270. številka.                        Ljubljana, v soboto 22. novembra.                   XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan zve«er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatrij sko-ogerake  dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.,   za četrt leta 4 gld., ta Jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vne leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom  računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu je dežele toliko već,   kolikor poAtnina znafta.
Za oznantla plafiuje ae od Četiriatopne petit-vrate po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.,   Ce ae trikrat ali  veđkrat  tiska.
Dopisi naj ae izvole frankirati. — Bokopisi se ne vrnčajo.   Uredništvo in upravni Štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana  bi&i,  „Gledali&ka   atolba".
Upravnijtvn naj se blagovolijo poiiljati  naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pismo iz Rusije.
Sestanek v Skjernevicah smo prestali in ko priđejo te vrstice vašim Čitateljem v roke, bode že takozvana Kongo-konferenca zborovala ob zelenej mizi v Spree-Atenah in oficijozusi vseh držav in vaeh narodov se bođo v potu svojega obraza trudili, v lepo donečih tiradah dokazovati vernim čitateljem in fie vernejSim davkoplačevalcem, da je mir zagotov-Jjen za dolgo vrsto let, da se ni nadejati nikakega opasnega preobrata, da smo v obee nastopili dobo ukrajne sreće in narodnega blagostanja.
Neverjeten kakor svetopisemski Tomaž posluša državljan brez razlke narodnosti in veroizpovodanja to veselo, a malo verjetno vest, kaj ti vedno mno-žeči Be vojni budget, vedno silnejSe armije, oboro-žene kakor še nikdar, kar svet stoji, vzajemni napori konstitucijonalno-absolutnih držav, zadužiti v prvej kali preiskra zahtevaoja dozdevno prenapetib politikov, položaj, na jeden las aličen onema za takozvane, slavne „svete alijance", katere ost bila je jednako obrnena proti „mladej Italiji", kakor proti „mladej Nemčiji", kakor proti vsakersni politični premembi, VBeBtraoski boj za obstanek poče uf i z vrhunca človeške družbe do onih obupanib ele-mentov, katerim je prva in zadnja božja in človeška zapoved: dinamit, — vse to je jako čudna ilustracija k lepej bajki o večoem ali vsaj večletnem sve-tovnem miru.
Mi Rusi, ki se ne prištevamo Evropeeni, tem-vefc, ki bdio za se velik in Čim dalje važneji svet, ki nesmo niti najmanje razžaljeni, d:i nas zavidno gleda vesoljna Evropa — že ve zakaj — pa jako objektivno in hladnokrvno mutrimo evropske odno-Saje in tuđi svoje lastne, evropskim velevlast m oaBproti.
Prepričani smo, da je, če kdaj, baš dan daties najbolj umestna prislovica, napisana na nekdanjem Londonskem gledališči, v katerem je Sbakespeare igrah „Totus mundus agit histnonem!" To gasio je znamenje časa, in kdor bode najbolje igral, imel bode vspeb, z vspehom rokopleskanje, občno slavo in njegova igra proglasila se bode, da je „ein CassastUck", Exempli gratia glej: znanih pet milijard,   da   niti   ne govorimo o raznih drago-
cenostib, urab, zlatnini in srebrnini, ki je sama ob Bebi zmagovalcem v tornister poskakala.
Ker pri tej velikej predstavi ua deskab, ki so v istini svet, ne odloCujejo izključno claquer-ji, ker je vspeh neznan, negotov, boji se vsakdo trenutka, ko bode treba v vodo skočiti, ko bode moral vsklik-niti: Tu je Rubikon, „alea jacta est!u Iz tega uzroka teži vsake države hrepeoenje na to: pridobiti si Časa. Kdor bode imel na razpolaganje ailnejo armijo, kdor bode desegel prvi vspeh, njegov bode zmage venec, \da bode precbrazil starikave Evrope zemljovid. Zatorej je pri nas splošno mnenje, da je evropski mir, kakor kaplja na veji, kakor dim, ki je igrača vsaki sapici, kakor dibljaj na zrcala gladino. Res da so danes mej država mi gotovi dogovori, pisane, ali vsaj ustne pogodbe ali v o.MoGUnetn trenutku razprSile se bodo vse te pogodbe, kakor sneg pod žarki mladoletuega solnea in vsakdo bode težil tja, kjer se mu kaže največ koriatij.
Rekel sem, da srne mi Rusi temu zaozljauju nasproti objektivni, hladnokrvni, ker se smemo za-naSati na svojo strategično toli ugodno (postojanko, na svojo silo, ki je tolika, da smelo pozivljemo vso Evropo s PuSkinovimi besedami: izrečenimi v veli-Castnei peaui: „Klevetnikom Rusiji" — ipak nam je nemilo, videčim, kako se, kakor poprej v Bosni in Hercegovini, tako sedaj mej nt»mi in našimi so-plemeniki hoče zabijati nov klin v slovansko meso, vse po gaslu  „Divide et impera*.
Razkričana je naga cenzura, a verujte mi, pri naših sođedih nahajajo se še slabše tiskovne raz-mere. Pisal bi rad o tem Se mar si kaj, a stvar je kofcljiva, nečem vam prouzročevati sitnostij, nefem pa tuđi vzbujati v vas misli, da sem mo-rebiti prekueuh, temveč bodite preverjeni, da Bern najlojalneji državljan, ki je po svojih sku-šnjub doznal, dn je „mututis mutandis" pošten absu-lutizcm več vredfii, aego slabo iivajan konstitu-cvjonalizeiu.
Rud bi vam v tem pismu objavil svoje nazoru, a ker si tega ne upam, vrbu tega pa tuđi vem, da bi moje vratice ne zagledale luti sveta, zatorej naj mi bode dovoljeno, povediti vam, kako v „Novoje Vremje" piše dopisnik, poznat pod imenom Argus. Mož veliko potuje po Avstriji,   ima   kakor se kaže,
dobre zveze, oster vid, Bemtertja tuđi nekoliko dom i šiji je — slab Časoikar, ki bi je ne imel — a kar je glavno, on vse ogleduje z nafiega   Htali^Ća.
Glavni tenor njegovih dopisov je ta: da so Čehi in Poljaki začeli žrtvovati „avstrijskemu panslavizmu", da bo za to mise! pridobili vladiko Stroaamaverja, in da mora ta ideja biti jez panslavizmu ruskemu. Prvi kongres v tem smislu bil je v Djakovem, kjer se je seslo toliko Poljakov, drugi v Pragi, ko je došel gledališčni vlak iz Zagreba, tretji pa v Krakovu, ko so Čehi obiskali Poljake in ko 8e je praznovala in slavila Cesko-poljska zveza.
Treba Bamo še, da obiSčejo Slovenci zlato Prago. To bilo bi Cetrto dejanje. In potem bode vse črnožolto od Krkonoš pa preko Belega grada do Jagodine in do Makedonije, katera bode v kratkem tuđi pokazala se v Črnožoltih bojah. — Galicija je dan danes v istem položaji, v katerem st< bili Litva in Po'Jolija pred  1772   1. itd.
Izvestno je, da omenjeni dopisnik vse crta v velikih a pretrnih potezah, a da bi tuđi temu vae bilo tako, kakor se piše, treba vender pomisliti, da je že davno minula ona tožna doba, ko ne je govorilo in zaničljivo pisalo o orjaku k lončeuimi nogami, katere more zdrobiti še tako droben kamen. Orjak ima sedaj že jeklene uoge in svet se stresa pod njegovitni stopinjami, srce pa ima tuko mirno, da pije najbolj  vneto napituice pri   „kupici vode*a
Sicer pa je trocarski aestanek v Skjernevfcah pri nas napravi! uajboljAi utis in vsakdo iskreno želi, da bi v tamkttjšnjcm gradići zasnovani nuSrti imeli najboljši m dolgo trujajofi vapeb, kujti ludi nam ni nikakor za vojno, ktr imrmo velemnogo notranjegu dela( kei nam ti eha miru, da se razvija naša obrtnija, trgovini, da se dovrši organizacija naših nil in da bodemo sposobui in pripravljeni za bodoce veliko tekmoviinje.
Politični  razgled.
Kotranjc  dežele.
V Ljubljani 22. novembra.
Kdaj da se snide državni zbor je Že definitivno določeno, ue pa že s čim se bo bavil. Kakor nek oticijozui list povo, Se to u\ določeno, o
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del.
III. (Dalje.)
Z vsakim korakom se je zaprla zadaj za nami in pred nami čarobna steua in jaz sem nehala ve-rovati v to, da je možao še iti dalje, nehala vero-vati v vse, kar je bilo.
— Oh! žaba! rekla je Katija.
„Kdo in zakaj to pripoveduje," mislila sem. Pa potem sem si domislila, da je Katija, da se ona boji žab, in pogledala sem pod noge. Majhna žabica je skočila, potem mirno obrtala pred menoj iu njena majhna senca se je videla na svetlej stezi.
■— A vi se ne bojite? rekel je.
Pogledala Bern ga. Na tem mestu, kjer smo mi ravno bili, ni bilo nobene lipe in jušno sem videla njegov obraz. Bil je tako lep in srečen . . .
Rekel je: „a vi Be ne bojite?" a jaz aem sli-Sala, da je rekel:  Ljubim tebe, mila devojka! Lju-
bim ! ljubim! trdil je njegov pogled, in vse je tr-dilo to.
Obšli smo ves vrt. Katija je hodila vštric z nama s svojimi mcjhnimi koraVi in težko je dihala \sa upehana. Rekla je, da je Čas vrniti se, in meni se je začela smiliti, ubožica. „Zakaj ona ue čuti tega, kakor midva, mislila sem. Zakaj neeo vsi mladi, in V8i 8rečni kakor midva.u
Vrnili smo se domov, pa on še dolgo ni od-šel, četudi so že peli petelini, vsi spali v hiši in je njegov konj vedno bolj po gostem bil b kopiti ob zemljo iu razgetal pod oknom. Katija naju ni spo-minjevala, da je pozno, govorili smo o najbolj pustih stvareh in presedeli, ne da bi bili vedeli do tteh zjutraj. Poalovil se je, kakor navadno, nič ni reltel posebnega; pa vedela sem, da je od današujega dne on moj, da ga več ue zgubim. Ko sem se sam« prepričala, da ga ljubim, povedala sem vse to tuđi Katiji. Bila je vesela iu gineiia od tega, kar sem jej povedala, pa ubožica ni mogla zaspati to uoč, a jaz sem pa. še dolgo, dolgo hodila po teraai, hodila po vrtu, spominjala se vauke besede, vsakega gibanja, hofiila sem po teh drevotedih, po katerih i>mo ho-dili ž njim. Spala uesem vso noč, in prvokrat v življenji sem viđala vzhod solnea   in   zgodnje  jutro.
Pa tuđi take noč', takega jutra nikoli nesem videta pozneje. Samo zakaj mi on naravnoat ne pove, da me ljubi ? mislila sim. Zakaj si izmidijuje zavire, nazivlje sebe starca, ko je vse tako prosto in lepo . .. Zakaj on zgublja zlati čas, kateri se mordu, nikdar več He povrne? Rekel n?j bi, ljubim te, z besedami povedal, da ljubi, prijel naj bi mojo roko, naguil k njej svojo glavo in povedal: ljubim. Naj le zarudi in povesi ofi pred nienoj, jaz mu takoj vse povem. Ne povem mu, a objamem ga, prtianem se k njemu io zaplačem. Kaj pa, če se motim, če me on ne ljubi? prišlo mi je pri tej priči na misel.
Ustrašila sem se svojega čustva, Bog ve kam me še more pripeljati, spomuila sem se njegovega in mojega nemira, ko sem skočila k njemu v rast-linjak, težko mi je bilo pri srči. Solzc bo se mi ulile iz očij in začela sem moliti. In polastila se me je čudna misel, ki me je pomirila. Sklenifa sem postiti se z današnjega dne, vsprejeti sveto obhajilo na mojega godu  dan in buš ta dan postati njegova cevesta.
Znkaj? Čemu? kako se to more zgoditi? nesem vedela, pa verjelu in vedela sem od tega tre-uutja, da bode tako. Popolnem se je že bilo razsve-tilo in ljuilje so začeli ustajati, ko sem se vrnila v svojo sobo.
fcem se bode posvetovalo pred božićem in se bode to odločilo ae le, ko ae sniie zbor. Samo toliko je nt'bi gotovo, da pred božićem inč važncga ne priđe na vrsto. Tedaj se boiio plavna vpraSanja Se le po-zueje obrava»valf, m bode za njih re^itev k v*»č|ernu deset teduov časa. To duvoij jasuu sviidiiči, da /aiiuje zasedanje tega dižavne«a zbora ne bode posebno plodovito in bodo najvaŽnejSe zadeve pocukale dru-zega drzavneya zbora. Ne da se tapti, da to ni posebuo ugodno za driavnozborako vefciuo, pa tuli ne /d vlado, Pomladi bodo nove volitvu in opozicija bode lahko kazala na neplodovitost državnega zbora, od katerega se je pred   Šestimi    leti  toliko obftalo.
V    svojoj   poslednji   seji   ju   itemškt   šul-ferajn ae npomnil  zopet Sdo inje Štajerske ter je razgovarjal sh o ustanovi nt'ke mm.%e    Sole  v tora kraj i.    Rnzun    tega   ko se   dovol le podpoi h razuim učiteljem iu Solam na Českem in   Mon:vskein.    Po-menljivo je to, da nikdar  no čitamo, da bi šulferaj.i dovolil kako   podporo   učiteljem   na Zgornjem Štir-Bkem ali Solno^radskenu.    To ravuo kaž^,   da ttmu društvu ni toliko mari za šolstvo, kolkor *a pouem-čenje Slovanov
V   feteitek  imeli  «o  hrvatski  vseufci ištirki jako burno sejo.    Na dnevnem  redu btla je   volitev odbora za vaeučeliAeni ples. Od mnogih stranij se je predlagalo, da ae ban  i;e   povabi   k   plesu.    Li po dolgem iu jako r.urnt-m posvetovanji  so ne sporazume! i, da  ludi  buna  povabijo  in  sicer  zategaiel|,  kor bi si cer vseni   uradn kom  b lo ptepovtduno, udeležiti se tega plesu.
Dama ima oggfrsKi državni zbor prvo sejo po zaklju^enji delegati). Bdvil ae bode samo ?. do-ločbo dnevnega red" za prihodnjo sejo in v katerej vrsti a^ bodo uačrti zakonov obravnavali. Poročevalec finančnega odstka bode v dunišujej seji zbornici žj predlož.l ćelo odsekovo porocilo o budgetu. To po-ročilo se bode v ponedelgek a'.i v toruk. raziinlilo mej poilancu 'n kouec prihodnjega tedua ae ie v zboru aačne budgctna debata.
Znanje <lrzuvc.
Da so razmtre raej Cniogforo in imsim ct?-saratvom dobre, kažu to, d« je nedavno izročila crnogorska \liula bosniškej dva bHfzuiia, kuterim s« je dokazalo, di stii ki iva navndnih stluAuiov. To je tem ponienljivejAe, ker nnj Avstrjo in ČJruogoro ni uo-bene pogodbe o  Lročitvi  zloč nc^v.
B vši bolgartlil miijiilfr Canltov in vodja konservativcev Stojilov sta se pruud« vala uklopiti večino proti sedanjeniu radikalnemu mini^terstvu. To te pa jimi m posrećilo. Ostalo bodu tedaj st'danje ministeivstvo, kar je dobro za kneževino, kajti vedne vladne »piemembe jo U> slube
italijaiiHlti smat se snide 27. t. m. — Vojni miiiititer U'cotti hofe povišati vse stotnije peS-cev na 8to inoi. V zeliMiej kujici, ki we bod«; pred ložilu zbornici, bode porofilo o ribiškej konf-reuci v Gor ci S prva je vlada tuđi mislila pridodati ze-lenej kuj gi ružne d>ploinat:čne spise in note, ki se tičejo Egipta in Londonske konference, pi se je premislila io   bode  to  opustila  iz političnih ozirov.
Volitse za ruinuniiko zbornico ko za vlado jako ugodno izpaio. Opozicijskih poalancev je le neznatno število  voljenih
VUidni kandidat Kaligan izvoljen je 8 105 glasi predednikom g^ršlie zbornice. Kandidat opozicije je dobil  05 glasov.
Katolički centrurn neki hoče v državnem zboru iiemsticm interpelovati vlado zaradi bruniviškega prestolonasledstva. Daues voli državni zbor predaed-nika in dva podpredsedinka. — Prestoloi govor na-pravil je jako ugoden ut s skoraj na vse stranke. Z zadovoljstvom kouutatujejo listi svobodomiselne Btranke, da prestolui govor kaj malo omenja soci jalne politike in hvalijo modrost nemškega vladarja. Nam se dozdeva, da vlada baš zaradi toga ni toliko
poudarjala v prestolnem govoru socijalnih riform, ker Djeni privrženci konservativci io narodni liberala, nema:o večine ter bode prisiijeua luii pri drugih strankah pomofi iskati. Ker se tuje, da uteg-nejo kutol ki ia soc jali-ti pritt pred zbor h pred-logi /a \!.idi> jako neugodutnif, zato bod« morala poil^dnja gledati, da tuđi vfasib svobodnjake dobi na svojo »trun. Ti bo pa najvefji nasprotoiki Bis-marckovib socijalnih reform, zilegadelj jih tuđi pre »toltu govor ni mogel slednjih omenJHt>, da ne vlada ne zameri. Saj nas 2e skuSnja uč', kako zna B a-marck vse stranke rabiti za svoje namene. — Svo bodomiselua stranka bode stavila v državnem zboru predio?, da se državnim posla ncem dovohjo dijete. Danika spodnja zbornica je izjavila, dtt ne more skleputi o vlhdnej predlogi, ki sv tifie z:iva-rovanja delavcev, ker je že prej sklenila, da kw ne bode bavila z nobeno vladuo predlogo. Mini^teraki predsednik Estrup je na to ujavil, da vlada smatra to predlogo sa jedno najvPžiie|Sih. Ta naf'in pokopavati predloge po njegovem mnenji ni nič premenil položaja, in on zahteva pozitiven program. IVedsed-nik je na to odloitl zbotovanje, kei zbornica nema kaj deiati, ko je z jednm samim aklepom zavrgla vse vladne predlože,  sainostojnih  predlogov pa ni.
IlolaiiflešUI krulj  je imenovat protiliberaica Mnkay a pre^sednikom  dru^e zbornice.
^ngfleMKa vlada je dobila od konzervativnih vodij pismeno jamstvo, da bodo volilno rtformo vsprejela zgernja zbornim še pred Božičem. Zato h« je pu vlada Hporazumt'ia ž njimi zar'di predloge o novej razdelitvi volilmh okrajev, ter obljub 1», ko bi spodnja zbornica ne vaprejela te predloge, raz-pustiti zbornico ali pa odstopiti. Predlogi o novej razdulitvi volilnih okrajev sfl bode naslanjala na s'e deča nučelti: 1. Število zustopmkov ae ravna po Štuvilu prebivalatva; 2. mestni volilci se loSjo od kmetskih; 3 inesta s pod 10 000 prebivaletiv volijo s kmetski mi ob<Mnami; 4 niestu z 10000 do 25000 prebivnleev se združio b soH^ditimi mesti v voline okruje ; 5. nobtno mesto ispod 25000 prb. ne dobi samo z se Hvojega za^topn^ka; 6 velika meatu, katera volijo vef-, n**go dva poBlanca, b*j raidcl« v volilne okraje. — Spodnjej zbornici je ministarski preds^d-nik obj<iVil, tla vlada pripravlja pivdlogo o uredbi egiptovskih fiiiunc Sed:ij se pa vlulu dogovana t vt'l^vlttsttni zatadi egiptovskih zadt-v. Ko »e bodo koncul \ ta dogovfirjauja, bode vlada objavila v.bor-nici nj ili u-p'h, popitj jej pa Northbrookovih predlogov objaviti im  more.
Kuko stoji sedaj a francoMko-kltaj-st li I ni I pog8 janji, ni znano, kajti ra^na porobila si nflBprotujejo. Mej ttm pa orožje ne pofiva. I« Ton-kinga prilmja vest, da «o Kitajci napali dve fran-coski topnjaft1. Jeden fraucoaki pomoršćak je ubit, osem ranjenih. 8000 K tajcev atoji neki ob Ru-defej   reki.
j                  Dopisi.
Iz Doblič   pri   Ćrnomlji 21. novembra.
j [liv. dop.J Prav smo imeli, ko smo 9. septembra t. 1.
' pri otvorjeoji Đobličke ČMulnice rekli, da amo u svojim podjetjem nekomu na pulec Btopili in da bode zavpil, in zares: ni še minulo Stiriuajst dnij in že so dopisi iz Kofievja v „Triesterici" in zatem v Gra-škej „Tagespošli", v kuterih se Sulferajnovci prito-Žujejo, da amo na Kočevskej meji, via-a-vis „nemški trdnjavi", ustanovili Čitalnico. In kakor je ta fuktum z jedne strani resnicen, tako pa je z druge strani le gola laž. Laž je namreč, da so v vodstvu in odboru Čitalnice skoro sami uradniki iz Čmomlja in da bodo Črnomaljci za liste ekrbeli.
V številki 261 ex 1884 „Slovenakega Naroda"
priobfili smo odbor ia vodstvo Čitalnice in mi ne najdemo mej temi imeni ni jednega uradnika, ker beležnik po nikakeršuej avstrijskej postavi ni mej uradmke ustet in ne uživa oostavnh pravic z uradniki, Hinpak kot davkopldčevalec ima pravice vsa-čega druzega meščana in deli 8 taistim srećo in nesrećo.
Pa kakSna pregreha bi vender tuđi bila, Ce bi uradniki v odbor in vodstvo ustopili ? Nikakeršna ne! — Saj je vender tuđi g. c. kr. ravnatelju in c. kr. profesorjem Kočevskega gimna^ja marsikatera potua kapljica pri uatanovljenji dulferajnake gole na Maverlu z glave pala ter se pada in brzojav nam tuđi naznaoja, da dr. vitez Krauas, c. kr. profesor, tedaj tuđi uradnik, v Rossvdnu pri Mariboru s Sul-ferajnskimi grozi slovenske otroke lovi.
Oprostit« tedaj gospodje, če nas je, ne da bi vas povprašali, čez pol stotine skupaj stopilo in smo na meji ustanovili „slovensko trdnjavo". Maj bi na je aicer četa, ali je hrabra!
Za daoes dosti.   Na svidenje!
Domaće stvari.
—   (P.  n.  čitatelje)   opozurjamo   na I. veliki zbor  „Slovenskega   pevskega   društva" v Mariboru,   ki   bode jutri 23. t. m. ob 3. uri po-poludne   kakor   tudt na   isti dan vrrfečo ae veselico ob 8   uri zvečer „zur Stadt Wien".
—  (Ljubljanski   „Sokol")  napravi   svoj prvi   letošaji  Jour fix ;u  daues   zvečor   ob   8   uri   v Čitalnicni  restavraciji.    Program priobtili amo pred inserati.
—   (DruStvo    zdravnikov   na   Kranj-skem) ima v 27. dan t. m. slavnostno sejo na čaat SOletnice   druHvenega   predsednika    prof. dr. Franc Schiffer-a s aledečim aporedom:   1. Notranje zadeve: Izroči   se  jubilaru   čestilua   adresa.    2.   Predavanje: Dr. Gregorifc predava o omehfianji kolkovih koatij o nosecnosti in poroča o dotičnem poro Ju,  katerega je opazoval  in   vodil.    2.    Priuiarij   dr.   Ble.weis   vitez Trateniški kaže srce 25 letuega  mož», v katerem se je še našlo rforamen ovale" in zoženje  piučne arterije.    3.   Otroške   bolnice   ravnatelj,   mestni   fizikus dr. Kovač:   SkuSuje  v bolnici   o   davici. — Po seji bauki't „pri Maliti".
— („Slovenski čebelar in sadjerejec") glasilo   čebelarskega   in    sadjerejskega    druStva   za Kranjsko št.  11. prinaša zopet   prav   zanimive   rasprave: Prezimovanje bučel.   — Dvoje redkih opazo-vanj in skušenj. — Pozimska deli v drevesnici. — Čečpljev mošt.   —  Nekoliko  o  gnojenji   vrtov.   — Vosek in med akušeni zdravili   v   mnogib    boleznib. — Dopisi.   —   Rizno gospodarske   reći. —   Oibor je iinel poslednjo sejo 9   t. m.,   pri kateri je skle-nil, odposlati c. kr. kmetijski družbi pntožbo zaradi prikrajšanja vladne podpore.   Vlada   je namreć   do-volila za 1.  1884 podporo v znesku 150 gld. za po-vzdigo Cebelarstva. Kmetijaka družba pak je ta zne-sek po jednacih delih nakazala čebelarskemu in   sa-djerejskemu druUvu za Kranjsko   in nečemu  Ie   Se na papirji obstoječemu čebelarskemu društvu v Ljuli-ljani, katero baje se  20   društvenikov   uema   in   od
|flF" Dalje v prilogi.   °^m
IV.
Bil je post pred Marijinim vnebovzetjem in zato se ni nikomur Cuden zdel v niši moj namen — postiti  se ta čas.
Ves ta teden on ni nikoli prišel k nam in jaz Be temu nesem čudila, nesem vznemirjevala in pri-čakovala aem ga gamo na mojega godu dan. Ta teden sem sleduji dan zgodaj ustala, in dokler so krmili konja, sprehajala sem se po vrtu in našte-vula v mislih grebe prejšajega dne in kaj naj storina, da bodem zadovoljna z današnjim dtiem, in da vet ne bodem grešila. Tfdaj ae mi je zdelo, kako lahko je biti brez greha. Treba se samo malo potruditi Ko so pripeljali konja in »em se usela s Katijo ali z jednim dekletom v voz, odpeljali sva se v kake tri vrste oddaljeno cerkev. Ko sva prišla do cerkve, Bern Be vselej spomnila, da se moli za vse, „ki usto-pijo v strahu božjem", iu prizadevala sem si s tem čustvom prestopiti oba že s travo poraščena pragova v lopi. V cerkvi je bilo ob tem času samo ka-kih deset Ijudij, kmetov ali polov, ki so se postili; prizadevala sem se ponizno odgovarjati na njih poklone, in hodila riem k omari za svece in jemala -svece iz rok starega vojuka, ki je oskrboval sluibo • cerkovnika in stavila j'b prud svete podobe. Skozi carake duri  at; je  videl  prt   na   olturji,   kateregA je
naredila moja mati, nad ikoDOstasom stala sta dva angelja z zvezdami, ki bo se mi zdele tako velike, ko sem bila še majhina, in golobček z rumenim bi-jajem, ki mi jo tedaj jako dopal. Na atrani sem vi-dela krstni kamen, pri katerem aem že tolikokrat kumovala otrokom Daših poslov, in pri katerem so krstili mene. Stari duhovnik je priđel v mašnem plašci, ki je bil narejen iz zagrinjala krste mojega očeta in bral je maso z istim glasom, v katerem je tuđi, od kar pomnim, opravi jal božjo službo na našem domu, v kuterem je krstil Sonijo, pokopal očeta in mater. In ravno isti tresoč glas dij^kona se je razlegal po koru, in ravno ista starka, katero sem videla v cerkvi pri vsakej božjej slulbi, tstala je pri zidu in držala sklenene prste v ogorelem robei in nekaj šepetala s svojimi brezzobnimi usti. Že vse to je bilo zanimivo, pa ne »amo zaradi spominov, temveČ vse to je bilo veliko in sveto v mojih oceb, in zdelo se mi je, da je velikega pomena. Pazila sem na vsako besedo molitve, katero je ćital duhovnik, in s čustvom sem si prizadevala odgavarjati mu, ako pa kaj nesem razumela, prosila sem Boga, da me razBvetli ali sem se pa aanaa zmisiila kako molitev, mesto one, ki sem jo presližaia. Ko bo čitali spo-korne molitve, apomnila senn ae svoje prošlosti, svojih otrožkih let, nedolžua protekbst zdola ae mi  je
tako crna v primeri s avetlim stanjem moje duie, da sem plakala iu strašila se samo sebe; pa h krutu sem čutila, da bode vse to odpušćeno, in ko bi še veft grehov imela, bi Še slajši bila pokora. Ko je duhovnik koucem maše rekel: „blagoslovenje Gospoda na vasu, zdelo Be mi je, da sem začutila to treoutje neko fizično blagofiutnost. Kakor bi toplota in svetloba bili nenadoma priilrli v moje srce. Masa Be je končala, duhovnik prisel je k meni in me vprašal, ali naj priđe k nam maševat; pa Bern ae mu ginljivo zahvalila zato, kar je on hotel storiti, kakor sem jaz mislila samo zaradi mene, in rekla Bern, da že sama pridem ali se pa pripeljem.
—  Tedaj Be hočete mm\ potruditi?   dajal je,
—   Jaz nesem vedela,   kaj   bi mu odgovorila, da ne bi grešila iz prevzetuosti.
Po masi sem vaelej odposlala voz naprej domu, ako ni bilo Katije pri meni, in šla sem sama pefl domu, nizko se priklanjala vsem, ki so me sreče-vali in prizadevala sem se najti priložnost, kje kaj pomagati, sovetovati, žrtovati se, pomagati vzdigniti vo?, ogniti se v stran in sama stopiti v blato. Ne« kega večera sem slišala, da je oskrbnik, povočajoĆ Katiji, rekel, da je muJik Semen prišel prosit desk za krato avojej hčeri in jeden rubelj, da boda plačal za njo čruo mušo, ter mu ga je dal. — Ali so tako
Priloga „Slovenskemn Narodu44 St. 270, 22« novembra 1884.
1. 1882. napi ej nobenega Časnika ne i/dava. Ćebe-larsko io sadjerejsko druitvo pa svojim maogožtevil-nim Slanom daje za 1 gld letnine društveni vsaki mesec i/hajajoći jako poucljivi list. Napravilo je letoa tuđi z obćuo pohvalo priznano razstavo in zraven tega nekaterim ljudskim dolaru brezplačno podelilo nove čebelne panjove Zares (udno ravna kmetiJ8ka družbu, da podpira neko faktično ne veG obstojefe društvo in sicer, kokor se javno govori, le zaradi tega, ker ima staro društvo še nekaj dol-gov poravnati. Slovenske Cebelarje in sadjerejce vnovifi opozarjamo na čebelarsko io sadjerejsko dru-Stvo, katero brez brupa in reklame, pa tem izdat-neje dela Naj pristopajo društvu v prav ubilnem Stevilu, kajti za malo lotnino jednega gol dinar ja dobivajo prav dobro uredovani društveni list.
—  („Slovenski jezu) ima jutri popoludne ob 4. uri v Bili a ni  izreden   občni   zbor.    Po zboru bode beseda v čast godu presvitle cesarice Elizabete.
—    (Gosp.   Janko   Štibil- Vukaso vić) dobil je, kakor Čitamo v „Sofi", od Bvoje vlade nalog, naj popiše in  razloži prav   na   tanko \se avoje do-godke z Goriško policijo   in Ajdovsko žandarmerijo.
—    (Crnogorski   državljanaki   zako-uik.) Ode8kij Vjestnk naznanuje, da je profesor g. Baltazar Bogišić dovrAil ta zakonik. Gosp. Bogišić je najboljši veščak yl. d : ulovanskega, zlasti pa jugo-elovanskega in črnogorskega običajnoga prava (gewohn-heitsrecbt), njego delo bode torej vseakozi izvirao.
—  („Matica Hr vatskau ) imela je koncem 1883. 1. 5850 članov iu  76 554 gld. 72 kr. premo-ženja. Gotovo jako lep napredek,   zlaati ako po teb fitevilkbb vzamemo menlo za „Matico Slovensko".
—    (C.   kr.    žandB rmerijaka   poBtaja) se  bode   preselila   iz Spodnjega   Logatca v Zgornji Logatec, ker bo v Zgornjem Logatci tuđi vai  drugi uradi.
—  (Iz   Logatca)   se   nam   piše 22   t. m.: Ogenj  zanetili  so  otroci  dne 20. t. m. igraje se z žveplenkami pod graščinskim kozolcem  v   Gorenjem Logatci. Tukujanjemu užitoinakemu dacarju g. Aut. Adlerju,   ki   je  ravno takrat po cesti grede" zapazil izpod   kozolca   valeči   ae   sumljivi dim  ia hitro tja bitel, posrećilo Be je ogenj, čegar plamen je že ae-ženj viBoko Svigal, udučiti. Ker je v kozolcih polno krme in stelje Bhranjene,   nastal   bi  velik ogenj in za Gorenji Logatec velika nevarnost. Ne le Gorenji Logatec mora biti   bvaležen  gosp. Adlerju,   tem već tuđi   dotična   zavarovalnica kojej, je bilo   rešeno a pravočasno in krepko pomočjo par tisočakov.
—  (Redkost.) Na Vrhuiki, na g. Jelovšeka vrtu je maliuov grm,   ki ima še zdaj zeleno   perje, cvetje in popolnem dozorele maline ob jednem. Isto prikazen opazovali bo na tem grmu tuđi preteklo leto.
—   (Slovanak    koncert    na    Dunaji.) Slovansko   pevsko   društvo na Đunaji priredi v po-nedeljek 24. t. m. v cvetličnih dvoranab Đunajskega vrtogradnega društva (BlumcnsiUe der k. k. Garten-baugesellschaft I. Parkring) velik koncert s plesom. Pri koncertu sodelujeta gospica Ma th i hl a   Koer-ber in Jos. Labor, komorni virtuoz Nj. Veličanstva kralja hanoveranskega.    Spored   pod vodstvom g. A. A. Buchte je  sledeč:   1. Hajdrib:   „Herce
govska" (slovensk zbor). 2. Bendl K.: „Dobrou nocu, troglasen žensk zbor s spremi]evaojem na glasoviru. 3. Gj. Eisenhut: „Putnik", (brvatsk zbor), druStvu pokloni! skladatelj. 4. K. J ah od a: a) „Kalina malina", b) „Diev6au, (slovaška zbora), poje se v osmospevu. 5. Bazin: „Križari na moi;a, velik koralni prizor za mešani zbor priredit K. Bendl (česk zbor). 6. H a v 1 a s K.: „Padajte braćo", (srbsk zbor) Ražen predposlednjega bo vbj zbori novi. Ustopnice ae dobe po 1 gld. 50 kr. v društveni pisarni I. Briiuneratrasse 4 (pri g. dr. Leno eh u); v „Slovenski Besedi" I. Wallner8trasse 2; v pro-dajalnici muzikalij Em. Wetzler I. Karotnerring 12; v knjtgarni St. Pražaka I. Kolowratriug 10 in v kavarni Seydl preje Mayreder, I. Rothenthurm-Btra8se.   Začetek ob 8. uri zvečer.
— („Von Pol zu Pol") zove Be leposlovno delo, ki imp namen seznanjati čitatelje b posebno dobrimi proizvodi vseh narodov. Vsebiua je dobro izbrana, vnanja oblika pa tako lična, kakor smo je vajeni pri vseh kojigah, ki se tiskajo v g. Bamberga tiskarni. To mejnarodoo „revue" izdaje neki A. Brebmer v Trstu. Kakega duba pa je ta mož, pre-soja lahko vsakdo sam, kdor je Čital v „Triester Tagblatt" v 1371 itev. z dne 21. t. m. njegov listek z napisom : nEine Bauernhochzeit io Triest", v ka-terem na konci pravi: „Der Rest (les Hochzeits-festes aber ist Tanz und Rausch, und wenn es sehr gemtithlich zugeht, eine frohliche R'iuferei".
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Postojina 22. novembra. Pri občinskih volitvah zmagali pri vseh treh volitvah narod-njaki.
Ptuj 22. novembra. Okrajnega zastopa seja bila jako viharna. Mestna nemčurska ve-Čina postopa brezozirno. Ta sklenila je poslati Kaiserfeldu, možu, ki za naš okiaj prav nič storil ni, zahvalno pismo in sedanjega jako marljivoga tajnika, a rodom Slovenca odpustiti. Vsled tega skrajna razdraženost mej narodnimi zastopniki.
Djakovo 22. novembra. Strossmaverjevo glasilo  „Glasnik" včeraj konfiskovan.
Rim 22. novembra, V krogih Vatikanskih se govori, da je Jakobini Rusiji poslal noto, da bi popravil nesporazumljenje.
Pariz 22. novembra. V zbornici zahteva Clemengeau, da se objavi zapisnik o seji ton-kinske komisije. Ferry stavi kabinetno vpraša-nje. Predlog Clemengeau-a 283 proti 212 ostal v manjini.
London 22. novembra. Spodnja zbornica zavrgla s 145 proti 71 glasom predlog Labouchere-a, da naj ne odstrani gornja zbornica, ker ta predlog sedaj ni umesten, ko se od gorenje zbornice zahteva previdnost in pri-jaznost.
Razne vesti.
* (Velikodušnost.) Eakor poročajo češki listi, odpustil je knez Ivan Liechtenateinaki z ozi-rom na letoSnjo slabejšo leti no in občno pomunkauje vsem najemuikora svojih graščinskih posestev 25 %,
najemnikom Radimske graSčine pa, ki so vsled Wein-ricbove krize veliko pogubili, colo 30 % letošnje na-jemnine. Ta odpust znasa vkupe već nego 50.000 gl.
*  (Otrovanje.)   Preteklo   sredo  in  fcetrtek zbolelo je na Dunaji nad 50 Ijudij, ki so jedli jedi, iz slabe moke narejene.   Moka je bila iz neke pro-dajalnice v Hernalau.
*  (Dvoboj mej žurna li sli.)   Iz Pariza Be 18. t. m. piše: Vsled vceraj v listu „Mot d1 Ordro" priobčtnnga članka pozval  je vodja glasila  „Agence Havaa", Eduvard Lebty,   piaatelja tega članka Mr. SaiHsy-ja n» dvoboj,   kattjri se   je danes vršil.    Pri drugem naskoku bil je Salst*y lahko ranjen na spred-njej strani desne rame,   a dvoboj 8e  je nadaljeval, dokler ni Saissv   po tetrtem naskoku   dobil   precej globoko rano na   komolcu desne roke in bil neapo-Boben za nadaljni boj.
*(Prej alužkinja, zdaj — milijo-narka. ) V hiSi obfie znanoga bankirja barona Oppenheim-a v Koloniji (Koln) služila je deklica, ki se je nekega dne ustopila pred svojega gospodar ja rekoč, da je njeni v Ameriki umrši atrije za-pustil veliko premoženje. Oppentaeim, kateri stoji tuđi t Ameriko v deuarnej zvezi, preiskuje in poiz-veduje o tej stvari tor te doi svojej služkinji naznani veBelo novico, da je njeni umrli atrije res zapustil precejSuje premoženje 160 milijonov dolarjev, ki jih dediči lahko precej vsprejmo. Preveselo BluŽkinjo, rodom iz Hesena, bo obnulo zdaj mnogo nemških ženinov, dasi se bo ogromna zapuščina ra^delila tuđi mej 14 drugih njenih sorodnikov iz heaenske dežele, kajti tuđi 10a/3 mil. dolarjev (kot petnajsti del za-pušcine) ni ravno majhno bogastvo, in redka je ne-vesta h tj'ko doto,
* (Veliko delo) V Kitaji se prireja v tisk velikanska eneyklopedija ki bode imela naslov : nIzza najstarejših časov do deoašnjih dni.i". To bo naj-obsirneje delo, kar jih je kdaj v Kitaji iz81o, kajti obaegalo bode nad 1000 zvezkov. NaJHlavneji pisa-telji in uČenjaki sodelujejo pri tej knjigi in 150 osob bode imelo pri tisku posla. Tiskovni tro&ki proračunjeni so do sedaj na 20.000 taelov, to je okolu 61.000 gld. in cena posamičnemu izvodu bode 400 taelov = blizu 1240 gld. Navzlie tej izrednej coni oglasilo H6 je že več naročnikov.
*(Nesrefta na amerik anskej Želez-Ifiznici.) Iz Novega Jorka ae poroča 16. t. m.: Na osrednjej Teksas-železnici akočil je v petek osobni vlak z mostu v reko Brazos. Hlapon pre-peljal ue je Se Cez moat, a triju vagoui pogreznili bo se v reko in Bkoraj vbi potniki so se ubili ali pa težko ranili. Deset osob je mrtvih in petnajst ranjenih. Preiskava je zasledila, da so iz železniSke elužbe odpu^čeni služabniki pohabili železoitni tir in zakrivili grozno nesrećo. — Kakor se vidi, bil je petek 14. t. m. res nesrečen dan za železnične vlake v Evropi in Ameriki.
Narodne-gospodarske stvari. O  soli.
Dasi je Avstrija v osrednjej Evropi najbogatejfia država, kar se tiče soli, se veoder dan na dau ču-jejo pritožbe, da je sol predraga, da vsled te dra-ginje trpi gospodarstvo iu narodno blagostanje splob. Veliko ae je v tej zadevi že pisalo in tuđi govorilo pri raznih shodih in v državo em zboru, a vse bilo je doslej zaman, kajti sol no vpraSanje v visokih kro-Kih Se ni vzbudilo pravega zanimanja, niti je prepričalo, da se mora cena soli zuižati, da je ta po-treba čim dalje, tem nujuej^-.
V tej zadevi govorilo se je jako vrlo na občnem zboru kmetijske družbe štajerske in t**mu govoru povzamemo naslednje:
Ne da se tajiti, da bi davanje soli nadim ko-
ristnim živblim v večjej množioi, kakor se nedaj godi
' bilo velebasaovito. Sol  pospešuje prebavljenje. Tako
revni? vprašala sem ga. „Jako revni, vse jedo ne-osoljenou, odgovoril je oskrbnik Nekaj me jt> zbodlo v srce, ia ob jednern pa kakor bi se bila razveselila, ko sem to zaslišala. Prevarivsi Katijo, da grem sprehajat se, tekla Bern v svojo sobo, pobrala vb« svoje denarje (bilo jih je jako malo, pa v«i kar sem jih imela), in prekrižala sem se ter šla čez teraso in vrt v vas k Semenovej koci. Bila je takoj na kraji vabi in 31a sem k oknu, ne da bi me bil kdo videl, položila nanj denar in potrkala. Nekdo je prisel iz koce, zuškripal z durmi in zaklical me, jaz sem pa pobegnila, kakor hudodelka, in tresla sem se in mraz me je preletel od strahu. Katija me je vprašala, kje sem bila? kaj je z meuoj? pa jaz je nesem ražu nula in jej tuđi nrsem odgovor Ih. Vse se mi je zdelo tako majhuo in nićevo. Zaprla sem ae v svojo sobo in (iolgo aem bodila gori i u doli, neseiu mogla uičesar delati, nifcenar misliti, pa tuđi ne razumeti svoj h čuvstev. Mislila sem o radosti vse rodbine, o besetiah, s ktiterimi bodo nazivljali onega, kdor je pnmsel deuar, iu britko mi je postalo, da ga nesem sama oddala. Mislila sem, kaj bi rekol S> rgej Mihajltf-, ko bi to zvndel in radovala su, da nikdo ne bod« zvedel tega. I ti tako veselje je bilo v meni in tako dobri so Be mi zdeli vsi in tuđi jaz nama, in   teko   krotko   som gledala
ua vse in tuđi naše,   da   se   mi   ju   misel na smrt zdela kakor sanje o srefii.    Smijala sem se,   molila in plakala, in vse na svetu in tuđi  sebe sem   tako strastno in goreče ljubila to trenutje.   Večkrat sem čitala evaogelij in vedno   razumneji   mi   je   bila ta knjiga,   ganljivejča in priprostejSa zgodovina tega bo-žestvenega življenja in atrašnejša in nez.apopadljivejša ta Čustva in misli, katera sem   našla   v   tej knjigi. Zato se mi je pa tako jasno in prosto zdelo, ko sem ustala od te knjige, zopet se zagledala in zamislila v življenje, ki me je obdajalo. Lahko se mi je zdelo dobro živet', in ljubiti vse ter biti ljubljena. Vsi so bili tako dobri iu krotki z  menoj,   se   cba'o   Sonija, katero sem še vedno pou<5evala, bila je   vsa druga, priziulcvala se ju razumeti in   ustreči    meni,   ne pa žal'ti me.    Kukšna   sem   bita   jaz in  kakšni so bili drugi z menoj! Ko sem  naštevala vse* svoje sovraž-nike,   katere   sem   marala   prositi   od.pucanja pred spovedijo, spomnila sem se samo  na    jedno  gospo-dičiao   sosedo,   katerej   sem   se   pos mehovala   pred jednim letom, ko je bila pri nas v g oateh in je zaradi tega prenehala prihajati k nam.    Pisala sem jej pismo,  priznala svojo krivdo in prosi I.1 i jo odpušCanja. Odgovorila mi je s pismom, v kater em me je sama proaila O'lpuSčanja ;n   odpuščala   mi u    Plakala   Bern samega veselja, ko uem čitala te v rstice, v kater ih
sem te daj videU globoko in  ganljivo   čustvo.    Moja varuhinja je začela jokati, ko sem jo prosila  odpu-ščanja. Zakaj so tako dobri z menoj, s čim sem si zaslužila tako ljubezen? povpraševala sem samo sebe. Nehote sem se domislila Sergeja MihajliCa in dolgo sem mislila nanj.    Nesem mogla drugaće,   pa   tuđi tega nesera smatrala za greh.    Pa sedaj jaz nesem tako mislila o njem, kakor ono   nof,   ko   sera  prvi pot spoznala, da ga ljubim,  mislila sem o njem kakor o sebi, nehote »em   pridružila   njega   k  vsakej misli o svojej bodoeuosti. Težefie me čuvstvo, katero sem poprej čutila v njegove) prisotuosti, je popolnem izginilo iz moje domišljije.    Čutila   sem   se jednako ž njim, in   z   visokosti,   duševnega   razpoloženja,   v katerem sem se sedaj nahajala,   sem   ga popolnem razumela. Še le sedaj sem razumela, zakaj on govori, da je sreča živeti za koga druzegn, ter strinjala sem se ž njim. Zdelo se mi je,  da bova vkupe tako brez-konSno in mirno srecna.   Nič ve6 nesem želela niti potovanja v inozemstvo,   niti   sveta,   niti   bleska,  a popolnem drugačno tiho rodbinsko življeiije nn   de-želi, z vedntm zatajevanjem sainega   sebe,   z   vetno Ijubeznijo drug k   drugomu   in   večno   hvaležnostjo dobrotljivej iu usmiljenej božjej previdnosti. (Dalje prih.)
pa žival použito brano bolje izkoriati. Krave mle-karice mol?.ejo već nneka, dt-bflj^uje goved «o .Iru-gih živalij vrši se toćneje, ker jtm bolje ra&te tm-ao in maat. N.tjveč vredno pa je zdravjf, ki su utnli konjem, govedom iu sviDJ.im. Pozu biti ne »memo, da sol pospeJuje izlot'ke živalsk«) ter j(b dela vrtii-nostneje Vsltd tega je tuli gnoj bol]i. Po guoji v zemljo prišedža sol prouzrokuje Um novih kemijskih razkrojitev in pomja ra^nib rtdivmh snovij. Sol torej ni samo živinftetu basnovitH, ampak upliva tuđi dobrodejno na njive in gorice ter pomaga do obil-nejšib  pr delkov.
Torej pripada sol veli važnim pomočkom v po-vzdigo govedstva, poljedeljatva in sploh narodnega blagostanja.
V Avatriji porabimo po statističnih izkszih VBako leto okolo 3 milijone meterskih centov soli. To pa je v primeri k štsvilu prebivalstva jako neznatna ia neugodna številba. Ta množina soli za-doBtuje UonriHj ljudem, kaino-li še Živini! Rafun'mo na glavo 12 Va kilo aoli, Za živino nam tore] ne ostane nit soli.
Ka) je temu krivo? Saj vemo, ki-ko neizmerno bogata da je Avatrija z ozirom na sol. Ima iiamreč veltkanskib zakladov morske in rudničke soli. Uzrok, da se tako malo soli »peča, je visoka cemi soli, soluko samotr&je državno, tako imenovani solski monopol. Nemamo samo ob sebi nič proti taUrinemu samotrzju ali monopolu. Kajti le tako je mogoče, ds dobivamo dobro, Čisto, uesUvarjeno sol. Toila predraga je. Cena soli je previsoka in to škoduje v narodno-gospodarstvenem oziru. Finaučno mini-sterstvo plača 2a pndelovtinje in pnrejanje jednega meterskega centa varjene ali kuhane soli 3 giii., morske soli 1 gld. do 1 gld. 5 kr. Prodava jo pa za 11 —12 gld., torej dobitka dobiva pri vaukem centu  8—11 gld.
Ves Bolski monopol vrže državi na leto po 13 milijouov goldiaarjev. Poslanci in druge osobe pri-zadevali ao si že veliko, da bi ceno soli zuižali, pa bilo je zastooj. Finančni roioister ae je zmiraj i ago varjal, da bi državnih dobodkov najedenkrat meiije bilo, Će bi se cena soli znižala.
Ta bojazen u i utemeljena. Kt»jti dobodki državni se ne bi zuižali, ampak povijali, čtravno bi sol ce-neje prodavati začeli. Kajti soli bi veliko več prodali, ka kor sed»j in kliubu znižunej ceni več denar-jev za Djo dobili. To ao skuSnje dokazale drugod, Da pr. na Aogleškem, kjer zmiraj več soli razpro-dajo, čim nUjo ceno jej uaatavljajo. Sedanje dni pri vas ubogi Ijudje soli stradajo, jako malo si je prinos čijo. Kakor izkušnje kažejo, ufcivajo ubogi delavei v južnem Českem svoj borni krompir brez HOli. Da bi veliko soli za goveda pri nas porubili, o tem še niti govorjenja ni.
Kolika dobrota bi bila, ako bi ceno soli zni-žali do 4 ali 5*5 gld. I Ni dvomiti, da bi nje neznano več kupili in porubili. Nameato 3 milijone ceu-tov bi država prodala 7—9 milijonov meterskib centov soli. Podobno bilo je na AngleAkem. Ko so tu-fcaj ceno soli zuiž*»li, prodali so v jedaem Jetu na-meato 5 milijonov 28 milijonov meterskib centov. Ni torej res, da bi se vaakako bati bilo manjših državnih dohodhov; še povzvišali se bi: Vrhu tega bi pa Živiuorejci na jedeukrat dubivuli soli po ceni za svojo živino. Njih blagostanje bi se pomnožilo. Davke bi loži plačevali. Pomagalo bi se alasti kmet-skemu prebivalstvu, ki itak največjib davkov daje državi, v krvi in denarjih.
Da je ren mogofce aolno ceno znižati pa ven-dar dohodke državine pomnožiti, v dokaz temu so solska tržna nagodba z Rusijo in Švico. Glede so!-Hke tržua nagodbe z Rusijo je vefi nego gotovo, da se bodfl ta pogodba \ kiatkem zruSila. Ko bode Busiju dodelula svoje železuice in si tako odprla pot do svojih ogromnih zakladov tsoli, bode gotovo takoj inozemakej soli prepovedala uvoz in imeli bo-demo  soli ua ostajanje.
VzliC tolikim koristim in dubrotam se že spluca, da V8e storimo, Česar treba, da zaželjeni cilj dosežemo.
Okrajni odbor Graftke okolice je z ozirom na razgovor v letošnjem občnem zboru kmetijske družbe Stajerake pa uvažajofi nalogo izročeno mu z zakonom od 1. 1882. sklenil peticijo ali prošnjo dopo-slati visokej zbornici poslaucev državnega zbora in v njej prositi, naj se ceua soli zuiža.
To naj bi se tuđi na Slovenskem   posuemalo!
VABILO k prvomu IfloSnjrmu
S0K0LOVEMU ..JOUR-FIXE"
kateri bode duucN »voćer ol> ^. uri
v Čitaluičui restavraciji.
Pro grana.:
1.    Nagovor.
2.    Komično berilo.
3.     „Vzgledna prijatelja", komičen pribor s petjem.
Pri tej veselici sodelovali bodo iz prijaznosti gg. pevci Ljubljanske Čitaluice.
Beditelja sta gospoda Srečko Nolli in Sretko Magolič.
K tej veselici oajuljudneje vabi vse čc. gg. Sokole in pevce Ljubljansku Ćitalnice
odbor „Sokola11.
Vabilo na narocbo.
Slavno p. n. občinatvo uljudno vabimo na novo aarocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pra-vem  času ponove, da pobijanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vefoa za   Ljubljanske   naročnike   brez   pošilja-njo ua dom:
to vse leto   ........    13 gld. — kr.
„   pol leta........     6    ,   50   „
„   6etrt leta.......     3    „    30   „
„   jeden mesec.......      I    „     10   „
la. pošiljanjc na dom se računa   10   kr. ua mesec,
30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........    15 gld. — kr.
r   pol leta........     8    „     -   „
„   četrt leta........     4B    —   „
„   jeden mesec.......      I    „   40   „
UpravniStvo „8lov» N~aroda4t.
Meteorologieno poročilo.
^ 17. zjutraj 733OBm™.  —  7-8"C ] brezv.   meglal «  I  2. pop.    731-67mm.   —  2 H'U si. zah.   jas.     OOOmra. 5J   9. zvečer 732-51 mm.  — 6'2'G   brezv.     jaa.
Srednja temper*itura — 5-f>°, za 8'4° pod   norraalom.
Tržne ceiM' \ IJubijani
dne 22. novembra t. 1.
gld. |  kr.
Pšenica, hektoliter.........       6     50
Rež,                 „            .........       4     87
JeCmon            „            .    .         ......       4     71
Ovea,               „..........       3       9
Ajda,               „            .........       4     71
Proso,              „            .........       5  !  B9
Koruza,          „            .........       5     40
Leca                „            ........8     —
Grah                „            .........       8|  —
Fiiol                 „            .........       8     50
Kroropir, 100 kilogramov.......       2     86
Maslo,                kilogram........      —     92
Mast,                        .........      -8-2
Speh frifien             „        ........      —     58
„    povojen.        „        ........      —     72
Surovo maslo,        ,.        ........     —     84
Jajca, jedno............      —       3
I  Mloko,  liter............      —       8
Goveje          meso, kilogram......     —     64
Telefje             ,            „           ......      —     60
Svinjsko           n            „           ......      —     56
KoStrunovo      ,            „           ......      —     St
Pifiče......             ......     —     45
Golob.............     —      18
Seno,    100 kilogramov........       1     69
Slama,    „             „           .    ,.....1     51
Drva      trda, 4 kv. metre  ....         .    .       7     60
„     mehka,  ,   n........      5     20
JD-u.33.stjsisa, "boraca, dnć 22. novembra 1.1.
(Itvirno telegrafifino porodilo.)
Papirna renta..........     81 gld. 55      k*.
irebrna renta.........      82    „    70        »
Zlata renta..........    104    „    05
?)0/0 marcua renta.........      96    p    75        ,
A.kcije narodne banke.......    b71     ,    —        t
Kroditne  akcijo........    296    ,    80
London...........    122    ,    70
Hapol.............         ^     ,    72        „
0. kr. cekini..........         :"»     „    78        ,
Memake marke           .....              .      60     t    —
4«/0 državne „rećke   iz 1. 1854    250 gld.     125     ,    —        „
Državne srećko ia 1. 1864.           100 gtd.     173     ,    50        k
i°/u avHf.r. z.lata ret;ta, davku prostu.    .    104    ,05        n
Ogrska zlata renta  6»/0......    123    B    45        „
n                 -".'.              .    ...      94    „    70
B      papirna renta 5°/0      .....      89    ,    85        n
5°/0 štajerske zemljišč. od/ez. oblig..    .    104    „50       „
Dunava reg.  Brećke 5°/0      .    .    100 gld.    116    „    75       „
Zetnlj. ob6. avstr. 4V»0/0 »lati zaat. listi .    122    „40       „
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice    109    „    30       „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice    105    „60       o
Kreditne srećke......100 gld.    179    „    —
liudolfove srećke   .    .    .    .    t      10    „       18    „    —       „
A.kt;ije aiiKlo-avstr. banke .    .    120    „      104    „90       „
rrmuuaway-(lniSt. velj.   170 gld. a. v.     .    212    ,     70       „
l'oslano.
GLAVNO SKLADIŠTE
^—^oselTSe'
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I katlzfcušan liek proti trajnom kašlju plućevlna I ietudca bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru,
HINKK MATTONIJA
Karlovi vari i Widn.
\ujholjsa pitua voda pri epitleiuijali.
Akviziterja
/.:i Kranjsko in Spodnji^ Štiijersko Inkoj Tsprejino v Nlufcbo pod   UKoiliitml   pogoji   in   proti   stalni   plati
ri'Tiomirana, zavarovHluic» za <'^enj in za življenju. Poi.uJbe pod naslovom : ,,3Pot©-va.laa.i zastopnik", Ljubljana, poste rewtnnte.                                          (74*8—3)
Čevljarje
(7.^2—2)          takoj  vsprejrae v trajno «lelo
tovarna za fievlje I>. H. POLLAK-a v Orade i.
Br*as,
mlinski  kamen,   temno   sivkaat  pešćenoc,  je   na prodaj,
meri povprečno 163 cm., v debelini 4(i cm. — Kje? pove administracija „Slovenakega Nuvoda".                      (749—2)
SlCVlŠJerLl                     (740-3)
poštni odpravnik
(Postexpeditor) želi svoje mesto od 15. decembra naprej spretneniti. — Dopisi na 99Hran|skl aiii'% Rakrk.
8 skuSnjo v podkovanji konj ifiče so za živahon kraj na Notranjskem pod dobrimi pogoji. Kjo? pove opravništvo tega liatu.                                                                     (742—3)
Prodaja vina in sena!
Već sto veder dobre starine leta 1833., tuđi na drobno od 20 veder, po ceni od t> do 10 gld., in več sto metridkih centov sladkega si>na je na prodaj. — Vpraša naj se na žclczinčni poHtnji v RaJlienburBU.   (751—2)
Mejnaroflna linija.
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in putnike po najnizjih cenah i« z najboljšo postrežbo.
Y NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „S-arrey",   4200   ton,   okohi 30. dne novembra.
Kaj u ta   za potnike  £OO Kolđ. — Vmesni krov 00 golđ.
Potniki naj se obrnejo na                             (697—16)
generalnoga paaažttega agenta, Via deir Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na Emlliano d» Ant. I'okIhjoii, generalnoga agenta y  Trstu.
Marijinceljske kapljice za žefodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bo-lezni v želodci,
in nepresežno zopor netlast do Jedi, «labi želodeo, •mrdodo sapo, naplhne-nje, klslo podiranjo, idt-panje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja peaek in pieno in ilez, zoper zlatenioo, grnjna In bljuvanje, da glava ne boli, (će izvira bolećina iz želodca), zoper krfi V ie-lodoi, preobložeujo že-lodoa z Jedjo ali pijaco, crve, z<»pttr bolezni na vra-nioi, Jetrab. in zoper zlato I illo.                I
<3rln-vntv zaloga:
Lekar C. Bradj, KreniBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima sai».o : V L j u b 1 j a u i: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskcj cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Nov em mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Post oj ni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V A.jdovščini: lekarna Micbael Guglieliuo. V Celji: lel:ar J. Kunforschinied. VKriinj: lekar Drug. Ša vnik. V Ka rani ku: lekar Josip Moćnik. V Rado v-lj i ci: lekar A{ lioblck. V Sežani: lekar Ph. Kitseh «1. V(!rnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Skot'jej Loki: lekar Karol Fabiani.
Wf^~ SVćLrit6V! Ker se v zadnjeui času naš fz-duluk posncuilje in ponareja, zato prosimo, naj Be kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec niorajo imeti v sklenico vtisueue be-sode: Eehte Mariazeller Mageutropfen — Brady 4 Dostal — Apotheker, Bklenica mora biti zapećatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zuvitku, na kutereui je podoba Alarijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisueno sod-nijsko spravljeno vurhtveuo znumeuje in zavoj mora biti zapećaten z našim vnrwtveuiiii lunnie-njem. Izdelki podobuega ali istoga imena, ki nć-majo teb znakov istinitosti, naj ao zavržejo kot po-nareje.'it in prosimo, uaj bu nam taki slučaji takoj na-znauijo, da bodo sodnijski kuznovani izdelovulci in prodajalei.                   (148—161)
*>    ■•     .    !••        »i«      dobe zastuni nov cenik a podu
PriintPlti mlip        bamiod  65°-6
11IIQlUlJ 1  Plllu laiih«?B-WfrltTPiisSpfrialitiiten-bsfr (J «nV.«fl^fi-n^         »2um floldenen Pelikan"
^JjttUUBttgeu;         Wien, VII., Sieben^terngasse 20.
!!de Nantes   — letos ujete!!
12 velikih dež (teža K. 5).....gld. 6*80
22 malih dež     „     „   „.....„    720
18 dež (imperial s ključem, teža K. 5)      „    7 20 Veroneske salame, najboljše 4 K. netto     ,,   9 —
razpošilm  po  zgornjih   m-iiah   carine,   vožnine   in   na-loinine prosto proti poitnemu povzetjt
Anton Paparotti v Trstu,  .eei-ro
5EEEE Fritulu! ===
zdravilni malaga-sekt;
(g£y     w  .  w • -v—' n  * -u  *  (*-*?• k  :  t ~ % :   n :   t : • w : ir     u :  u   '. u   ?~ijj)
po  anali/a   ces, kr.  poskuSnje   postaj«  7.;\  vina  v   Kloster-
n< uburgu
jako dobra, prava  malaga,
jako dobio krepčilo za Hhb<itn<\ holne, okivvnjofie, otroke itd.,
proti pomanjkanju krvi in slabcrnti ž<-lodcu izvrstno upliva.
V l/i '" Vi origiua nili  stekleniciih  pod poatnvno deponirano
varntveno znmuko                     ftiOfi—9)
ŠPANJSKE   TRGOVINE   Z   VINOM   VINADOR
DUNAJ                         HAMBURO
po originalnih cennh  a tihi- 2.30  in g!«l. 1.30.
Dalje razna finu iziozenaslca vina v originalnih stcklenicah in po origirmlnili eenab pri gospodib: Josip H\vo-l)0(la, lekar, in II. L VVenzel, prndajahe delikates v Ljubljani; A. Roblek, likar v Iturtovl jlcl; Fnin Dolenz, tr-novinu  a spueerijakim blagom  v Krmi j i.
l'ni, prislui, rsliiiuli se nr/.ln|iijiiju<i hini Iloll-u bonboui I u sluliu'ifa i/.vlofku ?n [trsi s» t nnlrpm papirji.     |
I Ivau Iloll-ii zdrav il-I nu i»lvo iz Hinducgn -: 1            Izvlečka            i
I       1  att'kle-iica fiO kr.      |
Ivan lio U*-u Iconceu« trovnnt etlndui izvle-
ćck 1 at. «1 1.12, ml. st. 70 kr.
Zdravilo za prsne in plućne "bolezni, katarne afekcijone,
slabo prebavljenje in slabe  živce,  hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost.
Ivtm Iloft'-tt bi»nhoiii iz Nlttduegn. i7.vle>£lca. I              ni prat
po lit>r ;io, 15 in 10 kr., jiri-stni In v mudrih zavitkili.
Ivan H«il'-ii zdruvil« na sladim tokoladu
Vi kilo  I. fr\. '2.-10,  II. tfl.
l.tiO,    *U   kilo    gt.    1.30,
II. 90 kr.
Ohranitev zdravja
je glavno prizndcvanje vsaeega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zve-deti vsak dan dohajajora poročila o ozdravljenji po Ivana lluff-a izdelkili iz sladnega  izvlečka.
Gospodu IVANU HOFF-u.   '
izumitelja in izilclovalca nreparntov iz sladnega I izvlečkn, c. kr. rivom om u zaiužniku skoro vseli I                      suvcrunuv evropskih itd.
I   I>uuHJ, uuettto, Grabeu, BrikunerAtrusHe S.
I          V. bi.!  Prođiiu takoj  poslati gospoda baronu
I   Leopoldu Borneuiiazi v KoloSi 28 Btuklunic Vafiega
1   izvrstnugrt Ivan lloff-a   /.dravilnega   piv»  iz  slad-
I   r.ega izvlećkn po ždeznici. I         Đunaj, 5. maja 1884.
I                                        Oiroff Knrol Tt'IckI.
I                                 Ljubljana, 28. oktobra 1882.
I          V. bi.! Prodim, poSljito mi tukoj štiri stcklc-
I   niče Vašega izvrstnc^n Ivan IIofT-a koncentrova-
I   n ga shidiiega izvl«ćka po poStnom povzetji, I                             Z velespoštuvanjein
I                                  ]H. Brnuđt
I          restavrater na južnej  žeieznici v Ljubljani.
I         Jaz aem se na Vašu okusno čokolado iz slad-
I   nega   izvlcčka  za   prsi I. tako   privadil.  da broz
I   te živeti   no  morem,   tedaj prosim, pošljite mi jo
I   4 kilo po poštiieui povz^tji. I          Brezje na Gorenjskem, 18. Beptembra 1881.
I                                               Z velespoštovanjeui
I                                      A. I'auliui.
I     %clraviilšk<> zdraviio porocilo.
I            Rudolfovo,  Kranjsko, 27. novembra 1882.
I          Naručeno Ivan UotF-a zdrnvilno pivo iz slad-
I   nega   izvlečka   dobro ućinkiije,   tedaj prosim, po-
I   šljito mi je z<>pet  13 Bteklunic   in 4 zsiritke Ivan
I   HotT-a bonbonov vi sladnega izvlcčka po povzetji. I                                 Z   volespoštovanjcm
I                             đr. Oustt»v Flsčher«
I                  c. kr. polkovni  zdravnik, sedaj v Ru-
I   (586—3)             dolfovem na Kranjskom.
I             Ghivno  zalome:
I   Ljubljana:   Peter   Lassnik;  Kranj:   Fran   Dolonc;
I   dalje:   Zagreb:   C. Aniaim   Salvatorjuva   lokarna,
I   nadbiskupska lokarna, lekarna usiniljenih bratov:
I   Celje:   KupfurBchmidt,  Marek,   lekarni;  lteka:   G-
I   Catti, lekarna,  Fr. Jechol, N. Pavaćii-, drogueriji;
I   Gorica: 0. Oristoioletti,  dvoma lekarna: Celovec:
I   W. Thunuwald, lokarn* ; ^aribor; W. Kttnig, lu-
I   kama, F. P. Ilotusćk; Tržift: J. Raitbarek; Pulj:
I   G. B. Wii8soriniiaii; Piuj: J. Kfisitnir- Trst: F, S.
I   l'riuz Seravallo, Zanetti, lekarni; ISeljak: F. Scbolz,
I   dr. KumpJ-ovi dcdioi, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, I                         N. Aiuliovice,  lekarni.
6O vifloolh odlikovanj.
I --liiimvljiiH) Irlu ISli, nn lliinnji in l'ii<lK|uvli ml leta !8<il.
Dr. Slprttiijjer-Jovo
kapljice za želođec.
Tajni medicinski in dvorni Hovptnik dr. BUrking, medicinski stivetnik tlr. <'ohn, dr. Mauning in mnoge dru«e zUravni^ke avtoritete m je preskusile in je za izvrHtno Uomjioe (ne t nno; sredstvo priporočaio pruti vsera želodrnira in trebu^nim buleznim. l'um^gHjo takoj proti migreni, krču v želudci, onipdlAvici, glavobolju, tr^biihnhtdju, 7aslizoii|ii? žplotlt-nej kinUiii, vzdi^avanja, »motici, koliku, škrttt'eljnom iu!., proti z I at ej žili, zapretju. Hitro in brez bolerin meće in povrnejo slast <ii> jedij. Poskusite aamo z mulini in prepri-tajte se sami. J.'dnn stekl. f>0 in 30 kr.
l'ri gospodn lekarjl Nvobodi, pri /luteui orla, na Prezirnuveiu trf(U.                                                (.71G — «J)
za vsacega trpeeega na živcih.
I          8amo z elektriku se dado temeljito odstraniti
I   slabosti živeev. M«»j  novi indukcijski aparat ieluk-
I   trifini  strojćek) s^   da   lahko   rokovoiUti   in   bi n«
I   smel manjkati pri uobenej  rodbini.    Trganje,  rev-
I   matizein, oraedlevico, zobobol iu revtmitični glavo-   I
I   l>ol in sploh  vse bolezni živeev  ozdraviju se z ili-   1
I  dukeijskim aparatiim. Ccna aparatu z obširnim na-
I   kazilom,  kako raniti, 8 gld  — Narobiti se mon-jo
I   »sitno  direktno pri  muni.                           (741—2>
I  Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Tomlares 2.
V AMERIKO
prido najcenej«, kdor Be obrne na
ARNOLDA REIFA, UINA.I, I., PKSTAL07ZK1ASKE I,
najstarejia tvrdka te vrste. («23—8) Natanfneje   izpovedbe   in prospekti   zastonj.
gostilničar,
ki je zmožen položiti v»ričino ter je ob jedneni tuđi pek, idče se za nadatjevanje v nekt'iu velikem farnem krnji, samo jedno četrt ure oddaljenem od postaje južne železuice na Kraujskem, blizu nekega rudnika nahajajoće se, dobro oprav-
ljene  in  obilno obiskovane
gostilnice in pekarije.
K gostilni pripada H sob, lep vrt za razgled, američka ledenica in dobra vinakn klet, veliki blevi in gospodarska poslopjn, vei oralov njiv, travnikov in gozda. Oostilna in pekarija oddasta ae tuđi brez zemljišna. — Ponudhu nn Fran Miiller-jev Annonfpnl»urwiu v Ljuhljani.          (754 -2)
C. kr. dvornega zobozdravnika
Anatherin zobna in ustna voda.
Wien, L, Bognergasse Nr. 2.
Jaz aem Popp-ovo anatberiu utitiio vodo pri jako velikem številu mojih pacijentov jiri boleznih zob in v u*tih z i«redno dobrim vspehom rabil, kor sđtn se o njeiiej  kemirnej  clatosti  proverd.
Tuđi pri kroničneni kataru deluie jako dobro, ako Be namažejo bolni deli nst, grla in vratu H Fo|tp-ovo anatherin ustno vodo.
I>r. KHlnzbauer,
(214—3)                        ces. svetnik, uiner. profesor
Dobiva bc v Ljubljani pri Ivkarjih J. Svvoboda, G. Pic-
coli, V. Mayr, Jul. pl. Triikoc/.y, E. Itirsehitz, dalje pri
trgovci!) Ant   Krisper,   Ed.  Mitbr,  J. Karinjfer, F. M.
Sclunidt, V. Pe.trieić, L. Pirker,  1'. Lasnnik, l'ereek &
Nekrep; v Pontojni: A.  Leban,  lekar;  v Škofjej ]x>ki:
C. Fal>iani, lekar; v Kočevji: J. Hratirm, lckar; na Kr-
I   «{'«»: F. HdrachuB, lekar;   v Idriji:   J.  VVarta, lokar;
I   v Kratiji: K. Havnik, lekar; v Litiji: J. lienca, lekar-,
I   v Aletliki: Fr. Wacha,  lekar; v Noretn mestu ■ D. Rii-
I   zoli in J. Ber^man,  lekarju;  c Trebnjem: J  Kupreeht,
I   lekrtr;   p   liadovljici:  A. Koblek,   lekar;   v   Kamniku:
I   J. Moćnik, lekar; v  Crnomlji: J. Blazek,  lekar; v Vi-
|   pavi: V. Kordas, lekar; v Vontajlu:  P. Osaria, lekar.
VELIKA DENARNA LOTERIJA.
500000
jeca. axk
kot nujv«'<-|l «Iot>il.4>k v nnfttrećnc-tem slnčujt ]if»nuj» voliltn «><l IIhiii-burNke <lr**iyo »njiiiiU'enu  tlvuarun
Specijelno pa:
1 p ero. a   mjirk  *5UUUUU
1 dobit, a rnark  4uUUUll
U  dobit, a nmrk    lllUUUU
JL dobit, a niark      tMHIUU
1 dobit, a maik     oUUUlI
ii dobit, a niark      I UUUU
1 dobit, a mark      1>UUUU
4 dobit, a mark      »lllUUU
\ dobit, a niark       oUlIUU
O  dobit, n niark      4UUUU
«J dobit, a mark       ltlUUU
«U dobit, a mark      1UUUU
00 dobit, a mmk        OUUU
lUO dobit, a mark        tiUUU
UOO dobit, u mark         U i) U U
U  dobit, a mark          lOUU
OlO  dobit,  a niark           1UUU
1036  dobit,  a mark          5   0   0
29020  dobit, u ma k          145
19463  dobit, a mark  200,150,
124, 100, 94, «7, 40, 20.
Vkupt" 5O.5O0 dobitkov in p(>l«>(; t«-j;i» hc jednu pronujit ]>rld«> v kihI-111II1  i*uxr<Mlili  gotovo  tlo <ull»ćii>e.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v IIAMHU1MHI dovoljena in % vm-ui državnim premozctiijeiu v.ajanieena ilenarna loterija ima 100.000 nrei-k, od katerib 'se tiode 5O.CSOO sre*k, tcdai vee kakor polovica, v Hcdtnih razredih sukcesivno izžrubalo; /.a žft'banje u"obu*cni skupni kapital /.miša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se hndo izžr«bali, kakor tuđi znuuii najverje mosore ^artintijc za iz placa nje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po dolorbah nacrta posebna /.a to tiaBtavljeua generalna direkciju in vse podjetje nad-Koruje država.
Posebna prodnost te tl^narnr lotnrije je. da se vs«»1i 50.501) dobitkov ic v malo mesecili in sicoi" v Ncdniili raKrcdili gotovo iz/reba.
Glavni dobitek prvega razreda znaš«. f>O.O(H> niark, poraste v drugom razredu na (»0.000, v tretjem na 70.000. v c'etrtiitu na H0.000, v petem na !MU>00, v Sestt-m na 100.000. v aedinem pa eventuvehu) na 500.000, apecijehio pa na ItOO.OOO, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih sreck te. denarue loterije je izrocena obeuia pudptMttuiuiii tricovMkima. liišmiiti, in vsak, kdor jih boc-e kup ti,  naj ae neposredno na nje obrne.
Oaatiti naroćevalci ae. proaijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskili bankovcih ali poštnili niarkuli. Tuđi ne denar lubko posije po poštnt'j nakaznit'i. na željo hc uaročitve izvrSe tuđi proti poštneiuu (»ovzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cola         originalna  »H'čUa av. v. g!d. 3.5O.
1  |><»l<»% idh  originalne Mr«'čk<» hv. v. gl<t.  1.75. 1  čotrilii«    originalne  »ročli«* av. v  f^lfl.—.1>O.
Vsak dobi originalno srcfko z driavnltn gibom v roko in ob jiulumri uvadlli narrt žrebunja. iz katerega se razvidi nntan-čneje razdelitev dobitkov, čna zrebanja, uk)ge razlitnih rnzredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeletenee uradno, z utisncniin državnim grbom listo dobitkov. katera raz!oc*no uavaja Atevilke, ki ho zudeie. Dobitki Ne tot'no po nacrtu izjilačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemn kupeu sreek proti piičakovanju ne ug«jal nacrt zrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoču Brečke pred žreba-njem nazaj vzeti in dotično vsoto povrmti. Na željo no uradni nacrti žrebunja naprej zastonj pogiljnjo na ogled. Ker prii'akujemo k temu novenm žrebanju mnogobrojnih narocil, tedaj prosimo, da nam bo mogoco vsa naroCila nkrlmo izvršiti, taista kolikor inogorv hitro, vsekako pa  pred
1. decembrom 1884
doposlati   dirokino   na   |eduega   |»odi>iH»nila  uluvnih   lott»-rljHkili bureua.
M. STEIN,
iiADiifirno.
VALENTIN 4C,
Konii{»4«rti«$»e 3«—38,
HAuimjito.
Vsak ima pri ima to prednost, da dobi originalne srećke neposredno brez vsacega posredovanja manjfiih prod»jiiti ov, potem dobi ne le v najkrajSem eaau po sroekanji. ne tla hi zalilcvni,'uradno listino o dobitkih doposlano, teiuveč tuđi originalne si-eike vselej |ki nat'Tlii dolovcnill e«nah brez vsacega piibitka.              (7Jf)—a";
TUEOlIOžl l\lOĐEftK11 & i^O«*
protokolovano bankino in lombardno podjetje na Dunaji, I., Schottenring 5, uhod Hessgasse 7,1. nadstropje,
priporoča se:                                                                                                                      (744—2,
1.   Za reelno in točno izveden je naloaov na Dunajakl borsl  proti zmeruernu
po krit ju.
2.   Za pretcetjfft sneakov v gotovini ali vređnnstnih   papirjih,   p;t no s pod   5OO Kld.  h. v. proti niesečnemu iinlarevanja  doblcka in poloiltvl  niuna.
|  3. Za nuknp in prodajo vseh v  kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev.
4.  Za fKpIa*evnu|e pretlpta£ za skoraj  polni znesek mi nreeke, akcije itd.
5.  Za d»|aiij«* dobrih šteto? kapital istom,  katerl imajo borzue paplrje
po dražili kurzilt y  rokali.     i0§~~  Prospekti   na  zahtevanje   franko.  "VBB
Knj igoprođaj alnica
v Ljubljani
blago voljno priporoča p. n. čitateljem   sledeft* dela v sno-pićih in prićakuje mnogobrojnih cenjenih narocil.
Die Orientreise
beschrieben voro Kronprinzen Rudolf von Oesterreich. V 20 snopičih po 30 kr.
Faulmann: Stenograflsche Unterrichtabriefe,
v 12 snopić h po...........25 kr.
Arnđt: Oeografle und Statistik, v 12 snopičih
po................36   „
Maier-liothschilđ: Handbuch. der  gesamznten
Handelswisaenschaften, v 22 Bnopićih po 30 „ Schuarz: Stoff uud Kraft in der menschllchen
Arbeit, v 17 snopićih po........30   „
Mailer: Haus- und Familienbuch, v 15 snopičih po...............   25   n
JVilheim Dusch: Album oder humorist. Haua-
schatz (jako zanimivo), v 20 snopićih po . . 48 „ 111. Familien Journal, v 30 snopičih po . . . 15 „ Schubert.- Anleitung zum Gebrauche des Lese-
buches, v 12 Bnopičih po.......30   ,
Poleg   tega vsprejema   naročita  na vse avstrijske in
In inozemske  ilustrovane   in modne liste,   zlaati  priporoča:
Buch fiir Alle, Chronik der Zeit, Heimat, Garten-
laube,   Illustrirte Welt,   Ueber   Land  und Meer,
Illustrirte   Romane,   Illustrirte V/iener Zeitung,
Bibliothek der Unterhaltung und   des VVissens,
Bazar,   Modenvvelt,  Frauenzeitung  itd.   itd.  itd.
flaF" Tofna in najcenejša uprava. ~W
NaJvo^Ja xulo{;a
pisnih, stenskih, block in zabavnih koledarčkov
aal za leto 1885 ■
po vseh cenah.                      (738—3)
Eau des Circassiennes
du Dr. Thomton.
NajuspeSnejšo i najboljše sredstvo za olepfianje kože, ka kor tuđi proti rudećim rok tim; vbo necistosti kuže, kakor pege, pike, ogerce itd. v kratkem času odpravi.              (719—1)
* Ona lončkn 2 gl«l. 50 kr.
Zaloga v Ljubljani  Pr'  Kdvardu OTabr-u,   parfumerji.
Proti povzetju od a. v. gld. 7.—
se podlija S Icilo kave „Gantos" najtinejSe in sicer vseh poStnih in colnih stroškov prosto. Na zahtevanje o^ledov tmli prosto. (Uzorci znstonj.) — Ravno na ta nafiin tuđi 5 Icil© laćlcegra, olja. jako di>brega. — Naslov:
(745-2)   GIOVANNI GORIUP & Co. v Trstu.
Uinctne              (32—88)
zdbe ta z»l>^v|a
ustavlja   po   najnovcjAcin   »merikauskem   načina
brez vsakib bolećin ter opravlja   ploinbovanjn in
vse sobne o|»ermslje
zobozdravnik A. Paichel,
poleg- Hradeckjjsvega mostu, I. uadstropje.
O.k. privilegij   XK   *a   zboljfianj« šivalnin   r.^5   atrojev.
V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje.   <ns—4i) eletna garanolja!
l'oiluk brezplačno. Na mesetn« obroke po 4-5 gl.
Mazilo za lase
po prof. dr. IFitla/u. I
Jedno najboljših sređstev, da se prostor, ltjer rasejo lasje, ntrdi in da lasje ne izpadajo, ob jedneni jirn daje lep lesk in so uporablja z gotovim vspchoui pri tisoćih.
1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravoga                                                           (705—3)
lekarna „pri samorogu"
Jf. pl. TRNKOCZY-ja,
na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani.
V Svetj! pri Hedrodah, prav blizu železniške posta'e in dveh tovarn, proda se lepo, za vsako potivzetje pripravno po»ealTo9 ki obsega hi^o z vrtom ic 3 orale njiv in travnikov, katorim se pa lehko prida Se več, Co kupee želi. — l'ogoji se zvedć pri posestniku Praa Kavčlč-u v  Medvodah h. St. 10.                      (755—1)
Izvrsten med   !
(garantiran ]3iti«.ne<;>             '
v plehastth škatljah po 5 kil (kUo po 60 kr.), dkatlja ! 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. —■ Dobiva se tuđi                    '
&mr nicd r satovjih. Tj^S
Ob jednetn priporočam viaokočastiti duhovfifiini svojo   ' znlogo pravih garantiranih                       I
vascenih svei,
0R0SLAV D0LEN0,        i
svečar v Ljubljani,         (746—2) I
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno         ^J)
mareno pivoML
v zabojili po 25 in 50 |g8H|3Ggpi
so dobiva iz                 (476—20)
ALOJZU MAYER-jeve
zaloge piva v steklenicahv Ljubljani.
Dalmatinska klet
na Frančiškanskem trgu št. 3,
(Poddružnice:  v Trstu,  Celovci,   Mariboru, Gradci, Dunaji in
Linci,)
v kn teretu se proda je jo DmuiČićeva Dttlmntlnska  viua,  ki   so   po   v\-
likovanjih in z^ornjih prodajulnih uiestih slavnoznuna in od nicjnarodnomu ea-nitetiietfa kongresu 1874 bila za zdravilo proti ružnim boleznira (kakor svedofiijo mnogobrojni uapehi) pr.znana, (ilavni narnen ti» kleti ju svetni tr^ soznnniti s popolnem pristninii domačiini dalmatiiiBkimi vini in tako varovuti častito ohčin-stvo pred ponarejcvatijera tega svetovno znanoga trsnega aoka, kutere^a kupu-jejo že avetovno znane  vinske državo evropske.
Za priatnost Dumičirevib zdravilnih  vin, katera se dobć satno v gorenjej kleti in v poddruznicah, jamči kletinu  oakrbništvo.                                (739—2)
Dr. Schniidt-ovi uspešni
jrilepM za kurja očeša
uponibljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečino in zanesljivo delujoćo BrcdBtvo v popolno odstranitev kurjih učes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očeša je skoro oaupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena   škatljici 3 15   prilepki   in z rože-
nim  dlctcem   za   izdiranje   kurjih   očes
Siti kr. a. v.
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškom predpisu iz lukarakih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno Bredatvo proti živčnim bolezuina, kakor proti bolečiuam na živcih, luigreni, ischiadi, bolečinam v krizi inhrbt-neni moz^u, božjasti, otrpnenju, tslablje-nju in poluči jam. Na dalje su dr. Hehr-ov ži\čni ekstrakt z najboljŠim uspelioui rabi proti: protinu in trganju, oti puelosti mišić, trganju v (lenkih in »uišicah, nervozneiim glavobolju i šumenju vušesih. Dr. liehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena atekleuici a točnim navodom upo-|                   rabe 7O kr. u. v.
NH. Pri nakuptt teh preparatov blagovoli p. n. obCinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in Banio one za prave priznati, kateri imajo pobio firmo: „Julius Bittners's Aputheke hi GloKg»itz% in vsake druge podobne i^delke kot nevredne zavrniti.                                                                                          (461—8)
Glavna razpošiljalna zaloga: (.loRgnitK. Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Bittner-Ja.
Dr. Scbnilđt-ovc i>rll«>[>k<> zu kurja o*ewu in <lr. ltelir-ov živčni
ekstrakt prodajata v IJubljuni lek:unarj:i:  .1. Svobodu iu J. pl. Trnko<>zy.
! LEKARNA JULU pl. TRNKOCZV.
Hpodaj navedeno specijalitete, ki so po večlt'tnej iz-kušnji za izvrHtuo uupeSiie
pripo/nane,   iinu vednu čiHte v zalogi in razpošilja t»koj po Poštnem povzetji
lekarna JULU pl. TRNKOCZY-ja
,,X>1'^ samorogu*1
v Z-tj-va-ioljetrLi, 3iv<reetxi.l trgr 3a- St. -i.
Kri fcistilne krogljice, c. kr. priv., ZtJlt
jednein gospodinjatvu pogiešati in so se že tisočkrat sijajno OBvedofile pri za'basanji clovtskega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skazeuein želodcu, jetruili in obistnih bok'znih; v škatljah u 21 kr.-, jeden zavoj s'<> skatljami 1 gld. f) kr. RazpoSiljava se lo jeden zavoj.
Planinski zelittni sirop kranjski, a^C^JSSS:
prsne in pučne bolečine;  1  ateklcnica 56 kr. Korietnejši, Dego vsi v trgovini se nahajajoci soki in Biropi.                                                .,.,,...,
17,.rt«^,lt,l /v    ^„nJa    najboljSe   vrste,   ljudstvu priljubljeni Iek;  mala rranCOSKO    Zgailje    8teklonioa   20   kr.-,   velika   steklenica  40   kr.  z obzirnim navodom za uporabo.
Pariiki prašek za dame, #$&%!£t^^T'^^l
njavo, zelo nežen po 40 kr.
Orijcntalski đišeči prašek $£S"^ J ™m iTUSlS? ^
jetno vonjavo.  1  zavitek  30 kr.
Ozelilinski balzain po dr. Kepesu Kt^ J'Ško^S
in zastarele ozeblinske bule.    Stekleuica z navodom vred 30 kr. /iliKiirUrt   wq   In im •!   <H'I^;»     gotovo uplivajočo sredstvo, treba samo /jdlJlVllO   Za   KUiJcl   UttSd,   zvečer s ćopičeui namazati. 1 stekleniea
samo 40 kr.
\|,.|,.,fll   najfinejša v  botebjah  po    1),,™   najfinejSi v botelijah po 30 m MalHga      J      J     60 kr.                 IIUHI                   G0 kr.
(""i   * Jftj   najfinejSi v zavitkih po 30 in £0 kr.                                             (691—4)
Izdelki morajo  imeti, da                         & jf   * J     y' /*
so pristni  zraven stoječi     mgđB-   s*/1*^ 't^\*z*(*c*3t<&
podpis in zgornj« obrtno    1^»      CX  ""^^fe5y^ varstveuo marko.                                         ar <y
W0f~ Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. *^H
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnioa in tiak  „Nuroune Tibkarae".