnost s čim, komparacija srce raću nalnika otoček južno od lošinja pritr-dilnica višji angleški plemič mesto v severni franciji nace sim0nč1č gl. mesto ruske republike baškirije vedenjske navade lovski pes .Debeli rtič ŠKOFIJI £ # v°P/SjW*"-nBERTOKI zali- \ • tvorba človeške pameti napadalno čustvo vas na trški gori ana v dalmaciji prvi generalni sekretar združenih narodov (trvgve) pločnik obrazni živec nekdanji tuniški vladar karmen stavec duševni pretres rdeče-kožec žlebast strešnik. žlebnjak igralka miranda sean _young neko. alb diktator h o xh a fordov malček igralec novarro sladka stoječa voda hlev za prašiče sled ranjene divjadi neprofe-sionalec ime vdove po johnu lennonu oznaka neaplja Na zemljevidu naše občine je s črnim krogom označen kraj, ki je sedež ene izmed krajevnih skupnosti. Na črto napišite ime tega kraja. MctnO.1 LAHKA KRIŽANKA Rešite križanko in izvedeli boste, kaj bo glavna naloga otrok v prihodnjih mesecih. V pomoč so vam že vpisane črke. 1. H 2. v S 3. 4. L 5. A K VODORAVNO 1. nadležna žuželka 2. pastirsko glasbilo 3. zdrava pijača 4. prostor med hribi 5. jesensko žito 6. september KVIZ 1. Katera vera je po nastanku najmlajša? a) muslimanska b) judovska c) krščanska 2. Katera snov v kemijskem pogledu spada med soli? a) saharin b) milo c) grafit 3. Kateri med pripravljata dve vrsti živali? a) gozdni b) cvetlični c) kostanjev 4. Katerega leta je preko našega ozemlja stekla proga proti Novemu mestu? 5. Katerega od naših plemenitašev so ubili, koje ravno opravljal veliko potrebo (ali po domače: koje ravno...)? a) Jošta Soteškega b) Friderika Višnjegorskega c) Erazma Predjamskega 6. Kateri planet našega osončja je največji? a) Merkur b) Venera c) Jupiter 7. Kdaj napoči čas strahov? a) ob desetih zvečer b) ob polnoči c) četrt čez eno Rešitve kviza iz prejšnje številke: lb, 2a, 3c, 4a, 5c, 6 hipotenuza, 7a CjJ G A i K E Z l N K. E Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo zadrži. Keramični lonec in mesena pokrovka. Majhna živalca, pa veliko telo prevali. Šviga švaga čez dva praga. Štirje lovci, pa vsi v eno dolino streljajo. ODGOVORI: 1. slamnata streha, 2. zaseden WC, 3. bolha, 4. metla, 5. kravje vime med molžo Če ste v Kratkočasniku rešili večino zagonetk, si za nagrado lahko privoščite skodelico kamiličnega čaja. Napišite del besedila domače pesmi, ki po vašem mnenju ustreza prizoru na sliki! STRAN 21 Na podlagi Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2001 (Uradni list RS, št. 67/2001), na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 27/2001), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/01), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo VIII. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gori- I. PREDMET RAZPISA Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 100.000.000,00 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki posamezniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 % (enkratno), -stroški spremljave 0,15 % (izračunava se od neodplačane glavnice, in sicer enkrat letno - od drugega leta naprej). III. VSEBINA VLOGE Gospodarske družbe morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica), 2. splošne podatke o podjetju (opis podjetja, dejavnost, št. zaposlenih, poslovni partnerji-dobavitelji, kupci), 3. fotokopijo sklepa sodišča o registraciji podjetja in fotokopijo vseh sprememb, 4. karton deponiranih podpisov, 5. obvestilo Zavoda RS za statistiko o indentifikaciji razvrstitvi po dejavnostih, 6. bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene od Agencije RS za plačilni promet, 7. podatke o tekočem poslovanju, 8. BON-2 obrazec ali BON-3 obrazec, ki ne sme biti starejši od tedna dni ali podatke o stanju na računu in blokaci-jah izdane od banke, pri kateri je odprt transakcijski račun, 9. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 10. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva -ji-,. 11. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku - enaki kot za kreditojemalca), 12. druga dokumentacija po dogovoru. Samostojni podjetniki posamezniki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica) 2. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika 4. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 5. potrdilo o prometu na žiro računu 6. podatke o tekočem poslovanju 7. davčno napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, potrjeno od Davčne uprave 8. potrdilo o (ne) blokadi žiro računa 9. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja 10. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva 11. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku) 12. drugo dokumentacijo po dogovoru. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 31.10.2001 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil. Vse informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri gc. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385. OBČINA DOBREPOIJE Zupan Anton Jakopič l.r. OBČINA GROSUPLJE Zupan Janez Lesjak l.r. OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret l.r. CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za luuvo. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2001, V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. I Glej zemlja si je vzela, kar je M nJeno> ™* a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti ZAHVALA lk Ob boleči izgubi najinega malega GAŠPERJA PUCLJA iz Šentvida pri Stični se iskreno zahvaljujeva vsem najinim sorodnikom, znancem, sosedom za darovano cvetje in sveče, pogrebnemu zavodu Perpar, gospodu J. Koželju za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji - tako kratki poti. Posebna zahvala pa najinim najbližjim, ki so nama stali ob strani v teh krutih, težkih trenutkih. Očka in mamica s spominom v srcu Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, izdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le drobna lučka še brli. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta FELIKSA KLEMENCICA iz Radohove vasi 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove v dober namen in za svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica za pomoč in vsem, ki ste ga pogosto obiskovali v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar za vse pogrebne storitve in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nasmeh, vrisk in dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed ne stiska rok, ostal je le spomin in pot, ki vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN CIRILU ŠTRUSU po domače Grabljevčemu Cirilu z Rdečega Kala Leto je hitro minilo in 1. avgusta se spominjamo boleče izgube našega dragega moža, očeta in dedija. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite rože in postojite ob njegovem grobu. Žena Jožefa in hčerka Olga ter sin Bojan in hčerka Tatjana z družinama ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in dedek FELIKS MEDVED po domače BOLFEK z Mrzlega Polja 3 Iskreno sc zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste se prišli poslovit od njega in mu tako izkazali še zadnjo čast in spoštovanje. Posebna hvala gospodu župniku za ganljivo opravljen obred in gospodu opatu za somaševanje. Žalujoči: žena Cirila, sinova Milan in Srečko z družinama, hčeri Marica in Anica z družinama, sestri Rozi in Ana ter brat Rudolf STRAN ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in slara mama ALOJZIJA KOSAK z Mestnega trga 35 v Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in lovcem Lovske družine Višnja Gora za darovano cvetje, sveče, izrečena pisna in ustna sožalja. Še posebej se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu, Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, sosedi Mariji Malnar, Mariji Zupančič, družini Eršte, gospodu župniku Jožetu Mrvaiju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANE FEMEC iz Izirka pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, lepe misli o naši mami, za topel stisk roke. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku mag. Simonu Onušiču za poslovilni obred in tolažilne besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru Višnja Gora in pevcem žalskega moškega pevskega zbora Samorastniki. Se enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Njeni: France, Joži in Ana z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar nas druži. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, čas in kraj. (M. Kačič) ZAHVALA Poslovili smo se od dragega moža, očeta, brata, svaka in dedija JOŽETA BERDAJSA iz Temenice Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano lepo cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin in v težkih trenutkih sočustvovali z nami ter nam še vedno nudite tolažbo in dobro misel. Njegova vedrina in prisrčnost naj ostaneta v naših srcih. Njegovi domači Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 48. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stric in krajan JANEZ HOČEVAR iz Tolčan 7 pri Zagradcu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, prispevke za svete maše, vse tople besede ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Vinku Dragošu in gospodu župniku Jožetu Plutu za svečan pogrebni obred ter govorniku gospodu Slavku Blatniku za poslovilne besede. Lepa hvala tudi pevskemu zboru iz Zagradca za ubrano petje, Gasilskemu društvu Zagradcc za izkazano čast ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Ako bi ti volja do življenja zdravje povrnila, ne bi tebe, ljubi oče, zemlja krila. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega moža, ata in starega ata LEOPOLDA NOVLJANA s Peščenika pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in sveč, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, patronažni službi za obiske na domu, šc posebej pa dr. Janezu Zupančiču za skrbno in dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se gospodu Slavku Kastelicu za organizacijo pogreba, vaščanom za pokop, pevskemu zboru Samorastniki iz Žalne, trobentaču za žalostinke in Tišino, gospodični Tini Potokar za ganljivi recital, gospodu Pavlu Grozniku za poslovilne besede, gospe Milojki Zadel, praproščakom in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Vsi njegovi Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi, za vedno boš med nami ti. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša ljubljena mama in stara mama TEREZIJA ŠTRUS po domače Primoževa mama iz Podboršta Iskreno se zahvaljujemo Kujerjevi mami, Peščejekovim, Simoni Trnovšek, Barbari Verbič, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki ste jo prišli pokropit in pospremit v njen zadnji dom. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vladu Pečniku za opravljen pogrebni obred, gospodu Jožetu Koželju za vse obiske in tolažbo v času bolezni, šentviškim pevcem za lepo zapete pesmi ter Janezu Perparju in pogrebcem za pogrebne storitve. Žalujoči: sinova Milan in Lojze ter hčerka Vida z družinami lb* ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in dedka VIKTORJA G RUMA z Gorenjega Brezovega 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar. Posebej hvala patru Branku Petauerju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi in Jožetu Petku za zaigrano Tišino. Hvala tudi dobrim sosedom, ki so njemu in nam v času njegove bolezni pomagali in stali ob strani. V neizmerni žalosti: vsi njegovi Priplul v pristan, v zavetje brez viharja, kjer ni teme, je sama zarja. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA KAVŠKA r. 1927 iz Grma 1, Šentvid pri Stični se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se še zadnjič v tako velikem številu poslovili, mu podarili cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, družini Perpar, gasilcem GD Radohova vas in Hudo, Zvezi borcev, Društvu upokojencev, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih dneh. Žena Vera ter sinova Darko in Jože z družinama Vsaka pot se nekje konča... ZAHVALA V 46. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi JANKO ZAKULA s Studenca 12 Vsem sorodnikom, sosedom, ostalim vaščanom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za dober namen ter svete maše. Posebej hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestra Marija z družino in Micika, teta Ani z družino in ostalo sorodstvo STRAN 23 SIVA STRAN i --/&03- PotJ> Sev£R. Keramična posoda za str-ganje. Na notranji strani stene je imela vdelana ostra kremenova zrnca. S pomočjo takega ribežna so stigali redkev, repo, korenje in podobne pridelke, pa tudi trše sadje za kuhinjske potrebe. Takih razbitih str-galnikov je bilo kar nekaj odkritih pri izkopavanjih na križišču avtomobilske ceste v Ivančni Gorici. Star lončen trinožnik, nadvse podoben rimskim tripesom. Rabil je za peko jajčnega pečenjaka ("šmor-na") in za pripravo pice, ki so jo že v rimskem času zelo cenili. Izdelek je še en dokaz, da se je življenje v naših krajih kontinuirano nadaljevalo iz rimske dobe. Iz zbirke Cirila Klemenčiča.