286. su vu&&,
Ljubljana, v petek 16 decembra.
XX. leto, 1887.
Ishaja v. a k dan zvečer, iziro&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t r i j s k o - o g e rak e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za jsden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   Drednifitvo in upravnitvo je v Rudolfa KirbiBa hiSi, „GledaliSka stolba". Uprav u is tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor „Narodne Tiskarne" zboruje v nedeljo dne 18. decembra ob 11. uri dopoludne v prostorih »Dramatičnega društva" v Ljubljani.
Pastirski list naših škofov in pastirski list škofa Josipa Jurija Strosmajerja.
Kakor znano, obrača se pastirski list škofov goriške metropolije odločno proti prizadevanjem za upeljavo staroslovenskega jezika v službo Božjo. Da naše občinstvo spozna, kaj si ima misliti o tem, podajamo tu brez komentara odlomek pastirskega lista slavnega djakovarskega vladike Josipa Jurija Strosmajerja, mož«, katerega ne imenujejo najimenitnejši učenjaki zastonj »zvezdo katoliške cerkve" Dotični o starostov enskem obrednem jeziku govoreči odlomek slove v vernem prevodu tako-le:
„Mi Hrvatje, Slovani v obče in južni Slovani posebej veselimo se o priliki sedanjega papeževega jubileja naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, katera sta tam na iztoku zagledala luč sveta, tam zadobila svojo krščansko odgojo, tam sprejela in izvrševala duhovno in redovno svoje poslanstvo, tam bila določena po samem Bogu, da postaneta zakon in večno vezilo mej južnim in ostalim Slovanstvom. Radujemo se Slovani sploh, mi južni in zapadni Slovani pa še posebej, da sta naša sveta blagovest-nika Ciril in Metod — zaradi preganjanja, muk in trpljenja, katero jima je bilo prenašati mej nami v svetem in apostolskem svojem delovanji, iskala in našla pribežališče v Rimu; radujemo se, da ie jeden svetih bratov in blagovestnikov v Rimu umrl in da ga je sam papež Hadrijan II. po najslavnejšem načinu in obredu pokopal. Radujemo se, da je sveti Metod nekolikokrati šel v Rim in radujemo se tega, s kakošno gorečnostjo, odvažnostjo in zjgovornostj o in s kakšnim uspehom je branil svojo pravovernost, svojo apostolsko čast in svobodo in ono prednost svojega slovanskega jezika v službi božjoj, v katerej prednosti je njegova sveta duša s polno pravico spoznavala najpripravnejše sredstvo, da bi se ohranil narod slovanski v svetej veri in krščanskej kreposti ob jednem 'pa tudi v svetem cerkvenem jedinstvu, brez katerega se vsa sveta vera in kr-
ščanska krepost lahko omajuje, oslabuje in konečno celo gine. Radujemo se o tej priliki mi Slovani one dobrote, ljubeznjivosti in vsestranske obrambe, katero sta našla v Rimu pri velikem papeži Hadrijanu II. in Ivanu VIII. naša sveta blagovestuika Ciril in Metod proti svojim najčrnejšim sovražnikom. Radujemo se, da nobena sila tega sveta — in bilo jih je mnogo in jakih — ni mogla za prečit i, dabi ne bil najpreje Hadrijanll. in zanjimše slavne je in zgovorneje in z jasno opo-zorbo, katera nam je še danes neprecenljiva, Ivan VIII. potrdil in za vse bodočo čase zagotovil p rednosti našega jezika v službi Božji in liturgiji. Ta prednost našega jezikajv službi Božjej in obredih izginila je na mnogih in mnogih krajih vsled nepravičnosti dobe in ljudske zlobe, ali ona se je, hvala Bogu ! prav čudesno vsled dobrote in milosti Božje ohranila še na mnogih krajih v našej domovini. To dokazuje očivi dno, da je Božja previdnost na svetu tudi v našej dobi, da ona ne umira in da je tam, kjer je robstvo jezik naš iztisnilo iz službe Božje, zapustila v dugi in srci dobrega našega naroda živo hrepenenje: tam, kjer se ta sveti jezik glasi še danes, varuje ga vsakdo, kakor oko v glavi in kakor spas duše svoje, tam pa, kjer ga ni več, želi si ga vsakdo in hrepeni po njem, kakor po spasu duše svoje. Zato se o tej priliki radujemo srčno vsi Slovani tudi za ono naše potovanje v Rim, o katerem smo Svetemu Očetu Levu XIII. zahvaljevali se iz dna srca za slavno okrožnico „Grande munus", veliki ta dar, s katerim Sveti Oče jemlje v svojo posebno obrambo ves slovanski svet in potrjuje sveto zapuščino staroslovenskega jezika v našej službi Božjej."
0 novem občinskem zakonu.
(Iz okolico Ljubljanske/
Novi občinski zakon, katerega ima letošnji deželni zbor vsprejeti, mej občani našega okraja mnogo razgovora prizadeva, a ni slišati ni jednega, kateri bi novo osnovo občin odobraval, le nekateri po časti nadžupanskej hlepeči se skrivajo molče v kote, iz katerih bi jih moral po njih mnenji plebiscit poklicati n a svetlo. Novi načrt občinskega zakona se pri utemeljenji nagibov posebno na to opira,
da so mnoge za blagor ljudstva in za povzdigo kmetijstva izdane deželne postave, kakor o obrambi poljščine, cestni policijski red, postava o zatiranji predenice, o ravnanji z junci za pleme i. t. d. le odredbe na papirji, kajti one se ne zvršujejo, ker se župani za nje ne zmenijo. Načrtnik novega zakona trdi, da je temu le sedanja postava kriva, ter oprošča župane popolnoma te krivde.
Vprašajmo, bode li novi zakon župane k spol-novanju dolžnostij bolj spodbujal nego stari, je li jedino pretesno okrožje sedanjih občin krivo, da ne pride na krmilo občine razsvetljen mož.
Da na ta vprašanja odgovorimo, poglejmo nekoliko po naši deželi. Tu so tudi jako velike občine, no tod bi vender moralo vse v najlepšem redu biti. Se li briga Vrhniški župan kateremu, dasi je voljen nov župan, bode menda, ako se ne zgodi kak čudež, županovanje poteklo še le na sodni dan popoludne — za zakone, za napredek kmetjjstva izdane ? Se li mari D o b r u n j s k i župan za deželne naredbe za blagor ljudstva na svitlo dane, bolj unenm, nego mali županček drugod? Ne veliki župan kot mali župan sta si večinoma jednaka akopram so naši zakonodajalci v novejšem času ostre kazni nemarnim županom in njih svetovalcem zožugali, ako se branijo svoje dolžnosti izpolnjevati.
Od kod to? do tod, ker v to poklicana obla-stva županov strogo v očesu neuiajo, da bi jih k izpolnjevanju zakonskih naredb z odločnostjo silila.
Marsikateri župan se je navadil, da je malomaren, da bremena občanom naklada, katera neso ne po zakonu osnovana, ne pravično razdeljeua, letni račuu kakor tudi proračun je večinoma neznana stvar. Takse se samovoljno pobirajo i. t. d. Ali menite, da se za take nedostatke občinska glava kara ? Ne, nasprotno večinoma se ovadnik po prstih okrca, ker se predrzne županovo samovoljstvo in njega nemarnost obelodaniti. Saj si tu ne moremo misliti, da bi se na ovadbo zategadel ne oziralo, ker izvira od poročevalcu nepriljubljenega moža.
Stari zakon je dober, a ne spoštuje ga niti župan velike občine niti male občine, tudi v največji občini naše dežele ni boljše, kar se tiče izvrševanja naredb za povzdigo kmetijstva.
Ako se dalje razvitek novega zakona zasleduje, vidi  se pri sestavi  občinskega   odbora na jedni
LISTEK.
Otci in sinovi.
Tiru 111 ii i
Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. (Dalje.) IX.
— Vse posestvo tvojega otca sem videl, pričel je zopet Bazarov. — Živina je slaba in konji razbiti. Tudi zidanja so porušena in delavci zde se mi popolni lenuhi; oskrbnik pa je ali norec ali lopov, tega še nesem dobro proučil.
— Danes Bi strog, Evgenij Vasiljič.
— Tudi dobri mužiki bodo tvojega otca gotovo osleparili. Saj poznaš pregovor: „ruski mužik bi celo Boga mesaril."
— Začel bom s stricem jednako misliti, opomnil je Arkadij, — da si odločuo slabega menja o Rusih.
— Prava reč! Rus je le v tem dober, da on sam o sebi preslabo misli. Važno je to, da je dvakrat dve štiri, ostalo so vse neumnosti.
— In priroda je tudi neumnost ? vprašal je
Arkadij zamišljeno gledajoč v daljavo na pisana polja krasno in mehko ozarjena po večernem solnci.
— Tudi priroda je neumnost v tem pomenu, kakor ti sedaj misliš. Priroda ni svetišče, temveč delavnica iu človek je delavec v njej.
Počasni glasovi vijolončela prihiteli so ta tre-notek iz hiše do njiju. Nekdo igral je z občutkom, dasi z nevajeno roko, Šubertovo ^Pričakovanje", in kakor med razlivala se je po zraku sladka melodija.
— Kaj je to? dejal je začujeno Bazarov.
— To je otec.
— Tvoj otec igra na vijolončdo?
— Da.
— Koliko pa je star tvoj otec?
— Štiriinštirideset let.
Bazarov se je najedenkrat zasmejal.
— Čemu se pač smeješ?
— Tri sto! človek štiriinštiridesetih let, pater-familias, v ... m ujezdu — igra na vijoloučelo !
Bazarov smejal se je naprej; Arkadij pa se, kakor da bi se bal svojega učitelja, sedaj še nasmehnil ni.
Minola sta meroma dva tedna. Življenje v Marini teklo je po starem tiru : Arkadij je sibarit-stvoval, Bazarov delal. Vsi v hiši navadili so se g«» njega, njegovih brezbrižnih običajev in njegovih osornih in kratkih besed. Posebno se mu je Fenička tolikanj privadila, da ga je dala jedenkrat po noči vzbuditi: Mitja imel je krč; on je prišel in po navadi polu molče* polu zevaje presedel pri njej dve uri in pomogel otroku Pavel Petrovič pa je z vsemi silami svoje duše črtil Bazarova: zmatral ga je za ošabneža, nesramueža, cinika, plebejca; sumil je, da ga Bazarov ne spoštuje, da jedva da ne prezira n,egtt — njega, Pavla Kirsanova! Nikolaj Petrovič bal se je mladega „nihilista" ter dvojil, da bi dobro uplival na Arkadija; vender ga jo rad poslušal, rad bival poleg njegovih fizikalnih poskusov. Bazarov pripeljal je s saboj mikroskop ter se |po cele ure ukvarjal ž njim. Tudi sluge oljubili so ga, dasi se je iz njih norčeval: čutili so, da je vender njih brat, ne gospod. Dunjuša se je rada šalila ž njim ter ga skrivoma pomenjujoče pogledovala, hiteč mimo njega kakor „prepelica". Peter, človek do skrajnosti samo*
strani velik liberalizem na drugi pa še večji kon-versatizem. Pod--bČine volijo po velikosti davka, zastopnika v glavno občino, a število zastopnikov za glavno občino odredjeno je po številu du$, vender pa 100 gld. davka na prvo roko pooblašča vsacega, da sme stopiti kot odbornik v glavni odbor. V pod-obČinah bo prišel na 1000 gld. — jeden odbornik izvoljen, a posameznik bode imel isto pravico s 100 gl. direktnega davka.
Tak zakon ne more nobenega nauduševati toliko manj, ker noben paragraf ne jamči, da bode po novem zakonu izvoljena občinska glava za blaginjo kmetijskega napredka bolj uneta nego je bila do sedaj.
Novi zakon si prizadeva tudi troške za vzdr-žavanje občiu zdatno znižati, a zaman. Kdo bo verjel, da bi se mogla bremena v tej zadevi zmanjšati, če pomislimo, da ostanejo veČjidel sedanje občine. Le-te vzdrževale so se večinoma le iz zakupa za lov, torej troškov za uradovanj a nikdo posebno občutil ni.
Drugače pa bode, ko novi občinski zakon veljavo dobi. Glavni župan preseliti se bo moral daleč od svojega domovja v kraj odkazani mu od deželnega odbora in od si. c. kr. deželne vlade. Za gospodarstvo njegovega doma treba bo zastopnika iskati, pridnega in zanesljivega. Sam nadžupan pa tudi na novem mestu od božje milosti živeti ne bo mogel. Koliko pa bo troškov za izprašanega občinskega tajnika, odroma njega namestnika in tudi pisarja, dalje /a slugo, za najemščino pripravnega poslopja, za ustanovljenje urada, pokojnino za one moglega tajnika !. t. d.? Kdo bo pa reševal prepire o kompetenci, ne bo li treba le samo zato pomožnih poročevalcev pri deželnem odboru? Će se povprašamo, kakšen dobiček bodo imeli kmetje iz obstrižene podobčine, in iz nje izrezkov sestavljene gla\ne občine. — Najmanj 10°/0 novega naklada dolge pote, potrata časa in denarja.
Kmetijstvu bo pa toliko pomagano kakor do-sedaj, kar se upeljave novih kmetijstva so tikajočih naredb tiče.
Nespretna glava v nadžupanstvu bode ravno tako nezmožna v glavni občini dremajoče zbuditi kakor v muli stari občini, po novi naredbi bo samo obziren prostor za birokratizem, potrato denarja in dražega časa in protekcijo.
Ne bil bi pa nobeden nasproten naredbi, po kateri bi se stare občine a pod 2000 gld. direktnega davka spojile v večje občine z 3000 do 4000 direktnega davka, a to tako, da bi se pri zlaganji posebno na jednakost teženj občanov ozir jemalo.
Preverjeni smo, da za novi občinski zakon noben poslanec glasoval ne bode, kateri pozna potrebe in posebnosti slovenskega ljudstva na Kranjskem, in ako ima Ljubljanska okolica kakega zastopnika v deželnem zboru kranjskem, se bo ta gotovo za koristi in pravice tega okraja poganjal, kajti gotovo je, da ogromna večina okoličanov, če ne vsi, za tak centralizem ne mara, ker jim je poguben. (Na željo nekaterih uplivnih mož iz okolice Ljubljanske natisnili smo ta članek, da se poznajo mnenja glede novega občinskega zakona. Želeli bi pa, da bi kdo to velevažno vprašanje temeljiteje vzel v razpravo. Uredu.)
Ijuben in neumen, z večno uagubaučenim čelom, človek, čegar vse dostojanstvo je obstajalo v tem; da je dvorljivo gledal, pismenkoval in često s krtačo čistil svojo suknjo, tudi on se je smehljal in žaril, če se je Bazarov le zmenil zauj. Dvorski otroci letali so za „dohtarjem" kakor psički. Le starec Prokotič ga ni ljubil, s kislini obrazom podajal mu je za mizo jedi, imenoval ga „konjedercau in postopača ter tidil, da je 8 svojo brado — popolna svinja v goščav;. Prokotič bil ni po svoje nič mauji aristokrat kakor Pavel Petrovič.
Nastopili so lepši dnevi v letu — prvi dnevi julija. Vreme bilo je krasno; rea da je iz dalje grozila zopet kolera, ali prebivalci . . . ske guberuije so se že navadili njenih obiskov. Bazarov ustajal je jako zgodaj ter se odpravljal za dv6 ali tri vrste, ne na sprehod — sprehoda brez namena ui mogel trpeti — temveč zbirati rastliu, žužkov. Nekdaj vzel je s saboj Aikadija. Pri povratku pričel se je mej njima navadno prepir in Arkadij je bil navadno premagan, dasi je govoril več nego njegov tovariš. (Dalju priu.j
Iz deželnih zborov.
ZDeželxa.i zbor istrski.
(IV. seja dne 5 decembra 18 87 ) Navzočih je 27 zastopnikov; opravičeni so izostali vsi 3 presv. škofje, dalje gg. Lazzarini in Delbello. Galerija polna. Zipisnik HI. seje je bil vsprejet brez ugovora. Na to predlaga gosp. predsednik, da izrazi deželni zbor svojo udanost in srčne čestitke presv. vladarju, cJsarju in kralju, povodom 4oletnice Njegovega vladanja. Zastopniki večine so ta predlog z naudušenimi „Evviva", poslanci manjšine z burnimi „živio" klici odobrili.
Gospod predsednik prečita dve prošnji proti gozdnemu zakonu in to občim Buzetske, kojo je predložil poslanec gospod Spinčić, in občine Boljunske, predložene po g. poslanci tir. Laginji. Obe prošnji pretrese poseben odsek. Čitajo se zatem 3 interpelacije in sicer: poslanca g Babuderja glede ceste Koper-Trtt, koje poprava je bila že lani c. kr. vladi priporočena; dalje poslanca Volariča na deželno vlado. Predsednik pri tej interpelaciji še posebno opazi „damu se pravi, da je na vlado" in prosi gosp. interpelanta, naj jo izvoli Čitati sam, ker on (predsednik) hrvaščine ni zmožen. Gosp. dr. Volarič čita.
Mej čitanjem čuje se mej občinstvom mrmranje, koje vedno bolj in bolj raste, vender pa zopet obmolkne, ko pride g. govornik do 4. točke svoje interpelacije, naperjene proti zastopniku vlade. To točko je čital g. poslanec z jako krepkim glasom, koji jo napravil navidezen utisek toliko na poslance večine, kolikor na galerijo. Tretjo in zadnjo interpelacijo stavi g. dr. Laginja Tudi njemu jo odda predsednik, naj jo čita g. interpelant sam, izgovarjajoč se zopet, da brv. jezika nc pozna. Gosp. dr. Laginja opazi italijanski, da je g. predsedniku že poprej povedal vsebino interpelacije, ter Jo čita hrvatski.
Mej čitanjem je nastalo na galeriji zopet mrmranje, ali pa je brzo prenehalo brez opomina g. predsednika.
Zatem odgovori vladni zastopnik g. vitez Ellu-sckeg na interpelacijo zadnje seje glede kraja sej dež. šolskega sveta. Odbije interpelacijo z opazko, da ista nikakor ni utemeljena.
Na to se preide na dnevni red, koji obsega te-le točke:
1. Šolski obračun za I. 1886.
ti. Premombe šolskega zakona.
3. Obračun za leto 188G.
4. Proračun „ezonereu za leto 1888.
Gosp. Lius čita 1. točko. Unela se je razprava, koje se je udeležil v trikratnem govoru gosp. Zamlić in g. dr. Lius; konečno je spregovoril tudi zastopnik gospod Campitelli. Obračun je večina vsprejela.
Pri 2. točki  poroča g. Bubba in tolmači zakonsko osnovo, s kojo se poboljšuje stanje učiteljev, posebno podučiteljev in podučiteljic.  Gosp. Spinčić reče v hrvaščini,  potem ponovi v italijanščini, da bode glasoval za zakon in da si pridržuje pravico posaro. predlogov. Njegovih predlogov večina ni podpirala.   Čitajo se po trikrat §§ 23, 25, 28 odnosno 29 in 30 šolskega zakona.  Pri vsakem je stavljal gosp. zastopnik Spinčić svoje posebne predloge, tikajoče se osobito sestave dotičnih §§, toda vselej brezuspešno.   Samo § 28 moral se je spremeniti v § 21)., kakor je to gosp. Spinčić dokazal.   Ker pa imajo gg. članovi popolno zaupanje v deželni odbor, opazil je g. govorniku predsednik, da je to stvar posebne komisije, koja ima zakonsko predlogo pregledati. — Posebno zanimiva je bila razprava o učiteljskem  stanovanji, o katerem se zakon jako nejasno izraža. Gosp. zastopnik Campitelli je celo stavil predlog, naj se da učiteljskemu osobju na leto 80 gl. stanarine, ter da si morajo s tem iskati stan. Gosp. zastopnik Spinčić pa je dokazal, da bi bila taka naredba le občinam na škodo, kajti  učiteljevega stanovanja ne bi mogle drugače uporabiti.   Isto tako se strinja g. dr. Laginja z nazori g. Spinčiča, kajti ako se zakon jasneje sestavi, ne bode v tej zadevi več tolikanj pritožb in dvomljenja.   Bili so vsi §§ po trikratnem čitanji brez spremembe vsprejeti, ker so za spremembe samo narodni poslanci glasovali.
Predsednik izjavlja, da danes ni več časa seje nadaljevati ter da prideti ostali dve točki na duevni red v prihodnej seji. Večina poslancev je zahtevala, da bi bila ista že jutri, toda ko je po posebnem predlogu g. dr. Laginje predsednik dal na glasovanje, da ima prihodnja seja biti v torek,  italijanski za-
stopniki niso za predlog glasovali, ampak da se ima vršiti v Bredo 7. t. m. Ob 1 V* uri je bila seja končana.
Politični razgled.
Xo t a*a i*J e ti eže 1 o.
V Ljubljani IG. decembra.
iVški deželni odbor je sklenil priporočati deželnemu zboru, da sklene v principu osnovati deželno banko ter naroči deželnemu odboru, da izdela pravila, katera se bodo deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložila.
V moravskom deželnem zboru predlagal je škof Bauer, da deželni zbor naroči deželnemu glavarju, da papežu na primeren način čestita k petdesetletnici njegovega svečeništva in izjavi udanost moravske dežele, ki je večinoma katoliška. Za ta predlog glasovali so vsi poslanci. — Pri obravnavi o potrebščinah za ljudske šole pritoževal se je Ceh Kaluš, da se premalo stori za ljudsko šolstvo, ker se preveč gleda na finančno stališče.   V deželnem šolskem svetu se pa preveč bavijo s politiko, ter premalo brigajo za napredek šolstva. Pri pode-ljenji služeb se kaj pristranski postopa. Marsikak nesposoben učitelj dobi dobro službo, ker irna dobre prijatelje v deželnem šolskem svetu.   V češke šole uriva se nemščina, v nobenej nemški šoli pa češčina ni obligatna. Poslancu dr. Meroresu se tudi zdi, da bi se lahko več  storilo za ljudsko šolo Najmanj mu pa ugaja, da se na nemških ljudskih in sreduj ih šolah nastavljajo tudi Čehi za učitelje, v slovanskih šolah pa ni nobenega nemškega učitelja Namestnik grof Schonborn mu je pa pojasnil, da to prihaia le od tod, ker mnogi češki učitelji znajo nemški, nemški učitelj pa noben ne zna češčine.  Dr. Subotka se je pritoževal, da se jako težko dobi dovoljenje za osnovo novih  čeških šol, če tudi so češke šole dobro obiskovane. — Pri volitvah v Brnsko trgo* viusko zbornico zmagali so v vseh volilnih razredih Nemci.   Celo  v  tretjem volilnem razredu obrtue sekcije, kateri je dosedaj imel češko zastopnike, voljeni so Nemci.   K zmagi jim je jako mnogo pripomogla volilna komisija, ki je mnogo čeških glasovnic za neveljavne proglasila. Češki član v volilnej komisiji je temu ugovarjal. Ko je pa videl, da vse nič no pomaga, je pa izstopil  iz volilne komisije. Cehi bodo proti volitvi uložili protest.
V finančnem odseku ogerske zbornice poslancev je Tisza na vprašanje poslanca Liiiga odgovoril, da vlada skuša državne železne rudnike in fužine dati v najem. Rudniki bodo v privatnih rok-h več donašali, nego sedaj. Pokazalo se je, da drsava ne more konkurovati s privatnimi podjetniki. Skoro vsi odsokovi člani so bili zato, da se rudniki oddajo v najem, samo v tem niso bili vsi jedne misli, ali sme vlada sama oddati rudnike v najem, ali pa mora prositi dovoljenja zbornic. Tisza misli, da ni treba dovoljenja parlamenta. Rudniki so se že dajali v najem, ne da bi kdo zahteval, da mora vlada najemninsko pogodbo predložiti parlamentu. Za pro dajo pač treba zborničnega privoljenja, če se pa daje državna lastniua v najem, pa tega dovoljenja ne treba.   Večina odsekova se je strinjala s Tiszo.
(Je tudi UolgarskeJ vladi manjka denarja, in ga nikjer na posodo dobiti ne more, vender zahteva od sebranje izrednega kredita za oboroževanje. Vojni minister je zaukazal častnikom, da se nemajo pečati s politiko. Kdor bi ne slušal tega ukaza, se bode ostro kaznoval. Vse to pač dokazuje, da se bolgarska vlada že boji, da bi jo nenadni dogodki utegnili odstraniti.
Francoski radikalci so sklenili, da bodo glasovali za provizorični budget, a bodo v zbornici izjavili, da se to ne sme zraatrati za zaupanje vladi. Vsi radikalni listi hudo napadajo novo vlado. Mej drugim jim tudi ne ugaja, da ministerski predsednik ni član zbornice poslancev, ampak senator. Novemu predsedniku republike pa očitajo, da nema nobene svoje volje, a se ravna le po nasvetih svojega očati. — Ker s to zbornico ne bode moglo ministerstvo dolgo vladati, jo bode najbrž v kratkem razpustilo. Predsedniku republike že od več stranij prihajajo prošnje, da naj razpusti zbornico, kajti s svojim postopanjem bi Še podkopala republiko.
lliiiumiski vladni pristaši sklicujejo tabore, na katerih obsojalo nelojalno postopanje opozicije in zagotavljajo udanost kralju in sedanji vladi. Navadno se pa na tacih taborih zbirajo le uradniki in drugi od vlade bolj ali manj zavisni možje, katerim se pridruži še nekoliko radovednežev. N«rod pa ne mara za sedanjo vlado, ki tira Rusiji osvo-boditeljici sovražno politiko. — Predvčeraj vsprejel je kralj adresni deputaciji obeh zbornic. Proti adresni deputaciji senata je posebno naglašal slogo, ki vlada mej vlado in narodnim zastopstvom, proti deputaciji zbornice poslancev pa daljni razvoj svobodščin v okviru ustave.
V belgijskoj zbornici se sedaj vrši debata o novem vojaškem zakonu. Sedanja vlada visoko čisla narodno jednakopravnost in je zategadel predlagala, da nikdo ne more postati častnik, če ni zmožen obeh dežoluih jezikov, francoščine in Haman-ščine. Liberalci se pa temu upirajo. Njih vodja Frere-Orban je trdil, da rlumanščiua ni za častuika potrebna.  S tem bi se zase j al razpor mej vojsko,
kar bi jako škodovalo državi. Vojaka mora imeti le jedno orožje in le jeden jezik. V tem zmislu je govoril tudi liberalec Bara. Kakor vidimo, poslužujejo se belgijski liberalci, jednacih zavijač proti jezikovni jednakopravnosti, kakor naši Nemci in nemškutarji.
Dop
piSL
Izpod Velel»l£a meseca decembra. [E pur si muove. ] Vsaka sila do vremena! Noben predgovor se ni uresničil tako v pravem pomenu besede, kakor ta, ako opazujemo razmere na Kvarneru. Kdo bi si bil nadejal nesrečnega leta 1868, da se bodo začele zdraviti rane, katere je nevednost in trdovratnost renegatstva  usekala?   Kvarner se tudi probuja.   Narodna zavest se razširja in približuje se glavnemu središtvu renegatstva. — Malemu Lošinju, ki se pri narodu in v cerkvenem poslovanji še vedno zove Malo Selo.   Previdnejši ljudje sprevidijo tudi to — a se tudi radujejo, da jeden-krat pride naravni red v veljavo. Tudi mladina se že začenja vaditi skrivaj hrvatščine, ker dobro ve, da jej koristi v javni službi, posebno pri vojacih. Temu razvoju pomaga svoboda, v katerej se giblje narod sedaj.   Proste volitve pomagajo, da v javne zastope  prihajajo mirni, razumni i pošteni možje. Potemtakem  prihaja občinska  uprava v roke možem, ki gledajo le na to, da se dolgovi poravnavajo in uvaja razumno gospodarstvo.   S tem pa pridejo še druge zahteve in vršila na dan. Bližnje Veliko Lošinj (Veliko Selo) že zahteva, da se hrvatščina uvede v ljudske šole.   V kratkem ustanovljena kmetijska zadruga v Malem Lošinji predložila je pravila tudi v hrvatskem jeziku, jeziku te dežele, in je sklenila, da bode tudi poslovala v hrvatščini. Temu se je še pridružila v kratkem ustanovljena čitalnica, katera si jo izbrala najlepše poslopje na trgu Malo Lošin-skega mesteca. Vse to se godi brez hrupa in agitacije.
Vsega tega in še hrvatskih naslovov nad vrati neso mogli pretrpeti živci kratkovidnih in trmastih renegatov. (Pravih Italijanov tukaj ni. Vsi so le italijanski izšolani Hrvatje.) Oni mislijo vse to pridobljeno omajati h kratu, kakor vojaški oddelek skuša podreti celo vrsto hrambovcev s Bplošnim *a močnim ustrelom. Začeli so glodati kosti posameznih, posebno pa javno in Bkrivno ovajati zavisne osobe. Njih namen se razvidi že iz tega, ker se že javno izražajo, da se bodo predstavile napadane osobe kam drugam, ter čitalnico črnijo za politično društvo. Upati je, da merodajni krogi ne bodo tako kratkovidni, da bi šli na limanice izšolanim renegatom. — Še bolj pa njih živce peče, da ni jeden se ne ozira na nje in jim ničesa ne odgovarja, da bi potem imeli še več predmeta za svoje namene. Pa tudi pri narodu zgubljajo vedno bolj zaupanje s takim postopanjem, ker njemu je ostudno takovrstno dopisovanje, in ovajanje spravilo je marsikaterega na pot, katerega si gotovo neso renegatje nadejali.
Narodna zavest se polagoma, mirno in nevidno uriva, ne da bi bila kaka agitacija. Agitacijo v našo korist dela le naš nasprotnik. Kakor padajoča studenčna kapljica urezuje in razširja jamico v trdi skali, da si napravi pot do bližnjega jezera, ravno tako hoče podreti narodno zavest v narod, kateri bode — dolgo časa gotovo ne more trajati — sprevidel in se prepričal, da govoriti hrvatski, tudi po domače, ni nikaka sramota — nikako zlo dejstvo — nego spoštovanje svojih pradedov in narave — in ne nasprotuje patrijotizmu.
Domače stvari.
— („Soča") piše v zadnji številki: „Zdaj vemo, kaj so škofje sklepali v Gorici! Izdali so pastirski list, s katerim so neusmiljeno udarili nedolžni, uže tako preveč zatirani slovenski narod, t. j. slovensko ljudstvo."
— (VI. seja deželnega zbora kranjskega) dne 16. decembra.   Centralni odbor c. kr kranjske kmetijske družbe prosi za povišanje dose danje podpore. Poročila deželnega odbora, s katerim se predlagajo nasveti o zgradbi bolnice za kužne bolezni, računski zaključek deželnega zaklada za leto  1886 in proračun deželnega zaklada za leto 1888 izroče se finančnemu odseku. Dr. Po k lukar stavi nujni predlog, da deželni zbor sklene Nj. sve tosti Levu XIII. v imenu kranjske dežele ob 50 letnici čestitati in da se gospodu deželnemu glavarju naroči, naznaniti ta sklep sv. očetu primernim potom Nujnost ves zbor jednoglasno odobri.  Dr. Poki u kar potem utemeljujoč svoje  predloge hvali
sv. očeta kot velikega pokrovitelja miru, kot vrednega vladarja sv. cerkve, kateremu se že zdaj prideva izraz „Lumen coeli". So9ebno kranjska dežela kot eminentno  katoliška ima posebno vesel uzrok praznovati petdesetletnico mašništva sv. očeta. Baron Apfaltrern se v imenu svojih somišljenikov radostno pridruži temu predlogu. Omenja pri tej priliki, da se on in njegovi somišljeni vsi pridružijo pastirskemu listu škofov goriške nadškofije in da odločno protestujejo proti neki agitaciji, ki se je hotela /.utrošiti v deželo. Predloga se potem jednoglasno   vsprejmeta.   Poslanec Šuklje utemeljuje svoj predlog za ustanovitev  deželne zavarovalnice z obligatnim zavarovanjem poslopij proti požaru. V skoro uro trajajočem govoru, z množino statističnih podatkov dokazuje potrebe deželne zavarovalnice. Pri privatnih zavarovalnicah veljajo voditelji, uradniki in akviziterji preveč,  pri deželni zavarovalnici godilo se bode to potom cesarskih uradov. Cenitelji bodo Župani, občinski možje.   Ko bi kdo ne bil s cenitvijo zadovoljen, pritoži se lehko pri deželnem odboru, da bode odredil drugo cenitev.  Tudi škoda bi se lahko cenila. Če bi isti troški veljali tudi za deželno zavarovalnico, prihranili bi, dasi bi  bila vsaka koča na Kranjskem zavarovana,  okolu 50 do 60.000 goldinarjev na leto. Pri utemeljevanji svojega samostalnega predloga je dr. Mosche z odločnimi besedami osvetljeval delovanje dopisnikov Dunajskih listov, ki grdijo kranjsko deželo in nje lojalno prebivalstvo na nečuven način. Gospodu D e ž m a n u, ki se menda prizatletega čutil izbruhnil je njegov  „furor teutonicus" pri razpravi o proračunu za deželno  kmetijsko šolo  na Grmu ter je na nečuven surov način napadal vodjo te šole Dolenca in šolo sploh.   Izvrstno so  ga zavrnili poslanci dr. Vošn jak, Šuklj e in dr. Po k luk ar dokazali neresnico Dežmanovih trditev, pa ga tudi poučili, da je malo častno za moža, da napade ne navzočnega moža. ki se braniti ne more. Dežman je bil tako ljut, da je mej svojim govorom v jedno mer okrog sebe mahal in tudi ob mizo udaril, kar se sicer ni dogodilo več,  od kar je  ranji Kromer ostavil deželni zbor kranjski.   Prihodnja seja je v torek in se bode denašnji dnevni red nadaljeval, ker se je seja ob 2. uri popoludne zaključila ne da bi se rešil dnevni red.
— (Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri,  v soboto  17.  t.  m.  ob navadni   uri   v   steklenem   salonu  čitalničnem. — Predsedoval bode gosp. prof. Leveč, čital pa gosp prof. Pire.
— (Vabilo.) V nedeljo dne 18. decembra bodo se ob 11. uri dopoludno delile v dvorani Ljub ljanske čitalnice popoludne zimske obleke in obutala 80 ubogim dečkom in deklicam. Damski odbor vabi najuljudneje na to razdelitev vse plemenite dobrotnike in prijatelje šolske mladine.
— (Trgovinska in obrtna zbornica.)
V petek dne  16. decembra t. I. je ob 6. uri zve čer v mestni  dvorani  redno  sejo,  trgovinske in obrtne  zbornice z naslednjim dne vnim  redom: 1 Zapisnik zadnje seje; 2. Poročila o prošnjah zate legrafske  postaje v Borovnici,   Zgornjem  Logatci, Izlakah, Loži in Gradci; 3. Poročilo o vprašanji, ali ima neka tvrdka v Trstu podružnico v Rakeku; 4. Poročilo o vprašanji, ali smejo mizarji svoja dela tudi pleskati?;   5. Poročilo o vprašanji, ali je bri-njeva esenca opojna žgana pijača?;   6. Poročilo o podpori za obrtno nadaljevalno šolo v Postojini in Radovljici;   7. Predlog o nameščenji preglednikov podružnice avstro-ogerske banke ; 8. Poročilo o pri tožbi nekega peka zoper razsodbo o plači njegovega pomočnika; 9. Poročilo o maksimalni tarifi za meso v Kostanjevici in v Kamniku ;   10. Posamezni nasveti .
— (Za „Narodni dom".) Upravni odbor društva „Narodni dom" hrani še vedno lepo in razno vrstno zbirko nezahtevanih dobitkov iz časa društvene loterije. — Ker se bližata božič in novo leto in ž njima tudi božična in novoletna darila, opozori odbor na to zbirko slovensko občinstvo, ki mu podaja ugodno priliko po nizki ceni priti do primernega in okusnega darila. Ker je zbirka mnogovrstna, dana je vsaktereinu priložnost poiskati si kaj primernega za  svoje sorodnike , prijatelje) in znance.
V zbirki nahaja se še več zlatnine in srebernine (murčki in drugi uhani, gumbi, purtani, medailoni in broehe); več stenskih ur, obilo galanterijskega blaga (kasete, torbice, šivalni in potni necesairi, kadilne in jedilne garniture, lišpi, noži in caraffine); porcelan in steklovina (sladkornice, vrči); dalje tase
zajemalke, žlice itd. Dobitkov je še nad 150, njih prvotna vrednost znaša blizu 500 gld.; dobivajo se pa po močno znižani ceni. Na ogled so v pisarni Matice slovenske (Kongresni trg 7) vsak dan do-poludne od 10. do 11. ure. Kdor si ogleda dobitke, ne da bi kaj kupil, plačati mora primerno globo na korist ^Narodnemu domu."
— (Stritarjevih zbranih spisov izšla sta 24. in 25. snopič. V njih se nadaljuje in konča povest  „Sodnikovi"  ter pričenja povest „Rosana".
— (Most čez Savo pri Dolu.)   V XII. seji dne 18. januvarja 1887 je deželni zbor o prošnji občine Dol in dr., da bi se dovolila podpora za zgradbo  mostu čez Savo pri Dolu, sklenil to le: „Prošnja občine Dol in sosednih občin  se izroča deželnemu odboru, da vprašanje zgradbe mostu čez Savo preudarja in v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru o tem poroča." Deželni odbor naznanil je ta sklep deželnega zbora županstvom občin Dol, Dob in Domžale z dostavkom, da bode to vprašanje vzel v pretr< sovanje.   Pri tej priliki moral je deželni odbor županstvu občine Dol tudi omeniti,  da je mnenje  županstva napačno glede tega, da bi bil slavni deželni zbor za zgradbo tega mostu že jeden ■ krat dovolil podporo v znesku 10.000 gld., ker tak sklep ni nikjer zabeležen. Ob jednem se je ta de-želnozborski sklep naznanil tudi okrajnim cestnim odborom za okolico Ljubljansko, v Kamniku in Brdu, katerim se je naročilo, da s-e izjavijo o potrebi tega mostu, kakor tudi glede tega, koliko podpore bi bilo pričakovati za to zgradbo iz blagajnice cestnega okraja. Na to so od imenovanih treh cestnih odborov sledeči odgovori  došli:  Okrajni cestni odbor Kamniški pravi v svojem poročilu dne 11. aprila 1887, da je zgradba tega mostu zelo potrebna, ven-der pa ne more v ta namen nobenega doneska dati, ker bi se ta most v Brdskem cestnem okraji gradil. Okrajni cestni odbor za okolico Ljubljansko izjavil se je v svojem odgovoru dne 17. julija 1887 tako, da zgradba napominanega mostu za one, v cestni okraj Ljubljanske okolice spadajoče, ob dotični cestni progi ležeče vasi ni potrebna, ker se na cesti proti Savskem brodu, katerega naj bi nadomestil projektirani most, le malo občuje. Tudi bo po mnenji tega cestnega odbora ves drugi promet na tej progi zelo odjenjal, kakor hitro bo dodelana Kamniška železnica.  Cestni odbor, ki bode v kratkem imel veliko stroškov za druga cestna dela, mora torej vsako podporo za zgradbo tega mostu odreči. Okrajni cestni odbor v Brdu povedal je vender jedenkrat tudi svoje mnenje v poročilu dne 1. oktobra 1887, da mora namreč priznati potrebo tega mostu za lokalni promet in da ne more doneska za zgradbo kar naravnost odreči.   Toda tak donesek bi cestni okraj Brdski hudo zadel, ker bi bilo pri podpisanem davku 30000 gld. treba zelo visoke priklade, nko se hoče dati le količkaj zdatna podpora za zgradbo tega mostu    Ta cestni okraj je tudi tega mnenja, da bo Ljubljansko-Kamniška železnica na promet čez Savo pri Dolu zelo neugodno uplivala, ker trgovci in gostilničarji Brdskega okraja, ki dobivajo zdaj svoje blago od  železnične postaje v Lazah po cestni progi čez Dol, bodo pri ugodnih železničnih tarifih odpravljali in dobivali svoje blago po Ljubljansko-Kamniški železnici. Z ozirom na izjave interesiranih okrajnih cestnih odborov in z ozirom na to ker se ne da tajiti, da je zgradba tega mostu v zvezi z Ljubljansko Kamniško železnico, misli deželni odbor, da mu je v tej zadevi še počakati.
— (Na smrt obsojen) Včeraj je bil zatožen pred porotnim sodiščem Ljubljanskim 42letni bajtar Primož Primožič iz Lavtarskega vrha zaradi hudodelstva umora. Dne 10. novembra 1877. bil je zatoženi Primožič zvečer v družbi z Janezom Razložnikom na Bukovem vrhu (okraj Škofjeloški) pred koparsko bajto in pridružil se je tudi Tone Dagarin. Prišli so vsi trije na Uukovi vrh, da so delali kope. Vsi trije so popili mnogo nesrečnega žganja in ko so bili pijani, skregala sta se zatoženi Primožič in Janez Razložnik. Bilo je mej njima namreč staro sovraštvo zaradi malovrednega krila, katero bi bil baje imel dobiti zatoženi Primožič iz neke zapuščine, katere si je pa prisvojil, kakor je zatoženec neopravičeno mislil, Janez Razložnik. Ko se je kreg pričel, odšel je Tone Dagarin, češ, da mora iti gledat h „kopi". Kmalu potem pa je začul teške udarce in stokanje, videl pa ni nič, kajti kopa je ravno zelo plamtela iu dim je bil gost. Gre gledat, kaj se je zgodilo in najde Janeza Itaz-ložnika že mrtvega iz mnogih ran krvavečega. Ko
Dagarin vpraša zatoženca, kaj je storil Razložniku, mu je le-ta odvrnil, da ničesar, kaj mu je to mari, naj ide spat. Dagarin seje takoj odpravil k sodišču v Škofji Loki, da naznani umor. Mej tem časom pa je bil tudi že prišel tjakaj zatoženi Primož Primožič ovajat se sam, rekoč da ne ve, kaj je storil, ker je bil pijan Sodnijska preiskava je pokazala, da je Primož Primožič res nečloveško ravnal z Janezom Razložnikom. Sekal je zatožeuec Razložnika s sekiro nasajeno na dolgem toporišči, in mu prizadejal na glavi in obrazu šest groznih ran, da so bile kosti ali presekane ali pa počene in zdrobljene, da je sekira pri nekaterih ranab prodrla naravnost v možgane. Poleg teh prizadejal mu je še štiri telesne poškodbe, tako, da je Janez Razložnik, takoj umrl. Zatoženec ne taji dejanja, a zagovarja se, da je bil popolnem pijan. Porotnikom se sta vita dve vprašanji, glaseče se n a umor inje li Primožič doprinesel dejanje v popolnej pijanosti. Porotniki so prvo vprašanje zli proti jednemu glasu potrdili, isto tako pa z 11 proti jednemu glasu vprašanje zaradi pijanosti zanikali. Sodišče, na čelu mu deželne sodnije predsednik gosp. Hočevar, obsodilo je zatoženca Primoža Primožiča na smrt, na vislice. Državnega pravdnika zastopnik g. dr. Kavčič izjavil je, da bode v tajnej obravnavi sodišču stavil posebne predloge zaradi pomiloščenja zatoženca. Zatoženi zaslišal je smrtno sodbo prav mirno in ni ugovarjal, ko je sodišče sklenilo, da ima plačati udovi umorjenega Razložnika devet goldinarjev za pogreb, več vdova namreč zahtevala ni.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Celje 16. decembra. K današnji volitvi prišlo 241 volilnih mož. Vsi dali glas dr. Sernecu. To je zopet jednoglasna volitev v Celji.
Peterburg 16. decembra. „Journal de St. Petersbourg", govoreč o „Ruskega Invalida" članku, odklanja Rusije odgovornost, da se oboroženi mir vedno podkrepija ter pravi: Namerava li srednjeevropska liga svojimi zvezami, svojim oboroževanjem izključno vzdržati mir ter po pogodbah določeni „Status quoa, pridružuje se Rusija, toda le glede* tega mirovnega jamstva. Če Rusija ob svojih mejah ukrepa potrebne defenzivne korake, da se vzdrži ravnotežje sil, preostaje samo še določba, kako daleč se sme tirati finance in gospodarski položaj vseh dežel teško tlačeča zloraba načela „Si vis pacem, para bellum". Najboljše sredstvo je, da se ohrani mir, ki ga želi vesoljni svet in katerega bodemo vsled dobrih od-nošajev z našimi sosedi dolgo časa ohranili.
Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—5)
Zdravljenje pospešuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se z Molovina „Francoskim žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (19—9)
=cr*7
„LJUBLJANSKI ZVON"
Ktoji (192—186)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tujci:
15. decembra: Pri Slona: Bocbin, Pače z Dunaja. — Scbafgotsch iz Inomosta. — Haukam iz Prage. — Zukal iz Opave. — Ruprecht iz Trebnjega. — Sock iz Ljubljane. — Martinek iz Trata. — Florio iz Trsta. — Pole iz Pontebe. — Poldru-govac iz Pazina.
Pri Ufaliel: Bock, Schlesinger, Luatig z Dunaja. — Mangold iz Budimpešte. — Kautschitsch iz Sevnice. — Fiscbl iz Karlovca. — Muk iz Kranja. — P>uchwald iz Domžal.
Pri fušnem kolodvoru» Schusehek iz Budimpešte. — Jelovšek iz Litije. — Blarpie od sv. Gregorja. — Berlič iz trsta.
Pri bavarskem dvoru: Mun iz Jezera.
Umrli so v UhI>IJ?*ib1 :
Iti. decembra: Marija Klopčič, hišnega posestnika žena, 33 let, Florjanske ulice '24, za jetiko. — Viktor Ježek, mizarjev sin, 4 mesece, Poljanska cesta 37, za bož-jastjo.
V iic žrl m'i bolnici: 14. decembra: Marija Krajšek, gostija, 60 let, bila umirajoča prenesena. — Marija Prošek,  gostija, 70 let, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
Dan j	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
15. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. svečer	733 28 mm. 730-98 mm. 732 27 mm.	4 4" C 6 0'C 62 C	si. jz. si. svz. si. svz.	dež. dež. obl.	19 30ms dežja.
Srednja temperatura 5-5", za 6*6° nad normalom.
^*u.23La£sIr3L "borza, dne 16. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld
Srebrna renta.....„
Zlata renta......„
5% marčna renta .... „ Akcije narodne banke   .   . „
Kreditne akcije.....„
London........„
Srebro ........ „
Napol......... „
G kr. cekini......„
Nemške marke.....,
4°/0 državno srečke iz i. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlat« renta 4%......
Ogerska papirna renta 6" n.....
5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • ■ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove hov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rndolfove srečke.....10 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 , Trammway-druŠt. veH. 170 gld. a. v.
77-65 — gld.
80-40 — „
109 75 — „
92 10 - „
873 — — -
273-50 — „
126 25 — „
9-99 — *
5-98 - „
61-92'/, - „
250 gld. 130 gld.
100
162 97 82 105
125
99 180 19 103 218
danes
7560
78-65 107-0
88-6 5 867-— 270 — 126-50
10 02 6 —
6202«/. 75 kr. 60 -
2 26
25
75 50 30
75
V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu.
L
Danes v petek dne 16. decembra bode cirkus zaprt.
Jutri v soboto IT. decembra zvečer ob 7. url:
Velika parforce-predstava.
Nastop vseh umetnikov in umetnic. V nedeljo 18, decembra
Prva ob 4. uri popoludne, druga ob 7. uri zvečer.
Vse natančneje po listkih. Za mnogobrojni obisk se priporoča udano
(899) M. Seli legel, ravnatelj.
DSJC- Velečastito občinstvo posebno opozarjam, da sem najel od danes naprej Dunajsko žensko godbo, obstoječo lz 8 esob.
S= Kri čistilne krogljice
so so vselej .sijajno os veti oči le pri zabasao j I človeškega telesu, glavobolu, navala krvi, otrpueuili u Uli, sltasenem želodci, pomanjkanji slasti do jedi j, Jetrnih in obi* stoik boleznih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (606—10)
»LEKARNA TRNKOCZY"
SsF" zraven rotovža v LJubljani, ■i Razpošilja se vsak dan po pošti. bbV
Štajersko vino
lastnega pridelka
dr. Jos.Waldherr-ja.
Kovačkovrško vino
(Schiuitsberger) V ©teldezaJLcaJa«
1 liter...........(»o kr.
Vi litra...........32 „
V*    s ..........18 n
Za vrnene steklenice se povrne: Za   1 liter...........8 lir.
»   '/a litra...........« „
r>    1U     n...........& »,
Zaloga :
v Heethovenovih ulicah št. H, pri Petru Lasstvik-u,   Josipu   Kordln-u, Viktorji Schijfer-ji, Edvardu Mahr-u, v Nemških ulicah št. 4. 1901—i)
Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in damo visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—1-4)
Hauptstadtische VVechselstuben - Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta.
G R E N Č I C A.
BUDIMSKA
H I Kot gotovo uplivajoče čistilno
H H    sredstvo   priporočajo najslavnejši
B zdravniki   pri   trebušnih boleznih,
JB* zastajanjl krvi, zlatej žili, boleznih
r ▼ na jetrih in ledicah ter fikrofuloz-
nih boleznih, mrzlici, protinu, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
___(307—23)
BBSBBSBBSSBmBSBBSSSSBBBBSSflBSBmHnL^JSBSSSSBBSBBf bbes1
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & ŠOHNE
ki jta pri prvoj  Dnnajskcj razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—28)
Dobiva »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli k ates, v LJubljani pri g. i: etru Kiassnik-u. Razpošilja se v provincije prati poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
v hiši „Matice Slovenske*'.
V Zvezdi,
v hiši „Matice Slovenske".
MARIJA DRENIK.
Predtiskarija. Stroj za izdelovanje nogovic [Strickmaschine]. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
W _. . r    •     i ■ ■■■ ___ ('29-50)
Trakovi za vence.
Pristno Japonsko blago.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
FS2H^