Od cerkve Svete Ane do Zdravilnega gaja Tunjice po novi cesti 'v , RH| L; KSBBfiČ A "Tj M ■H« ■ & ■ i 4-' L i. ja ", M Tunjičani, pristojni na Občini Kamnik in vsi so- konca, tudi s pomočjo evropskih sredstev. V pe-delujoči so po večletnih prizadevanjih upraviče- tek, 20. marca, smo bili priča še zadnjemu dejanju -no ponosni, da so zahteven projekt ureditve 814 slovesnemu odprtju pridobitve, pomembne tako za metrov javne ceste in javne razsvetljave od cerkve razvoj turizma kot bolj kvaliteten vsakdan krajanov. Svete Ane do glavne turistične destinacije v kraju Več na 7. strani. " Naravnega zdravilnega gaja uspešno pripeljali do VERA MEJAČ NAŠA OBČINA PRAZNUJE Pred nami je praznik občine Kamnik, ki ga v spomin na rojstvo velikega Kamničana, rodoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra praznujemo 29. marca. Letošnje praznovanje je v znamenju različnih kulturnih prireditev in slovesnih odprtij zaključenih infrastrukturnih objektov in investicij, pomembnih za razvoj občine in kvalitetnejše življenje občanov. Program prireditev ob prazniku in nagovor župana objavljamo na 3- strani, o dogodkih, ki so se v počastitev praznika že odvili v minulih dneh, pa na 3- in 7. strani. Osrednja slovesnost bo v petek, 27. marca, pri spo- meniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, sodelovala bo Častna enota Slovenske vojske, slavnostna govornica bo ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Na slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture Kamnik pa bodo podeljena občinska priznanja. Prejemnike predstavljamo na straneh 4. in 5-Z udeležbo na prireditvah skupaj obeležimo praznik in s tem potrdimo, da cenimo preteklost, dosežke in prizadevanja za boljše življenje in razvoj naše občine, bogate tudi z mnogimi kulturno-zgodovinskimi in naravnimi lepotami. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Preplet plesov, pesmi, melodij in igre v kamniškem kulturnem domu so se 13. marca ki sta ga organizirali območni izpostavi JSKD RS Predstavili folkloristi iz Kamnika, Domžal, Gro- Kamnik in Domžale, belj, Trzina in Komende na Območnem srečanju, Več na 9- strani. 1 :. r..v/:; T H a i*Ur Pr'^e Šuštar k hiši, marsikaj se sliši!« so nas v izvirni in odlični predstavi z naslovom ŠUŠTAR PRI-Oh" v prePričali člani Folklorne skupine Kamnik s plesom, pesmijo, predvsem pa odlično odigranimi prizori. biskovalce sta še posebej nasmejala Šuštar Franc Poljanšek in njegov pomočnik Ivo Kotnik, pražnje oblečen v narodno nošo. VERA MEJAČ Svilanit je prva žrtev krize v občini Gospodarska kriza je zobe pokazala tudi v naši občini, saj so v Svilanitu prejšnji teden za april napovedali začetek likvidacije matičnega podjetja, ki naj bi bila zaključena do konca leta. To je hud udarec za 250 zaposlenih, kolikor naj bi jih izgubilo delo, od tega prvih 150 že aprila. »Za tako hitro uvedbo likvidacije smo se odločili zato, da ne bi po nepotrebnem podaljševali agonije podjetja in da ohranimo vsaj nekaj delovnih mest in blagovno znamko,« pojasnjuje direktorica Mojca Šubic. Več o razmerah v podjetju, tako s strani vodstva kot zaposlenih, na 2. strani. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide pred velikonočnimi prazniki v četrtek, 9. aprila. Gradivo za objavo oddajte do petka, 3. aprila, zahvale in oglase pa do torka, 7. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siolnet. Bližajo se velikonočni prazniki in tudi letos imamo za vas pripravljenilk polno droknili dodatkov za vaš dom. oleg tega pa vas v tednu pred veliko'nočjo, od 6. do 11. aprila, čaka 5-10% popust na celoten nagrokni program sveč. Prisrčno vabljeni tudi v svet čokoladnih dobrot! IDelovani <5slss pon.-pet« ©dl 8*1—3L2^ in odi TL-4*1-1.8^, sotsota. odi TRADICIJA OD LETA 1701 - KORAK PRED DRUGIMI Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah; skupaj počastimo spomin na rojaka, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra! ŽUPAN TONE SMOLNIKAR ZA NAŠE ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE na e. strani - Čistilne akcije so ponovno tu! Poleg čistilnih akcij po posameznih krajevnih skupnostih v naši občini bo osrednja akcija v Kamniku potekala 4. aprila. - Učinkovito ravnanje z odpadki - O pravilnem ločevanju bioloških odpadkov 9 rt n i cb n i € i jr * ARBORETUM VOLČJI POTOK BOGATA PONUDBA le|efon: 01/839 4533 ZA VAS VRT www.arboretum-vp.si 7fgS§3-i sirni I | m JH L V® SP ■ve DO KRM Varčujmo z energijo! )iotne De Dietrich A ogrevalna >alke t H E a « « q u * >r tehnika STIEBEL ELTRON SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE V KOMENDI OD 2. DO 5. APRILA. _________ Bogat spremljevalni program, parkirni prostori zagotovljeni, vstop prost! e r iPjiBp ■ iHl§lS|Sv* fflllirpl $ M IISLJk Irt Prejeli obvestila o odpovedi pogodbe o zaposlitvi Novica, da v Svilanitu ukinjajo proizvodnjo, zaradi česar bo izgubilo delo 250 zaposlenih, od teh 150 takoj, 100 pa do konca leta, je pretekli teden odjeknila v javnosti in globoko zarezala med zaposlene in tudi širše po naši občini, saj je postalo jasno, da je gospodarska kriza udarila tudi v Kamniku. Novica o dokončni likvidaciji podjetja je presenetila tudi zaposlene, saj so kljub govoricam o težavah podjetja ves čas imeli dovolj dela, pa tudi kriznih obdobij na poti podjetja so že vajeni. Zadnje dni pa so s strahom in težkim srcem prihajali na delo, saj niso vedeli, kdo je na »seznamu« tistih, ki jih v podjetju ne bodo več potrebovali. Minuli ponedeljek, 23. marca, v podjetje nismo mogli vstopiti, zato smo počakali zaposlene ob koncu dopoldanske izmene. Iz tovarne, kjer so mnogi pustili dobršen del življenja in delovne vneme, so prihajali tihi, sklonjenih glav, izjav niso želeli dajati, češ, saj je že tako hudo, le kdo nam lahko pomaga, če se nas v podjetju želijo znebiti, saj jih zanima samo dobiček in polnjenje lastnih žepov. Nekateri pa niso mogli skriti solz, razočaranja, razburjenja. Povedali so, da so tik pred koncem delovnika nekaterim delavcem vročili obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ena izmed skrušenih delavk z obvestilom v rokah kar ni mogla doumeti, da so ji po 35-ih letih dela v Svilanitu na tako neoseben način dali vedeti, da je ne potrebujejo več. Kot smo uspeli izvedeti od zaposlenih v Svilanitu, je v teh dneh dokončno znan seznam 150 presežnih delavcev, ki jim bo delovno razmerje prenehalo do konca aprila. Preostalih sto delavcev v proizvodnji pa bo z negotovostjo prihajalo na delo prihodnje mesece, saj naj bi jim vodstvo podjetja do konca leta sukcesivno odpovedalo pogodbe o zaposlitvi. Obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki so jih delavcem Svilanita pričeli vročati minuli ponedeljek na delovnem mestu, ne-preklicno ^ ■ sporočajo kruto resnico, da jim vodstvo podjetja iz razloga uvedbe postopka likvidacije družbe Svilanit d.d. odpoveduje pogodbo o zaposlitvi s 30-dnevnim odpovednim rokom. V obrazložitvi je zapisano: »Zaradi izjemnega padca prodaje v pričetku leta 2009 in s tem slabih poslovnih rezultatov in še slabše napovedi poslovanja proizvodnega podjetja Svilanit d.d. je skupščina družbe sprejela odločitev, da se z dnem 1. 4. 2009 uvede začetek postopka likvidacije družbe Svilanit d.d. Vsi delavci družbe postanejo presežni. Tako je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega ni mogoče nadaljevati dela pod pogoji iz pogodbe med delavcem in delo- daJakem«- SAŠA MEJAČ IZJAVA ZA JAVNOST Tako kot številne Kamničane in še posebej zaposlene, pa tudi tiste, ki so desetletja gradili in soustvarjali tovarno Svilanit, me je presenetila izjava, ki so jo minulo sredo posredovali novinarji, da bo šla ta tovarna v stečaj in da bo izgubilo delo 250 delavcev. Še posebej pa sem bil zgrožen nad informacijo, da je direktorica ga. Metka Šubic župana sproti obveščala o dogajanju v tej tovarni. 23. februarja 2009 je mene in moje sodelavce obvestila, da bodo morali zmanjševati število zaposlenih, da se zmanjšujejo naročila, niti slučajno pa nismo slišali, da bo že v slabem mesecu prišlo do tako drastičnega ukrepa. Menda bo v Invalidskem podjetju Svila, ki smo ga skupaj z Ministrstvom za delo in Občino Kamnik ustanovili leta 2002, ostalo 160 delavcev, zastrašujoče pa je, da se ukinja proizvodnja izdelkov; ki po kakovosti sodijo v evropski vrh. Ko še nisem vedel za kruto realnost, ki so jo napovedali čez nekaj dni, smo se s sodelavci pogovarjali s predstavnicami Zavoda za zaposlovanje, Centra za socialno delo in Zavodom za zdravstveno varstvo. Na tem pogovoru ni bilo čutiti, da so seznanjeni s tako velikim številom delavk in delavcev, ki bodo tako rekoč v nekaj dneh izgubili delo. Ob pripravi proračuna občine Kamnik za leto 2009 smo se zavedali, da bo tudi Slovenijo in Kamnik prizadela gospodarska kriza, zato smo precej povečali postavke za socialne transfere, še posebej za socialno najbolj ogrožene Kamničane. Niti slučajno pa nismo pričakovali, da bo Svilanit tisti, ki bo kar naenkrat zmanjšal zaposlenost za dve tretjini. V tem trenutku se, ne samo Kamničani, ampak številni drugi sprašujejo, kako je mogoče, da je do tako ostrih ukrepov prišlo kmalu potem, ko je vodstvo Svilanita postalo lastnik celotne tovarne. Želim pa odgovoriti tudi na »govorice«, da bodo na območju Svilanita zrasla stanovanja. Že lani jeseni, ko smo pripravljali spremembe prostorskega plana občine, smo se trdno zavezali, da na industrijskih območjih pod nobenimi pogoji ne bomo spreminjali načrtov, torej ne držijo trditve, da je Občina Kamnik kdajkoli razmišljala o stanovanjski gradnji, na območju Svilanita, na območju Ete, Stola ali kje drugje. Župan ANTON TONE SMOLNIKAR Gospodarska kriza je udarila tudi v Kamniku SVILANIT JE PRVA ŽRTEV GOSPODARSKE KRIZE V NAŠI OBČINI Gospodarska kriza je zobe pokazala tudi v naši občini, saj so v Svilanitu prejšnji teden za april napovedali začetek likvidacije matičnega podjetja, ki naj bi bila zaključena do konca leta. To je vsekakor hud udarec za 250 zaposlenih, kolikor naj bi jih izgubilo delo, od tega prvih 150 že aprila. Tako direktorica Mojca Šubic kot tudi njen predhodnik na čelu Svilanita Stojan Ži-bert sta že v preteklih letih opozarjala, da Svilanit tako velik, kot je bil doslej, ne more preživeti. »Za tako hitro uvedbo likvidacije smo se odločili zato, da ne bi po nepotrebnem podaljševali agonije podjetja in da ohranimo vsaj nekaj delovnih mest in blagovno znamko,« pojasnjuje Šubičeva. Po besedah direktorice podjetja se je Svilanit - podobno kot vsa ostala slovenska tekstilna industrija - že nekaj let težko boril s cenovnimi pritiski iz držav s cenejšim delom, vendar so ob primernem obsegu naročil še lani lahko zagotavljali tudi proizvodnjo v Kamniku. »Januarja letos pa se nam je obseg naročil in posledično tudi prodaje preko praktično vseh prodajnih kanalov zmanjšal za približno 30 odstotkov, tako majhnega obsega proizvodnje pa v Kamniku ne moremo več ohranjati,« vzroke za likvidacijo proizvodnje pojasnjuje Šubičeva. Likvidacijo podjetja podpira tudi Svilani-tov nadzorni svet, v sindikatu pa ob tem opozarjajo, da v Svilanitu prevladujejo starejši zaposleni, ki bodo težje našli nove zaposlitve. Zaposleni - še zlasti tisti, ki so s svojim delom dolga leta prispevali k razvoju in rasti podjetja - takšen konec seveda težko razumejo, čeprav so s plačami, ki so jih sicer redno prejemali, že sedaj težko živeli. Likvidacija se je izkazala za najboljšo možnost Na vprašanje, ali je bila likvidacija edina možnost, Mojca Šubic odgovarja, da so sicer imeli na voljo tudi nekaj drugih možnosti, vendar se je po analizi vseh alternativ likvidacija izkazala za najboljšo. »Likvidacija namreč omogoča ohranitev blagovne znamke in tudi nadaljevanje proizvodnje v manjšem obsegu. Razvoj izdelkov in blagovno znamko Svilanit bomo namreč ohranili. O tem, kje se bo nadaljevala naša proizvodnja, pa se zaenkrat še nismo odločili,« pojasnjuje Šubičeva in zagotavlja, da bo kakovost Svilanitovih izdelkov ostala na sedanji ravni. Za tako hitro reakcijo na upad naročil so se v Svilanitu odločili zato, da podjetju prihranijo dolgotrajno umiranje (kakršnega lahko trenutno spremljamo v kar nekaj slovenskih podjetjih), v katerem podjetje niti do zaposlenih ne bi moglo več redno izpolnjevati svojih obveznosti. »Poleg tega bi nekajmesečna agonija lahko pomenila tudi stečaj podjetja, od katerega pa zaposleni ne bi imeli čisto nič. Ce se ne bi odločili tako, kot smo se, najkasneje po letu in pol v Kamniku od Svilanita ne bi ostalo praktično ničesar, sedaj pa smo rešili vsaj sto do sto petdeset delovnih mest,« pojasnjuje Šubičeva in dodaja, da je po njihovih izračunih povpraševanja po kakovostnem hišnem tekstilu na trgu toliko, da Svilanit s proizvodnjo v tujini ter razvojem v Kamniku lahko preživi. Ima likvidacija kakšno zvezo z novim lastništvom podjetja? Ob likvidaciji Svilanitove proizvodnje se je v preteklih dneh pojavilo tudi nekaj ugibanj o tem, če je to morda povezano tudi z lanskoletno spremembo v lastništvu podjetja, ko je večinska lastnica podjetja postala prav Mojca Šubic. Ali je likvidacija Svilanitove proizvodnje v tem trenutku res nujna ali ne, je nepoznavalcem razmer v podjetju težko ugotoviti, dejstvo pa je, da bi se moral Svilanit na tolikšen upad naročil tako ali drugače odzvati v vsakem primeru, ne glede na lastništvo. Šubičeva pa ob tem zagotavlja, da sprememba lastništva nima nobene zveze z likvidacijo podjetja. Kamniški župan Anton Tone Smolnikar v upravičenost likvidacije podjetja dvomi in hkrati opozarja na pasti, ki jih za zaposlene predstavlja likvidacija. Takoj po napovedi likvidacije Svilanitove proizvodnje se je z izjavo za javnost nanjo odzval tudi podžupan Brane Golubovič. Povedal je naslednje: »Ves čas sem verjel, da bo kljub črnim oblakom, ki so se zbirali nad podjetjem, vodstvu uspelo obdržati zaposlene in podjetje nad vodo, saj se mi je zdelo logično, da je nakup Svilanita s strani vodstva znak, da verjamejo v uspeh. Na žalost jim ni uspelo in sedaj se soočamo s položajem, ko je kriza prišla v Kamnik. Sam sicer ne želim špekulirati o povezanosti med dejstvom, da je Svilanit pred kratkim dobil nova lastnika, ki sta ga morala nekako kupiti, in današnjim odpuščanjem delavcev zaradi likvidacije. Pričakujem pa, da bodo odgovorni, tako v Svilanitu kot v državi, javnosti jasno povedali in z dejstvi tudi argumentirali, ali obstaja povezava med nakupom Svilanita in njegovo likvidacijo ter podrobno razložili razloge, ki so pripeljali do likvidacije. To si Svilanitovi delavci in Kamničani zaslužijo.« Golubovič je si- cer prepričan, da bodo občina in državne institucije v okviru svojih pristojnosti učinkovito pomagale odpuščenim delavkam in delavcem, vseeno pa pravi, da ga skrbi, kako bodo odpuščene delavke in delavci živeli brez prihodka. Občina bo s sredstvi, ki jih je za blažitev posledic krize predvidela v letošnjem proračunu, pomagala odpuščenim Svilanitovim delavcem, vendar župan opozarja, da bo tega denarja hitro zmanjkalo, če se podobno masovno odpuščanje zaposlenih zgodi še v kakšnem drugem podjetju. ZORANJEREB Podjetje obljublja, da bo izpolnilo vse obveznosti do zaposlenih V situaciji, v kakršni se je znašel Svilanit, je tolažilno vsaj to, da podjetje zaposlenim ne dolguje nobene plače, pa tudi odpravnine (za katere bodo morali zagotoviti 1,2 milijona evrov) bodo po zagotovilih Mojce Šubic zanesljivo izplačane. Upajmo, da bo res tako, in da se bo podjetje od svojih zaposlenih dostojno poslovilo. Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 26.3. 2009. V podjetju so že večkrat preživljali krizne čase in se pobrali, tudi zdaj so delavci upali do zadnjega trenutka Delavci Svilanita d.d. so bili, ko so izvedeli za začetek likvidacijskega postopka in tudi po tem, ko so nekateri že dobili obvestila o tem, da so izgubili službo, precej redkobesedni. »Žalostno!« »Kaj naj vam povem?« »Zdaj nima smisla karkoli!« »Nočem zdaj »blato« mešat! Konec je, a' nam lahko kaj pomagate?« To so bili najpogostejši odgovori, ki smo jih slišali. Nekateri so vseeno zarobantili: »Ni več pravice! Včasih je bilo bolje! Takrat so bili delavci zavarovani! Nihče jih ni mogel kar tako vreči na cesto!« Možak s 33-imi leti delovne dobe v Svilanitu pa je pripomnil: »Pravo je umrlo! Saj je vse po »regelcih«! Ni kaj! A vsi smo na cesti! Triintrideset let sem garal, prenašal krize in odrekanja, zdaj pa sem dobil čevelj. Novi solastnik firme je pa pol mlajši kot jaz! Kaj je že ustvaril, da I je tako nagrajen?« Njegov sodelavec je pomenljivo pripomnil: »To je zdaj drugo podjetje, ki je v kratkem času propadlo!« Nekdanji uslužbenec v skupnih službah je grenko pripomnil, da ni pričakoval, da bodo tudi v skupnih službah odpuščali: »Še jaz sem pical »a-ločbo o odpuščanju. Nesel sem jo v potrditev pravniku, da je potrdil, da je pravno pravilno sestavljena, zdaj pa sem jo prejel tudi sam. Sam sem si jo napisal! Pri likvidaciji ni nihče izvzet, tudi če si sindikalni funkcionar, ne!« Vsi pa se s strahom sprašujejo ali bodo lastniki držali besedo in jim bodo res izplačali odpravnine. Ena od delavk nam je razlagala, da so v podjetju že večkrat preživljali krizne čase, da je bilo hudo, a so se vedno pobrali. Tudi zdaj so upali do zadnjega trenutka. Vodstvo jim je povedalo, da bodo odpuščali, vendar je vsak še upal, da njega to ne bo doletelo. Predsednica najmočnejšega sindikata v Svilanitu Nevenka Kregar pa je ocenila, da je hitri rez z odpuščanjem morda boljši kot morebitno dolgotrajno »odmiranje« na obroke. Že zdaj so bili zaslužki pičli, lahko pa bi bilo, kot je v nekaterih drugih podjetjih, da delavci delajo, a za svoje delo ne dobijo plačila, za nameček pa se po peklenski negotovosti na koncu še znajdejo na cesti. »Prišlo je kar iznenada. Po novem letu so naročila nenadoma presahnila. Znižala so se v povprečju za 30 odstotkov. Sama sem preverila v skladiščih in se na lastne oči prepričala, da se je prodaja ustavila. Kot sindikalna poverjenica sem to lahko preverjala tudi v računovodstvu in lahko povem, da se je vse skupaj res ustavilo in podjetje ne bi moglo preživeti. Po posvetih z vodstvom smo tudi v sindikatih spoznali, da ni več perspektive in poskušali smo doseči, da bi bilo odpuščanje kar se da »mehko«, če je kaj takega sploh mogoče. Zavedam se, da je vsaka izguba službe hud udarec in na nekaterih delavkah se je videlo, kako jih je prizadelo. Moram pa reči, da kakšnih izgredov ni bilo in da bomo kot sindikat zelo pazili, da bo vodstvo podjetja res izpolnilo obljube o poplačilu vseh obveznosti in izplačilu odpravnin.« Na pripombo, da delavci zatrjujejo, da je v proizvodnji še dosti dela, pa je pojasnila, da morajo zdaj tudi naročnikom izpolniti obveznosti. Tudi predstavnica zaposlenih v Nadzornem svetu Jana Malešič je zatrdila, da so po temeljitih premlevanjih in po posvetih z zaposlenimi pristali na likvidacijo podjetja. »Po tem, ko nam je uprava podjetja temeljito predstavila razmere in možnosti, ki smo jih imeli, sem tudi jaz V nadzornem svetu podprla likvidacijo. Še prej pa je moralo vodstvo pristati na nekatere pogoje, ki smo jih v zvezi z odpuščanjem postavili, da bi vsaj malo ublažili šok odpuščanja, ki se je obetal. * Župan občine Kamnik Tone Smolnikar pa ne skriva presenečenja ob novicah iz Svilanita. »Direktorica podjetja nam ni povedala, da se bodo odločili za tako množično odpuščanje. To je za nas pravi šok-Na nek način smo bili zadovoljni, da smo imeli v občini štiriodstotnf nezaposlenost, približno 650 občanov je bilo brez dela, zdaj pa bo ta številka znatno večja. To bo tudi udarec za občino, saj mora plačevati zdravstveno in socialno zavarovanje za brezposelne. Decembra, ko sm° sprejemali letošnji proračun, smo za socialne pomoči namenili precej vet sredstev. Lani smo za to namenili 10.000 €, za letos pa smo, ker sm° vedeli, da gospodarska kriza trka tudi na vrata naše občine, v občinsk1 blagajni za te potrebe namenili kar 35.000 €, vendar bo ta številka °b takšnem odpuščanju verjetno krepko premajhna. Na občini se bomo p° svoje trudili, da bi pomagali ljudem, ki so izgubili zaposlitev, vendar je tudi za nas to breme vse težje. Ob tem pa si ne morem kaj, da tudi san ne bi zastavil vprašanja, ki ga zdaj postavljajo mnogi Kamničani, še zlas11 pa tisti, ki so izgubili službo: Ali ni bila sprememba lastništva podjetja kriva, da je to tako hitro zašlo v likvidacijo. Morda so ti pomisleki brez osnove, a vprašanja ostajajo.« Direktorica in glavna lastnica Svilanita Mojca Šubic ta ugibanja odločn0 zavrača MIRO ŠTEBE Ob letošnjem prazniku občine Kamnik ZAKLJUČENI ŠTEVILNI INFRASTRUKTURNI OBJEKTI Ob letošnjem občinskem prazniku slovesno predajamo namenu obnovljeno Ljubljansko cesto, cesto v Zdravilni gaj Tunjice, pločnik na Tunjiški cesti, novih 120 parkirišč na Klavčičevi ulici, otroško igrišče, tretji in četrti pas na obvoznici od Šolske do Cankarjeve, hotel Malograjski dvor... Tudi ob letošnjem občinskem prazniku se potrjujejo moje mnogokrat izrečene besede, da vsega ni moč storiti naenkrat, da so nekateri projekti vezani na daljša časovna obdobja. Letošnji občinski praznik je priložnost, da smo ob koncu gradnje nekaterih infrastrukturnih objektov lahko potrdili tej misli. Štiri leta (brez priprave potrebne dokumentacije) smo skupaj z Ministrstvom za promet obnavljali in širili obvoznico, ki odslej zagotavlja bistveno boljšo pretočnost iz smeri Tuhinjske doline proti Ljubljani in obratno, zavarovana je bila brežina starograjskega hriba, zamenjana vodovodna napeljava, postavljena nova javna razsvetljava, obnovljena brežina Kamniške Bistrice. Z zgraditvijo novega pločnika in kolesarske steze je zagotovljena varnost tudi za najbolj ogrožene udeležence v prometu. Celotna naložba je veljala skoraj 2 milijona evrov, nekoliko več kot polovico je prispevala država. Tudi Ljubljanska cesta je dobila nov izgled, javno razsvetljavo, kolesarsko pot, zamenjani so bili številni komunalni objekti, tudi s pomočjo Ministrstva za lokalno samoupravo. Tudi pri gradnji ceste v Zdravilni gaj Tunjice smo uspeli pridobiti 200.000 evrov za sofinanciranje iz evropskih skladov. To so trije največji dosežki, ki so v teh letih nastajali z ogromnimi napori sodelavcev občinske uprave in drugih pristojnih služb, ki ob vse večjih zahtevah in spreminjanju zakonodaje uresničujejo v občinskem proračunu začrtane naloge. V teh dneh je občinska uprava, skupaj z izvajalci, ■ rF pripravila kar nekaj slo- flgy”®,L" vesnosti, kjer smo spregovorili o teh dosežkih, a žal se ponovno sprašujem, komu so take otvoritve namenjene. Pričakoval sem, da se bodo vsaj tisti svetniki, ki so glasovali za ali proti tem projektom, ob teh dogodkih srečali s krajani in uporabniki teh pridobitev. Žal je bilo le nekaj tistih, ki znajo ceniti napredek in razvoj naše občine. Ob tej priložnosti, ko razmišljam, kaj nam prinaša letošnje praznovanje občinskega praznika, ki ga s ponosom povezujemo z našim Kamničanom - generalom Rudolfom Maistrom, me še vedno vznemirja razprava nekaterih občinskih svetnikov ob predlaganih imenih za letošnja občinska priznanja. Prepričan sem, da nekaterim, ki so na seji občinskega sveta tudi žalili predlagane nagrajence, manjka še veliko modrosti in strpnosti. Občinski praznik je tudi trenutek za pogled v prihodnost, nove izzive! Zagotovo so to projekti izgradnje osnovnih šol. Podpisani sta projektantski pogodbi za novo Osnovno šolo Frana Albrehta, obnovo in dozidavo Osnovne šole Toma Brejca z novo telovadnico, intenzivno tečejo priprave za pridobivanje evropskih sredstev pri nadaljevanju izgradnje kanalizacijskih sistemov.... Tudi letošnje tekmovanje občine Kamnik v okviru tekmovanja evropskih mest Entente Florale (leta 2001 smo prejeli zlato priznanje) je nov izziv za vse Kamničane, da očistimo občino, poskrbimo za lepše okolje, saj se bomo tako v njem še bolje počutili. Iskrene čestitke ob letošnjem prazniku z željo, da še naprej soustvarjamo našo občino in dosegamo kar največ rezultatov za naše skupno dobro. župan Anton Tone Smolnikar Odprtje prenovljene Ljubljanske ceste ter parkirišč in otroškega igrišča na Klavčičevi Prireditve ob letošnjem prazniku občine Kamnik je Zaznamovalo tudi slovesno odprtje cestnih in komunalnih pridobitev, pomembnih za razvoj krajev in večjo kvaliteto življenja. Krajani Duplice in Bakovnika so se minulo soboto, 21. marca, skupaj z županom, podžupanoma, sodelavci občine, izvajalci in vsemi, ki so sodelovali pri realizaciji, veselili uradnega odprtja treh velikih projektov, zaključenih v minulih mesecih. Po treh letih je zaključena temeljita rekonstrukcija 1300 metrov Ob slovesni predaji vseh treh pomembnih infrastrukturnih objektov je župan Tone Smolnikar povedal, da velik dosežek in najdražjo investicijo predstavlja širitev Ljubljanske ceste z umestitvijo dveh pločnikov, novih okoljskih materialov, obnovljenimi vodovodnimi cevmi, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Poudaril je, da je država iz nepovratnih sredstev SVLR za ta projekt namenila 640.000 EUR, kar pomeni, da je bilo potrebno skrbno bdeti nad investicijo, ogromno dela, znanja in strokovnosti je bilo potrebno za pridobitev in črpanje evropskih sredstev. približno 37 % vrednosti investicije. Celotna rekonstrukcija Ljubljanske ceste v dolžini 1.330 metrov, ki se je izvajala v dveh fazah, je obsegala ureditev obojestranskega pločnika in kolesarske steze, javne razsvetljave, izgradnjo treh prometnih pasov in ločilnih otokov za umirjanje prometa, ureditev meteorne kanalizacije in izgradnjo vodovoda v dolžini 320 metrov. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana in kot sopodpisnik pogodbe Ceste mostovi Celje d.d. Izgradnjo vodovoda in javne razsvetljave pa je izvedlo Komunalno podjetje Kamnik. poškodovanih igral in pleskanjem nekaterih obstoječih,še uporabnih igral ter prestavitvijo lesene ograje na Z strani igrišča (na meji z novim parkiriščem). Podjetje Imont d.o.o. pa je dobavilo in montiralo nova igrala in ostalo opremo, nekatera obstoječa, še uporabna igrala pa popravilo. Za vsa nova in obnovljena stara igrala je bilo, v skladu s predpisi, treba urediti primerne peščene podlage, ograjene z robniki. Od vhodnih vrat do vseh igral vodijo urejene peščene poti, vmes pa so manjše zelene površine. Od lanskega avgusta je na igrišču na Klavčičevi, katerega ureditev je zahtevala dobrih 35 tisoč evrov, spet živahno. Otroci so bili še posebej veseli kombiniranega igrala s hišico in toboganom, visečega mostu, gugalnic, v teh dneh že ustvarjajo v peskovniku. Nameščene so klopi za počitek in koši za smeti, da bo okolica čista, seveda ob ozaveščenosti obiskovalcev igrišča. SAŠA MEJAČ OBČINA KAMNIK PRAZNUJE 780 MJP LET MESTA KAMNIK. PROGRAM PRIREDITEV 2009 Četrtek, 26. marec Ob 18. uri Dom kulture Kamnik Odprtje razstave: Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister Avtor razstave: Muzej slovenske vojske Petek, 27. marec Ob 16.30 Glavni trg Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik Ob 17. uri Trg talcev - spomenik Rudolfa Maistra Slovesnost pri spomeniku Slavnostna govornica: dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo Sodeluje Častna enota Slovenske vojske Ob 17.30 Dom kulture Kamnik Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik Kulturni program: Žiga Jereb, Ana Šterbova (balet), Jure Tori (harmonika) Sobota, 28. marec Ob 8. uri Trg talcev - spomenik Rudolfa Maistra Maistrov pohod Organizira Društvo generala Rudolfa Maistra Kamnik Ob 11. uri Odprtje hotela Malograjski dvor Ob 13. uri Ogled prenovljenega Prašnikarjevega dvorca Ob uri 18. uri Maistrova hiša Maistrova podoknica DKD Solidarnost Kamnik Ob 19. uri Športna dvorana Kamnik Tradicionalni županov ples Nedelja, 29. marec Ob 17. uri Glavni trg Kamnik Pozdrav pomladi Nastop prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik s prijatelji. Četrtek, 2. april Ob 18. uri Dom kulture Kamnik Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Petek, 3. april Ob 17. uri Kamniška tržnica Uradna otvoritev štiripasovne obvoznice Sobota, 4. april Ob 12. uri Glavni trg Čistilna akcija Ob 11. uri Otvoritev ceste Strmine - Hrib (KS Nevlje) Vi sorašuiete. župan odeovaria O PRIHODNOSTI VELIKE PIANINE Ob slovesni predaji pomembnih infrastrukturnih objektov v krajevni skupnosti Duplica je župan Tone Smolnikar Povedal, da velik dosežek in eno večjih investicij občine na področju cestne infrastrukture predstavlja rekonstrukcija Ljubljanske ceste.«Država je iz nepovratnih sredstev SVLR za ta projekt, vreden 1,7 milijona evrov, namenila 640.000 EUR, kar pomeni, da je bilo potrebno skrbno bdeti nad investicijo, ogromno dela, znanja in strokovnosti je bilo potrebno za pridobitev in črpanje evropskih sredstev«, je poudaril župan Smolnikar. Ljubljanske ceste od Svetilnika pošte na Duplici, dodatno Urejenih 120 parkirišč na Klančičev! ulici je bistvčno omi-lilo problematiko parkiranja v tem strnjenem blokovskem naselju, družine pa so se razveselile obnovljenega otroškega igrišča. Skupna vrednost vseh treh investicij znaša okoli dva milijona evrov. Rekonstrukcija Ljubljanske ceste se je pričela v letu 2006 in se zaključila konec lanskega leta. Občini Kamnik je za sofinanciranje tega projekta v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov uspelo pridobiti tudi evropska Sredstva. Od Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je v letih 2006, 2007 in 2008 skupno prejela 635.428 evrov, kar pokriva „. c J.,.ta.1.n z®btevna rekonstrukcija 1300 metrov Ljubljanske ceste Sp „ Ve‘nika,d« P°ste na Duplici je po treh letih zaključena. Obsegala lia™ • V u ,Jestranskega pločnika in kolesarske steze, javne razsvet-nrnmnt j! trek Prometnih pasov in ločilnih otokov za umirjanje žini 320'metro 6' me*eorne kanalizacije in izgradnjo vodovoda v dol- Dodatnih 120 parkirnih mest na Klavčičevi omililo problematiko s parkiranjem Problematika s parkirnimi mesti na Klavčičevi ulici je dolgo klicala po ureditvi dodatnih parkirišč, katerih gradnja se je pričela v letu 2007 in je potekala v treh fazah. Izgradnja parkirišča s 120 parkirnimi mesti na platoju velikosti 2540 kvadratnih metrov je bila zaključena decembra lansko leto. Investicija, ki je veljala 210 tisoč evrov, je zajela ureditev parkirišča, ureditev odvodnjava-nja in javne razsvetljave ter postavitev prometne opreme. Dela je izvedlo kamniško podjetje Žurbi team. Veselje na prenovljenem otroškem igrišču Otroško igrišče na Klavčičevi je še lansko pomlad in poletje kazalo precej žalostno, dotrajano podobo. V arhitekturnem ateljeju Atrakcija so izdelali idejno zasnovo preureditve igrišča s spremenjeno razporeditvijo igral, vključno z ureditvijo poti in ozelenitvijo vmesnih površin. Podjetje Žurbi team d.o.o. je izvedlo gradbena dela, vključno z odstranitvijo starih, dotrajanih, R.M. sprašuje: Po uspešni poletni sezoni je za nami tudi uspešna zimska sezona. Zanima me, kakšne načrte ima Občina kot lastnik družbe Velika planina d.o.o. v prihodnosti z Veliko planino? Vaša ugotovitev je pravilna in veseli me, da razmišljate tako pozitivno in s pogledom v prihodnost. Zimska sezona se je začela 11.12.2008 in bo po napovedih odgovornih v družbi trajala približno 100 dni oz. do 19.4.2009, seveda če bodo snežne in vremenske razmere to dopuščale. Po podatkih družbe so od začetka zimske sezone pa do konca februarja prepeljali že 24.000 potnikov, predvidevajo pa, da bodo do konca sezone to številko približali 30.000potnikom, kar je lep uspeh in kaže na to, da imajo ljudje planino radi tudi v zimskem času. Tisti, ki so smučali na planini, vedo povedati, da so bile proge vedno odlično pripravljene, osebje pa prijazno in strokovno. Ker pa se zavedam, da se ne sme zadovoljiti z dosežki oz. zaspati na lovorikah, ampak je potrebno vedno strmeti k še boljšim rezultatom, sem se odločil, da na majsko sejo občinskega sveta uvrstim točko, na kateri bo Občina skupaj s predstavniki družbe Velika planina predstavila poglede in načrte za prihodnost. Tako bomo na seji predstavili Poslovno poročilo za leto 2008, Poslovni načrt za leto 2009 in prostorsko vizijo, saj pripravljamo Občinski prostorski načrt, ki bo prostor oblikoval za naslednjih 20 let in je zato čas za prostorsko vizijo Velike, Male in Gojške planine ter dolino Kamniške Bistrice. Ker pa je turizem ena od prioritet občine Kamnik in ker je tudi družba odvisna od turizma in ljudi, ki obiščejo Veliko planino, bomo na seji predstavili tudi njihovo vizijo. Predstavili bomo tudi zadnje informacije, ki smo jih dobili na sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor glede ustanavljanja regijskega parka VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAM IN ŽELIM VSE DOBRO. MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK S SODELAVCI Kamniško-Savinjske Alpe, ki ga država namerava v sodelovanju s petimi občinami ustanoviti konec leta, pred poletjem pa pričakujemo osnutek uredbe, o kateri bo tekla 60-dnevna razprava. Namen majske točke dnevnega reda je, da se širša javnost seznani s predlogi razvoja tega našega bisera in da s svojimi argumentiranimi predlogi tudi pripomorejo, da bodo naši skupni razvojni načrti še boljši. Poleg teh pogledov v prihodnost nas v letošnjem letu čaka tudi zamenjava pogonskega sistema na nihalki. Že ob zamenjavi elektronike se je pokazalo, da bo v naslednjih letih čas za zamenjavo pogonskega sistema, s čimer bi zaključili investicije v samo nihalko, obenem pa povečali kapaciteto prevoza potnikov z nihalko. Potekajo pogajanja, kako družbi z občinskimi sredstvi pomagati, da še letos izpelje ta poseg. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 250.000 €. Kot župan občine Kamnik, ki je lastnica družbe Velika planina d.o.o., si želim, da nam vse naše načrte uspe izpeljati in da tisti, ki imajo voljo sodelovati, pristopijo h konstruktivni razpravi. Se pa zavedam, da bodo vedno obstajali ljudje in skupine, ki bodo tiho čakale na napako in potem z vsemi topovi streljali po občini in družbi. To je seveda najbolj enostaven način in tisti, ki me poznajo, vedo, da ga ne odobravam, in da si vedno izberem težjo pot, pot argumentov in strokovne razprave. Župan ANTON TONE SMOLNIKAR PREJEMNIKI LETOŠNJIH OBČINSKIH PRIZNANJ Dr. Aleksandru ■ Dopliharju zlato | priznanje Občine Kamnik za življenjski prispevek na področju zdravstvenega varstva v občini Kamnik in v Republiki Sloveniji Dr. Aleksander Doplihar je obiskoval in končal osnovno šolo v Celju. Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Opravil je specializacijo iz Medicine dela, prometa in športa, dodatno pa je usposobljen iz preventivne pediatrije in ginekologije. Svojo poklicno pot je začel kot splošni zdravnik in zdravnik v obratni ambulanti Železarne v Štorah, nato je bil dve leti zaposlen na Republiškem zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani, zatem pa je postal vodja dispanzerja za medicino dela v Zdravstvenem domu Kamnik. Delo je nadaljeval kot vodja TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik, Združenega Zdravstvenega doma Domžale. Pred upokojitvijo leta 1991 je bil šest let generalni direktor Združenega Zdravstvenega doma Domžale, Kamnik, Litija. Od leta 1991 do 1994 je bil gospodar. Slovenskega zdravniškega društva, leta 1993 pa je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Je večletni predavatelj na tečajih prve pomoči RK Slovenije. Je avtor strokovnih člankov in avtor dodatnega besedila v knjigi Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju, kakor so jo oblikovali predhodniki in sodobniki. Od leta 2005 sodeluje prostovoljno kot zdravnik pri Društvu upokojencev Kamnik, kjer enkrat mesečno izvaja zdravstveno svetovanje ob akcijah merjenja krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. In seveda ni pozabil svojega znanja in izkušenj iz dela na področju zasvojenosti - tako je zadnja leta aktiven član Lokalne akcijske skupine v Kamniku, namenjene predvsem borbi proti nedovoljenim drogam. Konec aprila 2007 mu je Mladinski svet Slovenije z namenom promocije in večanja ugleda prostovoljnega dela, ki ga Aleksander Doplihar opravlja z vodenjem ambulante in številnimi drugimi aktivnostmi na področju varovanja zdravja in preprečevanja odvisnosti, podelil priznanje Naj prostovoljec. Že od dijaških let naprej se je kot prostovoljec udeleževal različnih solidarnostnih akcij. Takoj po diplomi je kot zdravnik prostovoljno mesec dni delal pri gradnji ceste Bratstva in enotnosti v Leskovcu in se že tudi vključeval v akcije RK v Štorah. Od leta 1990 je med drugim stalni vodja ekipe prve pomoči v Kamniku, s katero so sodelovali tudi na Evropskem prikazu znanja iz prve pomoči. Ekipa je večkratni državni prvak. Kot prostovoljec je v začetku sedemdesetih let pomagal ustanavljati Društvo diabetikov Kamnik, hkrati pa takrat tudi dobro desetletje kot prostovoljec vodil Klub zdravljenih alkoholikov v Kamniku, štiri leta pa je vodil tudi tovrstni klub v Domžalah. Tako bogata in res vsestranska pot nekdaj mladega brigadirja, ves čas zdravnika z dušo, strokovnjaka za medicino dela in izkušenega terapevta za alkoholike, prizadevnega predavatelja prve pomoči, aktivista v različnih nevladnih organizacijah - kjerkoli in kadarkoli je bilo to potrebno - je bila večino vsega razpoložljivega predvsem prostega časa prežeta s prostovoljstvom in solidarnostjo, z optimizmom, s požrtvovalnostjo in neomajnim zaupanjem v ljudi, v vse dobro in pozitivno. Dr. Doplihar je med prvimi spoznal, da Slovenija po osamosvojitvi ni tako solidarna, kot jo predstavljajo državne institucije. Po letu 1992 je množica ljudi ostala izključena iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer jim je onemogočen dostop do zdravstvenega varstva. Dr. Doplihar je sklenil tem ljudem pomagati. Od leta 2002 vodi ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja na Mislejevi v Ljubljani, kjer vsi zdravniki in drugo osebje delajo brezplačno. Zaradi svojih lastnosti, izkušenj in dosežkov je od leta 2005 tudi strokovni svetovalec pri ustanavljanju in delovanju podobne Ambulante za nezavarovane pri Škofijski Karitas Maribor. Lansko leto je prejel zlatnik SF za življenjsko delo na področju organiziranega prostovoljstva. N Si2S£Liil2Le£!tZ Ob prazniku našega velikega domoljuba Rudolfa Maistra iskreno čestitamo vsem občankam in občanom! WWW NSI-KAMNIK.NET Iskrene čestitke ob prazniku občine Kamnik! ^schlenk Kamnik - Schlenk d.o.o. Fužine 9 Sl - 1240 Kamnik Matični knjižnici Kamnik ob njeni 60-letnici srebrno priznanje Občine Kamnik za pomembne dosežke pri opravljanju knjižničarske dejavnosti, širjenju bralne kulture in informacijske pismenosti s pridobitvijo novih prostorov ob že uveljavljenem strokovnem nivoju utrdila svojo vlogo enega najsodobnejših tovrstnih centrov v Evropi. Nedvomno je bila gibalo tega preskoka gospa Zdravka Slavec, ki je center vodila v tem burnem obdobju in uspela s koordiniranjem vrste aktivnosti v centru in izven njega ustvariti pogoje za ta kvaliteten razvoj v zadnjih letih. Po prihodu na mesto direktorice konec leta 1997 jo je poleg rednega dela čakalo še izjemno zahtevno delo nadaljevanja prenove Zavoda, ki se je začelo s prvo fazo v letu 1991 in se nadaljevalo z drugo fazo v letu 1994. Ostala je še daleč najzahtevnejša tretja faza. Po usklajevanju zelo kompleksnega programa, ki je zahteval usklajevanje izobraževalnega in zdravstvenega programa ter nujnih financerjev, obeh ministrstev, je sredi leta 2006 stekla gradnja novih prostorov. Gradnja je potekala v dveh fazah in je bila uradno zaključena z odprtjem 7. 11. 2008. S tem je zavod dobil tudi potrebne sodobne prostorske pogoje in vrhunsko opremo, v katere je lahko umestil vso svojo bogato, kompleksno dejavnost usposabljanja gibalno oviranih otrok in mladostnikov, ki jo je pod vodstvom direktorice Zdravke Slavec, utrdil in razvil v preteklih letih. Vrsta aktivnosti in pristopov, ki jih je zavod razvil v zadnjih letih, je našla velik odmev in potrditve v strokovni javnosti in vzbudila zanimanje, uveljavitev in posnemanje tudi v širšem evropskem prostoru. Obdobje, ko je center vodila Zdravka Slavec, bo v njegovi zgodovini zapisano tudi kot obdobje, ko je center močno utrdil sloves vrhunske ustanove za usposabljanje gibalno oviranih otrok v Sloveniji in širšem evropskem prostoru. V zadnjih desetih letih je knjižnica svoj pomen kulturnega, izobraževalnega in informacijskega središča občine razvila, se povezala z lokalnim okoljem preko sodelovanja z društvi, klubi, šolami in vrtcem. Tako uspešno vpliva na intelektualni in osebnostni razvoj naših občanov, preživljanje prostega časa, nudi vire za učenje, kulturne, študijske in sprostitvene potrebe. Z urejenostjo gradiva in prostora ter s primernim obveščanjem ves čas omogoča dostopnost do različnih gradiv in informacijskih virov, zraven pa nudi prostor za študij in druženje. Nudi dostop tako do tradicionalnih kot elektronskih informacijskih virov ter tako združuje naloge varovanja kulturne dediščine in naloge posrednika elektronskih informacijskih virov, kar uresničuje tudi pri informacijskem opismenjevanju otrok in upokojencev. Svojo povezanost z lokalnim okoljem zlasti izražajo naslednji projekti, ki so posebnost tudi v nacionalnem merilu: - elektronska knjiga www.kamniskaveronika.net: knjižnica ohranja, promovira in seznanja javnost s kamniškimi ljudskimi pravljicami, ki jih je izdala v knjigi ob svoji 50-letnici, na sodobnem mediju, ki je mlajšim generacijam blizu; - spodbuja družinsko branje z akcijami Poletno družinsko branje in Bralni mozaik (priporočilni bralni seznami za mlade/bodoče starše z bonom za brezplačno članstvo): s tem spodbuja branje v družinskem krogu, saj le bralci lahko vzgajajo bralce, kar pripomore tudi k lažjemu opismenjevanju v šolah; - spodbuja bralno kulturo pri najmlajših s Pravljičnimi kovčki: to je obisk knjižničarke v vrtcih s pravljicami in dejavnostmi na določeno temo; - s sistematičnimi bibliopedagoškimi dejavnostmi, ki so vsebinsko povezane z lokalnimi temami (ljudsko izročilo na Kamniškem, Plečnik, mamut, igre včasih, znani Kamničani), sodeluje z osnovnimi šolami in vrtcem ter tako širi informacijsko pismenost in bralno kulturo; - prireja dejavnosti za upokojence, zlasti informacijsko opismenjevanje, ki je brezplačno in s tem dostopno tudi tistim, ki imajo nizke pokojnine; - s Študentskim klubom Kamnik že vrsto let sodeluje pri organizaciji potopisnih predavanj, ki so zelo obiskana; - s predstavitvami knjig, s srečanji z avtorji in raznimi predavanji za odrasle posega v lokalne teme, ustvarjalnost in omogoča posameznikom, da predstavijo svoje dosežke; - s planinskim kotičkom in posebno urejeno zbirko planinskega ter gorniškega gradiva prispeva k indentiteti kraja. Zdravki Slavec srebrno priznanje Občine Kamnik za zasluge pri izgradnji in posodobitvi Doma invalidne mladine Kamnik v enega najsodobnejših centrov za Sloveniji in širšem evropskem prostoru V letu 1947 je bil v Kamniku ustanovljen Dom invalidne mladine, kot institucija, ki naj bi pomagal usposabljati gibalno ovirano mladino. Od tedaj je poteklo šestdeset let in institucija se je s svojim vključevanjem v okolje in neprestanim sledenjem razvoju stroke na področju usposabljanja globoko vrasla tako v bivalno, kot tudi v strokovno okolje. Zavod se je razvijal kot vzgojno-izobraževalni, zdravstveni, terapevtski, športno rekreativni ter podporni in svetovalni center za gibalno ovirane otroke in mladostnike, pa tudi za take z več motnjami oziroma ovirami. Danes je zavod sodoben izobraževalno rehabilitacijski center s številnimi povezavami z bližnjim, širšim in evropskim prostorom. Poseben korak v razvoju pa je institucija naredila v zadnjih letih, ko je usposabljanje gibalno oviranih otrok v SLOVENIJA na novi poti Iskrene čestitke ob prazniku Občine Kamnik! SDS Kamnik Marti Kos bronasto priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo na področju ohranjanja podeželja in razvoja delovnih mest na kmetijah v občini Kamnik Marta Kos je letos dopolnila 51 let. Rodila se je na Križu pri Komendi v kmečki družini kot druga od štirih hčera. Na tej kmetiji še danes živi skupaj s starši in otrokoma. Po končani gimnaziji v Kamniku se je odločila za študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer živinoreja in 15. 9- 1981 pridobila naziv dipl. kmetijski inženir, živinorejske smeri. Še isto leto se je zaposlila v podjetju Agroemona Domžale, kjer je 8 let opravljala delo tehnologa za prehrano govedi, nato pa bila dve leti vodja govedoreje. 1. 3. 1991 se je zaposlila pri Kmetijskem zavodu Ljubljana kot svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kjer je zaposlena še danes. V okviru svetovalne službe za potrebe kmetov je bilo to delovno mesto zastavljeno na novo za 30 svetovalk v državi. Delo je zato zahtevalo veliko izobraževanja samoorganizacije in sposobnosti posredovanja tujih izkušenj drugim. Vse do danes ji je bilo zaupano delo na področju ohranjanja podeželja s poudarkom na razvoju dopolnilnih dejavnosti v občinah Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica (do leta 2001 tudi Moravče). V vseh teh letih ji je uspelo vzpostaviti stik z ljudmi na podeželju in jih povezati v različna društva. V letu 1993 je pomagala pri ustanoviti še vedno aktivnega DPŽ Tuhinjske doline, ki združuje preko 150 deklet in žena od Mekinj do Motnika ter je član ZKS. V letu 1994 je nadaljevala delo s povezovanjem kmečke mladine v DPM Kamnik Mengeš, ki deluje še danes in vključuje okoli 100 mladih s podeželja in je tudi član ZPM Slovenije. V letu 2005 je bilo ustanovljeno še DPŽ Kamnik- Komenda, ki združuje 80 žena in deklet južnega dela občine Kamnik in občine Komenda .Je tudi njegova aktivna članica. V letu 2008 je bila izvoljena v Upravni odbor ZKS. Z Zvezo je istega leta pomagala pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta za pomoč prizadetim po neurju. Ob njeni pomoči je bilo v okviru društev organiziranih več prireditev, med njimi srečanje društev podeželskih žena v Tuhinju, kviz Mladi in kmetijstvo v Motniku, srečanje kmetic v Snoviku, Kmečke igre DPM, sodelovanje na Izboru za kmetico leta 2008. V teh letih je poleg svetovalnega dela v pisarni in projektov na posameznih kmetijah pripravljala delavnice in predavanja s področja možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Z njeno pomočjo je bilo v občini Kamnik registriranih več dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V zadnjih petih letih posveča veliko pozornost izobrazbi - pridobivanju kvalifikacij za opravljanje del na kmetijah (predelovalec mleka, peka kruha, potic in testenin na tradicionalen način, predelovalec, mesa, predelovalec sadja, tečaj za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah, živinorejec). Pri sedanjem delu se veliko posveča socialni problematiki kmetov ter se zavzema za številčnejši pristop mladih h kmetovanju. To voljo in energijo izražajo njeni strokovni članki, objavljeni v Zeleni deželi, Kamniškem občanu in Glasilu Zveze Kmetic Slovenije. Aktivno se vključuje tudi v razvoj občin na področju ohranjanja okolja. Življenje in delo na kmetiji ji nista tuja. Ponosna je tako na službeno delo, kot tudi na kmetovanje. Med drugim je članica Strojnega krožka Pšata Bistrica in Govedorejskega društva Kamnik. S svojimi delom je ogromno doprinesla k ohranjanju podeželja in razvoju delovnih mest na kmetijah v občini Kamnik. Naj bo letošnji občinski praznik prepleten z dobrimi mislimi in dejanji za razvoj in prijetno bivanje v občini Kamnik, za kar si prizadevamo tudi člani Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik. Občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku! USTA TONETA SMOLNIKARJA LTS r?'irn&8 Dbiščete nas lahko v naši pisarni nad avtobusno postajo-v Kamniku rsak prvi ponedeljek v mesecu med 18. in 20. uro ali pa nam pošljete elektronski pošto na naslov info@za-kamnik.si. www.za-kamnik.si Ani Stele srebrno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo na področju kulture in humanitarne dejavnosti Ana Stele je po poklicu tekstilni tehnik, izhaja iz Tuhinjske doline, živi pa v Tunjiški Mlaki. Z delavnostjo in zavzetostjo je ob družini s štirimi otroki vedno našla čas za delo v krajevnem odboru Rdečega križa, kjer je predsednica. Pod njenim vodstvom je Rdeči križ skušal olajšati trpljenje ljudi, ne samo z materialnimi sredstvi, ampak tudi ž dobro besedo, da so sovaščani začutili, da ob težkih dogodkih niso sami. Ob hudih boleznih, zlasti otrok, ki so prizadele posamezne družine, so zbirali denar za zdravljenje, prevoze, ob neurjih so s hrano in denarjem pomagali prizadetim, organizirali so krvodajalske akcije. Po osamosvojitvi so v Tunjicah po njeni zamisli oživili trikraljevsko koledovanje. Nabirke pa zmeraj podijo za humanitarne namene. Svojo ustvarjalnost že skoraj dvajset let razdaja tudi na kulturnem Področju kot predsednica Kulturnega društva dr. Franceta Steleta, organizatorka in režiserka miklavževanj po vaseh kamniške občine (Tunjice, Šmartno, Vranja Peč, Mekinje, Moste, Tuhinj, Laze), osrednje Miklavževe prireditve v občini, spominskih prireditev in ljudske igre o Petru Pavlu Glavarju. Kamniško miklavževanje je od začetkov leta 1990 v Domu kulture * Prenosom na Glavni trg in pobočje Malega gradu leta 1996 preras-0 v eno najlepših tovrstnih prireditev v Sloveniji. Ana Stele skuša že tradicionalno prireditev vsako leto obogatiti z elementi iz slovenske tradicije, zlasti s prikazom tipičnih Miklavževih darov na stojnicah. Za tako prireditev je potrebnih veliko ljudi. Njeno delo je uspešno, ker zna Pritegniti različne sodelavce: igralce, pisce besedil, postavljavce scene, gasilce, varnostnike, prevoznike igralske ekipe, podeželske žene, ki spečejo pecivo, in druge. Tako se je oblikovala skupina ljudi, ki rada sodeluje tudi ob drugih prireditvah. Med pomembnejše sodijo: prireditev °t> 35-letnici smrti in 20-letnici postavitve spomenika tunjiškemu rojaku umetnostnemu zgodovinarju dr. Francetu Steletu, proslava ob 40-letnici n°ve tunjiške šole, 110-letnici društva Samopomoč ipd. Velik uspeh pa je pred 3 leti doživela uprizoritev ljudske igre o Petru avlu Glavarju na pobočju pod tunjiško cerkvijo, ki je z elementi pristne ljudskosti in modernimi scenskimi učinki privabila veliko gledal-Cev in opozorila na to, da si ljudje želijo takih predstav. Ana Stele je s svojo igralsko skupino večkrat sodelovala s krajšimi prizori na različnih Prireditvah drugih organizatorjev, zlasti Mladinskega centra, npr. na bučarijadi in maškaradi, na prireditvi Rdeči noski. Ivanu Nograšku bronasto priznanje Občine Kamnik za oolgoletna prizadevanj a m pomembne prispevke k vsestranskemu razvoju krajevne skupnosti Tunjice Ivan Nograšek se je rodil 27. 6.1946 v Tunjiški Mlaki pri Kamniku. Odraščal je v kmečkem okolju in se pridno učil ter v službi stalno napredoval. V tovarni Svilanit je dosegel mesto vodja energetike. Še posebej pa je bil dejaven v lokalnem okolju. V krajevni skupno-sti Tunjice je vztrajno zagovarjal potrebe po hitrejšem razvoju kraja, ako je bil že mlad imenovan v gradbene odbore pri graditvi ceste v tmjice in izgradnje telefonije v vasi, kjer je nosil največje breme. Od f kh 1986 do 1994 ,e bil Predsednik krajevne skupnosti Tunjice. V tem mdobju so bili narejeni veliki koraki v razvoju kraja na številnih po-vr°cjih: izgradnja ceste na Vinski vrh, nadaljevanje modernizacije ceste kaniše, na Vrbovje in Srednji vrh ter prve faze obnove spomeniško ascitene stavbe nekdanje šole, v kateri je sedaj poslovilna vežica. Vse '° Je bilo zgrajeno pretežno s sredstvi samoprispevka ter občutnim Prostovoljnim delom krajanov. Ivan Nograšek je aktivno delal v KS tunjicevečkot 20 let. oh °memben ie tudi njegov prispevek k prepoznavnosti kraja in ranitvi etnološkega gradiva. Bil je pobudnik ideje o izdaji knjige o unjicah, ki je izšla leta 1995. Od tega leta dalje vse do danes dela kot kraja in iz pozabe oživlja zgodovino starih domačij in ljudi. Vse objavlja v krajevnem časopisu. ot Van Nograšek je »duša« Tunjic. Večkrat na leto si vzame čas tudi za 2na° a 'n učitclie podružnične šole. Vodi jih po Tunjicah in v njemu aciinem slogu pripoveduje zgodbe in šege krajanov. Milanu Grkmanu in Jožetu Gajšku posebno Priznanje Občine Kamnik za urejanje poti in pobočja Starega gradu 2 Milan Grkman in Jože Gajšek samoiniciativno in z velikim veseljem Več kot desetletje urejata pešpot, ki se od levega brega Kamniške niškem asproti stanovanjske soseske Mali grad) vzpenja proti karavl311 Grkman je Kamničan, letos bo dopolnil 80 let. Kamnik in še ta mi-6* 8tar* 8rad ’ma zel° rad, saj je ob vznožju Bergantove gore, grad peša - Zd^ obvoznica, nekoč stala njegova domačija. Na Stari I I ii!hv8°V priiatell’ 64-letni Jože Gajšek, se je ob upokojitvi leta 2003 iz juoijane preselil v Kamnik. Rad ima hribe in kar kmalu se je po takrat Vsem občankam in občanom ofe občinskem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse dobro. Občinski odbor ZARES - nova politika Kamnik www.zares.si precej opusteli stezi sprehodil v breg proti Staremu gradu. Našel je zapuščen studenček, očistil njegov izvir, začel odstranjevati vso navlako v okolici in kar z roko začel kopati tolmune. Nekega dne sta se srečala z Milanom Grkmanom in to srečanje je preraslo ddoveHko^ado^po- Milan Grkman (na desni) in Jože Gajšek membnih ne le zanju, pač pa tudi za Kamnik in njegove obiskovalce. Skupaj sta začela popravljati in čistiti pešpot, ob vznožju uredila stopnice, postavila lesene varovalne ograje, klopi ob poti, uredila škar-po, polepšala okolico izvira, kjer sta ob potočku na drugi strani poti oblikovala tolmune, jih obložila s kamni in vanje postavila deset mlinčkov, ki se jih vedno znova razveselijo pohodniki, še posebej otroci. Po bližnjih drevesih sta namestila iz debel izdelane ptičje valilnice, kjer valijo brglez in detel, postavila sta ptičjo hišico, kamor pozimi vsak dan nosita hrano za ptice. Po katastrofalnem neurju, ki je 12. julija 2008 prizadelo občino Kamnik, sta Milan in Jože vložila ogromno truda, da sta s pešpoti na pobočju Starega gradu pospravila vejevje podrtega drevja, popravila ograje in pot usposobila za varno hojo. Oba tudi pesnita in pohodnike razveseljujeta s pesmijo, posvečeno Staremu gradu in Kamniku. Delata ljubiteljsko, s srcem, saj imata rada naravo in želita, da se ljudje ob poti ustavijo, prisluhnejo petju ptic, opazujejo naravo. Mimo njunega mlinčkovega gaja vodi tudi učna pot, uvrščena v vodnik Stari grad - naravoslovna učna pot, ki sta ga izdala Zavod za gozdove Slovenije in Občina Kamnik. Anglistu Wagnerju spominsko priznanje Občine Kamnik za prizadevanja za tvorno sodelovanje med mestoma Trofaiach in Kamnik August Wagner se je rodil 3- julija 1946. Po končani nižji osnovni šoli je šolanje nadaljeval na višji osnovni šoli. Svojo poklicno pot je začel leta 1960 pri Komunalnem podjetju Občine Trofaiach. Leta 1980 je postal občinski svetnik v Trofaiachu in aktivni sodelavec v številnih odborih: v odboru za šport, odboru za naravo in okolje, odboru za mladinsko problematiko, odboru za prometno varnost, odboru za turizem ter odboru za obrt in gospodarstvo. 25. maja 1993 se je politična stranka SPO-mestna organizacija Trofaiach odločila, da Augusta Wagnerja na svoji listi predlaga za funkcijo župana mesta Trofaiach. V volilnem boju je zmagal in novembra 1993 postal župan. Svojo župansko funkcijo bo končal letos jeseni, ko odhaja v pokoj. Mesti Kamnik in Trofaiach v letu 2009 praznujeta 10-letnico podpisa listine o pobratenju. Prav župan August Wagner od vsega začetka pobratenja predstavlja enega nosilcev uspešnega sodelovanja med obema mestoma, društvi, podjetji. S svojo zavzetostjo pri uresničevanju evropskih zamisli o vzajemnem sodelovanju, partnerstvu in javno doseženih rezultatih na področju družbenega življenja uresničuje svoji življenjski načeli t.j. načelo sodelovanja in načelo poštene igre. V desetih letih pobratenja je sodelovanje med mestoma preraslo osnovne okvire in zajema številne ravni, od sodelovanja na ravni kontaktov med občinskimi upravami do prijateljskih srečanj občanov, mladine, osnovnošolcev. V desetih letih so se razvila številna prijateljstva, ki predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo; razvilo se je sodelovanje med raznimi društvih (kulturna, športna, gasilci,...), izobraževalnimi ustanovami (osnovne šole) ter institucijami (muzej, turizem). Uspešno ip plodno sodelovanje med mestoma Trofaiach in Kamnik je bilo tudi eno temeljnih razlogov, da je Kamnik s strani Sveta Evrope prejel Evropsko diplomo in Evropsko zastavo. Obe priznanji Svet Evrope poklanja mestom, ki jih odlikuje uspešno mednarodno sodelovanje s pobratenimi občinami. Velik del zaslug za uspešno in aktivno pobratenje med mestoma gre zagotovo županu Augustu Wagnerju, ki je v času pobratenja tvorno sodeloval pri načrtovanju in uresničevanju skupnih projektov. Vidu Piršu posebno priznanje Občine Kamnik za zasluge k razvoju krajevne skupnosti in napredku Tuhinjske doline Vid Pirš si vseskozi prizadeva za razvoj domačega kraja, je kot neke vrste lokalni mecen, ki velikodušno sponzorira lokalna društva in jim tako pomaga pri njihovem delu. Rad prisluhne organizatorjem različnih prireditev in jih finančno podpira. V letih 1987-89 je veliko sodeloval pri modernizaciji cest v vasi Tuhinj. V zadnjih letih je z delom in finančnimi sredstvi veliko prispeval pri obnovi in gradnji sakralnih objektov. Veliko je pripomogel pri obnovi cerkve sv. Vida nad Tuhinjem in pri izgradnji kapele sv. Antona na Bibi planini. V letu 2005 je bil glavni pobudnik, organizator in financer elektrifikacije cerkve sv. Vida. Ima tudi zasluge, da se je ustanovilo Konjerejsko društvo Tuhinj, ki uspešno deluje že več kot deset let. Pod njegovim vodstvom je KD Tuhinj začelo s tradicionalnimi srečanji in blagoslovi konj na Štefanovo. Še bi lahko naštevali dejavnosti, kamor je prispeval svoj delež. Skratka: imel je posluh, ga ima in ga bo verjetno imel še naprej, za podporo vseh akcij, ki strmijo k napredku kraja, krajevne skupnosti, in celotne Tuhinjske doline. Ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da je Vid Pirš veteran vojne za Slovenijo. Tonetu Dularju posebno priznanje Občine Kamnik za izjemen prispevek pri ohranjanju in obnavljanju kulturnih spomenikov v občini Kamnik Gospod Tone Dular je nastopil službo župnika v Kamniku pred dobrimi štirimi leti, a so rezultati njegovega delovanja v Kamniku izredni. Poleg svojega pastoralnega dela je takoj pričel z akcijami obnove kamniških sakralnih spomenikov, ki sodijo pod župnijo Kamnik. Kot prvo, je s pomočjo faranov v celoti (fasada, ostrešje in kritina) obnovil cerkev z zvonikom v Volčjem Potoku. Sledila je celotna obnova cerkve v Podgorju. Vmes je opravljal še delna obnovitvena dela na cerkvi in kapelicah na Žalah, na Kalvariji in sv. Primožu. V celoti je prezidal staro gospodarsko poslopje na dvorišču župnišča, ki je že grozilo s porušitvijo na Parmovo ulico. Kot krona njegovih aktivnosti pa je letošnja celostna obnova štiriinštirideset metrov visokega zvonika na Šutni in obnova ter preslikava freske na čelni fasadi farne cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni. Vsa dela so bila izvajana ob vzornem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov iz Kranja ter praktično samo z denarjem darovalcev! Župnik Tone Dular je dodal velik prispevek k ohranjanju in obnavljanju kulturnih spomenikov, ki so mu bili zaupani v upravljanje, s svojim delom je tako tudi veliko prispeval k lepši podobi mesta, ki letos slavi svojo 780-letnico. Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo 90/91 Kamnik - Komenda bronasto priznanje Občine Kamnik za ohranjanje zgodovinskega spomina, povezovanja veteranov in udeležencev vojne za Slovenijo ter njihovo delovanje na različnih področjih Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda (slika spodaj) je v letu 2008 obeležilo deseto obletnico svojega delovanja, deluje v javnem interesu in združuje vse veterane in udeležence vojne za Slovenijo 90/91. Društvo ohranja zgodovinski spomin na usodne dogodke osamosvajanja, ko smo se Slovenci na referendumu večinsko odločili za razdružitev od jugoslovanske skupnosti ter ustanovitvi svoje lastne, v dolgi zgodovini želene in svobodne države Slovenije. Spomine na dogodke v letu 90/91 je Društvo veteranov strnilo v zborniku Hvala vam in s postavitvijo spomenikov v Kamniku in Češnjicah v Tuhinjski dolini. S svojo redno dejavnostjo deluje na področju športa, kulture in skrbi za socialni položaj svojih članov. Enota za protokol sodeluje na vseh pomembnejših proslavah in prireditvah v občini Kamnik in širše. Društvo krepi in povezuje svoje delo s sorodnimi organizacijami veteranov v občini. Je soustanovitelj Društva general Rudolf Maister, ki ima še poseben pomen za občino Kamnik. KAMNIK Cankarjeva 1 1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 čeb(M/c• Pftju ceste in javne razsvet-I Ve toplo zahvalil vsem, ki so Potopili k tako zahtevnemu 2°/ektu na zahtevnem terenu, j*. lim, da se bodo vsi uporabni- ki te ceste, sedanji in bodoči, ki °Jo odkrili te naše lepe kraje, t r^n° vozi*i P° njej. Ta cesta je U(n Promocija za Tunjice in za 'občino Kamnik,« je med drugim poudaril Zabavnik. Drago Vrhovnik, direktor Naravnega zdravilnega gaja Tunjice, je poudaril, da je cesta z javno razsvetljavo velika pridobitev za Vinski vrh, Zdravilni gaj in tudi za vse Tunjice. Hvaležnost je izrekel županu in občinskim svetnikom,'Občini Kamnik, gospodu Škorjancu in gospe Stražarjevi, Evropski "5$ ‘"'S*'”" o** ^oititna ^A/[ta(zL 'cJanez <^\Afafzax, 1l.Ii. J2ju.ljtjani.lza zjO, J2>ujitioa fiii U\amnidu tet: S31 27 58 malice kosila poslovna srečanja slavnostne večerje obletnice, poroke ... »Želim, da se bodo vsi uporabniki te ceste, sedanji in bodoči, ki bodo odkrili te naše lepe kraje, srečno vozili po njej. Ta cesta je tudi promocija ne le za Tunjice, ampak tudi za občino Kamnik,« je ob slovesnem odprtju poudaril predsednik sveta KS Tunjice Valentin Zabavnik. skupnosti in Razvojnemu zavodu Litija za pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev. Bojan Hočevar, direktor Cestnega podjetja Ljubljana, ki je izvajalo dela, je zbrane seznanil s potekom izgradnje ceste z opornimi zidovi in poudaril, da je pravilno odvodnjavanje ceste najpomembnejše za njeno kvaliteto in trajnost. O novi pridobitvi, pomembni za Tunjice in občino, je z zadovoljstvom govoril tudi župan Tone Smolnikar. Cesto je blagoslovil tunjiški župnik Pavle Juhant. Za Tunjice je značilna gručasta razporejenost hiš po okoliških gričih, takšna naselbinska značilnost pa zahteva tudi razvejano mrežo cestnih povezav. Ob robu naselja je območje Naravnega zdravilnega gaja Tunjice. Javna pot, ki je prej vodila do gaja, je bila ozka makadamska pot, ob kateri so pogosto plazile brežine, saj je predel izredno plazovit. Zaradi želja po razvoju ter večji privlačnosti prostora za turiste in za prebivalce je Občina Kamnik s projektom Ureditev dostopa do Zdravilnega gaja Tunjice kandidirala na 1. javnem razpisu Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, kjer je uspešno pridobila 200.000 evrov nepovratnih sredstev kot delež sofinanciranja k projektu s skupno ocenjeno vrednostjo 692.726 evrov. Izgradnja javne razsvetljave in 814 metrov javne ceste od cerkve Svete Ane do Zdravilnega gaja Tunjice z utrjenimi brežinami, ureditvijo odvodnjavanja in komunalnih vodov je bila zaključena konec lanskega leta. V skladu s pogodbo o sofinanciranju EU sredstev strukturnih skladov bo investicija dokončno zaključena v juniju 2009, ko bodo izvedene še geodetske odmere ceste, cenitve zemljišč, potrebni odkupi in menjave zemljišč. VERA MEJAČ Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si Sreda. 1. april 2009. ob 19.30 Filmska šola - Vzgajanje pogleda Drugo predavanje: Film kot umetnost - 5. del, Predava Dušan Rutar. Torek. 7. april 2009. ob 19. uri Rok Krali: Medsebojna delitev - kliuč za prihodnost predstavitev knjige Kako deliti dobrine. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 8. april 2009. ob 19.30 Potopisno predavanje: Zelenordski otoki s pridihom afriškega determinizma Predava: Uroš Žajdela Matična knjižnica Kamnik in Mladi prostovoljci iz Stranj vabijo: vsak ponedeljek ob 18. uri na pionirskem oddelku knjižnice v Kamniku. Mladi prostovoljci iz Stranj bodo brali slovenske ljudske pravljice. Starši, pripeljite svoje otroke in si vtem času v miru izberite knjigo zase ali pa prelistajte dnevno časopisje. Z branjem začenjata: Štefan Grilje, 2. letnik gimnazije in Manca Hrovat, 1. letnik gimnazije. Vstop prost. Vabljeni! r*. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org. 041/360-399 ali 01/839-76-06 Četrtek. 26. marec, ob 20. uri LEO KLUB KAMNIK Borut Veselko: LAŽI AMPAK POŠTENO monokomedija za izven; VSTOPNINA 15 € Petek. 27. marec, ob 17.30 OBČINA KAMNIK SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU za izven, VSTOP PROST Sreda. 1. april, ob 19.30 SIMFONČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK s solistoma Ano Šinkovec (klavir) in Gregorjem Feletom ( violončelo) letni koncert za izven; VSTOPNINA: 12 € Četrtek. 2. april, ob 18. uri JSKD OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV za izven; VSTOP PROST Četrtek. 9. april, ob 18.uri Teater Narobov KAR HOČETE - predstava za otroke za abonma Karrfnček in izven; VSTOPNINA: 5 € Petek. 10. april, ob 20, uri ADI SMOLAR - koncert za izven; VSTOPNINA 10 € Rezervacije in prodaja vstopnic: KDPM pisarna Šutna, Šutna 10, Kamnik: ponedeljek, sreda, petek: 10.00 - 12.00 torek, četrtek: 14.00 - 17.00 tel. številka: 031 775 700 in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik mesečni koledar § APRIL 2009 % torek, 31. marec ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK dirigent: Simon Dvoršak, solista: Ana Šinkovec klavir, Gregor Sele violončelo, na sporedu: Haydn, koncert četrtek, 2. april ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: CAFE AU LATIN Maja Remic vokal, Jani Šepetavec saksofon, Božidar Radenkovič kitara, Eduard Luis kontrabas, VSTOP PROST sobota, 4. april ob 10:00 - SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Zavod Zofka / Mini teater Tarcisia Galbiati: RIBA, RACA, RAK lutkovna predstava četrtek, 9. april ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE MARIJA MOJCA VILAR »Poklon vodi« Razstava bo odprta do 30. aprila 2009. VSTOP PROS Vodstvo po razstavi in projekcija filma Antona Komata z poti vodijo k vodi bo 16. aprila ob 18:00. uri. sobota, 18. april ob 20:00 Flamenco večer s SERGE LOPEZ TRIOM Serge Lopez kitara,vokal, Jacky Grandjean električni bas, Pascal Rollando tolkala, flamenco koncert INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale j I §■§ I ■BI \pn pohišfi, Kamnik Kranjska ul. 3A, Kamnik fl tel: 01/831 04 81,051 399 577 pohištvena znamka dabor 25-letnica Društva diabetikov Kamnik Društvene aktivnosti odpirajo možnosti spoznati in živeti s sladkorno boleznijo Z rednim letnim občnim zborom in proslavo so 14. marca v dvorani nad kavarno Veronika kamniški in komendski diabetiki obeležili 25 let društvenega delovanja. Društvo diabetikov Kamnik je bilo ustanovljeno 18. junija 1984 na pobudo kamniškega zdravnika dr. Aleksandra Dopliharja. Prvi predsednik je bil Drago Rostan, nasledil ga je Jakob Škerjanec, nato pa Marjeta Bukovšek, ki je društvo vodila polovico časa njegovega obstoja. Kratek čas ga je nato vodila Stana Pibernik, a kmalu je od nje dolžnosti predsednice nasledila Savica Juntez. Do leta 2006 je društvo delovalo brez prostorov, 4. septembra 2007 pa so se razveselili društvene pisarne v zgradbi Društva upokojencev Kamnik v Kolodvorski ulici, s čimer so bile dane možnosti za aktivnejše delo. Društvo deluje kot humanitarno društvo po načelih nepridobitno-sti in prostovoljstva na področjih, ki so povezana z zdravljenjem sladkorne bolezni in življenjem oseb s sladkorno boleznijo. K jubilejni slovesnosti so veliko lepega prinesli prisrčni otroci iz OŠ Stranje, ki so zapeli pod vodstvom Karle Urh. Naša znana in priljubljena pevka Joži Kališnik je ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča prepevala o prihajajoči pomladi, mamicam je namenila pesem »Tudi ti nekoč boš mamica postala«, sledila je «Bele rože iz Aten«, »Zemlja pleše«... Ob tej priliki je Društvu diabetikov Kamnik podarila knjigo invalidke Janje Blatnik iz Drenovca z naslovom Na poti življenja ni sreče brez trpljenja. To je že sedma Janjina knjiga, v njej pa opisuje svojo življenjsko zgodbo. Uredila jo je, tako kot že zadnji dve, Joži Kališnik. Vedrino in optimizem so v dvorano prinesli tudi pevke in pevci MePZ Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Karle Urh. Iz tega društva so nastopile tudi Predice in harmonikar Jože Jagodic. Po nagovoru predsednice Savice Juntez s kratkim opisom dela društva v 25-letnem obdobju je predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar kamniškemu društvu čestital za 25 let odgovornega dela in povedal, da so se v Sloveniji sladkorni bolniki organizirali pred več kot 50-imi leti, najprej v Ljubljani, nato drugje. Danes je v Sloveniji v 39 društvih vključenih več kot 17.000 članov. Opozoril je, da vsa ta društva s svojim delom in aktivnostjo pomembno prispevajo k ozaveščanju svojih članov in drugih prebivalcev z organizacijo in pripravo raznih strokovnih predavanj, različnih oblik informiranja, organizacijo in pripravo skupnih okrevanj, spodbujanjem športne in telesne aktivnosti, organizacijo različnih delavnic. Vse to je namenjeno prav temu, da bi bolje in uspešneje obvladovali svojo kronično, nenalezljivo bolezen, ki je zahrbtna in ne po- Za prizadevno delo in vsestransko pomoč v delovanju Društva diabetikov Kamnik sta predsednica društva Savica Juntez in predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar podelila priznanja in zahvalne listine. Na fotografiji z leve: Špelca Rudolf iz Zveze, Kati Časar, višja medicinska sestra in članica društva, Jana Plave dr. medicine, diabetologinja in članica društva - za dolgoletno delo pri zdravljenju in svetovanju sladkornim bolnikom, podeljevalca priznanj predsednik Zveze Janko Kušar (tudi prejemnik priznanja) in predsednica Društva diabetikov Kamnik Savica Junteztpodžupan Brane Golubovič v imenu župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja, Marija Spehonja v imenu župana občine Komenda Tomaža Drolca in Jakob Škerjanec, dolgoletni član in drugi predsednik društva. sladkornem lezni v zadnjih dveh mesecih pred bolniku tudi pregledom. Redno kontroliramo prej odločimo holesterol in ga znižujemo, nata-za zdravljenje nčneje in agresivneje znižujemo teh motenj, krvni tlak. Spodbujamo bolnike k Tudi v naši samokontroli krvnega sladkorja, ambulanti za obnavljamo znanje o zdravi pre-diabetike v hrani in jih seznanjamo z novo-ZD Kamnik strni v zdravljenju. Pri slednjem sledimo no- sodelujemo z našim Društvom vi m smerni- diabetikov, skupaj organizira-cam. Včasih mo predavanja za naše bolnike, smo izmerili Društvo diabetikov Kamnik se je le jutranjo izkazalo že pred petindvajsetimi vrednost krv- leti in z vztrajnostjo in srčnostjo nega sladkor- nekaterih članov v nekaj letih do- ja na tešče in seglo ustanovitev Ambulante za krvni tlak. V diabetike. V vseh preteklih letih zadnjih letih smo z Društvom dobro sodelo-pa največ- vali. Želimo si le številčnejšega krat izmeri- članstva in večjo udeležbo na mo vrednost predavanjih in rekreativnih sre-glikiranega čanjih, ki jih organizira Društvo, hemoglobina, saj so ti dogodki ena od možnosti, ki nam poka- kako bolje spoznati in obvladati že urejenost sladkorno bolezen«, sladkorne bo- VERA MEJAČ Otroci iz OŠ Stranje pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh so zbrane na jubilejni slovesnosti ob 25-letnici Društva diabetikov Kamnik razveselili s prisrčno, živahno pesmijo. pušča, še posebej, če jo podcenjujemo. Podžupan občine Kamnik Brane Golubovič je v imenu župana Toneta Smolnikarja in Občine izrazil ponos na vsa društva v občini, ki s svojim požrtvovalnim, prostovoljnim, kulturnim in drugim nesebičnim delom lepšajo življenje občanom. Diabetikom se je zahvalil za plemenito delo. Ob čestitki za jubilej je pomoč občine tako njim, kot tudi drugim društvom, obljubil tudi v prihodnje. Po krajši seji občnega zbora, na kateri je med drugim predsednica društva Savica Juntez predstavila delo v preteklem letu in program s finančnim načrtom za letošnje leto, sta s predsednikom Zveze Jankom Kušarjem za prizadevno delo in vsestransko pomoč podelila priznanja in zahvalne listine: dolgoletnemu članu Jakobu Škerjancu, ki je bil drugi predsednik društva, Jani Plave dr. medicine, dia-betologinji in članici društva - za dolgoletno delo pri zdravljenju in svetovanju sladkornim bolnikom, Kati Časar, višji medicinski sestri, članici društva - za pomoč pri oskrbi in svetovanju sladkornim bolnikom, županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju in županu občine Komenda Tomažu Drolcu, Zvezi Društev diabetikov Slovenije - priznanje sta prevzela predsednik Janko Kušar in Špelca Rudolf. Posebne zahvale je bil deležen pobudnik ustanovitve društva -kamniški zdravnik dr. Aleksander Doplihar. Donatorji ter Občini Kamnik in Komenda so omogočili tudi izid jubilejnega biltena in izvedbo slovesnosti. Jana Plave, dr. med. in zdravnica kamniških diabetikov že 25 let, je v biltenu zapisala koristne napotke o sladkorni bolezni, ki nas, če zbolimo, spremlja vse življenje: »Tudi če jo v začetku zanikamo in se obnašamo, kot da je ni, nas slej ko prej doseže in nam povzroča težave. Takrat je za ukrepanje največkrat že prepozno. Prezgodnji infarkt, možganska kap, težave z vidom, motnje prekrvavitve nog in popuščanje ledvic so cena za našo brezbrižnost. Če pa se s sladkorno boleznijo spoprimemo že takoj, ko zbolimo, in jo krotimo brez popuščanja, je možnost za kvalitetno življenje s čim manj zapleti mnogo večja. V zadnjem času strokovna dognanja kažejo, da samo urejanje krvnega sladkorja ni dovolj za dobro urejanje sladkorne bolezni. Potreben je celosten nadzor nad dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja. Nujno je čim bolj znižati krvni tlak, holesterol, trigliceride in telesno težo. Za sladkornega bolnika veljajo strožja merila glede višine krvnega tlaka in holesterola kot za zdravega človeka, zato se pri ______________:__________; CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI Ob izbiri pohištva Alples vas čaka DARILO! Brezplačno je privlačno! Ob nakupu kateregakoli Alplesovega pohištva v vrednosti nad 660 evrov vam Alples podari večnamenski regalček Alpi. Akcija velja v aprilu za prvih 500 kupcev. Obiščite salon pohištva DABOR na Kranjski ul. 3A v Kamniku in spoznajte pestro ponudbo. www.alples.si Prijetno popoldne v ženski družbi Že kar tradicija je, da se ob prazniku žensk v marcu srečajo kamniške upokojenke in preživijo prijetno popoldne povsem »po žensko«. Članice ženske sekcije DU Kamnik so se letos srečale 12. marca v društvenih prostorih na Kolodvorski ulici. S seboj so tudi tokrat prinesle obilo dobre volje in darilca za medsebojno obdarovanje. Da je vse skupaj bolj zanimivo, darila označijo s številkami in nato izvedejo pravi srečelov. Se zgodi, da ima katera tako srečno roko, da izžreba kar svoje darilo in v takšnem primeru sledi prostovoljna blagovna menjava. »Rožic smo vselej vesele«, so se kamniške upokojenke razveselile živo pisanih trobentic, s katerimi sta jih ob prazniku žensk razveselili Anica Bleje, predsednica ženske sekcije DU Kamnik, in njena predhodnica Nežika Drovenik. Predsednica sekcije Anica Bleje je vse toplo pozdravila, jim čestitala za praznik in jim ob pomoči prejšnje predsednice te sekcije Mežike Drovenik dobrovoljno podarila cvetoče trobentice, ob tem pa vsaki toplo stisnila roko. Kot na slehernem ženskem srečanju, je morala Anica tudi tokrat poseči po zvoncu, da je pomirila razigrane ženske, ki so v pomenkih kar preglasile eno drugo. In moram priznati, da jo vzorno ubogajo. Resne in globoko zamišljene so bile ob Aničinem predlogu, da praznovanje namenijo tudi svojim materam na ta način, da vsaka pove nekaj o svoji mami. Prepletle so se besede in misli, ki jih nosimo v srcu! Ženska sekcija pri DU Kamnik je bila na pobudo Ljudmile Dolenc ustanovljena pred 25-imi leti. Ljudmila je bila kar nekaj let predsednica, za kratek čas jo je nasledila Marjana Repolusk, nato je predsednikovanje prevzela Nežika Drovenik za 6 let, zadnja tri leta žensko sekcijo, v katero je vključenih 50 upokojenk, vodi dobrpvoljna in delovna žena Anica Bleje iz Šmarce, ki je tudi poverjenica v KS Šmarca. Članice ženske sekcije Kamnik se sestajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu, v prostorih DU Kamnik na Kolodvorski ulici 5, ob 16. uri. Čas namenijo literarnemu izobraževanju - pesmi in prozi, izmenjujejo si zdravstvene izkušnje, seznanjajo se z vsebino prispevkov o zdravju in zdravem življenju, pol ure namenijo klepetalnici ob čaju. Na dva mesec praznujejo rojstne dneve, takrat je priložnost za priljubljene pesmi in sladkanje z domačimi dobrotami, ki jih napečejo slavljenke. 4? jgpwr-. Ženskih srečanj se še posebno razveselijo najstarejše članice, ki so si naložile že osem križev. Z leve: Rezka Slapnik, Mihela Ulaga, Magda Logar in Slava Repše. Ženske sekcije in druge oblike druženj pa delujejo tudi po drugih krajih naše širne občine. V Srednji vasi se članice sestajajo vsak prvi torek v mesecu ob 16. uri v Kulturnem domu v Srednji vasi. Vodi jih Ani Jericijo, poverjenica v KS Srednja vas. V Šmartnem v Tuhinju se člani in članice društva srečajo vsako drugo sredo v mesecu ob 18. uri v Kulturnem domu Šmartno. Vodi jih Francka Petek, poverjenica v KS Šmartno. V Tuhinju se člani in članice sestajajo vsak prvi torek v mesecu v Zdravstvenem domu Laze; zimske mesece ob 16. uri, ostale mesece ob 18. uri -poleti so počitnice. Imajo tudi pohode ob vsaki polni luni. Vodji sta Justi Šuštar in Mimi Kadunc, poverjenici v KS Tuhinj. Na Selah se člani in članice sestajajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 14. uri (zimski meseci), ostale mesece pa ob 15. uri v Gasilskem domu Sela, - poleti so počitnice. Vodi jih Joži Šuštar, poverjenica v KS Sela. S koncem lanskega leta je svoja vrata odprl Dnevni center na Duplici, ki ga upokojenci (tako ženske kot moški!) obiskujejo vsak torek od 9. do 12. ure (razen ob praznikih ter julija in avgusta). Ob 10. uri je telovadba z dihalnimi vajami s fizioterapevtko, potem pa še krajši sprehod, če ]e vreme ugodno. . VERA MEJAČ Preplet plesov, pesmi, melodij in igre V kamniškem kulturnem domu so se 13. marca predstavili folkloristi iz Kamnika, Domžal, Grobelj, Trzina in Komende na Območnem srečanju, ki sta ga organizirali območni izpostavi JSKD RS Kamnik in Domžale, zanju koordinatorja Tone Ptičar, ki je bil tudi povezovalec - moderator prireditve, in Pavel Pevec. V prijetnem večeru ljudskih Plesov, pesmi, melodij in celo igre pod skupnim naslovom “Kdor pa kislo se drži, ta za našo družbo ni« so nastopili: Otroška folklorna skupina Domžale ( v°di jo Boža Bauer), Folklorna skupina Trzinka - TD Kanja Trzin (vodi jo Janez Florjane), Folklorna skupina Komenda - DU Komenda (vodi jo Valter Hor-Vat), Folklorna skupina Groblje " k D Groblje, Domžale (vodi jo Nevenka Unk-Hribovšek) in »Uf, Žabarji grejo!« je zaklicala deklica Otroške folklorne skupine Domžale in se tesno ovila okrog vratu harmonikarju Klemenu Dovču. Poskočne melodije njegove harmonike so se poleg zvokov violine odlično zlile z odrsko postavitvijo prikaza srečanja kmečko-vaških otrok iz Domžal in mestnih iz Ljubljane. Zbliža jih skupna pesem in prepevanje. Folklorno skupino Kamnik, ki v okviru Društva upokojencev Kamnik deluje že 13. leto, sestavlja 15 parov plesalcev, vsa leta jih vodi Franc Poljanšek. Tokrat seje skupina odlično predstavila v odrski postavitvi »Šuštar prihaja« iz časov, ko so Šuštarji še hodili po domovih. Vodja skupine in avtor odrske postavitve Franc Poljanšek je nastopil tudi v vlogi glavnega igralca - Šuštarja. Natančno je »vzel mere po nogi« za izdelavo nizkih ženskih čevljev, a Šuštar vselej rad poseže po merah za visoke škornje. Vse to so budno spremljali »stali folkloristi in po opravljenem čevljarskem poslu so veselo zaplesali šuštarsko polko ob zvokih harmonike Jožeta jagodica m Karla Kutnerja. V pristno gorenjsko nošo oblečeni plesalci Folklorne skupine Groblje, ki delujejo šele 18 mesecev, so poleg gorenjskih plesov v svoj nastop vpletli tudi predstavitev kmečkih opravil... Folklorna skupina Kamnik - DU Kamnik (vodja skupine Franc Poljanšek). Letošnjega srečanja folklornih skupin, ki v Kamniku poteka na vsaki dve leti, izmenjaje z Domžalami, se žal niso mogli udeležiti mengeški folkloristi. Nastope je budno spremljala Neva Trampuš iz Velenja, strokovna spremljevalka in selektorica za srečanje folklornih skupin celotne Gorenjske. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ ... »Le predi, dekle, predi!« »Tako so plesali na Krajnskem« Plesalci Folklorne skupine DU Komenda, kije nastala pred osmimi leti iz Folklorne skupine Trzinka - TD na pobudo predsednika DU Komenda Janeza Kimovca, za seboj pa ima Kanja iz Trzina. že več kot 250 javnih nastopov, so poskočno zaplesali Gorenjski splet. Znamenite stavbe, stolpi in stebri v arboretumu Prostran krajinsko oblikovan park Arboretum Volčji Potok je z začetkom pomladi priljubljen kraj sprehodov in sproščenega Počitka v miru in zelenju. Pozornost ljubiteljev cvetja, dreves in nasploh narave pa letošnjo pomlad pritegnejo tudi svetovno Namenite miniaturne stvaritve v,inimundusa na temo stolpi in stebri, ob osrednjem drevoredu So do 6. aprila razstavljene miniature svetovnih znamenitosti, j?noge od njih so prvič pri nas: „°lp Galata iz Istanbula, Pala-ca Vecchio z znamenitim Ne-jhunovim vodnjakom iz ita-‘tjanskih Firenc, Einsteinov s.tolp iz Potsdama, ki je še danes .Noč astronomski observatorij, 'talijansko mestece San Gimig-aHo, ki je nekoč imelo 72 stol-?°v> danes pa jih je ostalo le še . 5’ Zvonik sv. Marka s petimi Zv°novi kot del bazilike sv. Marka na istoimenskem trgu v Benetkah, svetovno znana ikona Francije Eifflov stolp, stolp v Piši - zvonik v istoimenskem mestu v Italiji (domnevno je v njem izvajal svoje poskuse Galileo Galilei), ki se nagiba že ves čas svojega obstoja, cerkev v Heiligenblutu v neposredni bližini Grossglocknerja, Deviški stolp v Bakuju v Azerbajdžanu, Kužni steber iz Budimpešte, stolp Belem kot del pomorske portugalske zgodovine v Lizboni, Atenska Akropola iz časa Starih Grkov. Detajli Bazilike sv. Petra, ki so na ogled, so del kamnite ograje, ki obkrožajo Trg sv. Petra. Bazilika je največja krščanska cerkev, saj lahko sprejme 60.000 ljudi. Celoten model Bazilike tehta 20 ton, je najtežji model Minimundusa, zato je tam stalno razstavljen. Tekst in fotografije: VERA MEJAČ - * wamaasmmasa • - v** - -—. • ozornost obiskovalcev, med katerimi je veliko družin, pritegne tudi ,,P Belem kot del pomorske portugalske zgodovine. Varoval je prista-isce Lizbono, iz katere sta v svet odplula Vasco da Gama in Bartolomej taz. Stolp je mojstrovina elegance in moči, kjer se prepletata mavrski Pozno gotski slog. Leta 1983 je bil uvrščen na UNESCO-v seznam ^etovne kulturne dediščine. V ozadju na desni pa se odkriva Eifflov °lp, svetovno znana ikona Francije. Leta 2006 je bil najbolj obiskana -namenitost na svetu, saj si gaje ogledalo 6 milijonov ljudi. Zgrajen je v p .a 1^89 kot vhod na svetovno razstavo, ki se je odvijala tistega leta arizu. S stolpom so počastili tudi 100-letnico francoske revolucije. 1 r Cerkev v avstrijskem Heiligenblutu ob vznožju Grossglocknerja je znan romarski kraj. Cerkev s svojim značilnim stolpom je opremljena v novogotskem in baročnem slogu. Heiligenblut je kraj na nadmorski višini 1288 metrov z malo več kot 1000 prebivalci in leži na avstrijskem Koroškem v neposredni bližini Grossglocknerja. Ima čudovit pogled na planine, prav tako kot obiskovalci arboretuma, katerih pogled seže proti našim Kamniškim Alpam. Na prijetnem pomladnem sprehodu po parku smo srečali Mojco Podbevšek z otroki - desetletnim Joštom, sedemletnim Jakobom in 15-mesečno Ano. Podbevškovi živijo v Kamniku 12 let, vsi skupaj z očijem Boštjanom večkrat občudujejo lepote Arboretuma Volčji Potok. Mojca je vesela, da sta oba zaposlena, je srečna mamica in žena, ki so ji trenutki z družino najdragocenejši. Da bi bilo prijetnih doživetij v krogu družin čimveč, so naše želje ob včerajšnjem materinskem dnevu! Akropola dobesedno pomeni mesto na robu pečine. Atenska Akropola se dviguje nad mestom že iz časa Starih Grkov. Največji tempelj Partenon je posvečen boginji Ateni, zavetnici grške prestolnice. Zadnja desetletja so največja nevarnost za Akropolo trume turistov, ki se valijo k njej, in kisli dež, ki uničuje kamen. OPTIKA GLAVNI TRG 21, KAMNIK TELEFON 01 83 91 13 6 VAM PRI NAKUPU NOVIH OČAL PRIZNA PRISPEVEK ZDI OPTIKA m* DELOVNI ČAS: PON - PET 8 SOBOTA 9 - 12 KAMNIK NI PRIPRAVLJEN NA GOSPODARSKO KRIZO V zadnjih mesecih smo se že privadili, da v dnevnih poročilih vseskozi poslušamo o gospodarski krizi. Novice o odpuščanjih, o propadanju podjetji in težkih socialnih stiskah so postale sestavni del našega življenja. Ob vsej tej množici in veliki intenzivnosti negativnih sporočil človek kar otopi in se zdrzne šele takrat, ko se zgodbe iz novic dotaknejo tudi nas samih. Vsaj na zunaj se je dolgo časa zdelo, da bo svetovna gospodarska kriza Kamnik zgolj oplazila in da se bodo večja kamniška podjetja nekako izvlekla iz krize brez večjih posledic. Kot strela z jasnega je odjeknila vest, da bodo v Svilanitu letos odpustili 250 delavcev, prvih 150 že do konca aprila. Uradna razlaga za odpuščanje sta težave v panogi in racionalizacija poslovanja. Težave v panogi so zaradi »kitajske niz-ko-cenovne proizvodnje« znane že dlje časa, zato se zdi racionalizacija, največkrat v obliki selitve proizvodnje na Kitajsko, znan ukrep. Zanimivo pa je dejstvo, da bo aktualna direktorica Svilanita Mojca Šubic, ki je pred mesecem dni postala nova lastnica podjet- ja, hkrati vodila tudi likvidacijski postopek podjetja. Vprašanje, ki se mi postavlja je, zakaj bi nekdo postal lastnik podjetja, za katerega ve, da je v hudih težavah. Mogoče se odgovor skriva v izjemno dobri lokaciji tovarne Svilanit, ki leži na tržno precej zanimivem območju. Največje posledice težav Svilanita in drugih kamniških podjetji bodo seveda nosili delavci, ki bodo ostali brez službe. Podžupan Golubovič se je ob novici o odpuščanju delavcev Svilanita sicer odzval, da bo občina Kamnik po svojih močeh pomagala odpuščenim delavcem, saj smo v občinskem proračunu zagotovili 35.000 € za enkratne denarne pomoči in 230.000 € za osnovno zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb. Vse lepo in prav, vendar je pozabil povedati, da smo nekateri svetniki že ob sprejemanju letošnjega proračuna opozorili, da s temi sredstvi zgolj odpravljamo posledice, ne pa vzroka. Z vzroki slabe gospodarske klime v občini Kamnik se občinsko vodstvo ni nikoli resno soočilo. V opoziciji smo župana in njegovo koalicijo neštetokrat opozarjali, da Kamnik za svoj razvoj potrebuje projekte, ki bodo naklonjeni malim in srednjeve-likim podjetjem, ne pa novih trgovskih centrov in povezovalnih cest, ki nas bo stala več kot 6 milijonov evrov. Naša razmišljanja se danes kažejo kot še kako pravilna. Poznam kar nekaj primerov, kjer imajo podjetniki odlično poslovno idejo, kako na okolju prijazen način v Kamniku zagotoviti nova delovna mesta. Problem pa je, da jim župan zaradi odlaganja sprejetja občinskega prostorskega načrta, realizacijo projekta blokira. Prav tako ideja o kamniški obrt-no-poslovni coni ali tehnološkem parku ni nikoli naletela na plodna tla, čeprav je to edina oblika, s katero bi kamniška politika lahko konkretno pomagala kamniškemu gospodarstvu. Ne trdim, da je župan odgovoren za odpuščanje v Svilanitu, trdim pa, da bi župan in njegova koalicija lahko naredila veliko več za ustvarjanje boljše podjetniške klime v občini Kamnik, s katero bi lahko dosegli hitrejše in manj boleče prestrukturiranje kamniškega gospodarstva. MATEJ TONIN Najdražji vrtci v državi Na začetku zadnje seje Občinskega sveta smo imeli krajšo diskusijo o pomembnih in manj pomembnih temah. Vse skupaj me je spominjalo na našega predsednika in njegovo govorjenje o prvorazrednih in drugorazrednih temah. Seveda ni bolj in manj pomembnih tem in točk dnevnega reda. Je pa razlika v tem, da so določene teme in točke dnevnega reda take, da smo v poziciji in opoziciji precej enotnega mnenja. Take točke bi brez težav uvrstili na konec dnevnega reda, ko smo že vsi precej utrujeni. Kot je vsakemu jasno, po sedmih ali osmih urah sejanja naše glave niso več take, kot po eni uri razprav. Zato kljub vsemu ni za odmet naš predlog, da bi teme, kjer že v naprej vemo, da si pozicija in opozicija močno nasprotujemo, dali na začetek dnevnega reda in s tem omogočili kvalitetnejšo diskusijo. Glavna tema zadnje seje so bile podražitve naših vrtcev. Po podatkih, ki smo jih dobili na razpolago s strani občinske uprave, imamo najdražje vrtce ravno v naši občini. Verjetno sicer je, da se bo v Sloveniji našel še kakšen vrtec, ki je dražji od kamniških, veliko pa jih prav gotovo ni. Večini svetnikov se zelo visoke cene lahko sicer zdijo povsem upravičene. Sam pa nikoli ne bom pristal na to, da bom potrdil povišanje že tako visokih cen, ne da bi mi pri tem predlagatelji nudili zadostno količino podatkov. Zgodba o vrtcih in o podražitvah uslug, ki jih nudi, je precej komplicirana, predvsem pa zanimiva. V prejšnjem sklicu Občinskega sveta je bila podražitev na vrsti vsako leto. Župan in občinska uprava so vsako leto predlagali podražitve veliko večje, kot pa je bila inflacija. Verjetno so predvidevali, da bo Svet za kakšen odstotek zmanjšal povečanje cen, na koncu pa bo podražitev ravno taka, kot si jo je občinska uprava in uprava vrtca želela. Vse to je v letih prineslo rezultat, da smo imeli leta 2007 sedme najdražje vrtce v državi. Takrat je bil predlog g. župana o podražitvi vrtcev zavrnjen. Samo dejstvo, da je bila podražitev zavrnjena pa ne spremeni za vrtec ničesar. Ko so se v vrtcu tako odločili, so začeli občini izstavljati dodatne račune. Znesek teh dodatnih računov je sedaj že približno 500.000 evrov. Kot je razvidno iz zgoraj opisanega, je več ali manj nepomembno, ali svetniki damo privoljenje k višji ceni ali ne. VVZ A. Medveda bo pač izstavil račune, kot jih želi. Taka praksa pa zaenkrat ne velja za edini privatni vrtec v naši občini. Problem, ki ga vsekakor vidim, je v tem, da ne morem kar avtomatično verjeti, da je izstavljanje dodatnih računov upravičeno. Podatki, ki smo jih dobili, so seveda pomanjkljivi. Ni bilanc, ki bi prav gotovo povedale nekaj o poslovanju tako javnega kot zasebnega vrtca. Zanimivo je tudi dejstvo, da plače, ki so predpisane s strani države in so več ali manj enake v vseh občinah, v Kamniku predstavljajo 72% celotne cene, drugje v Sloveniji pa 82%. To jasno kaže na dejstvo, da pri nas obstajajo večji stroški kot drugod po državi. Precej nerazumljivo je g. župan, prav tako kot svetniki SDS, izrazil skepso o upravičenosti podražitve, a je kljub vsemu podražitev predlagal. Res pa je, da je g. župan ustanovil skupino, ki naj bi pregledala možne racionalizacije v poslovanju. To ekipo je g. župan sestavil samo iz ljudi, ki so zaposleni na občini, na naš predlog pa se bo sedaj skupina razširila tudi s predstavniki svetniških skupin. Takoj smo dobili namig, da ta skupina nič ne bo naredila in da je povsem nepotrebna. S tem se seveda ne strinjam. Kot opozicija smo bili prikrajšani za informacije, nimamo niti svojega predstavnika v svetu Zavoda Antona Medveda. V prejšnjem sklicu pa še občinski Nadzorni odbor ni pregledal upravičenosti podražitev. Zato bomo sedaj imeli priložnost vpogleda v drobovje sestave cene in če bomo kje našli možnost racionalizacije, je to vsekakor dobrodošlo za občanke in občane Kamnika, kot tudi za občinski proračun. Če pa bomo ugotovili, da pri najdražjih vrtcih v državi niso možni prihranki, bomo vzroke vsekakor javno objavili. Na vsak način pa velja: čisti računi, dobri prijatelji. ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik Informativna radarska tabla na Ljubljanski cesti Od minulega torka, 24. mar- men postavitve radarske table vozil in ozaveščanje voznikov na ca, nas na prilagoditev hitrosti opozarjanje voznikov motornih prisotnost pešcev v prometu, vožnje in s tem večjo varnost v vozil na njihovo hitrost in na bli-prometu opozarja informativna žino prehodov za pešce pri Me-radarska tabla »VI VOZITE ...« Na tuljčku, Lidlu in Klavčičevi ulici. Ljubljanski cesti ob novem stano- Želja in tudi cilj sveta KS Duplica, vanjskem objektu Metuljček. ki je tablo naročil, je večja var- Kot pravi predsednik sveta KS nost vseh udeležencev v prome-Duplica Bogdan Pogačar, je na- tu, zmanjšanje hitrosti motornih Postavitev radarske table »VI VOZITE« na Ljubljanski cesti iz smeri Duplice Lovska družina Stahovica obvešča vse lastnike zemljišč, da prijavijo škodo po divjadi v letu 2009 na naslov: LD Stahovica, Stahovica 10/b, 1242 Stahovica ali po tel.: 041/368-105, Kregar Stane. Kamniški zakonski in družinski terapevti na svetovnem kongresu družinske terapije Človekova modrost se napaja iz zavedanja lastne notranje lepote V portoroškem Grand hotelu Bernardin je od 4. do 7. marca potekal 17. svetovni kongres družinske terapije v organizaciji ameriške Mednarodne zveze za družinsko terapijo (IFTA), na katerem so s svojim prispevkom nastopili tudi zakonski in družinski terapevti s Centra za družinsko terapijo Kamnik Nataša Bider Humar, Barbara Kutnar in Edin Durakovič. Osrednja tema kongresa je bila Reconciling Differences: Can Family Therapy Help Heal the World? (Uskladitev različnih mnenj: Ali družinska terapija lahko pomaga ozdraviti svet?). Uglednega dogodka se je udeležilo skoraj 300 govornikov iz kar 29 držav, ki so strokovnjaki z najrazličnejših področij, kot so psihoterapevti, psihologi, socialni delavci, psihiatri, zdravniki, vzgojitelji, šolski strokovni delavci in drugi. Kamniški terapevti so udeležence pritegnili z zanimivim predavanjem z naslovom Modrost družinskega terapevta (Wisdom ofthe Family Therapist), s katerim so izpostavili temeljne lastnosti zakonskega in družinskega terapevta za delo z ljudmi v stiski. To so: terapevtova modrost, intuicija, zaupanje vase, iskrenost, notranja moč in sposobnost globokega razumevanja človeka. Družinski terapevt naj bi bil na podlagi njihovih terapevtskih izkušenj preprost, spontan in pristen ter pripravljen slediti sebi, ne glede na zahteve in pričakovanja okolice. Hkrati naj bi bil rahločuten ter prizanesljiv do sebe in drugih. Njegova sproščenost, ne-ogroženost, spoštovanje in vera v notranjo lepoto ljudi naj bi ga vodile, da pride v stik s klienti in jih začuti v njihovem jedru. Klienti se ob njem lahko umirijo, saj normalizira in brez kritike ovrednoti njihovo doživljanje in trenutno življenjsko krizo. Tak terapevt naj bi se po njihovem mnenju tudi učil od vsakega klienta, bil zmožen priznati, da nečesa ne zna ali ne zmore, saj le tako lahko ostaja enakovreden klientov sogovornik. Te in mnoge druge terapevtove lastnosti na podlagi njihovih kliničnih izkušenj zagotavljajo visok uspeh terapij oziroma pripomorejo k spremembi kvalitete življenja družin in družbe kot celote. O podobnih izkušnjah so poročali tudi strokovnjaki iz drugih evropskih držav, ki menijo, da k uspešnosti terapij pripomore že samo zavedanje družinskih terapevtov, da so tudi sami še vedno na poti in ne na cilju, kar pomeni, da so pripravljeni spoznavati sebe v odnosih z drugimi, se stalno preverjati, raziskovati ter tako strokovno kot osebnostno rasti. Pomembno je namreč, da terapevti tudi v delovnih odnosih rastejo kot ljudje in ne le kot strokovnjaki preko različnih seminarjev in izobraževanj. Zanimivo spoznanje, ki so ga kamniški terapevti izkusili na kongresu, je bila tudi odprtost in sproščenost v odnosih, preprostost ter dostopnost strokovnjakov s celega sveta, ki so se udeležili kongresa. Tako je bilo možno izmenjati neprecenljive praktične izkušnje ter podeliti znanja z drugimi terapevti, ki se srečujejo s podobno zakonsko in družinsko problematiko, kar je bil eden od namenov kongresa. Zakonski in družinski terapevt je v Sloveniji še dokaj nov poklic, medtem ko je ta model psihoterapije, ki izhaja iz ZDA, tam že nekaj desetletij samostojna stroka poleg npr. psihiatra, psihologa in socialnega delavca. Podobno je v Veliki Britaniji. Predvsem pa so kamniški terapevti s to izkušnjo znova pridobili potrditev za kvaliteto lastnega dela kot zakonskih in družinskih terapevtov ter tudi bogate smernice in predloge za izboljšanje njihovega dela v prihodnje. ZA(za)KLAD(t) N ARA VE ! ? -CARPEDIEM Kratek odgovor gospe (gospodični ?) Tanji glede njenih navedb v peti številki Kamniškega Občana je z moje strani nujen, ker v svojem sestavku trdi nekaj, kar ni res! Pa pojdimo po vrsti! Moj članek je bil poslan na uredništvo 27. januarja, objavljen pa je bil mesec dni pozneje, to je 27. februarja. In kot kaže se je v tem času marsikaj spremenilo, kar je potem lahko tudi posledica mojega pisma. Torej to ni bila stran vržena kritika in zaničevanje, kot navajate, temveč vse kaj druge-ga( Zal pa je teptalec in nanj pritrjena sidra za vleko smučarjev navzgor preizkusilo kar nekaj smučarjev. Na srečo brez tragičnih posledic! (Naj vam obudim spomin na Stari vrh!) Morate samo povprašati tiste, ki so tedaj smučali oz Carpe Diemali na Zakladu Narave! Če je »enka«, ki naju je prav lenobno vlekla navzgor standard na področju zimskega turizma, potem bom kar obmolknil in se prepustil čudovitim občutkom ob lepih pogledih z naše Velike planine. Pa še vam jih bom namenil oz. vašim delodajalcem, da si bodo lažje ogledali, kako je tam lepo! JANEZ BALANTIČ Hude jame so tudi v kamniški občini Nedavno javnosti preko medijev posredovana slikovna reportaža o množičnem grobišču pri Hudi jami v rovu Barbara pri Laškem, v kateri je (do sedaj) najdenih nekaj sto ostankov žrtev povojnih pobojev, ima velik odmev ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih predelih nekdanje Jugoslavije. Prizori, ki normalnega človeka resnično pretresejo, so zares zastrašujoči. Taki zločini, ki so se dogajali na naših slovenskih ozemljih in s slovenskimi krvniki, zaslužijo vsesplošno obsodbo, zlasti zato, ker so se dogodili že po končani vojni in brez vsake možne obrambe. Ne smemo pozabiti, da imamo tudi v kamniški občini veliko povojnih grobišč, ki so po številu žrtev med največjimi v Sloveniji, saj leži v njih ne- kaj tisoč nesrečnikov. Ta grobišča so v Podgorju, na Zapricah, južno od tovarne Titan, za reko Bistrico v Godiču, pri Sidolu v Tuhinjski dolini, vsekakor največja pa so na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Takratna komunistična totalitarna oblast ni imela usmiljenja z nobeno žrtvijo. V teh »hudih jamah« ležijo Slovenci, Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci..vojaki, civilisti. duhovniki, otroci, ženske, starci... Lansko jesen je Republiška komisija za evidentiranje prikritih grobišč v Kamniški Bistrici s sondiranjem preverila resničnost obstoja teh in z odkopom prišla do kupov človeških kosti. Kot očividec iz tega tragičnega obdobja v maju leta 1945, sem leta 2002 v Kamniški Občan zapisal: Spominjam se dolge kolone pešcev in konjskih vpreg, ki se je kmalu po končani vojni vila skozi glavne kamniške ulice od Šutne proti Grabnu, v kateri so bili samo starci, ženske in veliko otrok vseh starosti. Na čelu kolone je hodil in glasno molil pravoslavni pop v značilnem oblačilu in z dolgo brado, kolono pa so obkrožali partizani s puškami v rokah. Meščani smo stali pred hišami in nemo opazovali žalostni sprevod. Verjetno bi ta dogodek kot šestletni otrok pozabil, če ne bi moj oče izrekel nepozabni stavek: zapomnite si, otroci, vse te revčke bodo pobili. Kasneje, kadar sem šel z očetom v’ Kamniško Bistrico, mi je vedno pokazal travnate gomile na Kopiščih, se prekrižal in rekel, tukaj ležijo tisti revčki. Kmalu po tem dogodku so morali številni kmetje prevzeti v rejo vsaj enega konja. Tudi nam so dodelili enega. Bil je Šarec manjše rasti in zelo prijazen, hitro se nam je prikupil, zato smo bili otroci zelo žalostni, ko so ga po kakem mesecu odpeljali ( menda v Italijo za meso). Marsikatera kočija ali zapravljivček iz tiste žalostne kolone pa se še danes pojavi v sprevodu ob Dnevu narodnih noš. Kamničani vemo za kar nekaj občanov, ki so sodelovali pri povojnih pobojih, nekaj od njih je še vedno živih. Trdnih dokazov o njihovem sodelovanju, ki je bil velikokrat tudi prisiljen, pa ni, zato o kaki ovadbi ne moremo razmišljati-Nesporno je le to, da so ukazi o likvidaciji prišli od tedanjega vrha slovenske in jugoslovanske oblasti. Za te storjene grozovite zločine proti človeštvu in lastnemu narodu je potrebno ugotoviti glavne krivce, individualne in skupinske, žrtvam pa omogočiti, da se jih človeško pokoplje. Sam imam po tolikih letih še vedno živo pred očmi omenjeno kolono žrtev (predvsem otroke)-zato čutim moralno dolžnost, da o njej ne mol' TONE STELE 100 ur astronomije v Kamniku ob mednarodnem letu astronomije Vesolje je nad tabo, odkrij ga! Astronomija bo letos beseda, ki bo večkrat slišana. Konec leta 2007 so na predlog mednarodne zveze astronomov - UIA in UNESCA razglasili leto 2009 za mednarodno leto astronomije. Letos namreč mineva natanko 400 let, odkar je Galileo Galilei usmeril svoj daljnogled v nočno nebo in sprožil nezadržno spreminjanje znanja o Zemlji in tistemu, kar jo obdaja, in dal astronomski znanosti nesluten zagon. Astronomija je ena od najstarejših znanosti človeštva, s katero so se seznanile vse naprednejše civilizacije, ki so se ukvarjale s poljedelstvom in so potrebovale natančen koledar. Koledar namreč določajo astronomski pojavi, a kaj, ko se dva najpomembnejša pojava " dan in leto - ne pokrivata na »o-kroglo«, vsi pa so si želeli čimbolj natančen in predvidljiv koledar, ki mu ni potrebno kar naprej nekaj dodajati ali odvzemati. Takšnega pa ni mogoče brez natančnega opazovanja položaja nebesnih teles. Od opazovanja do vprašanj »Zakaj? Kdo? Kako?« seveda ni daleč, predvsem pa mnogo, mnogo bližje kot pa so nebesna telesa, ki jih je razdalja držala daleč proč od razumevanja v svetu mističnosti in božanskosti. Galileo s svojim teleskopom ni le zadal končni udarec Ptoleme-jevemu geocentričnemu sistemu (nenazadnje je le-ta preživel tudi dokončno spoznanje, da je Zemlja okrogla), pač pa je dal vsem zagovornikom Kopernikovega heliocentričnega sistema v roke pripravo, s katero so lahko potrdili, da je svet-vesolje dosti večje, da skriva mnogo neznanega. Sam namreč niti ni bil zelo vnet zagovornik heliocentričnega sistema in v njegovem Zvezdnem glasniku ne bomo našli ognjevitih zagovorov le tega, pač v njem naletimo na izredno navdušenje nad videnim in željo narediti si še boljšo pripravo -daljnogled, da bi lahko videl še več podrobnosti. Galileo je želel spoznati vesolje, ki je bilo nad njim in vedel, da zato potrebuje boljše in zmogljivejše teleskope in še več opazovanj. Čas po Galileju vse do danes zaznamuje doba odkritij. Toda zdi se, da vesolje sodobnemu človeku kljub nepredstavljive- mu napredku, posebej v zadnjih stotih letih, le-temu ni nič bližje in ostaja nekaj, kar je visoko nad njim. Res se v medijih sem in tja pojavi zanimiva novica o novih dosežkih astronomije, o odkritjih, kot so planeti pri drugih zvezdah, o galaksijah na robu vidnega vesolja, posrednih dokazih za temno snov v vesolju, črnih luknjah, a bralcu takšne novice ni kaj dosti lažje razumeti kot v Galilejevem času. Se bomo že jutri srečali s povsem neznano civilizacijo z drugega osončja ali vsaj našli dokaz za obstoj življenja ali pa nam grozi srečanje z eno od morebitnih črnili lukenj, ki je ne moremo videti? Veliko prostora za pisce senzacij, resničnost pa.... Geslo: »Vesolje je nad tabo, odkrij ga!«, ki so si ga izbrali astronomi za mednarodno leto astronomije, ima tako namen vesolje vsaj nekoliko približati navadnemu človeku. Gregorijanskega koledarja, ki so ga uvedli na podlagi opazovanj le dobrega četrt stoletja pred Galilejevimi opazovanji, vsaj še nekaj tisočletij ne bo treba popraviti, toda Sonce, ki po vseh astronomskih merilih spada med »mirne« zvezde, le ni tako mirno, da bi lahko bili povsem mirni glede morebitnih vplivov na klimatske spremembe in življenje na Zemlji, ki je povsem odvisno od ogromne energije, ki jo izseva v okolico in je del prejme tudi Zemlja. Zavedanje tega je najlaže na »Galilejev način« s pogledom skozi teleskop. Ena glavnih akcij astronomov v mednarodnem letu astronomije je tako imenovanih »100 ur astronomije« med 2. in 5. aprilom, ko naj bi čim večjemu številu ljudi omogočili pogled skozi teleskop in približali Galilejevo navdušenje. Akciji se pridružujemo tudi kamniški astronomi, v ta termin »pade« tudi vsakoletno javno opazovanje Lune (ki mu vedno dodamo še kak planet). Letos se Dogodki, ki jih pripravljamo člani AD Komet in člani Raziskovalno astronomskega krožka na ŠCRM v Kamniku ob mednarodnem letu astronomije: - od 2. do 5. aprila na Glavnem trgu: Razstava astrofotografij AD Komet in RAK ■ četrtek, 2. april, med 18. in 20. uro pri Gradu Zaprice: Javno opazovanje Lune in Saturna (v kolikor vreme ne bo ugodno, bo opazovanje 3. ali 4. aprila ob istem času) - petek, 3. aprila, med 11.30 in 13. uro na dvorišču ŠCRM: Javno opazovanje Sonca - sobota, 4. aprila, med 11. in 13. uro na Glavnem trgu: Javno opazovanje Sonca • nedelja, 5. aprila, med 18. in 21. uro na observatoriju Rezman v Tunjicah: Dan odprtih vrat - sobota, 25. april, od 14. do 6. ure zjutraj na planini Kisovec: Pomladni lov na galaksije - sobota, 12. september, do 14. do 6. ure zjutraj na planini Kisovec: Tradicionalno Spikino srečanje ljubiteljev astronomije (ob vsakem vremenu) ■ petek, 25. septembra, od 18. do 22. ure: Javno opazovanje Lune in Jupitra Pripravljeni na uspeh? Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po vsem svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, Grčiji, na Madžarskem, v zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. ReferentZ-ka v tajništvu prodaje Od vas pričakujemo: • ustrezno izobrazbo najmanj V. stopnje z odličnimi šolskimi spričevali, • zelo dobro poznavanje dela z osebnim računalnikom, • zanesljivost, sposobnost prenašanja večjih delovnih obremenitev, delavnost, timsko naravnanost: • samostojen način dela in fleksibilnost, • organizacijske sposobnosti, • urejen videz, • zelo dobro znanje nemškega jezika (ustno in pisno). Ponujamo vam: • zagotovljeno delovno mesto, • raznoliko in zanimivo področje dela, • prijetno delovno okolje, • P°vprečnoplačilonajmanj1.368,- EUR bruto mesečno + prehrana + prevoz+letni regres. Vaše delovno mesto obsega: • samostojno in odgovorno izvajanje tajniških opravil vtimu naše uprave, • podporo vodji prodaje, • pripravo dokumentov s pomočjo elektronske obdelave podatkov. Kandidatke in kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam na spodnji naslov v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnjo v slovenščini in nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Pogodbo bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Hofer trgovina d.o.o. Kranjska cesta 1,1225 Lukovica bomo skušali potruditi, da le-to ne bi odpadlo zaradi morebitnega slabega vremena, čeprav se je to v zadnjih desetih letih zgodilo le enkrat, dodali pa bomo še nekaj drugih priložnosti za spoznavanje neba nad nami. Kamnik torej ne bo siva pega na astronomskem globusu, saj v njem živi in dela ena najbolj prizadevnih skupin amaterskih astronomov. Začelo se bo v četrtek, 2. aprila, z odprtjem razstave astrofotografij na Glavnem trgu (razstavljene slike si bodo nato lahko izposodile okoliške šole), zvečer imamo rezerviran prvi termin za opazovanje Galilejevih gora in dolin na Luni, obenem si bomo pogledali še sila tanek Saturnov obroč, ki pa ga Galilejevi preprosti teleskopi še niso uspeli razločiti in je mislil, da gre za dve njegovi lunici, ob čistem vremenu pa bomo videli tudi razsuto kopico Jasli, v kateri je Galileo naštel prek trideset zvezd. V kolikor vreme ne bo primerno, bo opazovanje v petek ali v soboto. Informacije dobite pri organizatorjih na telefonu 031 317 059 (Tone) ali 040 576 891 (Lojze). V petek dopoldan bomo pripravili javno opazovanje Sonca pred srednješolskim centrom, s katerim naj bi predvsem dijakom in osnovnošolcem omogočili podrobnejši pogled na našo zvezdo, Sonce. Zal ni velike verjetnosti, da bi bilo Sonce »posejano« s pegami, ki jih je nekaj let po prvi usmeritvi svojega daljnogleda opazoval tudi Galileo, ker se še vedno nahaja v minimumu aktivnosti, najglobljem po letu 1912. Seveda bodo vsi naši teleskopi opremljeni s posebnimi filtri, kajti Galileo je zaradi svojih opazovanj Sonca za današnje razmere povsem rtezmogljivim teleskopom oslepel! Navdušenci torej, pamet v roke: direktno opazovanje Sonca brez filtrov zagotovo pomeni oslepitev, pa čeprav gre za še tako majhen lovski daljnogled! V soboto bomo opazovanje ponovili na Glavnem trgu v mestu, kjer bodo tisti, ki bi se udeležili opazovanja, že v petek morda lahko opazili, da se Sonce tudi vrti okrog svoje osi, priložnost pa bo tudi za kakšen komentar ob kakšni astrofotograflji. Tistim, ki pa jih bo navdušenje dovolj prevzelo, pa si bodo lahko v nedeljo zvečer ogledali, kako iz-gleda sodoben amaterski observatorij, saj bo ekipa na observatoriju Rezman pripravila dan odprtih vrat in razložila kako deluje in kaj opazujejo na observatoriju v Tunjicah (točneje v Košišah). Čeprav v času pomladi planet Jupiter s svojimi štirimi velikimi lunami že nekaj let ni viden, je eden najbolj opazovanih in znanih objektov, ki jih je opazoval Galileo, zato bomo javno opazovanje Lune ponovili jeseni, 25. septembra, da si bomo lahko ogledali tudi Jupiter. Tisti, ki bi radi pogledali globlje v vesolje, pri čemer nas zelo omejuje vse več slabo urejene javne razsvetljave in s tem povzročenega svetlobnega onesnaženja, se nam bodo morali pridružiti na enem od dveh srečanj na planini Kisovec (pri planinskem domu), kjer je vpliv svetlobnega onesnaženja precej manjši in teleskop pokaže svoje prave zmogljivosti pri opazovanju šibko svetlih objektov, kot so galaksije, zvezdne kopice in meglice. Kamniški astronomi bomo vendarle pripravili kar nekaj priložnosti pogledati v vesolje, ki je nad nami, nenazadnje to počnemo že desetletje. TONE ŠPENKO Čudovite dogodivščine po širnem svetu V kamniški knjižnici se je v tej sezoni zvrstilo že lepo število zanimivih potopisnih predavanj, ki jih organizira Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik. Sredini večeri so prepleteni z vrsto novih spoznanj o zanivivih, čudovito lepih in skrivnostnih kotičkov na tem našem širnem planetu, spoznavamo različne kulture, narode, zgodovinske in naravne lepote z različnih koncev sveta. Tako smo ob zanimivih predstavitvah predavateljev odkrivali indonezijske otoke Javo, Bali in Lom-bok, Sirijo in Jordanijo, Zahodno Afriko, rajsko Tajsko in mavrično Malezijo, Pakistan, Maroko, Portugalsko.... V februarju nas je po poteh sonca, vetra in dežja v Brazilijo, Argentino in Čile popeljala Katja Vrhovnik iz Tunjic. Spoznali smo lepote iskrenih in prijaznih ljudi, pokrajine, ki spominjajo na pravljico, in nekaj posebnih živali. Katja pravi, da ima Južna Amerika prav poseben čar in da bi jo spoznali tudi naši bralci, smo jo povabili k zapisu doživetij in skrivnosti oddaljenih dežel. Po poteh Južne Amerike (I. del) Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki s 190 milijoni prebivalcev. Širi se preko ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na sevem. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, najdemo pa jih tako v ekstenzivno kmetijskih področjih kot deževnih pragozdovih. Popotovanje smo začeli v mestu Sao Paolo, ki je drugo največje mesto na svetu. V Sao Paolu se odvija tudi svetovno tekmovanje Formule 1. To je predvsem industrijsko, politično mesto, kjer je na enem mestu veliko bogastva in na drugem prava revščina. Zaradi tega velja mesto za zelo nevarno, saj so vsi policaji dobro oboroženi in v neprebojnih jopičih.To, da je Sao Paolo nevarno mesto, smo izkusile s prijateljicami že prvi dan, ko smo se odpravile v center mesta na tržnico. Kar naenkrat so se pojavili policisti in začeli streljati. Vik in krik, skupaj s prodajalci smo tekle proč. Očitno je, da policisti pridejo na tržnico, kjer so tudi mali ulični prodajalci mobitelov, daljincev in podobnega, začnejo streljati in se nato za nekaj časa »poberejo«. Tod vidiš polno »posebnosti«, tako točijo v rezervoarje za gorivo avtomobilov bencin ali pa kar alkohol, ki ga predelujejo iz sladkornega trsa. Vsi novejši avtomobili so že predelani za točenje alkohola, stare pa se da predelati. Cena alkohola je za polovico nižja od ostalega goriva, pa še okolju bolj prijazno je. V Sao Paolu smo spoznale slovensko ambasadorko, ki nas je povabila na večerjo in brazilsko pijačo v najboljšo picerijo v mestu. Spet smo se prepričale, da je ogromna razlika med premožno družbo in številnimi reveži na cesti. Le malo stran smo videle favele, kjer ljudje živijo vse povprek, na drugi strani pa ogromne vile, zastražene in varovane z električnimi kabli. Pot smo nadaljevale v Santos, prijetno mesto ob morju z dolgimi plažami in ogromnim pristaniščem. Nameravale smo se peljati z avtobusom, a nas je ustavil šofer avtomobila, ter nam toliko časa prigovarjal, da nas pelje do Santosa za enako ceno kot avtobus, pa še hitreje bo, da smo se nazadnje le odločile za prevoz z avtom in ta nas je dostavil pred vrata kar-meličanskega samostana. Sprejela nas je nuna, polna življenja, in nam pokazala sobice, kjer smo spale. V Braziliji nihče ne zna nič angleško, tako da smo z nekaj besedami poskušale razložiti, kaj hočemo, smo pa tudi veliko risale in krilile z rokami. Sporazumevanje je bilo zelo naporno. Razlog za postanek v samostanu je bil ta, da tu živi krvna sestra in redovnica pokojne sestre Vendeline. Ta sestra živi tu že 30 let in je že skoraj pozabila slovensko, zato smo komunicirale malo slovensko in ko je začela portugalsko smo bile vse zgubljene. Je bilo pa zanimivo klepetanje za »rešetkami«, saj so to sestre, ki so ves čas znotraj samostana. Na otoku Ilhabela, ki ima kar 365 slapov, smo se seveda podale do enega od slapov. Med dvourno hojo po džungli so nas spremljala ogromna drevesa in korenine, potem pa smo le prispele do čudovitih slapov, kjer je bil iz kamna narejen tobogan. Uh, kakšen užitek, ko se spustiš po toboganu in padeš v zlato vodo. Ja prav ste prebrali, voda je resnično zlata, saj je Ilhabela - slap, po katerem smo se spuščali. Spust po naravnem toboganu, nato pa padec v vodo, polno pravih zlatih lističev, saj je na tem območju veliko nahajališč zlata. v njej polno zlatih lističev. Bolj, ko sem jih lovila, bolj so mi polzeli skozi prste. Celotno dno je bilo zlato. Tod je namreč veliko rudnikov zlata, tako da smo se res kopale v zlatu. Krasno doživetje! Pot smo nadaljevale ob morju in naredile krajše postanke. Obmorski kraj Ubatuba nas je presenetil z dolgimi peščenimi plažami. Z majhnimi, prijetnimi ulicami, polnimi barv, ki kar vabijo, je pravi raj za nakupovanje. Paraty je mestece, ki nas ob prvem pogledu vrne kakšnih 300 let nazaj, saj an vsakem koraku srečuješ konje, ljudi z rikšami, male posebneže, raznobarvne hiške. Domači sladoled, hrane, ki jo lahko poješ, kolikor jo zmoreš, samo za 3 evre. Naložiš ter nakladaš, dokler zmoreš. Tokrat smo se odpravile na izlet z ladjico na izlet, med potjo nam je domačin igral na kitaro in pel. Vsaka ladjica je imela svojega kitarista in pevca. Na takšen način popestrijo izlet in naredijo pot še bolj privlačno. Plavali smo ob najlepših plažah, snorkljali, uživali ob pogledu na delfine, ki so za nas naredili prav posebno predstavo. Jedli smo morskega psa in rakce. (se nadaljuje) Katja Vrhovnik Ljudje vse prepogosto pozabljamo, da je odprt dialog običajno najboljša pot do iskanja novih rešitev in svežih idej. Tedna, ki sta minila od objave v prejšnjem Kamniškem občanu, sta v Kotlovnici zato minila v luči izmenjave izkušenj med generacijami in kulturami. Teden medgeneracijskega sožitja Teden od 17. do 21. marca je bil v znamenju sožitja generacij. Zaključil seje v soboto, 21. marca, s pomladnim živ-žavom, na katerem smo izdelovali rožice iz krep papirja, barvali pobarvanke, se igrali skoraj pozabljene namizne igre, kot sta Spomin in Monopoli, na blago s štampiljkami tiskali pisane cvetlične motive, se pogovarjali in družili - z mamami, očki in prijatelji. Nadebudneži so se lahko preizkusili tudi na plezalni steni Planinskega društva Kamnik v Domu kulture. Na pomladnem živ-žavu smo izdelovali pisane rože iz krep papirja ... Največ navdušenja je bilo deležno plezanje na plezalni steni v Domu kulture Kamnik. Večer medkulturnega dialoga V bolnišnici Medimedo pozdravili bolne igračke Letos mineva že četrto leto, odkar smo kamniški študentje medicine in farmacije vseslovenski projekt Medimedo prvič približali tudi kamniškim otrokom. Od takrat vsako leto spomladi obiščemo naše najmlajše in jim pomagamo ozdraviti njihove bolne igračke. Projekt je namenjen predšolskim otrokom, ki v improvizirano Medimedo bolnišnico pripeljejo svojo bolno igračko in jo skupaj s študenti medicine, oblečenimi v zdravnike, pozdravijo. Tako se preko igre spoznajo z bolnišničnim okoljem in izgubljajo strah pred zdravniki. Letošnji Medimedo v Kamniku je v sodelovanju z vzgojiteljico Mileno Lampret potekal v petek, 6. marca, v telovadnici WE Sneguljčica. Otroci so z igračami najprej počakali v »čakalnici«, kjer smo se z njimi pogovarjali o zdravnikih: zakaj gremo k zdravniku, kako iz-gleda pregled, katere instrumente zdravnik uporablja, kakšen je rešilec, kam nas odpelje... Na našem medvedku smo si ogledali, kje imamo srce in ga celo poslušali s čisto pravim stetoskopom. Potem smo poklicali medimedo zdravnike (Eva Bahor, Alja Beznec, Nija Blatnik, Barbara Brumec, Vita Čas, Saša Ilovar, Katja Jeras, Klara Kregar, Urša Lanišek, Urška Rugelj, Žiga Snoj in Grega August Sušnik). Vsak otrok je s svojim zdravnikom odšel v Medimedo bolnišnico, kjer sta s skupnimi močmi pozdravila bolno igračo. Igrače zdravimo tako, da otroka postavimo v aktivno vlogo: otrok sam pove, kaj je z igračko narobe, se odloči ali jo je treba poviti, ji treba dati injekcijo, jo odpeljati na rentgen ali mogoče celo h kirurgu. Tako otrok dobi občutek kontrole, hkrati pa možnost, da brez strahu spoznava zdravniške pripomočke in potek pregleda, ki ga ob bolezni čaka pri zdravniku. Za zaključek sledi še obisk Medimedo lekarne in ogled čisto pravega reševalnega vozila, ki nam ga je na ogled pripeljal reševalec Gašper Simeunovič iz ZD Julija Polca Kamnik. Po končani delavnici so otroci razigrani in vzgojiteljicam zavzeto kažejo svoje povite igračke ter jim razlagajo, kaj vse so v Medimedo bolnišnici doživeli. Vzgojiteljice pripovedujejo, da se otroci še mesece po delavnici spominjajo Medimeda in sprašujejo, kdaj bodo zdravniki zopet prišli. Projekt Medimedo Kamnik poteka v okviru DŠMS (Društvo študentov medicine Slovenija) in ga že tri leta sofinancira Občina Kamnik, za kar smo jim hvaležni, saj smo z njihovo finančno pomočjo uspeli v projekt vključiti že preko 450 kamniških otrok. Letos nas je na naši delavnici obiskal tudi podžupan Brane Golubovič in skupaj smo si ogledali potek našega dela ter se pomenili o njegovem pomenu za nas in naše najmlajše. Podžupan je pohvalil prizadevnost študentov in obljubil, da bo občina še naprej finančno podpirala projekt, saj omogoča študentom medicine, da se preizkusijo v delu z otroci, otrokom pa, da premagajo strah pred zdravniki in spoznajo njihovo delo. »Gre za pozitiven projekt in velik angažma naših bodočih zdravnic in zdravnikov, zato potrebuje podporo vseh nas,« je zaključil podžupan. Vodja projekta Medimedo Kamnik VITA ČAS pohištvo po meri otroške sobe vg rodne ■ ugodna odprodaja eksponatov MENGEŠ[ Slovenska 96 MENGEŠ Slovanska c. 96 1234 Mengeš OJ/723 73 20 01/723 71 37 LJUBLJANA BTC klet Emporium Šmartinska c. 152 1000 Ljubljana 01/585 25 52 LJUBLJANA-ŠIŠKA Celovška c. 28 1000 Ljubljana 01/438 5100 KOPER Dolinska c. 1 c. 6000 Koper 05/625 98 39 MARIBOR Titova c. 46 2000 Maribor 02/331 44 18 info@izi-mobili.si www.izi-mobili.si Informacije: tz 031/684 147 Dom je stalno odprt razen ob ponedeljkih. Viat>Jj£.n& zatoJŠUig, 4Bužte dp, 70. os.eb, wašlEB*@smjžiL NayV5Q,|^<^tu!idiii prenočišča. V prenovljenem gostinskem delu vam postrežemo z domačo hrano, nedeljskimi kosili in žlahtno kapljico odprtih vin. VVioleta, prostovoljka s Poljske, ki v Kamniku živi in dela že tri mesece, nam je na že tretjem filmskem večeru prikazala film Andrzeja VVajde Pepel in diamanti, ki osvetljuje osebno stisko vojaka po drugi svetovni vojni. S filmskimi večeri nadaljujemo 9. aprila, ko si bomo ogledali komedijo Zaljubljeni angel. V četrtek, 23. marca, pa je VVioleta predstavila svoje dosedanje delo v Kotlovnici. Projekt smo poimenovali »Rušimo zidove«, saj želimo z možnostmi, ki nam jih nudijo »brezmejni« internet, video in fotografija, porušiti prepreke med kulturami, ki pa so pogosto le v naših glavah. VVioleta nam je tako pokazala nekaj kratkih filmov, ki jih je ustvarila pod mentorstvom Jana Žavbija in Andreja Podbevška, foto utrinke, ki so nastali pod mentorstvom Bojana Težaka, ter svojo spletno stran, pri izdelavi katere ji je pomagal Primož Jeras, z zapisi in razmišljanji o vsakdanjih dogodivščinah in medkulturnih razlikah. Ogledate si jo lahko na naslovu http://wioleta.evs.kotlovnica.si/. Prostovoljstvo na evropski način V sklopu tega večera smo pripravili tudi predstavitev Evropske prostovoljne službe (European Voluntary Service - EVS), ki se odvija s podporo programa Evropske komisije »Mladi v akciji«. Projekt Evropske prostovoljne službe vsem, starim od 18 do 30 let, omogoča, da postanejo prostovoljci v drugi državi za obdobje od 2 do 12 mesecev in se v tem času izučijo številnih veščin na različnih področjih, organizacija gostiteljica pa na ta način v svoj kolektiv pridobi novega člana in svojim dejavnostim doda mednarodno dimenzijo. VVioleta se tako pri nas uri v aktivnostih mladinskega delavca, organizira dogodke in izpopolnjuje svoje znanje na področju multimedije, projekti EVS pa potekajo še na številnih drugih področjih - od okoljevarstva, umetnosti, kulture, aktivnosti z otroki, mladimi, starejšimi ali ljudmi s posebnimi potrebami, športa in ostalih družbeno koristnih dejavnosti. Za več informacij »odsurfajte« na našo spletno stran www.kotlovnica.si pod rubriko Projekti - EVS ali pišite na evs@kotlovnica.si. Tudi na glasbo, neizčrpen vir pozitivne energije, nismo pozabili: v torek, 24. marca, so se pričele delavnice audio produkcije za vse, ki želijo pokukati v svet »mixanja«, prav ta petek, 27. marca, pa v Kotlovnici poteka predizbor neuveljavljenih skupin za nastop na Škisovi tržnici 2009. Tjaša Petročnik, MC Kotlovnica ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ZNANJA KLEKLJANJA ^ Klekljan j e ima na OŠ Marije Vere dolgoletno tradicijo Na osnovni šoli Marije Vere smo se v tem šolskem letu odločili, da sodelujemo v tekmovanju iz znanja klekljanja, ki ga vsako leto organizira Gimnazija Jurija Vege Idrija. Učenci tekmujejo za priznanje Ivanke Ferjančič. Klekljarski krožek ima na naši šoli že dolgoletno tradicijo. Letos ga obiskuje 62 učencev in učenk od 2. do 8. razreda. Razdeljeni so v štiri skupine. Krožek deluje štiri ure tedensko. Na šolsko tekmovanje se je prijavilo 23 tekmovalcev. Tekmovali so v skupini, kjer lahko sodelujejo učenci klekljarskega krožka in učenci, ki imajo klek-ljanje za izbirni predmet. Tehnika je bila določena - slepi ris z ovinki in kvačkanjem. Prav tako so bili predpisani vzorci, po katerih so učenci in učenka izdelali čipko, ki smo jih prav tako dobili iz Idrije. Za tekmovanje velja predpisan pravilnik za vse šole v Sloveniji. Določen je tudi točkovnik, po katerem se ocenijo izdelki tekmovalcev. Tekmovanje smo izvedli v petek, 23. januarja. Trajalo je eno šolsko uro. Za pravilnost in nemoten potek dela sta skrbeli nadzorni učiteljici Klavdija Burnik in Alenka Markuš. Po končanem tekmovanju je delo učencev ocenila šolska tekmovalna komisija, ki so jo sestavljale učiteljice Nada Nadvešnik, Jožica Štrajhar, Alenka Pavlič in Sabina Arbi. Bronasta priznanja so osvojili: Neva Novak, Žan Planinc, Hana Hiršman, Žiga Planinc, Maša Žurbi, Ana Štrajhar, Sara Hafner, Nika Zabret. Na državno tekmovanje, ki bo junija v Idriji, so se uvrstili Neva Novak, Žan Planinc in Hana Hiršman. Priznanja bodo tekmovalcem podeljena na zaključni prireditvi naše šole. Vsem učencem čestitamo, vanju v Idriji, najboljšim trem pa želimo veli- Mentorica klekljarskega ko uspeha na državnem tekmo- krožka: Sabina Arbi DOM V KAMNIŠKI BISTRICI Del kamniške šolske lokostrelske ekipe na regijskem šolskem prvenstvu v Postojni. Mladi kamniški lokostrelci pristreljali tri naslove šolskih državnih prvakov Lokostrelski klub Postojna je v soboto, 14. marca, organiziral dvoransko državno prvenstvo slovenskih osnovnih in srednjih šol v lokostrelstvu. V Sloveniji se s tem športom ukvarja zelo veliko otrok, ki trenirajo v klubih ali pa v krožkih po posameznih šolah. Ker je lokostrelskega Podmladka zelo veliko, so vsako leto pred državnim prvenstvom organizirane regijske tekme, na katerih si mladi lokostrelci poskušajo pripeljati normo za nastop na državnem prvenstvu. Večini kamniških lokostrelcev je to tudi uspelo. V soboto, 14. marca, so se marsikomu ob spoznanju, da gre zares, Otresla kolena. Spoznanje, da se bo zdaj dokazal pred drugimi in ugotovil, kako učinkoviti so bili treningi v zimskem času, je mnogim, ki še ne tekmujejo na državnih tekmah; vzbudilo tremo. Razočaranje °b slabšem rezultatu kot na treningu je predvsem posledica premalo •zkušenj na večjih tekmah. Ampak mladi, ki jim na začetku lokostrelce kariere šolske tekme predstavljajo prve izzive, si svoje izkušnje in Samozavest pridobijo glede na svoje ambicije in želje po uspehih. In slednjih v kamniškem lokostrelskem klubu ne manjka, saj je kar nekaj elanov in članic v zadnjih letih posegalo po najvišjih državnih naslovih, Prav tako pa so dosegli lepe uvrstitve tudi na mednarodnih tekmah, 0 čemer smo že pisali. Zadnje šolsko državno prvenstvo je potekalo v telovadnici Šolskega centra Postojna. Tekmovanje je potekalo po starostnih kategorijah, slogih in kategorizaciji. Kljub veliki konkurenci sta dva kamniška lokostrelca in ena lokostrelka dosegli naslove šolskih državnih 1. mesto: Klemen Štrajhar, ukrivljeni lok, OŠ Frana Albrehta, 7-9 razred 1. mesto: Gašper Štrajhar, ukrivljeni lok, OŠ Frana Albrehta, 4-6 razred 1. mesto: Maja Fideršek, ukrivljeni lok, ŠC Ljubljana, srednja šola Ostali člani LK Kamnik pa so osvojili naslednja mesta: 2 mesto: Jan Pipan, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca, 7-9 razred 2- mesto: Anže Planinc, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca, 4-6 razred 1 mesto: Andrej Majdič, ukrivljeni lok, OŠ Stranje, 7-9 razred J mesto: Barbara Štefula, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca, 4-6 razred *• mesto: Gregor Rajh, ukrivljeni lok, ŠCRM, srednja šola l mesto: Anže Podbevšek, goli lok, ŠC Ljubljana, srednja šola ’ mesto: Miha Kaker, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca, 4-6 razred ? mesto Ezav Mrgole, ukrivljeni lok, OŠ Preserje pri Radomljah, 7-9 razred ( mesto: Miha Ostrovršnik, goli lok, OŠ Domžale, 7-9 razred j mesto: Rok Kovačič, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca, 4-6 razred ' mesto: Jaka Komočar, ukrivljeni lok, ŠCRM, srednja šola j L mesto: Rok Ravnikar, goli lok, OŠ Dob pri Domžalah, 7-9 razred J2. mesto: Luka Gjurin, ukrivljeni lok, OŠ Toma Brejca, 7-9 razred T mesto: Nejc Zore, ukrivljeni lok, OŠ Šmartno v Tuhinju, 7-9 razred Vsem našim mladim članom čestitamo in jim želimo lepih uspehov um na naslednjih tekmah. LKK Iz odbojkarskega tabora CALCIT PROTI ACH Odbojkarji Calcit Kamnika so imeli na dosegu roke četrto mesto po rednem delu, ki so ga zapravili že v Murski Soboti, kjer so izgubili s 3:2. Posledica tega je bila tudi slabša igra v zadnjem kolu doma proti Mariboru. Tako jih sedaj v četrtfinalu čaka obračun z evroligaško ekipo ACH-ja. Dekleta so imela prvo mesto zagotovljeno že pred zadnjima dvema koloma, zato poraza s 3:2 proti Šempetru in Vitalu nista bila usodna. Kamničani so optimistično odpotovali na gostovanje v Mursko Soboto, saj je nekaj zadnjih tekem pokazalo vzpon forme, vrnili pa so se tudi nekateri poškodovani igralci. Na žalost pa so tekmo začeli zelo slabo in prvi set gladko izgubili. V drugem setu so začeli igrati tudi Kamničani in set so domači dobili šele v dramatični končnici. Tudi v tretjem setu smo gledali izenačeno igro, na koncu pa so bili uspešnejši Kamničani, ki so nato gladko dobili četrtega. V petem setu pa so domači hitro povedli in Kamničani jih niso mogli več ujeti. V zadnjem kolu doma so Kamničani gostili ekipo Maribora, ki se sooča s precejšnjimi težavami, kar pa jim ni preprečilo gladke zmage nad tokrat povsem razglašeno domačo ekipo. Kamničane 1. aprila, ob 20. uri čaka veliki obračun z ekipo ACH (ki ima tudi precej težav znotraj ekipe). Vsem svojim privržencem obljubljajo, da se bodo za svoje slabe predstave v tem letu oddolžili prav v tekmi proti evroligaški ekipi iz Bleda. Kamničanke so v Šempeter odpotovale trdno prepričane, da bodo domačim zadale prvi poraz v domači dvorani. Prvi set je to tudi nakazal, a so na žalost Kamničanke, kot že nekajkrat v tej sezoni, izgubile drugi set in nato še tretjega. V četrtem jim je uspelo strniti vrste in so domačo ekipo povsem nadigrale. V petem setu pa jim je ekipa Šempetra preveč ušla že na začetku in zmaga je splavala po vodi. Zadnjo tekmo rednega dela so Kamničanke igrale doma proti Kegljači Calcita v 1.a ligi Tekmovalna sezona 2008/2009 se počasi bliža koncu, nadaljevala se bodo le še državna prvenstva za posameznike, dvojice. Po uspešnem lanskem letu smo si cilje zastavili zelo visoko. Moška ekipa je popolnoma upravičila visoka pričakovanja, saj je že tri kola pred koncem moštvenega državnega prvenstva na prvem mestu v 1.b. in napreduje v 1a. državno ligo. Največji uspeh v zgodovini kluba v moški konkurenci so pod vodstvom trenerja Francija Spruka dosegli igralci Calcita: Franci Grubar, Marico Oman, Slavko Zorman, Alu Alprem novi občinski prvak Dva kola pred koncem v Občinski ligi vodi Alu Alprem, ki bo letos prvič občinski prvak. Drugi bodo lanski prvaki ŠD Soteska, tretji pa igralci Društva upokojencev. Letos se je zelo izkazala tudi ekipa Zarja elektronika, ki imajo po 16. kolu že 6 zmag in neodločen rezultat. Trenutno zasedajo 4. mesto. Kvaliteta kegljanja v naši občinski ligi je na precej visokem nivoju. Igralci napredujejo, zmage proti ekipam kot so Zarja elektronika, Calcit, Kam bus. Kegelj team niso več samoumevne. Za zmage se morajo zelo potruditi in nastopiti v najboljši zasedbi. V 16. kolu so bili doseženi rezultati: ŠD Soteska : Calcit 5 :3, Kam bus: Du Kamnik 2:6, OOZ : Zarja elektronika 2 : 6, SD Policist: Kegelj team 6 : 2,. Mladinci : Alu Alprem preložena. Zdravko Štrukelj, Matej Turk, Brane Potočnik, Brane Mihajlov, Mirjan Mlinarič in Gašper Burkeljca. Grubar, Oman in Zorman so v povprečju najboljši igralci v ligi. Marko Oman in Franci Grubar sta tudi konkurenta za državno reprezentanco. Tudi v prvi ligi glede na letošnje rezultate ne pričakujemo zgolj borbe za obstanek. Potegovali se bomo za sam vrh slovenskega kegljanja. Prvo leto verjetno še ne bomo konkurenčni ekipi Konstruktorja iz Maribora, z izkušnjami pa bomo v prihodnosti pod vodstvom Francija Spruka lahko konkurirali tudi za državnega prvaka. Letos ima najboljše povprečje v 1 .b ligi domačin Franci Grubar. V povprečju vseh igralcev, ne glede na ligo, v kateri ligi tekmujejo, Franci Grubar zaseda 2. mesto, Marko Oman je na 4. mestu, Slavko Zorman pa je 11. Prva ženska ekipa Eta bo letos verjetno zopet končala na četrtem mestu. Po vseh težavah s poškodbami smo z uvrstitvijo še kar zadovoljni. Polovico sezone so praktično odigrale brez rezerve. Drugo leto moramo narediti korak naprej in si postaviti višje cilje. Obe drugi ekipi sta tekmovali po svojih zmožnostih in primerno kvaliteti lige, v katerih nastopata. Rezultate vseh kamniških ekip spremljate tudi na naši internetni strani. Na treninge vabimo vse mlade. Treningi so na kegljišču vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure pod vodstvom našega trenerja Aleša Prosena. Keglaški klub Kamnik Leon Pirman ZA KAMNIŠKO PNEUMATIC CENTER perovo 27, Kamnik 01/ 83 08 350 partner s profilom www.gume.si c> JOtJIVJLUF SMUČKO IN CEPIN Letošnji »Kamniški memorial za smučko in cepin« - prireditev, ki je posvečena vsem članom PD Kamnik, ki so svojo življenjsko pot končali v gorah in planinah, bo v nedeljo, 5. aprila. Kdor se ga želi udeležiti in biti nezgodno zavarovan, prejeti spominsko značko, diplomo, čaj in enolončnico v Kamniški Bistrici, se mora prijaviti med 8. in 10. uro Na sedlu - Pri pastirjih in plačati 7 € startnine. Lahko se prijavi tudi prej na PD Kamnik, Šutna 42, ali po e-pošti: franc.mis@siol.net ali v Domu v Kamniški Bistrici. V kategoriji »smučka« mora imeti vsak s seboj smuči, cepin in dereze, v kategoriji »cepin« pa cepin in dereze. Skupinski start bo ob 9.00, vendar ni obvezen. Sledi vzpon do Koče na Kamniškem sedlu, ki bo za to priložnost zasilno oskrbovana. V njej bo do 12.00 kontrolno žigosanje kartončkov, nato pa spust do cilja Na sedlu - Pri pastirjih, kar mora biti opravljeno v roku, ki bo objavljen na startu. Po 14.00 bo v Kamniški Bistrici podelitev diplom in spominskih značk. V primeru slabega vremena ali nevarnih razmer bo prireditev temu ustrezno spremenjena. Boji Vitalu. Domače so v prvem setu popolnoma nadigrale gostje iz Ljubljane in le malokdo je pričakoval padec v igri Kamničank že v drugem setu, ki so ga izgubile v izenačeni končnici. V tretjem setu so bile Kamničanke zopet boljše in set tudi dobile, v ponovitvi drugega seta pa so bile v četrtem zopet boljše gostje, ki so z dobro igro nadaljevale tudi v nadaljevanju in tekmo tudi dobile. Kamničanke bodo v četrtfinalu najprej gostovale v Kopru, povratna tekma pa bo v soboto, 28. marca, ob 19. uri izjemoma v OŠ Stranje. Morebitna tretja pa v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri prav tako v OŠ Stranje. Če Kamničankam uspe preboj v polfinale, bodo prvo tekmo odigrale v sredo, 1. aprila, ob 18. uri v ŠD Kamnik, najverjetneje z ekipo Nove Gorice. Torej sreda, 1. aprila, ne bo samo dan lažnivcev, ampak tudi dan kamniške odbojke, saj bomo priča kar dvema velikima obračunoma, pomembnima za nadaljnji razvoj kamniške odbojke. Cicol. Teniški klub Kamnik PRIORITETA -TENIŠKA ŠOLA IN TEKMOVANJA Člani teniškega kluba Kamnik so se na začetku meseca marca zbrali na redni skupščini, na kateri so pregledali poslovanje in sprejeli načrt dela za naslednje leto. V zadnjih dveh letih klub vzorno vodi predsednik Stojan Crnkovič, ki ga je skupaj z nekaj najožjimi sodelavci pravzaprav »obudil od mrtvih«, saj v letu 2005 praktično ni bilo članstva, tekmovalci so skoraj vsi zapustili klub, družabnega življenja ni bilo. Vodstvo kluba si je za leto 2009 kot prioriteto postavilo cilj, da organizira vrsto tekmovanj na klubskem, občinskem in državnem nivoju ter ponovno začne z delom v teniški šoli. Teniška zveza Slovenije je v koledar tekmovanj za leto 2009 že uvrstila dve tekmovanji v starostni kategoriji do 14 in do 18 let, ki bosta potekali v Kamniku, tekmovalna komisija kluba pa bo v naslednjih dneh pripravila koledar tekmovanj oziroma aktivnosti na občinskem nivoju - tako bo Teniški klub Kamnik organiziral občinsko prvenstvo, serijo tekmovanj za tekmovalce in rekreacijo v različnih kvalitetnih skupinah, študentsko prvenstvo, prvenstvo osnovnih šol, sindikalno prvenstvo, itd. V Teniškem klubu Kamnik so že od samega začetka vzgajali in izobraževali »mlado in staro«, med teniškimi pedagogi, ki so vzgojili več generacij odličnih igralcev tenisa, pa se spominjamo predvsem Bojana Schlegla. V obdobju samostojne Slovenije je klub svoje najboljše rezultate dosegal v letih 1997 do 2004, ko je delo teniške šole vodil Matjaž Pogačar. Prav njega so klubski delavci angažirali za oživitev teniške šole, pomagali pa mu bodo med drugim tudi Miha Crnkovič, Aleš Pogačar, Anže Čevka in Boštjan Repanšek, sami odlični igralci, ki so še ne dolgo nazaj spadali v tekmovalni vrh slovenskega tenisa. »Zavedamo se vloge,« je povedal Pogačar, »kijo kot društvo, ki deluje v javnem interesu, imamo, zato bomo z vrsto akcij skušali vzpodbuditi vse generacije, da se obrnejo k športu, ne samo tenisu - v mesecu maju bomo organizirali brezplačne 10-ume tečaje tenisa za starostnike oziroma jim v zgodnjih dopoldanskih urah, ko še ni vroče, po posebnem programu, ki se imenuje kardio tenis (tenis za srce), ponudili možnost športne aktivnosti s poudarkom na tenisu. V osnovnih šolah smo že začeli s projektom teniška olimpijada, ki je namenjen učencem prvega in drugega razreda osnovne šole, v njem pa vadeči enkrat tedensko spoznavajo in vadijo osnovne gibalne spretnosti, ki jih izvajajo v kombinaciji s teniško opremo. Ne bomo pozabili niti na tiste, ki so morda že prestari (starost med 15 in 18 let) za resno ukvarjanje s tenisom v smislu rednega udeleževanja na tekmovanjih, radi pa bi se ga naučili pravilno igrati. V sodelovanju s Teniško zvezo Slovenije bomo tned poletnimi počitnicami organizirali enotedenske športne počitnice, za udeležence pa bomo pripravili pester nabor aktivnosti: tenis, golf, kolesarjenje, lokostrelstvo, plavanje, potapljanje, jahanje, angleški jezik, računalništvo - to je samo nekaj aktivnosti iz bogate ponudbe.« Po nekajletnem premoru bo z nastopanjem v tretji slovenski ligi pričela članska ekipa, tako da bomo v Kamniku znova lahko gledali odličen tenis. Ekipo sestavljajo zgolj igralci iz Kamnika, gre pa za kombinacijo izkušenih (nobeden od njih ni starejši od 28 let), ki še niso izgubili tekmovalnih ambicij, ter mladih, ki so »preživeli« verjetno najtežje obdobje kluba v vsej njegovi zgodovini (od leta 2004 do leta 2006). Program dela je jasen: v nekaj letih povrniti ugled in položaj, ki ga je Teniški klub Kamnik nekoč že imel - konec koncev gre le za enega najstarejših slovenskih teniških klubov, ki je prva teniška igrišča zgradil že daljnega leta 1932. A.P. Matjaž Pogačar Stojan Crnkovič Zagorela hiša v centru mesta Kot so povedali na Policijski upravi Ljubljana, vzrok požara, ki je povzročil nekaj deset tisoč evrov materialne škode na spomeniško zaščiteni hiši, še preiskujejo, so pa že izključili tujo krivdo. Po neuradnih informacijah naj bi eksplodirala plinska jeklenka. Reševalna akcija god Kamniškim sedlom V soboto, 28. februarja, nekaj po 22. uri so se kamniški gorski reševalci odpravili na iskalno akcijo, saj so prejeli informacijo o pogrešanih alpinistih. Nesrečna alpinista, ki sta se prijateljema (ta sta se odpravila po drugi poti) zadnjič javila zgodaj popoldan, je zasul snežni plaz. Reševalci so ju našli mrtva v Bobnarjevi grapi pod Kamniškim sedlom. Mali oglasi Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. Prosim, če mi kdo podari glasbeni stolp, gobelin in jakno št. 50. Tel.: 070/225-232. Pomladno nočno nebo Leto 2009 je bilo razglašeno za mednarodno leto astronomije. Ob tej priložnosti je bila v Arboretumu Volčji Potok organizirana delavnica za vse generacije. Namen delavnice je bil, da se astronomijo predstavi čim širšemu krogu ljudi. Opazovanje je spremljalo predavanje, na katerem so udeleženci spoznavali nebesna telesa in se seznanili s problematiko svetlobnega onesnaževanja. V soboto, 7. marca, zvečer smo s strahom pogledovali v nebo. Obetal se je zanimiv večer, ko naj bi opazovali zvezde, nebo pa so prekrivali oblaki. Kljub ne ravno najboljši vremenski napovedi se nas je v francoskem vrtu Arboretuma Volčji Potok zbralo 20 entuziastov, ki smo želeli pogledati skozi teleskop. Oblaki so se razkadili in prikazale so se zvezde. Lepo se je videl veliki voz, zvezda severnica, kasiope-ja, andromeda in druge zvezde, katerih imena sem v navalu navdušenja že pozabila. Ponovno so oblaki prekrili nebo. Takrat nam je vodja delavnice Tone Špenko razložil, zakaj uporabljamo teleskope in kako delujejo. Ko so se oblaki umaknili, je svojo lepoto pokazala še luna. Bila je že skoraj polna, zato smo na njeni površini videli veliko kraterjev. V parku ni javne razsvetljave, zato smo videli mnogo več zvezd kot z naših vrtov. Problem svetlobnega onesnaževanja v naseljih je postal že tako velik, da ponekod zvezd sploh ne vidijo več. Polni vtisov o daljnih svetovih smo zaključili večer. Naslednje leto upamo na boljše vreme. Urška Galien Spoštovani! -. Ko ob izgubi vašega M najbližjega ne veste kam, J | so vam naše usluge 11 na voljo Neprekinjeno 11 Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom { POGREBNIK U POGREBNE STORITVE | Dvorje, d.o.o. y Ji II - _____ z™'' 'Z DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14*24 .■ GSM: 041/624-685 j Hi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga sestra, teta in botrca IVANKA VODLAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, osebju DSO Kamnik, Društvu invalidov Kamnik, Krščanskemu bratstvu bolnikov, pevcem in trobentaču. Zahvala tudi obema župnikoma za lepo opravljeno slovo. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter dar za sv. maše. Hvala vsem, ki ste našo Ivanko imeli radi in se je boste na kakršen koli način spominjali. Žalujoči: bratje Slavko, Jože, France in sestri Angela in Anica z družinami ter drugo sorodstvo Marec 2009 a CIRIL PAVLIČ po domače Podpadovčev Ciril iz Buča upokojenec tovarne Titan Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darove za sveto mašo, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župnikoma in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Buč, Potok, Stahovica, marec 2009 ZAHVALA V 68. letu starosti je nenadoma umrl naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Minulo soboto popoldan, nekaj minut pred 13. uro je zagorelo ostrešje starejše stanovanjske hiše na Samostanski ulici v središču Kamnika na vzpetini proti Žalam. V petih minutah po klicu na pomoč so prispeli na kraj požara gasilci PGD Kamnik, Smarca in Duplica ter policisti. Zaradi močnega vetra se je 40 gasilcev borilo s plameni kar tri ure, da jim je uspelo zaščititi preostali del hiše. Zgorelo je celotno ostrešje, sobi v zgornji etaži hiše in drvarnica, kjer naj bi požar tudi izbruhnil in se nato razširil na hišo. Tanja Žagar na odru kamniškega kulturnega doma Minulo soboto je na odru kamniškega Doma kulture nastopila priljubljena pevka Tanja Žagar. Polno dvorano je navdušila kot pevka, pa tudi kot plesalka, saj je zaplesala z Matevžem Ogorelcem, s katerim sta plesala v oddaji Zvezde plešejo in prepričljivo zmagala. Tanji sta se na odru pridružila Rok Ferengja iz Rok'n banda in legenda slovenske popevke Ivo Mojzer. Po koncertu je mnoge razveselila z avtogramom in tudi krajšim klepetom. Kot so povedali njeni oboževalci, je luštna, prijazna punca in-dobra pevka. FRIZERSKI SALON M STIL ZA ŽENSKE, MSKE IN ©TROKE NA NOVI LOKACIJI na Bakovniku, Rudniška 2 (ob cvetličarni Frezija in trgovini Tuš) Pričeske ofle, m make-up za svečane priložnosti! PPL/ OS/z/ MATEJA KOTNIK, Rudniška 2, Kamnik Tel.: 01/839 46 20 Obiščite nas od 8k do 20h, ob sobotah od 7h do 13\ zaželjene rezervacije. ^ OPTIKA OČESNA AMBULANTA Po Helena Dolinšek, s.p. V KAMNIKU V DOMŽALAH Samostanska 14 Breznikova 15 (center Breza) tel.: 8317-005 tel.: 7216-436 PLANINSKI KOTIČEK KAMNIŠKI ALPINIST PAVEL OCEPEK V JUŽNI AMERIKI OSVOJIL VRH 6962 METROV VISOKE ACONCAGUE Prvega februarja so vjužno Ameriko odpotovali Pavle Ocepek, Tomaž Pibernik, Igor Urankar, člani kamniškega AO, in Stojan Kodele iz Vipave z namenom, da se povzpnejo na vrh 6962 metrov visoke Aconcague. Na začetku so bile razmere in vreme zelo ugodne, nato pa je bilo napovedano daljše poslabšanje. Zato so malo pohiteli in kljub ne povsem končani aklimatizaciji je 12. februarja Kodeletu in Ocepku uspelo priti na vrh, medtem ko sta Pibernik in Urankar morala odnehati nekaj sto metrov niže. Kot najvišji vrh obeh Amerik je Aconcagua zelo oblegana, vendar na vrh uspe priti samo četrtmi tistih, ki se napotijo nanj. Čeprav tehnično ni zahtevna, je lahko zaradi višine in spremenljivega vremena nevarna. Januarja letos sta kakšnih 400 metrov pod vrhom umrla vodnik in njegova gostja, ker ju je presenetilo slabo vreme in sta zašla s poti. Poslabšanje vremena v drugi polovici februarja je tudi zahtevalo svoje žrtve. Bojc REDNO ALI HONORANO ZAPOSLIMO OSEBO (M/Ž) Z VESELJEM DO DELA V KUHINJI ALI V STREŽBI Tel.: 041-356-710 Andrej Repanšek s.p., Bolkova 42, Radomlje Naj vaju obdaja ljubezen Ljubljanska c. 12, Domžale, telefon: 01/72 26 520 wivw.cvetlicannwwers.si j ZNIŽANJE CEN ! | ZA KORUZO, PŠENICO, JEČMEN, ! J REPIČNE TROPINE, UMETNA GNOJILA j Jabolka za ozimnico I VSE ZA KOLINE SEMENSKA KORUZA i AGROPROMET CERKLJE i j_UI. ^oM.JO^CerkljeJejl.: 04/252 (M40 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 60. letu življenja nas je po dolgotrajni in težki bolezni prezgodaj zapustil sin, brat, stric, svak in nečak iz Gozda nad Kamnikom Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem z zborovodkinjo Karlo Urh in Jožici Kališnik za občuteno zapeto pesem. Zahvala gre tudi praporščakom, vsem gasilcem in g. Marjanu Petku za izrečene besede v slovo. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mama Frančiška, sestra Branka in brat Franci z družinama in drugo sorodstvo Marec 2009 STEFAN ŠUŠTAR Občani občin Kamnik. Komenda. Domžale in Mengeš! ZELO UGODNO: 2-urno kopanje za odrasle v bazenih Term Snovik že od 5,80 € Vabljeni na športno rekreacijske programe: vodna aerobika, ure plavanja in plavalni tečaji za vse starosti. ZA VAŠEGA MALČKA ORGANIZIRAMO ZANIMIV ROJSTNI DAN. Vabljeni na velikonočni sejem pred Termami Snovik v nedeljo, 29. marca! Informacije in rezervacije: 01 83 44 100 i info@terme-snovik.si | www.terme-snovik.si | **** Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 ® 03/83 94 602 041/689 865 Pravočasno si zagotovite rezervacijo za * PRAZNOVANJA OBHAJIL, BIRM, VALET, JUBILEJEV ... Nekaj prostora še za poročna slavja v juliju in avgustu. Povabljeni tudi na nedeljska in praznična kosila. Cenjene goste obveščamo, da imamo odprto tudi ob ponedeljkih od 10. do 22. ure. Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. STOMATOLOŠKA ORDINACIJA Strehovec dr. jagoda NA NOVI LOKACIJI - V LJUBLJANI ALJAŽEVA ULICA 30 (poleg gimnazije Šiška), TEL.: 059 93 70 81 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13H-19H, torek, petek 9h-1 4h MtnuMjmmmmmjcmcv TEHNIČNA TRGOVINA sp,- I VC? Pr' rpmmzmm .0^' PRALNI STROJI Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 od i 7 9,90 € IZKORISTITE UGODNE POMLADANSKE •-..NAKUPE! ZAMRZOVALNE OMARE I UGODNE CENE l SB ti SESALNIKI IN MALI = GOSPOBLINJSKI g TI ^^^RIČNO ORODJE s e 'U ti AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKRED1T 1+3 DO 1+24! $^511TSX5^ - WJ ULDA 3 letnih pnev 35IB.S J’* EOPUS o obrokov brez stroškov in obresti* Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke ! V kamniškem »Svetilniku« na Ljubljanski 3d (sv kotni lokal) smo odprli URARSKO DELAVNICO in trgovino z urami. Nudimo Vam vse urarske storitve: - strokoven in kvaliteten servis za vse ročne in stenske ure ter vse ostale časomerilce - profesionalne baterije (svviss made) za ročne ure, avto in garažne daljince, budilke, slušne aparate in ostale majhne naprave - ves potrošni material: usnjene pasove KUKI, kovinske, pletene in gumijaste pasove, ročaje, krone, tesnila, stekla,... - pester prodajni program z otroškimi, ženskimi in moškimi ročnimi urami vseh cenovnih razredov, bogata izbira stenskih ur, budilk, vremenskih postaj ter darilni program. Do 15. aprila Vam poleg odlične usluge nudimo tudi 10% gotovinski otvoritveni popust ter darilo. Urarstvo Štefanac - Kamnik Ljubljanska 3d - SVETILNIK (SV vogal), tel.: 01/831-79-50 pon.- pet.: 9.00-19.00, sobota: 9.00-13.00 Na voljo smo vam tudi v poslovalnici Domžale, Karantanska 2, tel.: 01/721-43-96 ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM! RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. e-mail: mibos@vo!ja.net Zikova ul. 4, Kamnik tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 I LANEN CVET | tekstilna trgovina ^ [ * * *eMoW) * m. hlA _ SRAJCC ČeKl^SlK * Š?0C I I I I I I I I * PLETENINE °<>9.6} € 5SSS * ŠIVILJSKI PRIBOR (elastike, jadrge, sukanci...) * krilo ^kolekcija) I * otroška Športna oblačiia I OBIŠČITE NAS. IN NAŠLO SE BO KAJ DOBREGA ZA VAS!! Mercator Center Kamnik vabi z najboljšo ponudbo in prijetnimi dogodki v petek. 27. marca, ob 17. uri • Dan komdije z Jernejem Kuntnerjem • Delavnica Medeno-čokoladni srčki V soboto. 28. marca, ob 10. uri i J* Ponudba velja od 19. 3- 2009 do 31.3- 2009 V petek, 3. aprila, ob 17. uri Kokošja druščina - delavnica v soboto. 4. aprila, ob 10. uri Tok, tok, aprilski dežek - delavnica v torek. 7. aprila, od 15. do Ljubljanskih mlekarn Velikonočna zabava v Mercatorju - Samostanski sir E cena za kg v kosu Ljubljanske mlekarne, LjiMjana Redna cena: 11,39 Akcijska cena za raz^^Z91 EUR Piščančje meso družinski krožnik, pakirano, cena za kg Perutnina Ptuj Redna cena: 7,85 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: y. Kašica Frutek H dve vrsti: zelenjavna s telettffik W ali zelenjavna s Fructal Ajdovščina Redna cena: 0,93 EULLj? J Zložljiva stajica S Redna cena:37,99 EUR s r? /"1 Ck EUR BHsK» 1 | Redna cena: 1,29 PUR , i n 2 VSE ZA OTROKA: igrače, igre, kozmetika, hrana, pripomočki, oblačila, nogavice, spodnje perilo, copati... PESTRA PONUDBA PO UGODNIH CENAH! NOVO V PONUDBI! Sveže morske in sladkovodne ribe (pakirane) ob torkih, petkih in sobotah. MCKINLEY„ NExT T>ooP- To nAtuP-B C---------------------------------------------i - Pohodniški čevlji Mesa Ventilator II MERRELL j lahek in zračen čevelj za hojo ali kolesarjenje, podplat Vibram za boljši oprijem, Air Cushion, moški ali ženski. 95 EUR Pohodniški čevlji Rimrock MCKINLEV zelo kakovosten in trpežen visok pohodniški čevelj z ojačano konico, vodoodbojna Aquamax membrana, podplat Vibram, moški ali ženski. ______195 EUR * m X 89; VINTERSPORT Pohodniška jakna Limited McKINLEV softshell, DRV PLUS, 96 % poliester, 4 % elastan, moška ali ženska. 3Q95 EUR 1J95 EUR M‘KINLEY, mm