dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 3/XVIII marec 1981 Poslovanje v letu 1980 Kljub težavam poslovanje uspešno Na zborih delavcev smo obravnavali poročilo o letnih rezultatih v letu 1980, sprejemali delitev čistega dohodka ter sprejemali Pravilnik o delovnih razmerjih. Letos smo delavci Dekorativne s svojo prisotnostjo na zborih pokazali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja v naši delovni organizaciji in da nam ni vseeno, če bi odločalo o tako pomembnih vprašanjih, kot je npr. sprejemanje delitve čistega dohodka, le manjšina delavcev. Poročilo o poslovnih rezultatih v letu 1980 smo vsi delavci delovne organizacije Dekorativne prejeli v dneh pred zborom delavcev, tako da smo lahko prišli na zbore že s pripravljenimi predlogi, vprašanji. Smo v obdobju, ko tako v Jugoslaviji, kot drugod po sve- tu, življenje zahteva več varčevanja, več omejevanja, skratka, obdobje velikega gospodarskega razcveta je za nami. Kljub temu, da srno imeli v lanskem letu vrsto težav, smo poslovno leto zaključili uspešno, nad pričakovanji. Pogoji gospodarjenja bodo letos verjetno še težji, kot so bili v lanskem letu. Najbolj nas pesti pomanjkanje surovin. Le-te je vedno težje dobiti, za njih je treba izdajati vedno več sredstev, od tega precej deviznih, pogostokrat pa tudi kvaliteta surovin ni taka, kot bi morala biti. V Dekorativni tudi za prva dva meseca letošnjega leta ugotavljamo, da s prodajo našega blaga ni problemov, celo ne-idoče barve gredo dobro v promet. Problemi pa nastajajo drugje. Dogaja se nam, da ne- kateri stroji večkrat stojijo, ker ni ustreznih surovin. Za sedaj te probleme rešujemo tako, da organiziramo delo v treh izmenah ali pa v soboto, skratka takrat, ko imamo surovin dovolj in na ta način, da delamo na več strojih. V letošnjem letu bomo morali še bolj racionalno poslovati. Fizična produktivnost na zaposlenega bo ras tl a samo v primeru pravočasne in kvalitetne oskrbe s surovinami, kajti znatno rezervo lahko iščemo samo še v doslej nepopolno izkoriščeni novi tehnologiji za pleteni pliš, 2—3-odst. povečanje efektnih obratov v tkalnici pa je odvisno predvsem od asortimenta izdelkov in kvalitete surovin. Tudi investirali bo- mo le v stroje, ki bodo zboljšali produktivnost dela. S kvaliteto izdelkov je povezama tudi kvaliteta dela in s tem količina odpadkov. Letošnji cilj je zmanjšanje odpadkov za 5 odstotkov pri predelavi preje in isto pri odreži h tkanin. Varčevati moramo tudi z energijo, toplotno in električno in gledati na to-, da ju čimbolj racionalno izkoriščamo. Tudi zaposlovanje bomo zmanjšali in sicer na podlagi naravne fluktuacije, tako, da ne bomo zaposlovali novih delavcev razen tistih, kjer bo to nujno potrebno. Osebne dohodke bomo lahko povečali le, če se bo povečal tudi dohodek celotne delavne organizacije. Vendar pa bomo tudi mi upoštevali dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981, ki pravi, da mora povečanje osebnih dohodkov biti najmanj 5 odst. manjše od povečanja dohodka. 1941—1981 40 let graditve nove Jugoslavije Leto 1941 pomeni veliko prelomnico v zgodovini naših narodov in narodnosti. To je bilo leto, ko se je razplamtel boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Boj, katerega cilj je bila ustanovitev nove svobodne države, v kateri bodo vsi narodi enakopravni, kjer ni ne zatiralcev ne zatiranih. To je bilo leto, ko je svet ječal pod fašističnim jarmom, leto, v katerem se je stara jugoslovanska vlada odločila za sodelovanje s fašistično Nemčijo, naš narod pa se je odločno uprl in se odločil za trd, neizprosen boj proti okupatorju in njemu naklonjenim. Štirideset let mineva, odkar so se naši narodi odločili za socialistično pot razvoja. Ta pot ni bila vedno lahka in tudi v letošnjem letu nas čakajo težke preizkušnje. Težak gospodarski položaj tako doma kot v svetu, zapleti na mednarodni politični sceni, medsebojni tudi oboroženi spopadi, vse to nas sili k temu, da moramo še bolj delati, vložiti še več sil za ohranitev miru na svetu. Ne smemo pa pozabiti na pomen boja za svobodo in socializem, na pomen korenite preobrazbe države in družbe, ki smo jo uresničili in jo še uresničujemo. Obvarovati in poglabljati moramo vse pridobitve in vrednote, ki smo jih pod vodstvom partije in Tita izbojevali v oboroženem boju in v povojnem obdobju naše socialistične graditve. SLOVENSKI KOMUNISTI SE PRIPRAVLJAJO NA BOJ »Bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj Ti jugoslovanski graničarji, ki so padli v Mežiški dolini v prvih bojih z Nemci tik po Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo, so takrat dali svoje življenje zaman, saj je vrhovno poveljstvo že čez deset dni podpisalo kapitulacijo jugoslovanske vojske. bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države. Slovenski narod mora dobiti svoj lastni, demokratično izvoljeni parlament. V svesti si velike nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu in zavedajoč se velike odgovornosti, ki leži na delavskem razredu za usodo slovenskega naroda, so smatrali komunisti za potrebno, da svojo organizacijo preosnujejo v KPJ, da bi s tem najjasneje podčrtali svojo pripravljenost, boriti se skupaj z bratskimi partijami ter narodi v boju proti skupnemu sovražniku.« Za tako politiko so se odločili slo-Nad. na str. 2 Nad. s 1. str. venski komunisti nekaj let pred vojno, na ustanovnem kongresu na Čebinah leta 1937. ... JUGOSLOVANSKA VLADA PA SE POVEZUJE S FAŠIZMOM Takega mnenja so bili komunisti in druge napredne sile pri nas. Vlada, velika buržua-zija nasploh, pa je menila drugače. Tako je po prihodu na oblast 1. 1934 Stojadinovičeva vlada spremenila zunanjo politiko. Prekinila je sporazum z malo antanto in proti volji jugoslovanskih narodov sklenila pakt o prijateljstvu z Bolgarijo in fašistično Italijo ter navezala stike z Nemčijo. Na čelo vojske so prišli generali naklonjeni Hitlerju — Nedič, Pešič in drugi. Vlada Cvetkovič-Maček je s pronemško politiko nadaljevala. Osnovna organizacija zveze sindikatov je bila glavni pobudnik za družbenopolitično in samoupravno delovanje v temeljni organizaciji (oziroma delovni skupnosti) tudi v preteklem letu. Osnovna organizacija zveze sindikatov in njeno članstvo, njen izvršni odbor ter njene komisije, so delovali na vseh področjih svojih pristojnosti in odgovornosti. Sprotno smo ugotavljali, kakšno je bilo gospodarjenje v tem obdobju. Analizirali smo obdobne obračune in zaključni račun, v katerem smo ugotavljali, da se je dvignila storilnost, produktivnost dela ob istočasnem zmanjševanju zaposlenih delavcev. Naše glavne naloge so bile usmerjene na izvoz naših izdelkov, zlasti na konvertibilno področje, na zmanjševanje stroškov in na dvig kakovosti dela. V glavnih nalogah, ki smo si jih zastavili z letnim planom za leto 1980 smo tudi uspeli. V tem obdobju smo tudi sprejeli vse planske dokumente za srednjeročno obdobje 1981 do 1985, zaključek je bil na referendumu v januarju, ko smo sprejeli samoupravni sporazum o osnovah plana temeljne organizacije združenega dela. Pri doseženih rezultatih Dekorativne bi zlasti omenili opredelitev osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka ter opredelitev te de- Po okupaciji Francije (1940) je Hitler zahteval od Jugoslavije pristop k trojnemu paktu, česar pa se je vlada branila storiti, ker se je bala nezadovoljstva množic. Hitler je v začetku leta 1939 ponujal naši vladi Solun, če pristopi k paktu; prvega marca se paktu priključi Bolgarija, v naslednjih dneh pa se začnejo valiti proti jugoslovanskim mejam okupatorjeve čete. Med predstavniki naše in nemške vlade so se nadaljevali pogovori, ki so pripeljali do pristopa k trojnemu paktu 25. marca 1941 na Dunaju. »BOLJE RAT — NEGO PAKT« KPJ in druge demokratične sile so se borile proti proneniškemu režimu kneza Pavla, kot tudi proti politiki sodelovanja s fašizmom. Reakcija režima je litve dohodka v samoupravnih splošnih aktih in kako se to, kar je v teh aktih zapisano, tudi izvaja. Pri tem bi bilo treba zlasti omeniti, da dohodek, ki ga pridobivajo delavci v vseh temeljnih organizacijah s svojim živim in minulim delom, predstavlja materialno osnovo njihovih pravic in dolžnosti, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter odgovornost za uspešno delo in razpolaganje z družbenimi sredstvi. Dohodek se deli na del za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ki so sodelovali pri ustvarjanju dohodka za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela z ustvarjanjem in obnavljanjem rezerv TOZD ter za zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev za delo družbe kot celote. Prav tako smo sprotno analizirali izvajanje Zakona o zdro- bila ustanavljanje koncentracijskih taborišč ter zapiranje komunistov in drugih naprednih ljudi. KPJ je organizirala demonstracije, ki so se ob pristopu k paktu razširile po vsej Jugoslaviji. Izvršen je bil državni udar, ki ga je vodil general Si-movič. Le-ta se je skušal sporazumeti s Sovjetsko zvezo, toda še pred koncem pogajanj je pristopil k paktu. Hitler je spoznal, da je vlada neodločna, ljudstvo pa proti paktu, ter je 6. aprila napadel, skupaj z ostalimi njemu privrženimi silami, Jugoslavijo. Letalstvo je bombardiralo Beograd in druge kraje, v armadi je zavladal kaos, večji del protiletalske obrambe je bil uničen. Vojska se je predajala, aktivno pa je pričela z delom »peta kolona«. Stara Jugoslavija je tako po desetih dneh kapitulirala. ženem delu, zlasti samoupravno organiziranost in družbenoekonomske odnose ter uveljavljanje drugih samoupravnih sporazumov, h katerim je pristopila temeljna organizacija ter družbenih dogovorov, katerih določila obvezujejo tudi temeljno organizacijo. Pri tem smo ugotovili, da smo dosegli pomembne uspehe in da so nam bili ti samoupravni sporazumi in družbeni dogovori tudi vodilo za našo dejavnost. Pomembno vlogo ima tudi obveščanje delavcev v delovni organizaciji. Imamo dobro razvit informacijski sistem ustnega in pismenega obveščanja, v katerem skušamo hitro, učinkovito, jedrnato in celovito obveščati delavce. Pri tem uporabljamo razne oblike ustnega obveščanja delavcev kot so sestanki, zbori in podobno ter pismene oblike obveščanja kot so gradiva, zapisniki, bilteni in podob- NAPREDNA SLOVENIJA — ZDRUŽENA V OSVOBODILNI FRONTI Ni pa bila takega mnenja KP in druge napredne sile, ki so nadaljevale s pripravami na oborožen odpor. Tako je v Sloveniji komunistična partija organizirala sestanek vseh naprednih sil — krščanskih socialistov, demokratičnega dela Sokola ter naprednih slovenskih kulturnih delavcev. Na sestanku 27. aprila so ustanovili vsesplošno politično-osvobodilno organizacijo slovenskega naroda, protiimperialistično fronto, ki se je še isto leto preimenovala v Osvobodilno fronto. Več o tem pomembnem sestanku ter o drugih dogodkih iz naše slavne preteklosti pa v naslednjih številkah, ko bodo spregovorili tudi naši delavci — udeleženci NOB. no, zlasti pa naše glasilo in dnevne informacije, ki so v desetih letih svojega obstoja odigrale pomembno vlogo pri razširjanju obveščanja delavcev. Osnovna organizacija zveze sindikatov je bila tudi pobudnik za spremembo in dopolnitev nekaterih samoupravnih splošnih aktov, zlasti pa je vodila razprave o osnutkih samoupravnih splošnih aktov ter sodelovala pri pripravah na referendume, zbore delavcev in delavske svete, kjer smo te samoupravne splošne akte sprejemali. Temeljne organizacije posvečajo pozornost tudi reševanju družbenega standarda delavcev, pri ugotavljanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev in izboljšanju tega stanja. Skladu skupne porabe smo namenili pomembna sredstva za reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev, zlasti za posojila za nakup, gradnjo ali prenovo obstoječih bivalnih prostorov. Pri tem pa nismo zanemarili tudi družbene prehrane, letovanj v naših prikolicah in šotorih ter raznih oblik športnega in kulturnega delovanja naših delavcev. Sodelovali smo v različnih športnih panogah, organizirali treninge in tekmovanja v okviru panoge in v okviru občine Lj ubij ana-Šiška. Na področju kulturne dejavnosti smo organizirali več prireditev v delovni organizaciji ob pomembnih praznikih in jubilejih, obisk kulturnih predstav v Slovenskem narodnem gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in drugih kulturnih prireditev v Ljubljani. Poročilo o delovanju osnovnih organizacij zveze sindikatov v letu 1980 Gasilci so imeli letno skupščino »Vsi smo gasilci« je v svojem nagovoru dejal generalni direktor, tovariš Janez Nebec, ki je med drugim tudi povedal: »Lahko rečem, da je ta letna konferenca uspešna tako po vsebini, kot po številu članov, ki so prisotni. Tudi intervencija gasilcev, tako naših kot poklicnih in seveda vseh delavcev, ki so energično in hitro ukrepali ob požaru, je bila odločna in takojšnja. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gašenju, izrekam ob tej priložnosti pohvalo. Ponovno bi rad poudaril, da mora biti požarna varnost skrb vseh nas delavcev v Dekorativni. Kajti, bolje je preprečevati, kot pa pozneje trpeti škodo. Zato ponovno pozivam vse delavce, da storijo vse, da bi bila možnost, da pride do požara v naši delovni organizaciji čim manjša.« Letošnje letne skupščine so se poleg naših gasilcev in drugih delavcev naše delovne organizacije udeležili tudi predstavniki Občinske gasilske zveze, SIS za varstvo proti požaru občine Ljubljana-Šiška, Postaje milice Šiška, gasilsko društvo IMF ter gasilske enote iz Spodnje Šiške, Zgornje Šiške, Dravelj in Podutika. Z našimi gasilci so si na letni skupščini izmenjali izkušnje ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. (Sledijio skrajšana poročila predsednika, tajnika in poveljnika.) kongresa ZKJ in 8. kongresa ZKS ter 9. Gasilskega kongresa SR Slovenije, za uveljavljanje Ustave in Zakona o združenem delu, za stabilizacijo — skratka, za dobre politične razmere v delovnem kolektivu, krajevni skupnosti — skratka povsod v državi. S tem pa mislim na krepitev obrambnih priprav naše celotne družbe, v katere je še kako krepko vključena protipožarna varnost. In seveda njena preventiva. Tovarišice in tovariši! Jugoslavijo je prizadela najhujša izguba po vojni. Izgubili smo našega predsednika, tovariša Tita. V tem letu bo ta izguba trajno zapisana v zgodovino naših narodov. Pogreb našega predsednika je bil najveličastnejši, s čimer je bilo dano največje priznanje njemu in njegovemu delu — Jugoslaviji. Cas od smrti predsednika pa do danes je pokazal, kako neutemeljene so bile subverzivne, dolgotrajne in vztrajne špekulacije o usodi Jugoslavije po Titu, o boju za oblast, o mednacionalnih trenjih, tuji intervenciji in podobno. Pokazalo se je —• kar je tudi potrjeno — da je Tito zapustil trdno in stabilno Jugoslavijo. Brez kakršnihkoli političnih pretresov smo dokaj uspešno prebrodili številne notranje in zunanje gospodarske težave, takšne, ki jih nismo imeli že vrsto let. Tovarišice in tovariši! Problemi in težave, ki so pred nami, pa so številni ... Tako gospodarske kot politične narave. Verjetno ni odveč, da Poročilo predsednika Menim, da ima, v tem letu 1981, ki je leto stabilizacije, gasilska služba izredno pomembno vlogo. Tako pri varovanju našega gospodarskega premoženja, življenjskega standarda naših delovnih ljudi — seveda, pri doseganju tistih ciljev, ki jih narekuje politika stabilizacije. Poleg tega smo člani gasilske organizacije dolžni zagotoviti našo obrambno trdnost! Vse to nam narekuje, da si moramo še bolj prizadevati za uveljavljanje stališč 11. nadaljevanje Svojo vlogo so odigrale tudi delegacije za zbor združenega dela in delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Pri tem smo v temeljnih organizacijah Surova tkanina, Gotova tkanina in Delovni skupnosti organizirali posebne delegacije za posamezne samoupravne interesne skupnosti. Pri tem pa ugotavljamo, da je zlasti problem neudeležbe delegatov pri delegacijah in v bodoče bomo morali v okviru osnovnih organizacij zveze sindikatov izvoliti take delegate, ki se bodo dobro zavedali svoje vloge in opravili zaupano delegatsko funkcijo. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite smo izdelali varnostno oceno, varnostni načrt, načrt delovanja narodne zaščite ter dopolnjevali obrambni načrt. Pri tem smo želeli, da bi bil vsak delavec samozaščitno obveščen in da bi se pri svojem delu na delovnem mestu ter v samoupravnih organih in delegacijah zavedal pomena ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsa pomembnejša vprašanja smo obravnavali na sindikalnih skupinah, ki so dobro odigrale svojo vlogo, vendar pa bo treba pri tem zagotoviti, da bodo te skupine delovale ne samo ob pomembnih obravnavah za temeljno organizacijo združenega dela, ampak da bodo reševale tudi probleme, ki se pojavljajo samo v njihovih sindikalnih skupinah. Dobra je bila tudi povezanost z drugimi osnovnimi 'organizacijami zveze sindikatov v okviru delovne organizacije. Konferenca osnovnih organizacij je usklajevala delo 'osnovnih organizacij. Dobro je bilo tudi sodelovanje z občinskim svetom zveze sindikatov in organi Zveze sindika- tov Slovenije, v katerih imamo svoje predstavnike. V preteklem letu je bila na našem območju na novo organizirana krajevna skupnost Dolomitskega odreda, s katero smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje v skupnem planiranju, nato v planiranju dejavnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na področju delovanja družbenopolitičnih organizacij, zlasti osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Tto je samo glavni pregled dejavnosti zveze sindikatov in njenih organov, pri čemer pa ne smemo zanemariti vsakodnevne aktivnosti, ki so jo sindikalni poverjeniki opravili v svojem delovnem okolju. To je samo glavni pregled naše dejavnosti, članstvo pa naj oceni uspešnost te dejavnosti ter predlaga, kako bi še bolj povečali našo aktivnost. opozorim na naslednje: posamezniki, skupinice in skupine že dvigajo glave z namenom, da se po Titu, izrabljajoč naše težave na gospodarsko-ekonom-skem področju, pa tudi naše napake in slabosti, napravi drugačno Jugoslavijo, da se jo »demokratizira«. Krog ljudi, ki skrbi v vseh tozdih Dekorativne za požarno varnost in njeno preventivo, je velik. Lahko rečem, da smo to prav vsi delavci, tako v Ljubljani kot v Laškem. Omeniti pa moram, da nekaj delavcev še vedno stoji ob strani in se ne zaveda povsem lastnega deleža, ki ga morajo prispevati pri požarni varnosti in ki tudi spadajo v obrambna prizadevanja naše družbe. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta. eni izmed prvin samoupravljanja, katerih se zavedamo tudi gasilci. Nad na str. 4 Nad. s 3. str. Obe prvini imata v Dekorativni trdne temelje. To nam je pokazala lanskoletna in predlansko-letna akcija »Nič nas ne sme presenetiti«. Naša dosedanja praksa v gasilski četi Dekorativne in v celotni tovarni nam je pokazala, da zaupanje vase, v svoj kolektiv, v naš samoupravni družbenopolitični sistem, v dobre življenjske in delovne razmere in seveda nasploh v dobro razpoloženje v naši Dekorativni, še kako vplivajo na dobre medsebojne odnose in tudi na odnos do obrambe tega, kar smo dosegli. Menim, da je to zasluga preventive, ki jo izvaja gasilska četa, seveda ob ogromni podpori, ki jo daje naše vodstvo na čelu z generalnim direktorjem, tovarišem Janezom Nebcem in njegovim pomočnikom, tovarišem Petrom Kolešo. Ob tej priliki bi se rad obema zahvalil. Prav tako se zahvaljujem vsem direktorjem tozdov, obratovodjem in ostalim, ki ste sodelovali pri našem delu. Na občnih zborih nekaj let nazaj smo vedno poudarjali, kako si naša gasilska četa želi tesno sodelovanje z gasilskimi društvi, ki živijo in delajo v sosedstvu Dekorativne. Vedno smo govorili — drug drugega prosimo za pomoč in sodelovanje. Do nečesa podobnega je pred dnevi prišlo pri požaru v naši apreturi. V imenu upravnega odbora naše čete se najlepše zahvaljujem vsem našim delavcem in gasilcem popoldanske izmene, ki so tako hitro ukrepali in skupaj z drugimi gasilci pogasili požar. Ob zaključku poročila se iskreno zahvaljujem za sodelovanje in strokovne nasvete Občinski gasilski zveži L j ubij a-na-Šiška, SISU za varstvo pred požari in družbenopolitičnim organizacijam v Dekorativni. NA POMOČ! Predsednik PIGD Dekorativna Tone KRVINA Poročilo poveljnika Postala je že navada, da se ob koncu starega leta ali v začetku novega pregleda delo v preteklem obdobju. Zato bom skušal v kratkih besedah orisati delo našega društva po operativni plati. Operativni štab je skupaj s predsednikom društva skozi celo leto proučeval in analiziral razne požare po delovnih organizacijah, ki jih v preteklem letu ni bilo malo. Vodstvo delovne organizacije nam je omogočilo, da smo si ogledali tovarne Svilanit v Kamniku in Velane v Ljubljani. Obe je v preteklem letu prizadel požar. V Svilanitu smo bili trikrat, zelo temeljito smo pregledali način gašenja in sredstva za gašenje. Pri njih nameravajo izdelati zaščito s COo, tušem in zaveso. Projekt in opremo naj bi jim izdelala DO D uro Bakovič. Skoraj bi lahko zapisali, da od lanskega občnega zbora pa do danes nismo imeli večjega požara, ko nam je pa preteklo soboto zagorelo na odsesoval-nih napravah (na strehi) v apreturi. Zopet se je pokazala pripravljenost skoraj vsakega delavca v izmeni pomagati in ukrotiti besneči ogenj. Prav delavcem v apreturi gre zasluga, da ogenj ni prišel v n-otra-nj-ost, kjer bi lahko prišlo do katastrofalnega požara ter seveda tudi tistih, ki so požar lokalizirali od zunaj. Požar smo ob prisotnosti poklicne brigade hitro pogasili. Gašenje je potekalo organizirano z ročnimi gasilnimi aparati in zidnimi hidranti, skupina gasilcev pa je pripravila vodo iz vodnega bazena. Na znak sirene so prišli tudi gasilci iz Dravelj in Viž-marij. V preteklem letu smo opravili redne preglede ročnih gasilnih aparatov in to štirikrat vsake tri mesece. Dvakrat smo opravili preizkusno znanje gašenja z ročnimi gasilnimi aparati in poučili nekaj delavcev o ravnanju z zidnimi hidranti. Ta način preventive se mi zdi zelo učinkovit in bi ga priporočal tudi v naslednjem letu. Res, da se zato porabi nekaj več časa, ki pa se kmalu koristno obrestuje. V tozdu B smo imeli na pobudo direktorice sestanek s tehnologi in obratovodjem glede poučevanja in pristopa k morebitnemu požaru. Tudi vaje smo imeli v preteklem letu. Nekatere so bile zjutraj po 6. uri, ko je končala delo nočna izmena, nekatere ob 13. uri ali ob 14. uri. Udeležba je bila povprečna. Več vaj smo imeli z desetino, ki se je udeležila občinskega tekmovanja industrijskih enot v Šenkovem tumu. Zasedli smo drugo mesto. Čeravno so vaje in tekmovanja večkrat bolj enolična, pa dosegamo vedno boljše rezultate. Udeležili smo se sektorske vaje v Dravljah. Vaja je bila organizirana ob praznovanju krajevnega praznika Dravelj in 75. obl ritnice ustanovitve Gasilskega društva Dravlje. S takimi vajami poleg strokovne vzgoje navezujemo tudi prijateljske stike. Nekaj vaj smo imeli tudi z žensko desetino, za katero pa bi želel, da bi se v tekočem letu številčno povečala. To nam nalagajo- tudi sklepi resolucije, sprejete na devetem kongresu gasilcev Slovenije. Kongresa se je udeležila tudi naša desetina, ki je sodelovala v povorki. Naj spregovorim še o vratarski službi. Tu se delavci Varnosti zelo hitro menjajo. Ko nastopi službo novi varnostnik, menim, da bi moral poleg svojega dela spoznati tudi signalne naprave, vodne vire in razne izhode in vhode po oddelkih. Marsikaterega varnostnika sem spraševal o tem, pa skoraj nisem dobil pravega odgovora. V zadnjem času se zelo pogosto pojavljajo »lažni« alarmi, za katere pa se mi zdi, da jih ne jemljemo preveč resno. Temu moramo v tekočem letu posvetiti več pozornosti. V preteklem letu je prostore delovne organizacije pregledal inšpektor za požarno varnost. Pri pregledu sem tudi sodeloval. Ugotovitve so bile prenesene na strokovni kolegij in upravni odbor društva. Sami smo pred kratkim organizirali posebno komisijo v sestavi : referent za varstvo pri delu, električar, ključavničar in poveljnik. Komisija je imela nalogo pregledati vse prostore v delovni -organizaciji in narediti predlog za odpravo morebitnih nepravilnosti. Vse nepravilnosti ali pomanjkljivosti so bile posredovane strokovnim službam, ki so takoj začele ukrepati. Lahko rečemo, da smo do-bro opremljeni, saj ima vodstvo delovne organizacije za opremo zelo velik posluh. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili pripravljeni sodelovati in se za sodelovanje priporočam tudi v bodoče. Janez GRUM Poročilo tajnika Delo društva v preteklem obdobju se je v glavnem odvijalo po sprejetih sklepih občnega zbora ter trenutnih potrebah. Društvo ima 132 članov, od tega 52 operativnih. Imamo primeren častniški oziroma podčastniški kader in določeno skupino strojnikov. Za gašenje začetnih požarov imamo na voljo 205 ročnih oziroma prevoznih trideset-kalogramskih aparatov na CO2, sodobno motoriko »ROSEN-BAVER«, več dihalnih aparatov in primemo opremo. Skrbimo za strokovni kader in smo v preteklem letu poslali na tečaj za nižje častnike Jakoba NOVAKA in Janeza VALJAVCA, ki sta uspešno -opravila izpit. Opravljan je bil vsakoletni dvakratni pregled znanja zaposlenih o uporabi ročnih gasilnih aparatov in zidnih hidrantov. Med letom smo imeli 9 sej odbora, več manjših sestankov predvsem takrat, ko je bilo potrebno takoj ukrepati. Udeležba na sejah je bila zelo dobra, čeprav se del-o odvija v treh izmenah. Mnogokrat smo na te seje vabili tudi odgovorne člane samoupravnih organov in referenta za varstvo pri delu ter tako skupno reševali razna organizacijska in tehnična vprašanja. N-a zadnji seji smo obravnavali dopolnilo k statutu društva, ki smo ga sprejeli na letni konferenci. Glede sodelovanja s sosednjimi društvi lahko ugotovimo, da je bilo vzorno, enako tudi z občinsko gasilsko zvezo. Redno smo se udeleževali njihovih konferenc oziroma občnih zborov ter skupnih vaj oziroma nastopov. Iztok Kavčič Sprejeli smo pokroviteljstvo nad Kulturnim društvom Anton Tanc DS TOZD je na svoji seji dne 19. 11. 1980 sprejel slklap, da prevzame pokroviteljstvo nad Kulturnim društvom Anton Tanc iz krajevne skupnosti Marija Gradec. Že dolga leta na območju Laškega deluje kulturno društvo »Svoboda« in v njegovi sestavi moški pevski zbor, ki ima sedaj ime moški pevski zbor TIM Laško. Pokroviteljstvo nad tem društvom je prevzel TIM Laško. Pivovarna Laško pa je prevzela pokroviteljstvo nad športnim društvom in posameznimi klubi. S tem želimo v kraju popestriti delo amaterskih kulturnih in športnih društev ter .oživiti kulturno dejavnost. Ker vsi še ne poznamo- obsega dela kulturnega društva Anton Tanc iz KS Marija Gradca in ne vemo, kdo je bil Anton Tanc, menim, da je prav, da ndkaj besed posvetimo temu društvu in možu, po katerem se društvo imenuje. Društvo je bil-o ustanovljeno v letu 1978. Duhovni vodja, inieiator za ustanovitev tega društva je tov. Jure Krašovec. Društvo ima danes preko 100 aktivnih članov, ki delajo v naslednjih sekcijah: folklorna plesna skupina, mešani pevski zbor, dramska skupina, likovna skupina, sekcija za tehnično kulturo in klubska dejavnost. V preteklih obdobjih je društvo imelo veliko nastopov v občini in izven nje. Največ nastopov pa tudi uspeha je imela folklorna skupina. Anton Tanc je naš rojak. Rojen je bil v Modriču v kra-j-evni skupnosti Marija Gradec. Bil je rudar, natakar, služabnik, zdomec. Bil je naprednjak, marksist in znano ime v delavskem gibanju Slovencev med obema vojnama. Dodelitev družbenega stanovanja Naša delovna organizacija bo glede na finančne možnosti v letošnjem letu kupila določeno število stanovanj, ki bodo dodelj ena del avcem-prcsii cem po prednostni listi v skladu z našim Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. Ker imamo v našem pravilniku določeno lastno udeležbo, česar verjetno še vsi ne vemo, je prav, da tudi o tem napišemo nekaj vrstic. V Pravilniku o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil imamo opredeljeno dodelitev družbenega stanovanja, in sicer v 21., 22., 23. in 24. členu, ki se glasijo: 21. člen Vsak delavec je dolžan že ob vložitvi prošnje za stanovanje predložiti varčevalno pogodbo, ki jo je sklenil z banko za znesek, ki ga je v skladu s kriteriji za lastno udeležbo dolžan prispevati za dodelitev družbenega stanovanja. Če delavec ne more zadostiti zahtevi iz 1. odstavka te- ga člena, lahko- izjemoma vl-oži prošnjo ob pogoju, da naenkrat razpolaga z zneskom v višini lastne udeležbe, določene s tem pravilnikom. Delavcu, ki mu je dodeljeno stanovanje, se smejo vročiti ključi stanovanja le, če je v celoti vplačal sredstva lastne udeležbe. Kot udeleženec oktobrske revolucije je po pobegu iz avstrijske vojske na rusko stran bival v Čulhovsku in si je za psevdonim izbral ime Čulhov-ski. Nekatera dela je podpisoval z materinim priimkom Maček. Anton Tanc je bil pesnik, pisatelj črtic in novel, pa tudi povesti in mnogih publicističnih razprav v naprednem tisku in slovenskem tisku ameriških Slovencev. Kot pesnik je bil prodoren kot socialni lirik. Socialna nota je prežemala tudi njegovo prozo. Zato ni čudno, da mnoga njegova dela, med njimi socialni roman, niso izšla skozi sito cenzure v predapril-s-ki Jugoslaviji. Umrl je v Mariboru nekaj let po vojni. V zadnjem času se njegovo ime in vrednost njegovega prispevka kot delavskega pesnika in pisatelja vse pogosteje omenja. Poimenovanje društva po njem naj pripomore, da bo spomin nanj in njemu dolžna zahvala živela naprej v kulturnem življenju njegovega kraja — tako je postavljen živ spomenik. Božo Šola 22. člen Za lastno udeležbo se štejejo lastna privarčevana sredstva in posojila na privarčevana sredstva. Odstotek lastne udeležbe, ki je odvisen od skupnega dohodka na družinskega člana glede na odstotek povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SRS v preteklem letu, se določi po naslednji lestvici: % lastne udeležbe % skupnega doh. na družinskega člana 2,5 5 6 8 10 12 d-o 30 do 40 do 45 do 50 do 55 do 60 14 do 65 16 do 70 18 75 20 80 23. člen Lastno udeležbo je delavec dolžan plačati po določilih prejšnjega člena za novo stanovanje, večvredno ali večje stanovanje, oziroma za stanovanje z višjim stanovanjskim standardom. Osnova za izračun lastne udeležbe je pri novem stanovanju vrednost stanovanja, ki delavcu ustreza po 10. členu tega pravilnika oziroma vrednost stanovanja, ki je delavcu dodeljeno, pri starem pa revalorizirana vrednost stanovanja. Če delavec ni plačal lastne udeležbe za stanovanje v katerem že stanuje, jo je dolžan plačati pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje. Če pa jo je že plačal, pa plača samo razliko med vrednostjo prejšnjega in novo dodeljenega stanovanja. 24. člen Lastno udeležbo je stanodajalec dolžan vrniti po preteku desetih let od dneva vplačila v enakih letnih anuitetah z 2-odstotno obrestno mero. Glede lastne udeležbe skleneta delavec in stanodajalec posojilno pogodbo. Kot vidimo, mora vsak, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje, prispevati lastno udeležbo glede na dohodek na družinskega člana. Po> pravilniku mora vsak prosilec stanovanja namensko varčevati v banki za lastno udeležbo, razen v izjemnih primerih kot je določeno v 21. členu. V Ljubljani imamo v ta namen Ljubljansko banko — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, Šubičeva 2, pri kateri lahko vsak občan namensko varčuje in na privarčevana sredstva dobi posojilo z njihovim pravilnikom o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. Bogo Modic MAREC 1981 1. letne skupščine osnovnih organizacij zveze sindikatov V februarju smo imeli letne skupščine sindikatov, ki so bile zelo dobro obiskane. Na njih smo obravnavali poročilo o delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov v letu 1980, sprejemali finančno poročilo ter akcijski program za letošnje leto. Mladi smo spregovorili o sebi V februarju smo se mladi iz naše delovne organizacije zbrali na letalih skupščinah, na katerih smo ocenili svoje delovanje v lanskem letu in se pogovorili o delu za naslednje mesece. Sprejeli smo poročilo o delu osnovnih organizacij v letu 1980. V februarju smo imeli letno konferenco, v marcu smo evidentirali in tudi zbrali mlade, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. Izvedli smo kviz tekmovanje na temo »Tito — revolucija — mir«. Izdane so bile 'tri številke mladinskega biltena »Mladi«, potekala pa je tudi stalna akcija vključevanja mladih v delo osnovnih organizacij. Poleg teh akcij je bilo na idejnopolitičnem področju predvideno še organiziranj e idejnopolitičnega izobraževanja ter predlaganje mladih za sprejem v Zvezo komunistov, kar pa ni bilo uresničeno. Skupaj s sindikatom smo pripravili komemoracijo za 1. november, proslavo ob dnevu republike, prireditev za dedka Mraza ter naredili vse, da so se junija upokojenci kar najbolje počutili na vsakoletnem srečanju. Sami pa smo organizirali proslavo od dnevu mladosti, piknik, ki so se ga udeležili tudi mladinci iz Litostroja ter družabno srečanje, kamor so prišli tudi mladi iz drugih delovnih organizacij ter vojaki. Toliko je bilo storjenega na kulturnem področju, na športnem pa moramo omeniti sodelovanje na tekmovanjih v delovni organizaciji, tekmovanja z vojaki iz vojašnice »Boris Kidrič«, —• skupaj z njimi smo »osvojili« Šmarno goro, udeležili pa smo se tudi pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Organizirali smo tudi očiščevalne akcije, večkrat obiskali vojake, uredili prostore za referendum ter sodelovali pri štafeti mladosti. Kot je razvidno iz poročila, je bilo izvedenih precej akcij, žal pa je imela večina eno »napako«: udeležba mladine je bila majhna. To namreč pomeni, da se je akcij udeležilo nekaj deset mladincev, v delovni organizaciji pa je mladih čez 300: Na konferencah je bilo podano tudi blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo v lanskem letu iz članarine zbranih 6.040 din, porabljenih za akcije 4.500, ostalo pa je 1.540 din, ki se prenesejo v letošnje leto. NEKAJ MISLI IZ RAZPRAVE »Kat kaže je bilo v lanskem letu akcij dovolj. Lahko rečem, da imamo po eni strani delovno mladino, po drugi pa ugotavljam, da se vedno pojavljajo eni in isti. Večji poudarek mora biti na množičnosti. Najti je treba način, kako čiimveč mladih vključiti v delo mladinske organizacije«, je dejal direktor TOZD »A«, tovariš Soba. Na konferenci je bilo rečeno, da se bo treba odslej bolj ukvarjati z vsakim posameznikom, z njegovimi težavami in problemi. Tako bo naloga kadrovske komisije, da vsakega mladinca, ki prične z delom v delovni organizaciji, obvesti o delu mladine, se pogovori z njim ter ga vključi v osnovno organizacijo. Na konferenci so bili tudi predstavniki JLA. »S ara dn j a medu nama je več do sada bila vrlo dobra. Vi morate voditi računa o torne, da je kod nas svaka tri meseca s mena generacije. Planiranje akcija mora da bude koordinirano po terminima. To znači — jedan p ut na svaka tri meseca mi planiramo posjetu vašoj radnoj organizaciji. Tako mladi vojnici upoznaju grad, gdje služe vojsku, isto' vazi i za vas, da d odete barem na »zaklet-ve«. Ali nečemo da ostajemo samo kod toga. Na sportskom području možemo u vi j ek da organiziramo takmičenja, isto tako važi i za saradnju na kvizio-vima,« je poudaril predstavnik V. P. 2480/4, s katero mladi iz Dekorativne že dalj časa sodelujemo. Tako smo imeli v lanskem letu skupaj z njimi kviiz in druge akcije. »Jezik ne sme biti ovira pri vključevanju mladine v delo mladinske organizacije,« je bilo tudi eno izmed mnenj. Vsekakor je treba poudariti, da mladi delamo tako, da upoštevamo mnenje vsakogar, ne glede na jezik, narodnost ali druge razlike. Načeto je bilo tudi vprašanje o prostovoljnem delu: »Predvsem naj bi organizirali stalno delovno brigado, v kateri naj ne bi bili samo mladi. Ta brigada bi sodelovala pri raznih delih v delovni organizaciji in krajevni skupnosti, na voljo pa bi bila tudi širši družbeni skupnosti,« je dejal Dragan Dukič, predsednik konference za MDA pri OK ZSMS Ljubljana-Šiška. »Včasih je bilo prostovoljnega dela dovolj, danes pa že ne morejo stanovalci v bloku sami odmetati snega in čakajo na zimško službo. Precej bi bilo narejenega tudi, če bi bilo več osebne discipline, da okolja ne bi toliko onesnaževali. Kar pa se tiče prostovoljne delovne brigade, idejo sicer pozdravljam, glede elementarnih in drugih nesreč pa organizacijo pri nas že imamo — civilno zaščito. Glede dejavnosti mladine pa menim, da mora biti najprej aktivna na svojem delovnem mestu, kar velja za vse nas, potem pa tudi pri delu drugih družbenopolitičnih organizacij, kjer ste mladi vključeni,« je še poudaril tovariš Šoba. »Ravno to sodelovanje med mladino in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ni zadovoljivo. To velja tako za nas, več pa bodo morale narediti tudi organizacije same, da bodo mlade bolj zainteresirale za svoje delo,« je menil Dragan. Skratka, na konferencah je bilo povedanega še marsikaj, naj ob koncu zapišem nekaj sklepov: —• Za delo moramo aktivirati čim več mladih. — Plane osnovnih organiza-nadaljevanje na 7. strani Seminar za mlade delavce Od 20. do 22. februarja 1981 je potekal seminar v Dolenjskih Toplicah, ki je bil namenjen predsednikom in sekretarjem OO ZSMS iz delovnih organizacij. Organizirala ga je konferenca mladih delavcev, pri OK ZSMS Ljubljana-Šiška. Namen tega seminarja je bilo usposabljanje članov vodstev OO ZSMS za izvajanje nalog mladinske organizacije. Program predavanj je bil naslednji: 1. Metode in oblike političnega dela v ZSMS, organizacijska in vsebinska ter kadrovska krepitev OO ZSMS in ZSMS kot družbenopolitična organizacija. 2. Družbenoekonomski razvoj občine in stabilizacijska prizadevanja 3. Nagrajevanja po delu, delitev sredstev za osebne dohodke ter socialni položaj mladih 4. Delegatski odnosi Iz podanih tem in dela po skupinah smo glede na stanje, kakršno je v naši osnovni organizaciji, spoznali, kako in na kakšen način bo potrebno delovati v bodoče: Vključevanje mladih v delo OO dosežemo s tem, da v akcijski program zajamemo čimveč različnih akcij tako, da bo vsak mladinec našel nekaj zanimivega in se vključil v akcijo. Potrebnih je čimveč predavanj, ki morajo zajemati probleme mladih in jih tudi reševati, kot so: stanovanjsko vprašanje, usmerjeno izobraževanje. Nuditi jim več kulturnih in družabnih srečanj, kjer se mladi med seboj bolje spoznajo in izmenjajo mnenja in izkušnje. Pomemben je tudi pristop do mladinca — posameznika. Še posebno je to pomembno pri novih mladih delavcih, ki pridejo v delavno organizacijo. Naloga mladinske organizacije je, da se takoj poveže z novim mladincem ter ga seznani s ciljem in pomenom ZSMS. Poskrbeti je treba tudi za mlade iz drugih republik, saj jezikovne težave ne bi smele biti ovira. dinec iz OO, ki obenem deluje tudi pri OK, da je prisoten na sestanku kot njihov predstavnik. — Informiranost mladih je prvi pogoj za uspešno delo mladih. Zapisnike sestankov OO je treba poslati vsakemu mladincu in jih objavljati v mladinskem biltenu. — Kadrovanje mladih na MDA bo zaradi stabilizacijske politike letos težje, vendar pa upamo, da v skladu s samoupravnim sporazumom o razvijanju prostovoljnega dela nebo problematično. — Rezultati delovanja delegatov so nezadovoljivi, saj ne prenašajo stališč in mnenj v bazo in obratno in s tem poteka delo mimo mladinske organizacije. nadaljevanje s 6. strani cij, s katerimi sodelujemo, moramo uskladiti in čim več akcij narediti skupaj. S tem je poskrbljeno za udeležbo, pa še stroški so manjši. —■ Neaktivnost mladine ni samo problem mladinske organizacije, ampak tudi drugih D PO. — Vsi moramo biti delavni najprej vsak na svojem delovnem mestu. Za udeležbo na konferencah se zahvaljujem vsem mladincem, ki so se jih udeležili, predstavnikom naše DO, gostom Litostroja in IMP-IKO ter vojakom. Na letnih konferencah smo mladi tudi razrešili nekaj članov predsedstva, ki iz raznih razlogov ne nameravajo več delovati v njem ter jih nadomestili z novimi. Tako imamo v vodstvenih organih naslednje mladinke in mladince: v TOZD A: predsednik: Franci Kic sekretar: Dragan Dukič člani: Javo Sunarič Meta Hočevar Vlasta Zorn Mustafa Elkasovič Katica Mištratovič v TOZD B, C in DSSS: predsednik: Milan Kočar sekretar: Vera Laznik člani: Anka Bitenc Brane Tehovnik Mira Smiljič Branka Tušar Miran Čebašek Koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS Dekorativna: predsednik: Zoran Janič sekretar: Milica Koporc člani: Franci Kic Dragan Dukič Milan Kočar Vera Laznik Lučka Lapajnar Miran Čebašek Vlasta Zorn Brane Tehovnik Vsem novoizvoljenim članom čestitamo in jim želimo kar največ uspeha pri nadaljnjem delu. — Vključevanje mladih v druge DPO in samoupravne organe. Tu smo mnenja, da kadrovanje mladih v samoupravne organe, delegacije SIS in ostale delegacije ni najbolje izvedeno, saj člani vodstva osnovne organizacije ZSMS niso seznanjeni, koliko mladih je delegiranih in kje delujejo. Krivda mladinske organizacije je v tem, da ne predlagamo aktivnih mladincev v članstvo ZK. — Tudi povezanost z OK ni najboljša. Gradiva za sestanke in razni dopisi prihajajo prepozno. Vseh sestankov se vabljeni predstavniki OK ne udeležijo, ampak je zadolžen mla- Menim, da je takšna oblika idejnopolitičnega izobraževanj a, kot je bila na tem seminarju, potrebna, saj se tu seznanimo s problemi, težavami in delovanjem mladine iz drugih osnovnih organizacij. Naloga udeležencev je, da bomo pridobljeno znanje in izkušnje uporabili pri delovanju v osnovnem okolju, obenem pa seznanili mladince s programom seminarja. Tov. Kic, Janič, Tehovnik, Laznik in Koporc smo bili udeleženci letošnjega seminarja in sodelovali pri vsebini tega članka. Milica KOPORC Popis prebivalstva V začetku aprila bomo imeli popis prebivalstva. To je že peti popis po zadnji vojni. Praviloma se izvaja vsakih 10 let, lahko pa tudi večkrat. Popis prebivalstva ne pomeni le ugotavljanje števila prebivalstva, ampak nam da še druge koristne podatke. Tako lahko izluščimo podatke o tem, koliko otrok bo šlo v prihodnjih letih v šolo, koliko ljudi bo sposobnih delati in koliko novih delovnih mest bo potrebno zagotoviti v industriji, kmetijstvu, obrti in drugje. Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, kolibo nafte bo družba potrebovala ob nadaljevanju dotedanjega razvoja, koliko drugih vrst energije, koliko in kakšne ceste. Moč je ugotoviti, za koliko odstotkov se je zmanjšalo število kmečkega prebivalstva, koliko je obdelovalne površine, kolibo stanovanj bo ob ustreznem tempu zidave potrebno sezidati letno. Nadalje se s popisom ugotovi, boli bo je starejših neaktivnih prebivalcev, kolikšna je njihova povprečna življenjska doba, kakšno je število rojstev. Na podlagi teh dveh pokazateljev je moč ugotoviti, če se narod stara. Prvi popisi prebivalstva pri nas so bili že zelo zgodaj. Za potrebe gospodarstva so popisovali že stari Rimljani. Popisi gospodinjstev so tudi naši urbarji, prvi »pravi« popis pa je bil izveden za časa Marije Terezije, ko so leta 1754 uvedli davčno reformo in preuredili kataster. Tedaj je bilo okoli 700.000 Slovencev. Sto let pozneje (1857) je imela Slovenija 1.101.854 prebivalcev. V letih 1880 do 1940 se je precej Slovencev izselilo, vmes je bila prva svetovna vojna. Tako je bilo Slovencev pred vojno I. 268.055, leta 1921 pa 1.054.919. II. svetovna vojna je terjala nove žrtve, kar je zopet vplivalo na zmanjšanje števila prebivalcev. V zadnjih letih se število zopet povečuje, predvsem na račun doseljevanja. Nad. na str. 8 Kaj je to Work Factor sistem? V želji, da so normativi bolj natančni, da so vsi gibi preštudirani, se je razvila metoda za merjenje dela na osnovi vnaprej določenih časov za gibe. Metoda ugotavlja, kako učinkuje dolžina poti na čas, potreben za gib. Na podlagi 17.000 časov za delovne operacije so bile v ZDA s pomočjo večjega števila inženirjev in snemalcev izdelane posebne tabele. Te so bile patentirane leta 1945 v ZDA, od koder pa so se hitro razširile po vsem svetu. S tabelami izračunamo čas trajanja neke delovne operacije, kjer pa je izključena človekova ocena. Ta sistem uporabljajo delovne organizacije, kjer imajo delo na tekočem traku zaradi delitve dela na več krajših delovnih operacij in tam, kjer so dela kratka, enaka in enostavna. V naši DO uporabljamo WF sistem le pri analizi delovnih gibov, ki so bili najbolj prikladni za lažje delo. -Si- Kako poteka sprejem in uvajanje novega delavca Delo inštruktorjev ni lahko S kadrovsko službo smo dogovorjeni, da vsakega na novo sprejetega delavca, preden prične z delom, seznanimo s samoupravnimi splošnimi akti, o zgodovini in sedanjem stanju DO. Nato ga opozorimo na varstvo pri delu, na požarno varnost, na odnos do dela in materiala. Za oddelke pripravljalnice in tkalnice novince tudi učimo izdelovati tkalske vozle, bodisi enojne, dvojne vozle vezanja efektnih sukancev in vezanje z ročnim vozla-čem. Vse to delamo v naši pisarni, kjer je mir in se lahko pogovorimo. Marsikdo postavi tudi kakšna vprašanja, ki nam koristijo pri spoznavanju človekove sposobnosti in spretnosti. Zadnje čase prihaja k nam vse več delavcev iz sosednjih republik, med katerimi so tudi taki, ki so prvič v Sloveniji in ne razumejo naše- Nad. s str. 7 Tako je bilo ob zadnjem popisu 1.721.137 prebivalcev, ocena za letošnje leto pa je 1.910.000. V naši delovni organizaciji bodo strokovne službe uredile vse, kar je potrebno, da bo popis normalno potekal. Sicer bo vsak delavec dobil pomožni list za osebe v delovnem razmerju, katerih podatki bodo služili tudi za dajanje odgovora pri drugih statističnih raziskovanjih kot tudi za spremljanje srednjeročnega plana kadrov. Letošnji popis prebivalstva, ki bo v vsej Jugoslaviji od 1. do 15. aprila, bo eden izmed največjih, saj bo v popisu v 80 ga jezika. Z njimi je treba precej več delati in se tudi pogovoriti, tako da se delavec bolj sprosti. Brvi dan poskrbimo tudi za delovno obleko, dodelitev garderobne omarice in ogled vseh oddelkov v delovni organizaciji. Pri obhodu jim obrazložimo pomen dela in razliko dela od oddelka do oddelka, ker menimo, da si bo tako lažje predstavljal, kako je za dober končni uspeh nujna dobra povezava med oddelki. Po obhodu ga še seznanimo z obratovod-jem in vodjem izmene in se hkrati dogovorimo, na kateri stroj in na katero izmeno bo šel delat. Naslednji dan začnemo z uvajanjem, če je delavec dodeljen k stroju, ga same uvajamo, če pa ne, ga damo k sodelavcu, ki bo z njim delal in njegovo delo le občasno sprem- okoliših sodelovalo približno 110 tisoč popisovalcev. Hkrati pa je letošnji popis ne samo pomembna in obširna statistična akcija, temveč ima tudi velik družbenopolitični pomen, so povedali na tiskovni konferenci v Zveznem zavodu za statistiko. Stroški za popis gospodinjstev in prebivalstva ter stanovanj bodo po sedanjih načrtih znašali okoli dve milijardi dinarjev, v Sloveniji pa 158 milijonov dinarjev ali 80 dinarjev na prebivalca. Vse delavce obveščamo, naj upoštevajo vsa navodila ter dajo podatke, po katerih bodo po vprašani, saj s tem koristimo sebi in družbi. ljamo. Pri nekaterih delavcih uvajanja trajajo dalj časa, tudi več tednov, toliko časa, da dela količinsko in kakovostno približno tako kot drugi delavci. Če pa ni predvidenega uspeha, je potrebno novo- sprejetemu delavcu dati dodatno in-štrakcijo, dokler se ne ugotovi, da je za delo usposobljen. Včasih se je treba ponovno pogovoriti in ga poučiti o pravilnem in kvalitetnem delu. Tudi kasneje, ko delavci že uspešno opravljajo svoje delo, Kuhinja O kuhinji se običajno govori takrat, kadar se spremeni način prehrane, povečajo cene in seveda, če kaka jed ni po okusu vseh — to pa je tako skoraj nemogoče, saj so okusi različni. Kdor misli, da je delo v kuhinji enostavno, se moti. »Najprej je treba izračunati, koliko hrane, torej surovin, je potrebno za vsak obrok, potem moramo hrano nabaviti. Pri tem ni vseeno, kakšno meso dobimo in po kakšni ceni. Imamo sicer stalne dobavitelje, če je pa potrebno, dobimo hrano tudi od drugih. Tudi ni vseeno, kdaj nabavimo hrano. Za določene vrste si napravimo zalogo, ko je cenejša, seveda pa to ni moč storiti za vse vrste hrane. Jedilnik običajno pripravljamo za dva tedna vnaprej, sproti pa ga še dopolnimo, glede na zaloge, ki jih imamo.« Toliko je uvodoma povedala Štefka Bremšak. »V kuhinji nas je 19 zaposlenih. Kadar smo v ,polni zasedbi’ nas dela dvanajst dopoldne, pet popoldne in dva ponoči. Zmotno misli tisti, ki misli, da je ponoči bolj malo dela. Najprej pripravim vse za malico, po malici pospravim po- se obračajo na inštruktorje z raznimi problemi, bodisi privatnimi ali službenimi, pri čemer jim radi pomagamo, če ne moremo sami pa priskoči na pomoč izmenovodja ali obrato-vodja. Tak je dosedanji postopek sprejema novosprej etega delavca v delovno organizacijo in mislim, da je tudi pravilen, čeprav so nekateri drugačnega mnenja, saj z zadnjo reorganizacijo zanikajo pomen našega dosedanjega dela. Vida Medle sodo, potem pa že začnem pripravljati za dopoldansko izmeno,« pravi Tonček, ki je pred kratkim prišel od vojakov, je pa edini moški v kuhinji in nadaljuje: »Tu sem bil med šolanjem na praksi, potem sem pa kar ostal. Res, da je pri nas tudi nočno delo, a na vrsto ne pridemo tako pogosto, drugače pa je boljše kot drugje že zaradi tega, ker traja delo osem ur, konec tedna imam prosto.« Veliko del je, ki jih je treba v kuhinji postoriti: Hrano je treba pripraviti, olupiti, narezati krompir, pričeti s kuhanjem. In to pravočasno, da je jed okrog pol devetih pripravljena za serviranje. Sedaj je lažje, ko je ena vrsta jedi, število dietnih obrokov pa znano. Tudi bolj ekonomično je, saj le malo hrane ostane. »Včasih zmanjka sendvičev, trudimo se, da jih pripravimo primemo količino, vedno pa nam to ne uspe. Seveda naredimo vse, da je takih zastojev čim manj, tudi pri drugih vrstah hrane, ki jo nudimo.« Tu in tam zmanjka pribora, pladnjev, toda le za kratek čas, saj tisti, ki pomivajo posodo, teh pa ni malo, delajo tako, da jo pomijejo čimbolj e in čim hitreje. »Posode ni toliko, da bi jo lahko pomili šele po končani malici, ampak jo moramo sproti. Ne nazadnje je tako tudi bolje, sicer bi se nam kopičila na sprejemnem okencu.« Kuharice seveda tudi skrbijo za to, da sta kuhinja in jedilnica čisti, za kar pa lahko storimo nekaj tudi sami že s tem, da v jedilnici ne kadimo in ne puščamo odpadkov za seboj. Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: DELOVNI JUBILEJI 30 let: Verač Olga 25 let: TOZD-B »Gotova tkanina« Memič Sakih — šivalnica Bačnik Janez — barvama TOZD-A »Surova tkanina« Samardžija Divna — pripravlj alnica Svraka Edi ca •— pripravlj alnica Gosar Vidosava — pripravlj alnica Baždar Mara — pripravljalnica čerakovič Milena — pripravljalnica TOZD »PREDILNICA« Laško Kuzmič Djoro ■— predilnica 2 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD-B »Gotova tkanina« Bradarič Ante — hujša kršitev Dobnikar Francka — upokojitev TOZD-A »Surova tkanina« Cvijanovič Ivo — hujša kršitev Spemjak Mira — izjava delavca Rant Pavla — upokojitev Topalovič Ismeta — izjava delavca Prošek Minka — izjava delavca Omejc Polda Grobiša Kristina Pečnik Olga Flajs Vinko 20 let: Neb ec Janez 15 let: Žnidarič Daniela Rožnik Magda Kljajič Lucija Žlebnik Milena Jurjevčič Franc Erjavec Pavla Latinovič Jefta Bašelj Marija Cirar Marija Krasnik Olga Dolinar Maks Sentivanji Kati Švegelj Jože 10 let: Meglen Roza ROJSTVA Letič Mirjana-Bo ko — sin Ovsenik Justina — hči ZAHVALA Ob težkem in žalostnem trenutku smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem za denar namesto venca. Vsem sodelavcem in sodelavkam hvala za izrečeno sožalje. Ana Hotujec ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, sindikalni organizaciji pa za denar, namenjen za cvetje. Kristina Drožina ZAHVALA Ob boleči zgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem kolektivu za darovan venec in izrečeno sožalje. Še posebno se zahvaljujem sodelavkam, ki so mojo drago mamo spremljale na njeni zadnji poti in darovale venec. Marija Bokal ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja. Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca! Rozi ERŽEN ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem za denarno pomoč in izrečeno sožalje, posebna zahvala pa še osebju v jedilnici. Betka KOLŠEK Zahvala Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, posebno pa se zahvaljujem svojim najožjim sodelavcem v obratu pripravljalnice, tov. direktorju TOZD A in tov. obratovodji. Najlepše se zahvaljujem za prejeta darila, ki me bodo vedno spominjala na dneve med vami. Vsem še enkrat hvala in veliko uspeha v prihodnosti. Pavla Rat Zahvala Ko se poslavljam od kolektiva in odhajam v pokoj, bi se rada še enkrat zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za dobre želje. Posebno pa hvala za prelepo darilo, ki me bo spominjalo na dneve, ko sem še delala med vami. Posebna hvala Petru Peklaju in Petru Koleši za tople besede. Posebna hvala tov. Vikici za ves njen trud, ki ga je imela z mojim odhodom. Še enkrat hvala vsem, celotnemu kolektivu pa želim veliko uspeha pri delu, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva. Tončka Kozamernik OB ODHODU V POKOJ Pavla Rant Pisalo se je leto 1946, ko je tovarišica Rantova 10. oktobra pričela delati v Dekorativni, takrat še Tovarni dekorativnih tkanin, v obratu na Titovi cesti. Pričela je delati v šivalnici. V začetku so delali od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, pa tudi dlje. Če je bilo potrebno, so delali tudi ob nedeljah. Bil je to čas obnove domovine, ko je bilo potrebno čimprej obnoviti oziroma na novo zgraditi tovarne, šole, ceste in domove. »Večkrat se je dogajalo, da ni bilo surovin, takrat smo delali drugje. Tako smo se nekaj mesecev vozili v Škofjo Loko v Predilnico. Vstajali smo ob štirih, domov prihajali ponoči. Če je bilo potrebno, smo delali v obratu na Celovški cesti, včasih smo šli raztovarjat premog, obdelovali smo ekonomijo.« V začetku petdesetih let je bilo uvedeno delo v dveh izmenah, na trg pa je bilo treba da- Smučarsko prvenstvo Tudi letos smo imeli smučarsko prvenstvo Dekorativne v prelepem sončnem vremenu na smučišču v Mojstrani. Tega prvenstva se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, saj je bilo vseh nastopajočih kar 42. Vzdušje za tekmo je bilo izredno, nekateri tekmovalci pa so tekmovanje vzeli zelo resno in so se nanj pripravili že prej. ti vedno več blaga. Pričeli smo z delom v treh izmenah. »Spanja mi je primanjkovalo. Po službi so me doma čakali otroci, skuhati je bilo treba, pa še kaj postoriti. Ampak, ko si mlad, vse to preneseš.« Z malce nostalgije se je spomnila na čase, ko je včasih bilo težko, drugič pa zopet... »Včasih smo se bolj znali poveseliti kot sedaj. Bolj skupaj smo držali. Kot velika družina smo bili v tovarni. Tako smo se spomnili pa šli ob sobotah in nedeljah na izlete — na Rašico, Šmarno goro, kopali smo se v Savi, takrat je bila še čista ...« Tovarišica Rantova je dočakala upokojitev kot preddelav-ka v snovalnici. »Tu sem delala več let, pred-delavka pa sem bila zadnjih šest let. Moje delo je bilo precej odgovorno, večkrat sem kako stvar postorila kar sama namesto drugih, da je šlo hitreje naprej. Dobro smo se razumeli.« Pravi, da ji je žal, da ni zmogla do konca ■—■ lani spomladi jo je bolezen prisilila, da je z delom prenehala. Sicer pa ji tudi sedaj dela ne zmanjka. »Nimam problema, kaj narediti s prostim časom. Mož bo še nekaj let delal, doma je treba kaj skuhati, pospraviti, večkrat mi dela družbo vnuček ...« No, in vnuček je ves čas najinega pogovora bil priden, potem pa je izjavil, da bi sendvič. Kaj je hotela babica storiti drugega, kot da je odprla hladilnik ... Branko Pevec Tekmovalo se je po skupinah. Imeli smo eno skupino žensk in tri starostne skupine pri moških. Po posameznih skupinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Ženske: 1. Skočir Regina 2. Tušar Branka 3. Lavrič Danila 4. Hočevar Marjeta 5. Vrbančič Marija 6. Bricelj Zdenka 7. Erjavec Ruša 8. Tomšič Karmen 9. Rupar Francka 10. Kristan Lojzka 11. Trček Ivica 12. Jerše Silva Moški — do 30 let 1. Blaznik Vojko 2. Založnik Janez 3. Božič Vlado 4. Bi vic Slavko 5. Skrbinšdk Stane 6. Vogrin Boris 7. Karu Miran 8. Klemenčič Tomaž 9. Bricelj Marko 10. Peklaj Marjan 11. Čebašek Miran 12. Dragan Jože 13. Teh ovni k Brane 14. Stariha Tone Moški — od 30 do 40 let 1. Zavašnik Stane 2. Ponikvar Bogdan '3. Šinkovec Emil 4. Tomc Tone 5. Igličar Stane 6. VoVk Silvo 7. Jeršin Jože 8. Novak Alojz 9. Ponikvar Ivan Moški — nad 40 let 1. Tekavec Ivan 2. Bezlaj Viniko 3. Vilfan Marjan 4. Jelovčan Tone 5. Prek Franc 6. Krvina Anton 7. Zupan Jože Po končanem tekmovanju so se nekateri tekmovalci trdno odločili, da bodo v naslednjem letu že od začetka zime pridno trenirali, da bodo na prihodnjem tekmovanju prehiteli svoje tekmece. To se pravi, da lahko zopet računamo na številno udeležbo. Nekateri tekmovalci so po končanem tekmovanju izkoristili lepo vreme in ugodne snežne razmere in vztrajno smučati vse do odhoda avtobusa. Ostale je privabil bife in veselo vzdušje v njem. Razglasitev rezultatov je v prijetnem vzdušju potekala v motelu Triglav v Mojstrani. Tam smo najboljšim razdelili medalje in praktične nagrade, ki pa so jih bili deleženi tudi najmlajši, najstarejši in najvztrajnejši tekmovalci. Po končani razglasitvi smo se odpraviti proti domu in vmes tudi veselo zapeti. Pesem nas je spremljala vse do Ljubljane, kjer se je vesela družba razšla. Ostali so lepi spomini in želje, da bi bilo v prihodnje še več takih srečanj. Vsem, ki so pripomogli k izvedbi tega tekmovanja, se iskreno zahvaljujem. Vojko Blaznik MAREC od 17.—20. Po dežju in snegu prodor severnih zračnih mas. Do 20. severni veter, ki pogojuje tudi nekaj sončnih dni. od 20.—25. Preobrat vremena s sunki toplega zraka iz Atlantika, kar bo imelo za posledico nestanovitno vremensko situacijo v celi Evropi. od 26.—31. Zopet sunek nizkega zraka iz severnih predelov. Vreme neprijetno in hladno. Možnost viharjev z neugodnimi posledicami. APRIL od 1.—5. Po umiritvi nekaj sončnih dni z dokaj visokimi temperaturami. od 5.—8. Nenaden preobrat v vremenski situaciji. Nastanek nizkega tlaka povzroči dotok vlažnih zračnih mas. Nastop nevihtnega vremena. od 9.—12. Po razpadu nizkega tlaka in prenehanja deževja in sneženja. Nastopijo zopet severozahodni vetrovi in s tem padec temperature. Na severu bo snežilo, v južnih predetih dež. od 12.—16. Vreme se bo začasno umirilo, nastop južnih toplih vetrov. Anton Jesse Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Lapajnar, Janez Tomažič — to številko uredil Branko Pevec. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.