f . !***,.
1 Efl	KSRKLJ
\ v ceu»
Sarins/*.
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XXII Številka 2 Februar 1990
Cena 6 din
NOVICE
Strah pred jedrsko grobnico ni odveč
.
■ • -

Vsi se še prav dobro spomnimo ogorčenja prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ko so v javnost pricurljale vesti, da je tudi naše področje eno izmed tistih, kjer se načrtuje odlagališče nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov. Celo več — nekaj naših krajev je bilo med tistimi, ki so najperspektivnejše lokacije tovrstne nesnage.
Z zelo ostrimi reakcijami je tudi naša občina izsilila obljubo, da tovrstno odlagališče ne bo tam, kjer prebivalstvo tega področja ne bo dalo soglasja.
Načrtovalci odlagališča jedrskih odpadkov so postali sedaj dosti bolj previdni in nič več ni slišati konkretnih imen krajev, vendar pa prav dobro vemo, da se iskanje lokacije nadaljuje, saj je jasno, da nekje ti odpadki morajo biti shranjeni. Zato je potrebno vsa ta dogajanja budno spremljati, posebej zato, ker lahko občasno zasledimo posamezne članke v časopisju, ki jih pišejo strokovnjaki za jedrsko energijo in v katerih poskušajo slovensko javnost prepričati o neškodljivosti in varnosti odlagališč jedrskih odpadkov. Ob tem je potrebno povedati, daje bila pred kratkim končana študija za izdelavo metod in kriterijev za izbiro lokacij v Sloveniji.
Bralce Savinjskih novic zato obveščamo o najnovejših dogajanjih na tem področju.
Vodja službe projekta RAO in NEK magister Krešimir Fink pravi o tem problemu takole: »Končno odlagališče radioaktivnih odpadkov (RAO) je pri nas političen problem. Tehnološko mi to znamo. Zmožni smo zgraditi betonsko grobnico kjerkoli, celo pod Triglavom.« S temi besedami je verjetno želel poudariti dvojno naravo problema. S skladiščenjem RAO se namreč poleg strokovnjakov ukvaijajo tudi politiki in zaradi ogroženosti seveda tudi skoraj vsi prebivalci Slovenije. Vodenje službe je mag. Fink prevzel maja lani, potem ko je njegov predhodnik tako rekoč obupal nad počasnim razvojem projekta zaradi nenehne bitke za denar in se začasno preselil v Kanado na strokovno izpopolnjevanje. Tudi lani ustanovljena Me-
Plače, plače, plače...
V zadnjem tromesečju leta 1989je bila na osnovi sklepa sveta za spremljanje in uresničevanje politike osebnih dohodkov v občini Mozirje, kije deloval v okviru Občinskega sveta zveze sindikatov, ukinjena primerjalna lista višine OD tipičnih del in nalog. O razlogu ukinitve je bilo izdano ustrezno obvestilo in tolmačenje. Ukinitev tovrstnega spremljanja osebnih dohodkov seveda ni pomenilo, da smo v sindikatu prenehali spremljati predvsem kategorije najnižje s sindikalno listo določene višine osebnega dohodka, kakor tudi števila delavcev, ki jim ob normalnem delovnem učinku takšna plača ni zagotovljena. V sindikatu smo torej sproti spremljali uresničevanje izplačil najnižjega osebnega dohodka in v lanskem polletju celo z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo le 0,8% vseh delavcev v občini, ki jim takšna plača ni bila zagotovljena. Nedvomno je bil za tako dosežen nivo vložen napor, tako sindikalnih organizacij, kot poslovodnih delavcev.
Po nepopolnih podatkih, s katerimi razpolagamo za mesec december 1989, torej za osebne dohodke, izplačane do 20. januarja 1990, pa žal
ugotavljamo, da se od zahtev sindikalne liste na področju najnižjega OD bistveno oddaljujemo. Zahteve sindikalne liste in politika določanja najnižjega OD, ki je za mesec december znašal 18.000 din, temeljijo na rasti življenjskih stroškov. Od takšne politike določanja višine v sindikatih, vsaj do uveljavitve kolektivne pogodbe, ne mislimo odstopati ne glede na intervencijsko zakonodajo.
Ugotavljamo namreč, da se je število delavcev, ki ne prejemajo te kategorije osebnega dohodka za mesec december že približalo 10% zaposlenih v občini. Ob tem podatku nismo samo izredno zaskrbljeni, ampak tudi ogorčeni.
Med kolektivi, ki ne morejo zagotavljati izplačil do višine najnižjega OD, predvsem prednjačijo Gorenje GLIN Nazarje, ZKZ Mozirje, Komunalno podjetje Mozirje, Turist Nazarje in predvidevamo še nekateri, za katere pa ne razpolagamo s popolnimi podatki.
V vodstvu Občinskega sveta se zavedamo, da je poleg intervencijske zakonodaje na tem področju v zad-
■ r :■

*2 V5')? V ' X ■ .
drepubliška koordinacija na ravni podpredsednikov izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške je želela projekt pospešiti, zato je sklenila, da se nuklearkina služba RAO kadrovsko okrepi in reorganizira.
Načrtovalci odlagališča jedrskih odpadkov so sedaj že ugotovili, da končno odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov ne bo zgrajeno do takrat, ko bo začasno (pri JE Krško) napolnjeno. To pa je predvidoma v letu 1992. Kam z odpadki potem? Vzklila je ideja, da naj bi pri jedrski elektrarni v Krškem zgradili še eno začasno skladišče. To idejo pa ne bo enostavno realizirati, saj tej varianti izredno nasprotujejo prebivalci območja okoli jedrske elektrarne, ki veijetno pravilno ocenjujejo, da bi se začasnost kaj kmalu spremenila v trajnost. Takšne grobnice pa niti v Krškem nočejo imeti.
V	obstoječe začasno skladišče odloži nuklearka vsako leto okoli 1000 sodov nizko in srednjeak-tivnih odpadkov. Ker lahko sprejme sama 11.000 sodov in ker obratuje že osem let, bo napolnjeno čez približno dve leti. Če pa bodo uspeli pred tem vpeljati novo metodo redukcije volumna odpadkov na 700 sodov letno, bo to skladišče uporabno celo nekaj dlje.
Magister Fink pravi, da si vsak nuklearen objekt v svetu prizadeva čim bolj zmanjšati volumen, ker se s tem zmanjšujejo tudi stroški odlaganja.
. Ti stroški pa niso majhni, saj po ocenah ameriških strokovnjakov stane odlaganje kubičnega metra RAO približno 1000 ameriških dolaijev.
V	jedrski elektrarni torej načrtujejo, da naj bi se gradnja drugega začasnega skladišča v Krškem pričela spomladi leta 1991.
V	tem času pa se bodo prav gotovo nadaljevala iskanja lokacije za trajno odlagališče jedrskih odpadkov. Naivni bi bili, če bi mislili, da naši kraji niso več aktualni. Zato naj ne bodo odveč opozorila na budnost in skrbno spremljanje dogodkov.
RAJKO PINTAR
V sredini januarja so se končno pričela dela na mozirski obvoznici Obvoznica bo dolga približno 1300 m, široka pa 6 metrov. Ko bo cesta končana, bo zelo razbremenila promet skozi Mozirje, ki se sedaj posebno ob konicah duši v avtomobilih, avtobusih in tovornjakih. Obvoznica se pričenja pred vhodom v naselje (kjer se odcepi cesta v Šmihel), na cesto proti Logarski dolini pa se bo zopet priključila na Celinah. Cesto bodo delati po fazah, v tem trenutku pa opravljajo zemeljska dela in nasipe spodnjega ustroja. Predračunska vrednost del je 10 milijonov din, glavni financer pa je Republiška uprava za ceste. Glavni izvajalec del je Slovenijaceste Tehnika Ljubljana, ki ima še dva podizvajalca in sicer Cestno podjetje Celje in Nivo Celje.
Sklepi novinarjev so jasni
Do volitev ni več daleč. Od spoštovanja temeljnih civilizacijskih dosežkov in spoznanj je odvisno, ali bomo z njimi utrdili in razvili demokracijo.
Društvo novinarjev Slovenije je zato sprejelo zelo pomembno sporočilo javnosti, kajti jasno je, da bo novinarstvo v času pred volitvami odigralo zelo pomembno in odgovorno vlogo. Tisti, ki delamo v novinarstvu, smo po teh sklepih našega društva dolžni upoštevati naslednja vodila:
—	javnosti moramo zagotavljati popolno in celovito informacijo o vseh dejstvih in mnenjih, pomembnih za odločanje v predvolilnih postopkih in na volitvah
—	vsem kandidatom in političnim organizacijam moramo zagotoviti enakopravnost pri dostopu do vseh medijev
—	preprečiti moramo takšno obveščanje, ki bi bilo podrejeno zgolj posebnim in osebnim ambicijam oz. interesom posameznih kandidatov in njihovih organizacij.
V svojem sporočilu Društvo novinarjev Slovenije poziva vse svoje člane in novinarje, da v svojem delu dosledno spoštujejo etična in moralna določila novinarskega kodeksa in pri tem:
njem obdobju prisotna izredno zaostrena ekonomska in likvidnostna situacija v podjetjih inje za premagovanje tega potrebno vložiti ogromno napora in truda.
Ob tem pa bi vendarle želeli opozoriti, da so kolektivi, ki so sindikalno listo uspeli vgraditi v svoj samoupravni akt, prevzeli tudi politiko delitve in načela, ki veljajo takrat, ko se kategorija najnižjega osebnega dohodka ne more več uveljavljati. Načelo zagotavljanja najnižjega OD ali vsaj neposredno približevanje pa je v določenem obdobju možno zagotoviti tudi na račun razponov, ki presegajo razmerje 1:3,3. Zavedamo se, daje eventuelno poseganje v prerazporeditev mase sredstev za OD zelo neljuba in v določenih momentih tudi problematična poteza, vendar pa je v prehodnem obdobju, dokler niso ustvarjeni boljši pogoji, lahko tudi razumljiva in upravičena.
Kako stimulirati delavca za boljše delo, če čedalje bolj dobiva občutek, da postaja kot zaposlen socialni problem in ob tem, ko osebni dohodki v občini že krepko zaostajajo za republiškim povprečjem?
OSS Mozirje
—	zaščitijo z ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka,
—	opuščajo vse trditve in dejanja, ki bi imele znake razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, opravljanja, očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, kršitve tajnosti postopka in širjenja lažnih vesti,
—	le s soglasjem prizadetega objavijo dejstva in prizore iz zasebnega življenja posameznikov.
Društvo novinarjev Slovenije poziva javnost ter kandidate in politične organizacije, da takšna profesionalna prizadevanja novinarjev podprejo ter s svoje strani:
—	zagotovijo avtonomnost, nepristranskost, podprejo profesionalnost in neodvisnost novinarjev in uredništev,
—	da vsi udeleženci v volilni propagandi in obveščanju spoštujejo ustavnost, zakonitost in etiko javne besede,
—	da odgovorijo na vsa vprašanja, ki jim bodo postavljena v okviru predvolilnih dejavnosti in da ničesar ne pogojujejo.
Tudi
med našimi učitelji vre
Nizki osebni dohodki, predvsem pa sistemsko neurejene razmere v šolstvu, razburjajo tudi šolnike naše občine, ki so se 14. februarja zbrali pod okriljem občinskega odbora sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, da bi se enotno dogovorili o postopkih, ki v teh dneh potekajo po celi Sloveniji. Republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju namreč za 26. februar napoveduje generalno stavko vseh učiteljev v Sloveniji.
Pedagoški delavci so že junija lani slovenskemu izvršnemu svetu postavili najbolj nujne zahteve za ureditev njihovega statusa in danes ugotavljajo, da so bili v tem času izigrani, saj nobena njihovih zahtev ni bila izpolnjena.
Učitelji iz mozirske občine zahtevajo, da se izpolnijo predvsem naslednje zahteve: da imajo vsi učitelji po Sloveniji za enako delo enako plačo, s čimer je mišljeno, da se doseže izhodiščna vrednost delovnega mesta, nadalje da se točno opredeli in poenoti delovna obveznost učitelja in da se sprejmejo enotni normativi za zagotovljeni in razširjeni program. Naši učitelji se zavedajo, da sedanjih prispevnih stopenj ni možno povečevati, morali pa bi doseči bolj pošteno porazdelitev denarja na nivoju Slovenije.
Ustanovili so tudi stavkovni odbor, v katerem so predstavniki vseh šol, ki bo spremljal dogajanja. Na posameznih šolah pa se morajo v teh dneh dogovoriti še z ostalimi delavci na šolah, kako ukrepati v primeru generalne stavke učiteljev v Sloveniji.
R. P.
Društvo novinaijev Slovenije je še priporočilo vsem uredništvom, da pravočasno razgrnejo program spremljanja predvolilnih in volilnih aktivnosti.
Za vse te sklepe Društva novinaijev Slovenije smo se zavzeli tudi na Izdajateljskem svetu Savinjskih novic. Ko smo sprejemali te obveze, so bili prisotni tudi predstavniki političnih organizacij oziroma strank iz naše občine, katere se bodo udeležile volitev s svojimi listami.
Bralci Savinjskih novic so lahko opazili, da smo že v januarski številki celo drugo stran namenili predvolilni propagandi. Na sestanku Izdajateljskega sveta smo se s predstavniki političnih organizacij in zvez dogovorili, da bomo ta prostor postopno povečevali.
Pravila igre so torej več ali manj sedaj dogovorjena in to bo imelo za posledico, da se bo koncept Savinjskih novic nekoliko spremenil. Volitve so preveč pomemben dogodek za nadaljnjo pot tudi naše občine, zato Savinjske novice ne morejo kar tako mimo tega dogodka.
To je bila skupna odločitev članov Izdajateljskega sveta Savinjskih novic, ki v nobenem trenutku ni bila problematična in sporna, zato smo prepričani, da se bo s tako odločitvijo strinjala tudi večina naših bralcev.
Glavni in odgovorni urednik RAJKO PINTAR
LJUBNO
GORNJI GRAD
»Top liste« ni več
Ljudje, ki jim ne manjka duhovitosti, so kaj hitro našli simpatično ime za listo, na kateri je občinski sindikalni svet objavljal osebne dohodke po posameznih delovnih organizacijah. Nadeli so ji ime »top lista«, kakor se v zabavni glasbi imenujejo najbolj popularne popevke. Lista je bila v resnici zanimiva, saj ni objavljala samo npr. suhoparnega podatka o povprečnem osebnem dohodku v celotni delovni organizaciji, ampak so nam podatki povedali, koliko zasluži snažilka, pa koliko zasluži npr. direktor in seveda vmesni kadri med snažilko in direktorjem. Te podatke so prejemale vse delovne organizacije v naši občini. Resnici na ljubo je treba povedati, da mnogi niso verjeli podatkom, češ, da ponekod ne vračunavajo minulega dela, drugod raznih poračunov in tako dalje. Toda v celoti vzeto so bili podatki najbrž realni. Sedaj pa te liste ni več. Zanimalo nas je, kaj je bil vzrok za njeno ukinitev.
Glavni vzrok je, da so se v pre-nekateri delovni organizaciji odločili, da podatkov ne bodo več pošiljali, pri čemer je treba povedati, da tisti z dobrimi živci že do sedaj tega niso počeli. Sedaj, ko vladajo tržne zakonitosti, je pač od uspešnosti posameznega podjetja odvisno, kako visoke plače bodo imeli njihovi delavci.
Sicer pa so se v zadnjih mesecih lanskega leta dogajale vse mogoče stvari. V tistih dneh so se plače dvigovale po 40 in celo več odstotkov na mesec. Pa sta se dve delovni organizaciji dogovorili, da bosta v istem mesecu obe dvignili osebne dohodke za 45%, vendar seje tega dogovora držala le ena, druga pa jih je dvignila za 60%. Ko je prišla »top lista« na svetlo, pa so v prvi delovni organizaciji videli, da jih je sosednja firma krepko prehitela in žeje bil ogenj v strehi, kajti delavci se pa med seboj hitro obvestijo o razlikah.
Če bi logično sklepali, bi ugotovili, da »top list« ni več, ker so se razlike v osebnih dohodkih močno povečale. Ni jih več preprosto zato, da ne bi še bolj razburjali tistih delavcev, ki pač nimajo te sreče, da bi bili zaposleni v takšnem podjetju, ki se trenutno ne srečuje z zelo hudimi težavami.
R. P.
15 tisočakov za predvolilno propagando
Skupščina občine Mozirje in Izvršni svet sta namenila iz proračunskih sredstev 15 tisoč dinarjev za predvolilno propagando tistih političnih organizacij, ki bodo samostojno nastopile na spomladanskih volitvah. Po tri tisoč dinarjev bodo enakopravno razdelili med ZKS-Stranko demokratične prenove, Kmečko zvezo, Socialistično zvezo, ZSMS in Demokratično zvezo.
Vse te politične organizacije morajo za pridobitev sredstev storiti le to, da prinesejo vlogo za pridobitev teh sredstev in potrdilo o registraciji
Čeprav sredstva za celotno predvolilno propagando ne bodo zadoščala in bodo politične organizacije primorane iskati denar tudi drugje, pa je ta poteza vendarle pomembna, saj vse organizacije postavlja v enakovreden položaj, poleg tega pa je naša občina ena prvih daleč naokoli, ki se je odločila za takšen način financiranja predvolilnega boja političnih organizacij oziroma strank.
R. P.
Volilna opravila ne bodo enostavna
V1. letošnji številki našega glasila smo pisali o novem volilnem sistemu, o tem, v katere zbore skupščin družbeno-političnih skupnosti bomo volili delegate, o sestavi skupščine in še o marsičem, kar naj bi dalo splošno podobo in predstavo o letošnjih volitvah.
Med tem pa smo že sredi volilnih aktivnosti in konkretnih opravil za izvedbo volitev v mesecu aprilu. Te dni zaključujemo prvi, a morda najpomembnejši del, to je predlaganje kandidatov za zbore občinske in republiške skupščine. Med kandidati, ki smo jih predlagali v tej fazi, bomo opravili ožji izbor na zborih volilcev, izmed kandidatov, kijih bodo določili zbori volilcev, pa bomo na volitvah izvolili delegate v posamezne zbore skupščin.
V času od 20.2. do 3. 3.1990 bodo potekali zbori volilcev v krajevnih skupnostih, od 27. 2. do 10. 3.1990 pa zbori delavcev v podjetjih in drugih organizacijah in skupnostih.
Na zborih volilcev v KS se bomo opredeljevali za podporo kandidatom za občinski zbor krajevnih skupnosti, za zbor občin skupščine SR Slovenije, družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije ter za predlagane kandidate za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Za zbor KS občine bo vsaka krajevna skupnost razpravljala o svojih kandidatih, t. j. o kandidatih, ki bodo predlagani za delegata iz posamezne KS. Predlagani kandidat za zbor KS mora dobiti na zboru podporo najmanj 30 volilcev, da se uvrsti na listo kandidatov, v KS z manj kot 500 prebivalcev pa 15.
O kandidatih za zbor občin in družbenopolitični zbor skupščine SRS ter kandidatih za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije pa bodo razpravljali zbori volilcev v vseh KS, oddana podpora volilcev posameznim kandidatom pa se bo seštevala na nivoju občine oz. republike. Potrebna podpora za kandidata za predsednika predsedstva SRS je '000 glasov, za člana predsed-.tva 2.500, za kandidate za zbor občin in zbor združenega dela SRS 100 glasov, za družbenopolitični zbor republiške skupščine pa 200 glasov.
Na zborih volilcev bomo torej odločali o tem, katere predlagane kandidate bomo podprli in določili kot kandidate, med katerimi se bomo dokončno odločali na volitvah.
Ta del postopka je torej podoben tistemu pred štirimi leti, ko smo najprej evidentirali močne kandidate, na kandidacijskih konferencah pa nato določali kandidate za volitve. Bistvena razlika pa je v tem, da morajo pri letošnjih volitvah biti obvezno odprte liste, kar pomeni, da mora biti na vsaki glasnovici več kandidatov, kot se voli delegatov v skupščine in druge organe.
Zaradi tega tudi volilci na zborih volilcev lahko dajo svojo podporo VEČ kandidatom, ne samo enemu. S to zakonsko določbo je zagotovljena možnost, da bodo tudi zbori z manjšo udeležbo lahko določili zadostno število kandidatov.
Enaka načela veljajo za določanje kandidatov in zbore volilcev — delavcev v združenem delu, le da bodo na teh zborih udeleženci razpravljali le o svojih kandidatih za občinski zbor združenega dela in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije — - tudi po dejavnostih oz. področjih, kot so mandati v republiškem boru razdeljeni, n. pr. kmetijci o
legatih za področje kmetijstva,
lustrija in rudarstvo za to pod-e itd. '
Za izvedbo volitev bo občinska volilna komisija v KS in delovnih organizacijah določila okrog 60 volišč. Zaradi velikega obsega dela bo potrebno imenovati tudi številčno okrepljene volilne odbore. Občinska volilna komisija bo zato morala izdati preko 600 odločb o imenovanju članov in namestnikov članov volilnih odborov. Da bi zagotovili tako sestavo odborov, kjer bodo imele vse zainteresirane stranke in KS svoje predstavnike, smo s posebnim dopisom zaprosili vse KS, delovne organizacije in stranke, da OVK do konca februarja predlagajo svoje predstavnike v volilne odbore. Ob tej priložnosti ponavljamo našo pobudo, saj bo to preprečilo očitke, da so volilni odbori sestavljeni enostransko ali enostrankarsko.
Zelo veliko je v zadnjem času tudi polemik in kritik na sestvo občinskih volilnih komisij, kjer zlasti predstavniki novoustanovljenih strank očitajo občinskim skupščinam, da v komisijah nimajo svojih predstavnikov, da lete niso bile regularno imenovane in še kaj, menimo, da je prav in pošteno, da razjasnimo nekatere nesporazume.
Kakor koli že so te komisije sestavljene glede na strankarsko pripadnost in ideološke opredelitve posameznikov, je pomembno tole:
—	volilna komisija je državni organ, odgovoren izključno za tehnično in pravno pravilno izvedbo volitev;
—	v tej komisiji ne sme biti in ne bo mesta za zastopanje interesov katere koli stranke;
—	občinska volilna komisija ne bo ugotavljala rezultatov na voliščih, zato tudi ni nobene možnosti, da bi lahko kakor koli vplivala na izide volitev;
—	glede na to, da bodo volitve neposredne za vse zbore republiške in občinske skupščine, zvezni zbor skupščine SFRJ, člane predsedstva in predsednika predsedstva SR Slovenije, daje v naši občini sedež volilne enote ža republiški zbor združenega dela za področje socialnega varstva, ki obsega 33 občin in da je naša občina na drugi strani vezana na 17 občin, ki imajo sedeže volilnih enot za posamezna področja republiškega zbora združenega dela, da bo potrebno opraviti inš-truktaže za vse volilne odbore, močno dvomim, da ima kdo popolno predstavo, kaj v praksi to pomeni.
Zaradi vsega naštetega je bilo glavno vodilo pri imenovanju občinske volilne komisije predvsem strokovnost in pripravljenost članov za to delo.
Mesto političnega boja in predvolilne propagande je med volilci, na terenu. Odločitve o izvoljenih delegatih so v rokah volilcev, se pravi na voliščih in tu ima bik svoje roge, ne v občinski volilni komisiji.
Člani volilne komisije, ki smo pristali na to, daje skupščina naložila na naša pleča to garaško delo, smo po svojem prepričanju in pripadnosti to, kar kot posamezniki pač smo. To je naša intimna osebna pravica, ki nam je nima nihče pravice očitati ali oporekati.
Če nam je skupščina naložila to odgovornost, nam jo je v prepričanju, da bo naše delo strokovno, nepristransko in pošteno.
Zato imamo takšno zaupanje tudi pravico zahtevati od vsakogar, vse dotlej, dokler nam kdo ne dokaže nesprotnega.
ANKA ŽIHER tajnik občinske volilne komisije
Preteklost ni samo črna
Demos
izbral kandidate za volitve
Pred dnevi je bil v nazarskem delavskem domu zbor Demosa za Zgornjo Savinjsko dolino. Sestavljata ga seveda dve zvezi, slovenska kmečka in slovenska demokratična zveza. Dvorana v Nazarjah je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predvolilni boj se torej zares začenja in navsezadnje je razveseljivo dejstvo, da ljudje ob tem niti slučajno niso ravnodušni. Tudi ne ob zares zapletenem postopku pred volitvami in na volitvah samih. Zato najbrž ne bo odveč podatek, daje dr. Franc Zagožen vsem zbranim celoten sklop kandidacijskih, predvolilnih in volilnih postopkov temeljito in celovito razložil, z razumljivo besedo, ki soji vsi zbrani prisluhnili, ob vsem tem pa ni potreboval več kot kakšnih deset vrstic opomnika.
V uvodnem delu so se vsi skupaj ponovno seznanili z osnovnimi smernicami Demosa, tokrat pa dodali še izhodišča, neposredno vezana na mozirsko občino. Zelo ostri so bili glede reševanja ekoloških vprašanj v Zgornji Savinjski dolini in jim neposredno priključili turizem. Ob tem so med drugim dejali: »Glede na vse, kar je bog lepega položil v nedija naših gora in dolin, bi vsakdo, ki ni skregan z zdravim razumom, pričakoval, da bomo Savinjčani živeli predvsem ali tudi od turiz-
ma.« Pa se je seveda zasukalo drugače, o čemer med drugim priča tudi študija, ki denimo Logarski dolini namenja mnogo brunaric, trgovin, pošto, banko, pisarne, izposojevalnice športne opreme, gostilne, rekreacijske terene, bungalove, hotele z vsem, kar zraven sodi, in še kaj. Ob predlogih za že skoraj konzervaci-jo Logarske doline, torej druga skrajnost. Ne ena ne druga ne prideta v poštev. Ne demokrati, ne kmetje, niti vsi drugi niso proti razvoju, niti za popolno mrtvilo v tej dolini, smo pa vsekakor za pametno rešitev, brez nepotrebnih in dragih študij, tiskovnih konferenc nekaterih ustanov in podobno.
Spregovorili so seveda še o drugih ključnih vprašanjih hitrejšega razvoja, ob tem pa se konkretno lotili predvolilnih postopkov. Tako so na listo kmečke zveze za republiški družbenopolitični zbor predlagali dr. Franca Zagožna, na listo slovenske demokratične zveze za isti zbor Petra Ježa, na listo Demosa Zgornje Savinjske doline za zbor občin republiške skupščine pa dr. Ton-ča Žunteija. S tajnimi volitvami so izvolili 21 kandidatov Demosa za občinski družbenopolitični zbor in opravili še druge postopke. Kmetje in demokrati torej ničesar ne prepuščajo naključju.
J. P.
Sestavni del predvolilnega boja je naštevanje in opisovanje napak in slabosti drugih strank. ZKS — stranki demokratične prenove se danes pripisujejo v glavnem samo negativna dejanja. Toda, ali je res tako?
Iz uradnih evidenc plansko analitske službe SO Moziije sem zbrala nekaj zanimivih podatkov, ki povedo, kaj smo v občini dosegli v zadnjih 15. letih. Omejila sem se na obdobje delegatskega sistema, ki je po mnenju mnogih slab in neučinkovit tako v političnem kot razvojnem pogledu.
Globalna ocena razvoja od leta 1974 dalje nam kaže bistvene premike v gospodarskem razvoju. Število gospodarskih organizacij se sicer ni bistveno spremenilo, vendar je pri tem pomembno, da je razvoj posameznih podjetij omogočil zaposlitev okoli 1.000 delavcev. Naslednji pokazatelj, ki prav tako pomeni razvoj našega gospodarstva, je približno 20-kratho povečanje družbenega proizvoda, kar ne bi bilo možno brez pomembnih investicijskih vlaganj, prestrukturiranja proizvodnih programov-
V	nekaterih delovnih organizacijah, s tem pa proizvodnje zahtevnejših izdelkov in prodora na tuja tržišča.
Takšna ekonomska podlaga je omogočila pomembne premike tudi na področju gospodarske infrastrukture.
V	obdobju 1974 — 1989 smo v občini pridobili 339 novih družbenih stanovanj, od tega 120 solidarnostnih, tako da danes razpolagamo s 556 družbenimi stanovanji. Pri stanovanjski izgradnji ne smemo zanemariti tudi individualne gradnje. V obravnavanem obdobju je bilo zgrajenih v družbeno usmeijeni gradnji 187 individualnih stanovanjskih hiš.
Na področju cestnega gospodarstva lahko rečemo, da smo v tem času posodobili približno 65 km lokalnih cest, pri posodobitvah krajevnih cest pa so veliko prispevali krajani sami.
V	zadnjih 15. letih je bilo v družbenem in zasebnem sektoiju zgrajenih 234 km gozdnih cest.
Razvoj PTT omrežja je omogočil, daje telefone prejelo skoraj 5 krat več naročnikov, kot jih je bilo leta 1974. Skupna zmogljivost ATC seje v tem času povečala za 1.720 priključkov. Zgrajene so bile nove ATC, in sicer Luče ob Savinji, Šmartno ob Dreti in Moziije. Pridobljene so bile nove radijske veze Moziije — Celje.
Ne moremo mimo elektrogospodarstva. V tem obdobju je elektrifikacija dosežena na celotnem območju občine, najpomembnejši objekti pa so bili zgrajeni RTP Ljubija, povezovalni DV Gornji grad — Ljubno in povezovali DV Tirosek — Kališe.
V	komunalnem gospodarstvu je izredno pomembna izgradnja kanalizacijskega sistema za naselji Moziije in Nazaije s čistilno napravo.
Na področju negospodarstva lahko ocenimo, da je v zadnjih letih šel razvoj v pozitivno smer. Na področju predšolske in šolske vzgoje, izobraževanja, zdravstva, smo dosegli zadovoljivo raven. Za podkrepitev navajam nekaj številk, ki zgovorno pričajo, da je temu res tako.
V	vzgojno-varstveno dejavnost je bilo v letu 1975 vključenih 56 otrok v treh oddelkih, in sicer v Moziiju in Nazarjah. Danes imamo v občini dvajset oddelkov v devetih krajevnih skupnostih, v varstvo pa je vključenih 334 otrok. V šolskem letu 1974/75je bilo v naši občini 76 osnovnošolskih oddelkov, danes jih je 82, kijih obiskuje 1.877 učencev. V tem obdobju sta bili zgrajeni dve novi podružnični šoli, in sicer v Lepi njivi in v Šmihelu. Pri vseh osnovnih šolah so bila v tem obdobju izvedena obnovitvena dela in dozidave (Luče, Moziije, Gornji grad in Ljubno ob Savinji).
Izredno pomembno področje je zdravstveno varstvo našega prebivalstva. Zanesljivo lahko ugotovimo, da je doseženo na zadovoljivi ravni. Zdravstveni domovi so v 4 krajevnih skupnostih, v dveh krajevnih skupnostih pa sta zdravstveni postaji.
Investicijska dejavnost je v vseh zdravstvenih domovih bila usmeije-na v obnovo in posodobitev. V Na-zaijah je bil zgrajen prizidek, v Lučah zdravstvena postaja, začela pa so se dela za izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu Moziije.
V	občini je bilo leta 1975 5 zdravnikov in 3 zobozdravniki, danes imamo 8 zdravnikov in 5,5 zobozdravnika. V tem času so bile uvedene nekatere specialistične ambulante, medicina dela, preventivno zdravstveno varstvo, obratne ambulante, posodobljen laboratorij, povečana reševalna služba, strokovno in številčno ojačana patronažna služba itd.
Še nekaj zanimivih podatkov s področja osebnega standarda občanov.
Leta 1978 je bilo v občini 2.546 osebnih avtomobilov, 138 tovornih vozil, 577 kmetijskih traktoijev, 180 priklopnih vozil in 5 avtobusov.
Danes je registriranih 4.196 osebnih avtomobilov, 448 tovornih vozil, 1.149 traktoijev (in cca 800 neregistriranih), 234 priklopnih vozil, 10 avtobusov in cca 2.000 motornih koles.
Zavedam se, da z navedenimi nisem zajela vseh področij. Izluščila sem le najpomembnejše. Posebej želim poudariti, da marsikaj od naštete-1 ga ne bi dosegli, če ne bi izglasovali treh samoprispevkov občanov. Poleg tega so v krajevnih skupnostih v mnogih primerih zbirali še dodatna sredstva in opravili veliko prostovoljnega dela.
Š skupnimi napori smo mnogo dosegli.
DARJA PLANINŠEK
Rokovnik za spomladanske volitve 1990
V	nedeljo, 8. aprila bomo volili
—	predsednika predsedstva Slovenije
—	člane predsedstva Slovenije
—	delegata za zbor občin republiške skupščine
—	delegate v družbenopolitični zbor republiške skupščine
V	četrtek, 12. aprila:
—	delegate v zbor združenega dela republiške skupščine
—	delegate za zbor združenega dela občinske skupščine
V	nedeljo, 22. aprila:
—	delegate v zbor krajevnih skupnosti
—	delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine
—	delegate v zvezni zbor skupščine Jugoslavije
morebitni drugi krog za:
—	predsednika predsedstva Slovenije
—	delegata v zbor občin slovenske skupščine
KAKO BOMO VOLILI V REPUBLIŠKO IN ZVEZNO SKUPŠČINO
V	zbor združenega dela bodo zaposleni volili delegate po volilnih enotah, ki so oblikovane po panogah.
V	zbor občin bomo volili enega delegata.
V	družbenopolitični zbor bomo skupaj z občinami Žalec in Velenje volili 4 delegate.
V	zvezni zbor pa bomo skupaj z občinami istih občin volili enega delegata.
ZAKAJ DRUGI KROG VOLITEV?
Če bo potrebno, bo 22. aprila tudi drugi krog volitev predsednika predsedstva SRS in delegatov v zbor občin republiške skupščine. Na te
dolžnosti bodo namreč izvoljeni tisti kandidati, ki bodo dobili več kot polovico veljavnih glasov. Če nihče od kandidatov ne bo dobil te večine že na volitvah 8. aprila, bosta tista dva kandidata, ki bosta dobila največ glasov, uvrščena v drugi krcg in volilci bodo 22. aprila izbirali samo med njima.
ZAGOTOVITI TAJNO GLASOVANJE
Ena izmed zahtev volilne zakonodaje je zagotovitev volilcem, da bodo glasovali tajno. Zato je potrebno na vsakem volišču zagotoviti poseben prostor s kabinami, boksi, zagrinjali, pregradami ali podobno, tako da preprečimo opazovanje pri izpolnjevanju glasovnic.
BREZ GLASOVANJA PO POSREDNIKIH
Na tokratnih volitvah bo moral vsakdo glasovati sam. Torej namesto volilca ne more glasovati pooblaščena oseba.
Vsi tisti, ki v času volitev niso v kraju svojega domovanja (služijo vojaški rok, so na vojaških vajah in podobno), lahko volijo po pošti v volilni enoti, v kateri je njihovo stalno bivališče. Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše občane, ki v domu nimajo stalnega bivališča. Glasovanje po pošti pa je treba opraviti pred dnem, ki je določen za dan glasovanja.
Izjema so tisti volüci, ki zaradi telesne okvare ali nepismenosti ne morejo glasovati. S seboj lahko pripeljejo osebo, ki jim bo pomagala izpolniti glasovnico.
Nihče nima pravice nikomur, kije vpisan v volilni imenik, odvzeti glasovalne pravice ali onemogočiti glasovanja.
Prav tako ne sme biti nihče klican na odgovornost zaradi glasovanja. Od nikogar se tudi ne sme zahtevati pojasnila, kako je glasoval, oziroma zakaj se volitev ni udeležil.
NA DAN VOLITEV JE NA VOLIŠČU (ZGRADBI, KJER SE GLASUJE IN NA DVORIŠČU) PREPOVEDANA VSAKA AGITACIJA.
POD DROBNOGLEDOM
V nazarskem Glinu so računalniško opremo dopolnili z dodatnimi kapacitetami, ki jo sestavljajo nov procesor, diskovna enota, 30 terminalov in dodatno opremo za povezavo med starim in novim procesorjem.
Dodatna računalniška oprema omogoča višjo stopnjo informatizacije posameznih poslanskih funkcij, poudariti pa je potrebno, dajo bodo vključevali v delo postopno. Medtem, koje nov računalnik že v teku, uvajanje terminalov na posamezna delovna mesta še traja.
* * *
Obiskovalci turistovih lokalov v naši občini so gotovo opazili nekatere spremembe, saj so bila opravljena najnujnejša investicijska dela. Nekaj sredstev so vložili tudi v opremo. Največ sprememb sta doživela Planinka na Ljubnem in Turist v Mozirju. Oba objekta sta dobila lepšo notranjo podobo, kar so dosegli z nakupom novega inventarja, namiznimi prti, zavesami in podobnim. Nič spektakularnega bi rekli, vendar dovolj pomembno za boljše počutje gostov.
* * *
V	občini Mozirje je trenutno v družbeni lasti 64 stanovanjskih hiš oziroma 556 stanovanj, kar predstavlja približno 12% vseh stanovanj v občini. Za potrebe solidarnostnih upravičencev in upokojencev je 243 stanovanj, z ostalimi družbenimi stanovanji pa razpolagajo podjetja in delovne skupnosti.
V	stanovanjskem gospodarstvu je bilo za področje solidarnosti v zadnjih letih zgrajenih povprečno 7—9 družbenih stanovanj letno, kar pa ne zadošča za pokrivanje potreb solidarnostnih upravičencev. Te potrebe povečuje vse manjši interes podjetij za gradnjo novih stanovanj, saj zaradi zaostrenih finančnih in drugih pogojev v te namene nimajo več razpoložljivih sredstev, tako da stanovanje postaja vse bolj nedosegljiva dobrina.
Za lažje razumevanje objavljamo podatke za lansko leto. Za solidarnostno stanovanje je lani zaprosilo 50 ljudi, komisija pri stanovanjski skupnosti je ugotovila, da bi bilo po njihovih kriterijih do stanovanja upravičenih 27 prosilcev, razdelili pa sojih osem, kolikor jih je bilo na razpolago.
Zelo zanimivi so tudi podatki o številu ljudi, ki so upravičeni do delne nadomestitve stanarin. Leta 1987je bilo 57 imetnikov stanovanjske pravice, ki niso plačevali polne stanarine, leto kasneje je to število naraslo na 79, lani pa je bilo takih upravičencev že 169. Ta številka pa že presega 30% vseh stanovalcev, ki stanujejo v družbenih stanovanjih.
Mladi nadaljujejo slovensko pomlad
»Morda ne veste, da je prav stranka ZSMS sooblikovala slovensko pomlad, daje bila zadnji dve leti glavna pobudnica spreminjanja — torej prej, preden je komunistična partija pričela menjati svoje barve, prej, preden so se ostale stranke pričele oveščati z besedo demokracija, je ZSMS že z mnogimi dejanji prestopila njen prag. In da lahko, dragi naš bralec, danes mimo glasuješ za nas ali katerokoli drugo stranko, je v največji meri prav naša zasluga. Pričeli smo razbijati žoltav družben sistem in poželi veliko uspehov in graj. Zaletavost in mladost, ki menda gresta skupaj in nam jo očitajo bralci revolucije, sta bili dobro preračunani. S svojimi idejami in programom stojimo trdno na tleh.
Ni nam za oblast, marveč za svobodo izbire na vseh ravneh. Ta pa je mogoča samo v nadaljevanju poti iz samodrštva in socializma, od katere ne odstopamo. Svoboda izbire v vsakdanjem življenju pomeni za nas izbiro različnih življenjskih stilov. Gradimo na različnostih. Varujemo pravico vsakogar, da si sam izbere svoje vrednote, da si zgradi svet, v katerem bo užival.
Svoboda izbire na področju gospodarstva pomeni svobodno tržišče. Država naj spodbuja zakonito bogatenje in skrbi za socialno varnost. Nujna meja svobodnega gospodarstva je varovanje narave. Spoštovanje pravic človeka nam narekuje spoštovanje pravic narave. Človek, ki brezbrižno posega v naravo, tudi sočloveka ne more upoštevati kot konkretno, svobodno bitje. Ker nismo slepi, gledamo na gospodarstvo zeleno.
Svoboda izbire v politiki pomeni imeti pravico in možnost svobodno izražati politično prepričanje. Državi je treba začrtati jasne meje in natančno opredeliti njene naloge in pristojnosti. Nočemo države, ki bi ji bilo treba zaupati. Država mora biti pod nenehnim in učinkovitim nadzorstvom civilne družbe. Najvišja oblast je demokratično izvoljen parlament. Izvršilna oblast je servis družbe. Vsa politična vprašanja je mogoče reševati brez nasilja. Vojska in policija nimata v politiki ničesar iskati. Sodna oblast je neodvisna ali pa je ni.«
To je splošen oris ali apel Zgomjesa-vinjčanom, da stranka ZSMS deluje tudi tukaj in zdaj. Kljub temu, daje le manjša celica iz velike republiške druščine, ni zato nič manj aktivna in atraktivna. V volivno bitko se tako podaja samostojno s svojimi kandidati, izmed katerih je predstavnik za zbor občin predstavljen že v pričujoči številki.
Izredno jasnemu in udarnemu programu bodo v prihodnjih dneh postavili še
zadnjo piko na i. Računajo, da bodo z njim zanimivi dobršnemu krogu ljudi, ki jim ni vseeno, kakšno dolino bodo zapustili svojim otrokom — revno in umazano ali bogato in čisto. Skrbno načrtujejo gospodarsko 'politiko, odločno pa se lotevajo tudi ekoloških vprašanj doline. So za razbijanje vsakega in vseh monopolov, še posebej monopola celjske PTT organizacije. V sklopu gospodarstva so za popolno sprostitev podjetništva in ustrezno davčno politiko. Tudi turizem, ki bi lahko postal glavni vir dohodka doline, je potrebno na novo spodbuditi. Ekološka veja njihovega programa je zelo zanimivo zastavljena in si jo bo ob razgrnitvi programa v naslednjih Savinjskih novicah vredno ogledati. Seveda niso pozabili na izobraževanje, zaposlovanje, kulturo in zdravstvo. Posebno poglavje predstavlja stanovanjska politika, prav tako tudi energetska in infrastrukturna. Prvo nalogo bogatenja infrastrukturnih objektov vidijo v takojšnji izgradnji nove ceste Ljubno — Luče in v izgradnji prepotrebnega hotela ali motela v Moziiju.
Svoje mesto dobijo tudi kmetje, upokojenci in invalidi. Predvsem pa se zavzemajo za žensko in za njeno svobodno izbiro na kateremkoli področju. Od vseh tolikokrat omenjenih svobod so ZSMSjevci za svobodo informiranja in za nov koncept občinskega glasila.
V tem kratkem predvolilnem obdobju se bo ZSMS — liberalna stranka pojavljala povsod: na plakatih (s katerimi so imeli že nemalo težav, saj so »mračne sile« zahtevale njihovo odstranitev, kljub privoljenju za to odgovornih ljudi), na prireditvah in shodih. Marca bo organizirala tri okrogle mize v kulturnem domu v Nazarjah. Prva bo 2. marca na temo ekologije pod delovnim naslovom: Ali nas bo Iver-na še vedno dušila?! Vodiljo bo akademski slikar Marjan Keršič Belač. 16. marca nas bo obiskal Mojmir Ocvirk, član predsedstva RK ZSMS. 30. marca pa vabijo na razgovor z dr. Vekoslavom Grmičem na temo: Politika, poštenost, vera. ZSMS se bo predstavila tudi na kulturni prireditvi ob dnevu žena v Nazaijah.
21. marca se bodo člani in vsi ostali simpatizerji liberalne stranke odpravili v Celje na skupno manifestacijo vseh občin, ki jih zadeva graditev avtoceste Arja vas—Ljubljana ali kar Maribor—Ljubljana. Konec februarja ali v začetku marca pa se bo OK ZSMS udeležila še druge konvencije ZSMS v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bodo predstavili svojega kandidata za družbenopolitični zbor republiške skupščine.
AB
Utrinek iz tiskarne Delavske univerze Mozirje.
V korak z novimi časi
Delavska univerza Mozirje ni klasična ustanova, kakršne sicer poznamo pod tem imenom. Sestavljajo jo namreč trije dokaj samostojni deli. Prvi je klasična delavska univerza, ki zajema izobraževanje odraslih, drugi je glasbena šola in tretji grafična dejavnost s tiskamo. Vsi ti trije sklopi so trenutno v prelomnem obdobju, ker je treba temeljito preučiti njihov nadaljnji razvoj in se prilagoditi času, ki prihaja.
Prvi, rečemo mu klasični del, zajema izobraževanje odraslih in je doslej slonel na splošnem izobraževanju, kamor sodijo razni tečaji, strokovne oblike izobraževanja in podobno. Na tem področju so doslej negovali strokovno usposabljanje do 5. stopnje. To je seveda raven srednje šole, ki pa se počasi izčrpava, zato želijo uveljaviti višje in bolj zahtevne oblike izobraževanja. Gre za višjo in visoko izobrazbo. Trenutno se dogovaijajo z višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Na kranjski šoli se zanimajo za takšno obliko sodelovanja, usmeritev pa naj bi bila informatika. Dejstvo namreč je, da so v mozirski občini prav v informatiki potrebe največje, računalniške opreme in tehnologije je namreč v dolini vse več, ni pa zadostnega števila usposobljenih kadrov. Pogovarjajo se seveda tudi z ostalimi višjimi šolami in fakultetami, razumljivo za tiste usmeritve, ki imajo v Zgornji Savinjski dolini prednostno vlogo, obenem pa iskati možnost usposabljanja za tista področja, na katerih znanja pravzaprav najbolj primanjkuje.
Drugo je glasbena šola, ki je v zadnjem desetletju napravila velik korak naprej, predvsem v strokovnem pogledu. Začeli so z enim instrumentom in z malim številom otrok, bila je le majhen del velenjske glasbene šole, danes pa se je ponudba z možnostmi vred krepko povečala in postala prava ter uspešna glasena šola. To potrjujejo številni novi člani delavske godbe na pihala občine Mozirje. Strokovnih problemov na tem področju ni prehudih, vprašanje pa je seveda financiranje. Po novem je glasbena šola v dopolnilnem delu in glede na možnosti mozirske občine je razumljivo tudi glasbena šola na tehtnici. Ne glede na to v mozirski občini upajo, da bodo vendarle našli primerno rešitev. Pojavlja se tudi problem prostorov. V sedanjem referendumskem programu je tudi obnova nekdanje mozirske šole, kjer naj bi dobila mesto tudi glasbena šola, z deli pa naj bi pričeli že v letošnjem letu.
Tretji del je tudi grafična dejavnost, ki so jo vpeljali v letu 1980. Tudi ta dejavnost je po desetletju uspešnega dela na prelomnici, ta ugotovitev pa seveda velja za novo tehnologijo, ki jo tiskarna delavske univerze Mozirje seveda ne premore. Posodobitev bo torej nujna. Ne gre za večanje količin in podobne širitve, ampak predvsem za izboljšanje kakovosti storitev. Ob tem bi radi okrepili pripravo in oblikovanje. Kadre imajo, žal, pa zaradi tehničnih možnosti doslej niso mogli uveljaviti svojih sposobnosti.
Novo okno iz Glina
Že v lanskem letu seje na področju razvoja in trženja pokazala potreba po vezanem oknu, ki bi bilo po svojem izgledu, funkcijah in dimenzijah poenoteno z okni nekaterih vodilnih slovenskih proizvajalcev. Z drugimi besedami — okno GLS omogoča, da lahko odslej na eni zgradbi kombinirajo vezana okna različnih slovenskih proizvajalcev.
Nalogo so si v Glinu zastavili lani. V usklajevanje med posameznimi proizvajalci je bilo vloženo dosti dela. Ugotovili so namreč, da obstoječega vezanega okna ne morejo modificirati, zaradi česar so konstruirali novo vezano okno GLS, ki zadostuje
enotnim zahtevam trga, vključuje pa obenem tudi vse njihove tehnološke izboljšave.
Pri novem oknu GLS so menjam vsi profili, spremenjen je način sklenitve in odkapnica, uvedeno je novo okovje Centro 100.
V celoti so morali zamenjati vsa orodja v proizvodnji (rezkar-je). Po načrtih so prejšnja orodja — rezkarje iz zalog predelali v tovarni rezilnega orodja v Prevaljah.
Novo okno so v decembru proizvajali v ničelni seriji, v januarju pa že poteka redna proizvodnja.
(Inf.)
»Nimamo kaj izgubiti, lahko le pridobimo!«
Predvolilni boj se je začel. Prva predstavnica, ki so jo poslali v ogenj ZSMSjevci, je Zdravka H. Ladinek. Nastopa na listi za republiški zbor občin.
»Mladost ni vedno norost«, pravi skoraj osemindvajsetletna Zdravka, višja upravna delavka iz Varpolj. Zaposlena je na Vegradu v Velenju kot tajnica samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Ze po službeni plati se mora na politiko dokaj dobro spoznati, zato se je bila pripravljena spoprijeti z njo tudi zunaj rednega delovnega časa. Za Zdravko to ni nič nenavadnega. Že od osnovne šole naprej je delovala na vseh mogočih področjih. Bila je predsednica bivše mladinske organizacije na Rečici in aktivna sodelavka OK ZSMS Moziije. V tedanjem okviru mladine je bila organizatorica in sodelavka pri različnih kulturno zabavnih in športnih prireditvah. Imela je celo svojo lastno plesno skupino. Svoj lonček pridnosti je primaknila tudi v gimnazijskem razredu in še bolj na fakulteti. Ko se je zaposlila, je takoj postala predsednik OO ZSMS strokovnih služb in PE inženiring. Po letu dni je prišla v koordinacijski svet podjetja kot podpredsednik KS ZSMS Vegrada. Udeleževala seje sej na občinski konferenci Velenja, tako da zelo dobro pozna tudi težave tamkajšnje občine. Je član komisije za varstvo pravic v Vegradu in obiskuje sestanke sindikata občine Velenje, saj mora problematiko dobro poznati že zaradi narave svojega dela. Sindikalnim skupinam razlaga sistem in potek sedanjih volitev. Njenih dejavnosti je torej več kot preveč in kar hudo mije bilo, ko sem jih morala spustiti za cel časopisni stolpec.
Sodelovala si pri oblikovanju občinskega programa ZSMS, ki bo v celoti objavljen v marčevski številki Savinjskih novic. Kolikor sem uspela videti, je ekologija poleg gospodarstva močno zastopana.
»Resje! Vprašajmo se, če je naša dolina še vedno eden najlepših biserov Slovenije. Že kar nekaj časa ni! Poglejmo si prah v Nazaijah, pretijo nam jedrski odpadki, zbiralno jezero v Podvolovljeku, imamo celo vrsto »divjih« odlagališč... Savinjsko torej onesnažujejo vsi: tovarne in posamezniki.
Zato naj bi najprej dosegli postavitev merilne postaje za meijenje prahu na m3 zraka v Nazaijah; in to po evropskih standardih! Kljub čistilnemu filtru zasipa Glin s svojim prahom vso okolico — odvisno pač, kam piha veter. Da seveda ne bi govorila še o Šoštanju, ki s pošiljkami S02 uničuje gozdove tudi na savinjski strani. Glede boljšega zraka se zavzemamo še za izgradnjo toplovoda vsaj v Nazaijah in Moziiju, da bi preprečili nadaljnje onesnaževanje s kuijenjem na trda goriva. Ideja o toplovodu sploh ni nova, a zapisana na papirju že leta počiva nekje na občini. Kdo drži roko gor ali je nanjo pozabil, je seveda potrebno razčistiti.
Tudi Podvolovljeka ne damo. Govorice okoli zajezitve so z močnimi protiargumenti prebivalstva potihnile in tudi o odlagališču jedrskih odpadkov ni več slišati. A nikoli ne veš, kdaj se zverina priklati iz temne hoste! Zato v našem programu še vedno stoji: ,Smo proti jedrskim odpadkom na našem ali kateremkoli drugem področju.’ Ste morda že slišali za hudomušno resno ugotovitev Fritjofa Capre: ’Jedrska elektrarna je zelo draga, zapletena in nevarna naprava za kuhanje vode.’
Zavzemamo se torej za ekologijo brez meja. Šele ko bomo ljudem zagotovili zdravo življenje, s tem pa vrnili zdravo okolje tudi otrokom, se bomo lahko lotili izobraževanja, zaposlovanja in končno gospodaijenja na novih temeljih.«
Za sodobno gospodarjenje so potrebni strokovnjaki. Dolina jih ima malo, saj večina dela po drugih občinah ali celo v tujini. Jih boste »potegnili« nazaj?
»Tisti, ki so odšli svoje znanje prodajat drugam, so najbrž imeli za svoje početje tehtne razloge. Veliko vzrokov poznam, a o njih ne mislim razpravljati. Srčno upam, da bodo aprilske volitve dodobra prevetrile občinske in »klanske« strukture po posameznih podjetjih. ZSMS si bo vedno prizadevala za prave ljudi na pravih mestih. Ali preprosto rečeno: Kadrovska politika naj temelji na načelu, naj vsakdo opravlja tisto ali vsaj podobno delo, za katerega je usposobljen oziroma se je zanj izobraževal. Mislim, da se še spomnite šestmesečnih tečajev, političnih šol in ostale navlake, kije človeku dala naslov in napredovanje na pomembno delovno mesto, kateremu ni bil dorasel. To je ključna težava celotne države in ne le naše občine. Ne mislim sedaj, daje potrebno odpustiti vse, ki spadajo v omenjeno skupino, trdim le, da se bo ZSMS takemu zaposlovanju v bodoče odločno upirala.«
Do strokovnjakov torej pridemo z izobraževanjem...
»Zopet same težave. V občini naj ne bi imeli dovolj šol. Ne razumem, zakaj se tako težko dogovaijajo, kje naj bi stala nova osnovna šola. Čas pa teče!
Dobre osnovne šole, še prej pa vrtci in male šole so pogoj za uspešno nadaljevanje šolanja in študija. Pravimo, da so otroci naše največje bogastvo. Toda, kako delamo s tem bogastvom? Pošiljamo ga v prepolne, mnogokrat slabo kvalitetne šole, tu mislim predvsem na slab program, ga končno že kako izšolamo, potem pa mu ne damo zaposlitve. Da ne boste mislili, da so pri izobraževanju vsega krivi učitelji. Kje pa! Kriv je sistem šolstva, ki ga hočemo spremeniti, učitelj: kemu poklicu pa vrniti ugled in spoštovanje in jim hkrati nuditi kvalitetno strokovno usposabljanje.
Zavzemamo se za čim boljše šole, za ustanovitev zasebnih šol na vseh stopnjah in smereh, kar bi veliko pripomoglo h kakovosti izobraževanja. Študij naj dobi status zaposlitve in s tem priznavanje delovne dobe za čas dokončanega študija.«
Slednje trditve sestavljajo tudi republiški program ZSMS-liberalne stranke. Ali ima vaša ZSMS rešitev tudi za vedno večji val brezposelnih? Veliko sva govorili o šolah, izobraževanju... Kaj pa delovno mesto?
»Mislim, daje naječja rešitev v sprostitvi podjetništva. Zasebna proizvodnja bo pomenila nova delovna mesta. Hkrati si veliko obetamo od turizma, ki mu v našem programu namenjamo vidno mesto. Vsa leta ga nismo znali ali hoteli zgrabiti za roge. Morda bo kaj bolje ob morebitnem odprtju Pavličevega sedla in seveda ob prej omenjeni zasebni pobudi. Še kolikor ga je uspelo životariti, ga je zavist ali bog ve kaj pokopalo, tako da sedaj odhaja iz doline še edina agencija Kompasa. Kamorkoli človek pogleda v našem ljubem turizmu — povsod same nelogičnosti in metanje polen pod noge.«
Precej kritično in obetavno!
»Zavedamo se, da vsak, kdor dela, stori tudi kaj napak. Nisem hotela samo kritizirati, marveč v isti sapi podajati tudi rešitve, ki jih zastopam kot kandidatka OK ZSMS Moziije. Hočem poudariti, da za vsako stvar pride čas. Ali drugače: Čas dogmatičnih idej je minil. Nismo obrnjeni v preteklost, gledamo, kaj bo v prihodno-
ZDRA VKA H. LADINEK
sti. Tako rekoč smo mladi, a ravno dovolj stari, da imamo izkušnje. Nimamo kaj izgubiti, lahko le pridobimo! Zakaj nam ne bi veijeli in nas podprli?«
Kakšne so po tvojem možnosti na volilni Usti?
»Zavedam se, da se vsaka stranka predstavlja z »močnimi« kandidati. Na listi komunistov na primer nastopa dipl. oec. Anton Vrhovnik. V primeijavi z_ njim imam — denimo — manjše možnosti. Toda, nikoli ne veš, kako bodo ljudje volili. Vsekakor ne mečem puške v koruzo!«
No, izvoljen je lahko vsak, tehtnico pa bo najveijetneje nagnilo dejstvo, kdaj je kdo komu kaj dobrega storil. Sreča ali nesreča je tudi v tem, da si ženska. Tudi RK ZSMS je predlagal za županjo Ljubljane Viko Potočnik, kar pomeni, da vaša stranka že kar konkretno izpolnjuje svoj program, ki zahteva, da bi v družbeno političnem življenju nastopalo več žensk.
»Ves čas sem opazovala, kaj se dogaja v naši dolini. Ni mi bilo težko ugotoviti — pa čeprav z ženskimi očmi — da nobena dobra ideja ni prodrla. Ko mije prekipelo čez rob, sem brez obotavljanja sprejela kandidaturo. Dejstvo, da sem ženska, ne igra prav nikakršne vloge. Končno je tudi železna lady ženska! Če se mi na volitvah nasmehne sreča, ste lahko prepričani, da bom trdno stala za obljubami, ki jih daje program ZSMS. Da se resno spoprijemamo s težavami, naj oriše misel, ki se mi je nekoč vtisnila v spomin:
ČE ZEMLJA OGLATA BI BILA, BI LJUDJE PO KOTIČKIH SE LAHKO POSKRILI — A KER JE OKROGEL NAŠ PLANET, MORAMO V OČI POGLEDATI TA SVET.«
A. Britovšek
Lepo je, če ti starost ni v breme
Zasilno krpanje strehe na šoli v Lučah do sedaj ni kaj dosti pomagalo. v
Sola, ki to ne bi smela biti
Kaj dosti sonca v teh zimskih dneh Struge niso deležne, toda ko smo obiskali Cirila in Jožefo Krebs, je njuno hišo grelo že skorajda pomladansko sonce. Ciril in Jožefa Krebs, ki sta nedavno slavila biserno poroko ali 60 let skupnega življenja, sta si davnega leta 1938 tu v Strugah pri Lučah našla svoj košček zemlje, nanjo postavila hišo, ki je bila prva v tem predelu in si tako ustvarila dom, kije dajal toplino in zavetje njima in njunim petim otrokom.
Poročila sta se še devet let prej. Ljudje, ki soju poznali, so takrat zmajevali z glavo, češ, le kako se bosta preživljala, ko ničesar nimata. Pa saj nista mogla imeti! Cirilu je oče umrl, koje bil star 3 leta, mater pa je izgubil, koje bil v petnajstem letu. Nič boljše se ni godilo Jožefi, saj ji je oče umrl, ko še ni niti vedela z sebe, saj je bila stara le tri tedne.
Toda, ljudje so se zmotili. Resda nista imela ničesar, kar bi lahko v zakon prinesla od doma, zato pa sta imela veliko srce in pravo kmečko trmo ter vztrajnost, ki jima je pomagala, da sta premagala vse težave in tegobe na
Ciril in Jožefa Krebs iz Strug pri Lučah.
skupni življenjski poti. Velikokrat jima ni bilo lahko. 84-letni Ciril je bil čevljar, toda samo od tega poklica se ni dalo živeti. Zato je moral poprijeti za vsako delo — plavil je les, bil flosar in se pogostokrat, prav tako kot njegova življenjska sopotnica, danes že 78-letna Jožefa, udinjal pri kmetih. Včasih sta dobila delo plačano v denarju, pogostokrat pa kar v naturalijah.
Ciril pravi, daje bilo najtežje v letih pred drugo svetovno vojno. Takrat so fante neprestano klicali na orožne vaje, ki so trajale tudi po več mesecev. Za čas, prebit na orožnih vajah, pa niso dobili nobenega plačila. Njihove žene in otroci so se morali znajti, kakor so se pač znali.
Po vojni je Ciril delal kot čevljar v Lučah, kjer so ustanovili nekakšno čevljarsko zadrugo, ki pa je kaj kmalu šla rakom žvižgat. Zatem je vsa leta do upokojitve delal kot gozdni delavec. Jožefa je vsa leta gospodinjila in skrbela za razvoj svojih petih otrok. To jima je danes bogato poplačano, saj so vedno ostali harmonična družina in prav vsi otroci se srčno radi vračajo na svoj dom.
Živita od ene pokojnine, zato si kakšnega razkošja seveda ne moreta privoščiti. Pa saj ga ne pogrešata, če sta celo življenje preživela v skromnosti. Pravita, da je največ vredno to, da na stara leta nista ostala sama in da jima starost ni v breme.
Poleg njune hiše sta si novo hišo zgradila hči Jožica in njen mož Kristl Grmelj, ki ga ljudje širom po naši dolini poznajo kot muzikanta in veseljaka. Tudi njima je pogostokrat polepšal vsakdanjik z domačo pesmijo, ki jo je izvabljal iz svoje »frajtonarice«. Danes pa je njegovo vlogo prevzel že 12-letni sin Kristi, ki že sedaj prav nič ne zaostaja za svojim očetom. Sicer pa je Kristi le eden od petih vnukov, kijih imata Ciril in Jožefa Krebs.
Ko smo bili pri njiju na obisku, je po hiši lepo dišalo po žgancih, ki jih je pripravljala Jožefa, saj še vedno gospodinji. Jožefa preprosto pravi: »Mladi prinesejo hrano na kup, jaz pa jo skuham«. Tako preprosto je to pri Krebsovih.
Težko življenje in visoka starost sta seveda tudi pustila sledove. Ciril je pri svojem delu v goz-
Kristi Grmelj (na desni) že pošteno raztegne meh.
du doživel tudi šest hudih nesreč, pri katerih je le malo manjkalo, daje preživel. Zdravje bi lahko bilo boljše, pravi Ciril, mi pa bi dodali — le kdo pa v tako visoki starosti nima težav z zdravjem. Umirjenost in Cirilove življenjske izkušnje pa že v naslednjem hipu pravijo, da se vse te težave dajo premagati, če bo le mir vladal v svetu. Nič drugega si naj ne želimo. Po Cirilovem nam nikoli ni bilo tako dobro kot danes in pristavi, da nam tudi nikoli več ne bo.
Pa pustimo ta ugibanja ob strani. Važno je, kot rada reče Jožefa, da držimo skupaj. To je bilo tudi njuno osnovno vodilo v življenju. Koliko modrosti je v Jože-fini misli: »Če imaš malo, potem je treba skupaj držati, če pa je vsega zadosti, pa lahko vsakdo potegne kaj zase.«
Ko smo se poslavljali od bisernih poročencev, je sonce še vedno grelo njuno hišo v Strugah, mi pa smo občutili tudi toplino Cirila in Jožefe, ki jo toliko bolj cenimo, saj vemo, daje danes med ljudmi ni na pretek inje zato toliko bolj dragocena.
RAJKO PINTAR
Kako neodgovorno in neresno se v naši ljubi družbi obnašamo, ali smo se obnašali, najbolj zgovorno priča primer osnovne šole v Lučah ob Savinji. Z vsem pompom je bila odprta pred davnimi 13 leti ob takratnem prazniku občine Mozirje. Če je kje 13 res nesrečna številka, potem je pri tej šoli gotovo, pa seveda še vsa števila vmes. Vsako zase. Že na sami otvoritvi je narava opozorila na pomanjkljivosti pri gradnji. Slučajni naliv je namreč vsem zbranim pokazal, da streha pušča. In pušča še danes, tudi po 13 letih pa osnovna šola Luče še nima uporabnega dovoljenja.
Streho so velikokrat popravljali, opravili kup analiz, raziskav in podobnih papirnih neumnosti glede ugotavljanja krivde. Kot je pri nas običaj, ni kriv nihče. Ne projektant in ne izvajalec. Slednji je bil Vegrad, ki posebej poudarja, «daje osnovna šola Luče edini projekt, ki so ga v celoti upoštevali, drugod so po zdravi pameti kaj spreminjali in popravljali. Drugod je v redu, v Lučah pa ni.« Voda pač ima to neumno lastnost, da teče navzdol in se pri tem poslužuje najrazličnejših luknjic in špranj. Krasno. Davek plačujejo otroci. V obliki curljanja, v obliki ledenih sveč, ki jim dobesedno vi-
sijo nad glavami, v obliki mraza, ki jim že leta nagaja.
Ob puščanju strehe je namreč še večji problem izolacija, ki ni nikakršna. Varčevali, ali pa narobe računali, so tudi pri radiatorjih, saj kljub dodatno nameščenim toplote v šoli ni. Velja za novi del. Krivi so torej otroci, ki hodijo v šolo in učitelji, kijih hočejo učiti, ostali pa kot da v Lučah nikoli niso bili. Pa so bili, velikokrat.
Kaj seveda sedaj? Družbenopolitična skupnost obljublja pomoč pri plačilu ponovne raziskave, zatem priporoča tožbo. Kakorkoli že, spet se bo vse zavleklo, otroci in učitelji pa bodo še vedno v mrazu, še naprej jim bo tekla voda na glavo in podobno. Kaj lahko se zgodi, da bodo morali ob bodočih ugotovitvah zapreti novi del šole. To z drugimi besedami pomeni ponovno pouk v dveh izmenah, kaj pa to pomeni za otroke iz Logarske doline, Solčave, z domačij na visokih pobočjih Matkovega, Robanovega kota in od drugod, kaj to pomeni za prevoze in ostalo, ni treba posebej poudarjati. Žalostno je le to, da se mlini pravice vrtijo vse prepočasi, posledice trpijo nič krivi otroci, pravica pa je vendarle samo ena, le težko jo je najti.
JANEZ PLESNIK
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
Še sprejema prijave za vpis v
PROGRAM SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA
V. STOPNJE ZAHTEVNOSTI
Naziv programa: STROJNIŠTVO Smer: Nadaljevalni program
—	OBRATNI STROJNI TEHNIK
Šolanje traja dve leti Pogoji za vpis:
—	uspešno končana šola po programu srednjega izobraževanja, IV. zahtevnostna stopnja strojništva;
—	ali uspešno končana poklicna kovinarska šola (stari program);
—	ali uspešno končana poklicna avtomehanska šola;
—	zaposlitev v navedeni stroki
—	vsaj leto dni delovnih izkušenj
Pouk se bo priček takoj, ko bo za oddelek prijavljenih dovolj kandidatov.
Šolanje bo organizirano dvakrat tedensko po štiri šolske ure. Udeleženci bodo prejeli ob pričetku predavanj za vsak predmet ustrezna učna vodila za lažji študij in pripravo na predmetne izpite.
Prijave za vpis sprejema Delavska univerza v Nazarjah, osebno ali po telefonu na številki 831-962 in 831-938 od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure.
IZKORISTITE PONUJENO MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA OB DELU!
Možnost vpisa v navedeni programje samo še v letošnjem šolskem letu, pozneje se bo način študija bistveno spremenil.
Ne tarnam, a včasih je bilo bolje
Zaplesti se v pogovor s starejšimi ljudmi je vsaj dvakrat dobro. Zani-
JOŽEFA VAJD
mivo je prisluhniti življenjskim izkušnjam in spominom na minula desetletja, koristno jih je poslušati in si kaj pametnega tudi zapomniti. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi, osnovne človeške vrednote in vrline pa vendarle ostajajo. Temu primeren je bil tudi pogovor z Jožefo Vajd iz Mozirja, ki je decembra slavila 90-letnico. Rojena še v prejšnjem stoletju je imela kaj povedati, čeprav seje malo izgovarjala na slab spomin in malo na naglušnost, pa vse skupaj le ni bilo prehudo.
Mladih let se pravzaprav rada spominja. Njen oče je bil znan mozirski čevljar in z zadovoljstvom pove, da kakšnega posebnega pomanjkanja na srečo ni nikoli trpela, čeprav je
imela še šest bratov in sester. Zdravila za dolgo življenje seveda nima smisla pogrevati, Jožefa pa s ponosom pove, da je tudi njen oče dočakal celih 99 let. Za moža je našla pismonoša, v zakonu se jima je rodila hčerka, pri kateri danes tudi živi. Sama seje priklonila šivanju, tako prispevala k boljšemu življenju družine, šivala pa je rada vse do bolezni, ki jo je našla pred nekaj leti. Kar huda je bila, bolezen namreč, saj so imeli njeni zelo malo upanja, pa tudi.sama pravi, da je venomer poslušala, kdaj bo pričela počasneje dihati in se celo nasmehne ob tem.
Pa se je izmuznila najhujšemu, za druge sicer ne šiva več, zase pa je še pred kratkim le sešila predpasnik. Možje žal umrl že leta 1971, vendar
tudi zatem ni bila sama. Kot danes je živela pri hčerki in spravila pokonci oba vnuka, danes pa soji seveda v veselje že pravnuki. Čeprav včasih ni bilo nikomur z rožicami postlano, pa vendarle pravi, da vsaj takšne draginje ni bilo, kot je danes, in doda, da najbrž niti bog sam ne ve, kako se bo vse skupaj izteklo.
Visokim letom navkljub je njena vsakdanja sopotnica televizija, največja prijateljica pa knjiga. V domači zbirki jih je že zmanjkalo, vendar je tu še knjižnica. Rada bere vse, le za knjige o vojni in kriminalke ji ni preveč. Kaj naj torej drugega zaželimo, kot čim manj draginje, knjig o vojni in kriminalk, veliko lepih romanov, sreče v domači hiši in zdravja.
J. P.
Delavci,
zaposleni pri zasebnikih, protestirajo
Sredi januarja 1990 je bila letna seja sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnikih v občini Moziije.
Poleg poročila o delu za leto 1989 je občni zbor obravnaval in sprejel pravila sindikata delavcev v obrti, osnutek programa neodvisnih sindikatov ter imel nadomestne volitve v izvršni odbor.
Nov izvršni odbor sestavljajo:
BENDA Romana — zaposlena pri Mojcj finkšt
JIRIČ Darko — zaposlen pri Maksu POLIČNIKU
PLATOVŠEK Vladimir — zaposlen pri Jožetu MELANŠKU LUKSE Stane — zaposlen pri Francu FIRSTU
JERŠE Jože — zaposlen pri Borisu BOŽIČU
STERGAR Vlasto — zaposlen pri Janezu ŠTIGLICU
LASECKY Gizela — zaposlena pri Francu DEBELSKU
Za predsednika za naslednje mandatno obdobje je bila izvoljena BENDA Romana iz Lok pri Mozirju.
Iz poročila o delu in programskih usmeritev v naprej je bil posebej izpostavljen problem uresničevanja določil
Protestna izjava
Delavci, člani sindikata, zaposleni pri obrtnikih občine Mozirje, zbrani na občnem zboru dne 19. januarja 1990, izražamo nezadovoljstvo zaradi neizvajanja določil kolektivne pogodbe. Posebej velja opozoriti na 9. in 51. člen, torej tista določila kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na razporejanje delavcev po kvalifikacijski strukturi in s tem na ustrezno vrednotenje dela. Hkrati pozivamo tudi ustrezni in pooblaščen organ pri IS SO Mozirje, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi
IO sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Mozirje
kolektivne pogodbe, ki formalno velja že od meseca junija 1989 dalje.
Zelo zaskrbljujoče je dejstvo zaradi velikega sprenevedanja mnogih nosilcev obrti v zvezi z določili nove kolektivne pogodbe ter v tem zvezi z potrebami po sklepanju novih delovnih pogodb.
Z ovirom na to, da dosedanja prizadevanja in obvestila niso obrodila ustreznih učinkov, so delavci na zboru sprejeli protestno izjavo, naslovljeno na Obrtno združenje občine in s tem posredno na vse obrtnike. Izjava se v celoti objavlja v nadaljevanju tega zapisa.
Posebno pozornost so člani usmerili tudi na delo in učinkovitost stanovanjske komisije, ki je sestavljena skupaj z nosilci obrti. Člani sindikata so mnenja, da bi morali imeti delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, svojo komisijo in ločeno od sredstev nosilcev obrti, zbranih pri stanovanjski skupnosti. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da se posreduje pobuda organu stanovanjske skupnosti pri IS SO Mozirje z namenom, da se zahteva tudi uresniči, tako kot to imajo urejeno že v drugih občinah v regiji.
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET MOZIRJE
SINDIKATOM PODJETIJ IN
OSTALIM OBLIKAM ORGANIZACIJE SINDIKATA
Razpis za dodelitev srebrnega znaka ZSS za leto 1990
Občinski svet ZSS Moziije bo tudi letos podelil Srebrne znake ZSS. Po pravilniku o podelitvi Srebrnega znaka ZSS se znak podeli:
—	organizacijam ali organom Zveze sindikatov v podjetjih in ustanovah za učinkovito utijevanje vloge Zveze sindikatov,
—	posameznikom, članom ZSS, za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog Zveze sindikatov, še zlasti za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavcev.
Podelitev Srebrnega znaka ZSS osnovni organizaciji ZS v OZD predlaga predsedstvo ali drug organ občinskega sveta, posameznemu članu ZSS pa organizacija ali organ Zveze sindikatov. Predlog mora vsebovati popoln naslov in podatke (ime, priimek, rojstni podatki), točen naslov OZD, pregled funkcij (do sedaj) ter utemeljitev razlogov za podelitev Srebrnega znaka ZSS. Tako oblikovane predloge pošljite na občinski svet ZSS Moziije najpozneje do 31. marca 1990.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Komite za družbene dejavnosti
RAZPIS
za prijavo raziskovalnih projektov in nalog v letu 1990 L Pri razpisu lahko sodelujejo
—	delovni ljudje in občani, organizirani v OZD, družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti.
2.	Raziskovalci lahko prijavijo raziskovalne naloge v okviru naslednjih raziskovalnih področij:
—	ekologija (vplivi, posledice in možna sanacija),
—	energetika (izkoriščanje vodnih virov, varčevanje in smotrna raba energije),
—	elektronika (avtomatizirano računalniško vodene proizvodne linije, računalniško krmiljeni obdelovalni stroji, stroji in naprave za pridobivanje hrane in zaščito okolja),
—	biotehnologija (uporaba teh dosežkov v proizvodnji hrane, intenzivna vzreja živine, intenzivna proizvodnja lesa),
—	mehanska predelava lesne mase,
—	reševanje razvojnih problemov v zdravstvu, šolstvu, kulturi in gostinsko-turistični dejavnosti,
—	kulturno zgodovinske raziskave,
—	izdelava in posodabljanje obdelovalnih strojev.
3.	Prijava raziskovalne naloge naj vsebuje:
L opredelitev izvajalca in nosilca raziskovalne naloge,
2.	izhodišče in cilje raziskovalne naloge,
3.	namen raziskovalne naloge,
4.	utemeljitev in uporabnost raziskovalne naloge,
5.	obrazložitev dela in časovni potek nalog,
6.	finančni predračun za raziskovalno nalogo.
4.	Za večletne naloge morajo izvajalci predložiti okviren program za celotno obdobje izvajanja in podrobno razčlenitev za potek dela v letu 1990.
5.	Rok za prijavo raziskovalnih nalog je 5. april 1990.
6.	Prijave zbira Odbor za raziskovalno in inovativno dejavnost.
KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI




5
Srečanje z duhovniki
Predsednik Skupščine občine Mozirje Anton Boršnak je tudi letos pripravil sprejem za predstavnike verskih skupnosti iz naše občine. Srečanje je bilo tokrat v Gornjem gradu, poleg duhovnikov pa so se ga udeležili tudi predstavniki družbenega in političnega življenja naše občine.
Najprej je zbranim spregovoril Anton Boršnak, ki seje v zdravici zahvalil župnikom za vse, kar so storili za lepše in boljše življenje Zgornjesavinjčanov. Posebej pa je izpostavil njihova prizadevanja za ohranitev kulturne dediščine, saj so na vsakem koraku vidni rezultati njihovega dela pri obnovi cerkva, kapelic in drugih objektov. Ocenil je tudi sodelovanje v teh štirih letih, kar teče mandat sedanji občinski skupščini. Menil je, daje bilo sodelovanje vseskozi korektno in da ni prihajalo do nepotrebnih zapletov.
V svoji zdravici se je dekan gospod Jože Gračner iz Luč za-
hvalil za resnično korektno sodelovanje v teh štirih letih in izrazil zadovoljstvo, da je širša družbenopolitična skupnost pričela duhovnikom priznavati njihovo de-
lo.	Pri tem pa je opozoril, da še vedno zadevajo na različne ovire pri organizaciji verouka, kije ena izmed njihovih najpomembnejših dejavnosti. Prav tako si želijo, da bi družba tudi materialno vrednotila njihova prizadevanja za ohranitev in obnovo sakralnih objektov. Na tem področju je bilo v zadnjih letih res veliko storjenega.
Cerkev bi sama velikih stroškov prav gotovo ne zmogla, zato je bila izredno dobrodošla finančna pomoč kulturnih skupnosti, delovnih organizacij, še posebej pa ljudi iz posameznih krajevnih skupnosti, ki so dodatno žrtvovali svoja sredstva in delovne ure zato, da imamo danes v naši občini cerkvene objekte ohranjene in obnovljene.
R. P.
Teden domačega filma
Kinosekcija Ljubno je prvič v letu 1986 pripravila na Ljubnem prireditev Dnevi domačega filma. Takrat smo predstavili šest domačih filmov, razen enega pa so bili vsi starejši. Prireditev je bila med krajani lepo sprejeta, kar seje odrazilo tudi na obisku, kije bil za okoli 200% večji, kot če bi te filme predvajali v rednem sporedu. Takrat se nam je porodila želja, da bo postala ta prireditev na Ljubnem tradicionalna, da bi na ta način krajanom čimbolj predstavili tudi domač film. Ker je bila v naslednjih letih kinodvorana v adaptaciji, te prireditve ■nismo mogli izvesti. Letošnje leto pa smo se v kinosekciji odločili, da s to
prireditvijo nadaljujemo. Za predstave smo izbrali najboljše filme z lanskoletnega tedna domačega filma v Celju. Prireditev bo od prvega do četrtega marca v kinodvorani na Ljubnem. Tako bomo v četrtek, 1. marca, predvajali film KAVARNA ASTO-RIJA, v petek film HUDIČEV RAJ, v soboto, 3. marca, film ZBIRNI CENTER. Predstave bodo ob 17.30 uri in 19.30 uri. V nedeljo, 4. marca, pa bomo ob 17.00 uri predvajali film KRVOSESI. Po filmu pa bo v kinodvorani pogovor s filmskimi delavci o domačem filmu in kinematografiji v Jugoslaviji.
ŠTEFAN MATJAŽ
Kulturni praznik praznujemo v naši občini z različnimi prireditvami, ki potekajo skozi mesec kulture. Tudi letos je bogat kulturni program, saj smo našteli točno 50 prireditev. Osrednja prireditev pa je bila letos r Mozirju, kjer so pred polno dvorano podelili priznanja Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje. Za zavzeto delo na kulturnem področju so letošnja priznanja prejeli Marija Moličnik iz Luč, Mihael Prepotnik iz Šolčave, Tonika Strašek iz Nazarij, Janez Čeplak iz Bočne, Anka Skornšek iz Mozirja, Ivan Koren iz Gornjega grada, Jože Rakun iz Nazarij in delovna organizacija Gorenje Glin. Republiška zveza kulturnih organizacij pa je prof. Antonu Acmanu podelila pomembno priznanje in sicer Gallusovo plaketo za izredno pomemben prispevek pri razvoju glasbene dejavnosti (na sliki).
Otroški dodatki v letu 1990
Za leto 1990 je rok za vlaganje zahtevkov (za nove vlagatelje obrazec SPN-1, za nadaljevanje pravice pa SPN-2) za družbene pomoči otrokom do konca meseca FEBRUARJA. Delavci bodo podatke predložili v svojih delovnih organizacijah pri pooblaščenih službah; kmetje, upokojenci in zaposleni pri privatnem sektorju pa praviloma na svoji krajevni skupnosti.
Z ozirom na to, daje bila rast OD v naši občini v preteklem letu nižja kot v republiki, se predvideva, da bo število socialno ogroženih družin z ozirom na dogovorjeno raven socialne varnosti poraslo. Za merilo najbi delovne organizacije upoštevale ocenjen poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu, ki znaša 1.200,00 din. Točnega bo posredoval Zavod za statistiko SRS, ko bo razpolagal s podatki. Dogovorjena raven za upravičenost do pomoči je 43%, kar znaša 516,00 din na družinskega člana (ocenjeno).
Vse pomoči bo Center za socialno delo v letu 1990 odmetjal v skladu z določili spremenjenega in dopolnjenega Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 27/89). Pri tem bomo kar v največji možni meri ugotavljali stvarne socialne razmere družin, ugotavljali resnični dohodkovni položaj družin, upoštevali zvišano dogovorjeno raven socialne varnosti pri določanju višin denarnih pomoči otrokom, subvencij stanarin in pri ugotavljanju oprostitve participacije, če gre za samsko gospodinjstvo, dvočlansko ali enoroditeljsko družino z enim dohodkom.
Kot osnovo za presojo upravičenosti do pomoči, oziroma za odmero prispevkov za VVO, bomo v skladu s 7. členom sporazuma upoštevali poprečne mesečne
osebne dohodke, t.j. 35% le-teh kot prispevek staršev k ceni za oskrbo v VVO, razlika do polne cene je subvencija, do katere je družina upravičena. Družine, katerih skupni dohodek na družinskega člana ne dosega 70% dogovorjene ravni socialne varnosti, so v celoti oproščene plačila prispevka oz. stroškov za VVO. Pri oprostitvi plačila pa se med dohodke vštejejo tudi vse pomoči, ki jih družina prejema. Po sklepu odbora za usklajevanje programov socialnega varstva se prispevki na novo odmerijo letos že s 1. marcem 1990. To pomeni, da vložite zahtevek na predpisanem obrazcu, ki ga dobite v naši enoti VVO čimprej. Da bi vloge lahko rešili pravočasno, pazite na POPOLNE PODATKE, za katere odgovarjate s podpisom. Navedite tudi »druge dohodke«, npr. preživnino, socialnovarstvene pomoči, dohodki od katastrskega dohodka, če živite na posestvu (če tudi niste lastniki).
Odmetjene prispevke in pomoči bo treba istočasno povečati za % rasti poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji, v primeijavi s poprečjem 1989. Odstotek tega povečanja bo sprejel odbor za usklajevanje programov socialnega varstva SRS in bo znan pred izračunom za maj 1990.
Za oceno tekočih razmer delavcev v tistih podjetjih, ki so imela v zadnjih mesecih lani in v letošnjem letu večje težave in so zato osebni dohodki bistveno nižji kot v poprečju leta 1989, predlagamo, da posebej v obrazec vnesete tudi podatke o osebnih dohodkih za december 1989. Posebej tudi opozarjamo upokojene občane, da predložijo potrdilo o decembrski pokojnini (ODREZEK za december 1989).
Center za socialno delo Mozirje
S srečanja s predstavniki verskih skupnosti iz naše občine.
Navodila sadjarjem *
V	lanski marčevski številki Savinjskih novic je bil objavljen moj prispevek Nasveti sadjaijem, v katerem sem poskušal opisati nekatera osnovna pravila o gnojenju, zaščiti in rezi sadnega drevja. V letošnji predspom-ladanski številki našega časopisa se bom poskušal izogniti ponavljanju navodil, ki sem jih napisal že lani, rad bi pa opozoril na nekatere novosti, ki so v zadnjem času prodrle v prakso.
Gnojenje
Novejše izkušnje na nekaterih velikih sadjarskih kompleksih so pokazale, da ima od vseh agrotehničnih ukrepov v sadjarstvu gnojenje najmanjši vpliv na uspeh sadjarjenja. Zato ne bomo nič pogrešili, če bomo kako leto ali dve povsem opustili uporabo gnojil v sadnem vrtu, ali pa jih bomo uporabili res minimalne količine. Posebno velja to za tista leta, ko ni opaziti rodnega brstja. Opozoriti pa velja na to, da je treba mlado sadno drevo ob sajenju dobro založiti z vsemi hranilnimi snovmi (dušik, fosfor, kalij), da bi s tem pospešili dobro štartno rast in razvoj sadike, medtem, ko lahko v naslednjih letih dognojevanja močneje zmanjšamo ali občasno celo opustimo.
Priporočljiva pa je uporaba apna pri mladih nasadih do 5. leta starosti, in sicer od 1000 do 1500 kg na hektar vsako drugo leto. Neprimerno boljša pa bi bila tomaževa žlindra (če jo je le možno dobiti), ker ima poleg 14 — 16% fosforja še 45% apna, 5% magnezija in še nekatere mikroelemente. Žlindre in tudi apna pa ne smemo v nobenem primeru uporabljati skupaj s hlevskim gnojem.
Zaščita proti boleznim in škodljivcem
Od pravilnega izbora zaščitnih sredstev in časovno pravilno razporejenih škropljenj bo slejkoprej močno odvisna količina in kakovost sadnega pridelka ne samov letos, ampak tudi v naslednjem letu. Škrlup ali krastovost nam lahko v letih z obilico vlage in toplote izniči ves pridelek in obenem onemogočiti tvorbo rodnega brstja za prihodnje leto. S pravilno uporabo fungicidov (ki sem jih naštel že v mojem lanskem prispevku), bomo lahko močno zmanjšali ali pa tudi povsem preprečili zle posledice te najbolj razširjene glivične bolezni.
V	mnogih vrtnih nasadih je mogoče vse pogosteje zapaziti sadna drevesa, ki so bolj siva kakor zelena. Izkušen sadjar bo takoj vedel, da ima opravka z rdečim pajkom ali sadno pršico. Ukrepati je treba hitro in temeljito, ker bomo sicer zaman čakali na pridelek tudi prihodnje leto.
Vsi ti napotki za zaščito sadnega drevja z uporabo bolj ali manj strupenih kemičnih pripravkov se seveda bistveno razlikujejo od teorije in prakse biovrtičkarjev, ki si prizadevajo pridelati povsem zdravo zelenjavo in sadje brez uporabe umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev. Moj osebni odnos do te problematike je
nekje na sredini med obema skrajno-stima. V zelenjadnem vrtu redno uporabljam preležan hlevski gnoj in tudi večje količine doma pridelanega komposta, z umetnim gnojem pa samo po potrebi dognojujem. Za gnojenje sadnega drevja pa uporabljam res minimalne količine umetnih gnojil (brez hlevskega gnoja).
Pri zaščiti sadnega drevja sem pristaš redne, vendar razumne uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Zato predlagam, da ne bi pretiravali s premočnimi koncentracijami in prepogostim škropljenjem. V vsakem primeru pa je treba strogo upoštevati predpisano karenčno dobo, t.j. dovolj zgodaj pred spravilom pridelka prenehati z vsakim škropljenjem.
Rez sadnega drevja
sem na kratko opisal že lani. Moja lanska navodila glede poletne rezi bi rad dopolnil oz. popravil samo v toliko, da bi v juniju ali juliju izrezali iz drevesne krošnje samo najbolj nepotrebne vodene poganjke, vso ostalo poletno rez pa opravimo šele 14 dni do tri tedne pred obiranjem pridelka.
S pretirano rezjo sredi leta bi namreč odstranili preveč listne površine, s tem pa bi tudi onemogočili normalni razvoj in obarvanje plodov.
Če nam pomladanske slane ali celo zmrzali ne bodo pobrale cvetja, nam letos »grozi« obilna sadna letina. Mnoga drevesa bodo prehudo obložena. Vzemimo si čas in jih takoj po junijskem naravnem trebljenju razredčimo še ročno. Če tega ne bomo storili, bomo pridelali obilico drobnih, manj uporabnih plodov, drevo pa se bo toliko izčrpalo, da ne bo zmoglo nastaviti rodnega brstja za prihodnje leto, ročno trebljenje se zelo pogosto uporablja tudi večjih plantažah.
Okrog načrtovanja novih vrtnih nasadov je pogosto kopica dilem, ki jih je treba pravočasno strokovno razrešiti. Gre za pravilno izbiro vrst in sort sadnega drevja, za pravilne razdalje pri sajenju, ki so zelo odvisne od bujnosti podlage, na katero je drevo cepljeno itd. itd.
Tu ni dovolj prostora za obširnejše razmišljanje o teh problemih. Če kdo stoji pred pisanimi težavami in neznankami, kijih ne more sam razvozlati, naj se oglasi pismeno ali osebno, pa bomo morda skupno lažje našli rešitev.
VLADO MIKLAVC
Biserna poročenca
5. februaija sta biserno poroko (60 let skupnega življenja) praznovala Anton in Frančiška Pavlič iz Raduhe 35 pri Lučah. Anton Pavlič šteje 86 let, žena Frančiška pa le eno leto manj. V našo občino sta se preselila leta 1934, prignala pa ju je želja po zaslužku. Na Kranjskem, kjer sta do preselitve živela, ni bilo zaslužka, med Lučami in Logarsko dolino pa je bilo za tesarje dovolj dela, čeprav pa je bilo plačilo zelo slabo. Anton Pavlič se še danes spominja, daje kot tesar zaslužil poleg hrane še 18—20 di: naijev za obdelan kubični meter lesa, kar je zadostovalo za nakup dobrega kilograma sladkoija. Žena Frančiška
je bila celo življenje gospodinja, tako da danes živita od ene pokojnine. Živita v hiši, ki stajo pričela graditi leta 1964 in še danes ni dokončana, saj jo je vseskozi delal Anton kar sam.
Ko se danes spominjata teh šestdesetih let skupnega življenja, pravita, da jima je ves čas trda predla, da pa bi danes še kar šlo, če bi bila boljšega zdravja. Frančiška večkrat razmišlja, da bi šla v kakšen dom za ostarele, mož Anton pa o tem noče nič slišati.
Ob tako redkem jubileju kot je biserna poroka, jima zaželimo še na mnoga leta in predvsem zdravja.
R. P.
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA
KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE RAZPIS
Zadružni svet Mercator ZKZ Mozirje razpisuje na podlagi 82. ČL statuta sledeča dela in naloge:
DIREKTOR
pogoji:
da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe agronomske, ekonomske ali pravne smeri,
—	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah
ter delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
POMOČNIK DIREKTORJA
pogoji:
—	da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali kmetijske smeri
—	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih.
VODJA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA
pogoji:
—	da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri
—	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na zahtevnejših delih in nalogah.
VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
pogoji:
—	da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe organizacijske, upravne ali pravne smeri
—	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na zahtevnejših delih in nalogah.
VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
pogoji:
—	da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali kmetijske smeri
—	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na zahtevnejših delih in nalogah.
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator ZKZ Mozirje — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po odločitvi na zadružnem svetu.
/O ljubljanska banka	
Splošna banka Velenje d. d. Titovo Velenje DRUGAČEN DELOVNI ČAS ZA STRANKE Cenjene stranke obveščamo, da od 1. februarja 1990 dalje velja novi delovni čas za stranke v naših enotah.	
Oddelek Mozirje od ponedeljka do petka: sobota:	od 7.30 do 13.00 ure od 13.30 do 18.00 ure od 7.30 do 12.00 ure
Bančno okence v Savinji od ponedeljka do petka: sobota:	od 7.30 do 13.30 ure zaprto
Agencija Nazarje od ponedeljka do četrtka: petek: sobota:	od 7.30 do 12.30 ure od 12.00 do 17.00 ure zaprto
Agencija Ljubno ob Savinji od ponedeljka do četrtka: petek: sobota:	od 8.00 do 13.00 ure od 12.00 do 17.00 ure zaprto
Agencija Rečica ob Savinji od ponedeljka do četrtka: petek: sobota:	od 8.00 do 13.00 ure od 12.00 do 17.00 ure zaprto
Agencija Gornji grad od ponedeljka do četrtka: petek: sobota:	od 8.00 do 13.00 ure od 12.00 do 17.00 ure zaprto
Agencija Luče od ponedeljka do četrtka: petek: sobota: druga v mesecu	od 8.00 do 13.00 ure od 12.00 do 17.00 ure od 8.00 do 13.00 ure ostale sobote zaprto
Agencija Šmartno ob Paki od ponedeljka do četrtka: od 8.00 do 13.00 ure petek: od 12.00 do 17.00 ure sobota: zaprto Zahvaljujemo se vam za razumevanje!	
Anton in Frančiška Pavlič iz Luč.
OBVESTILO ŠOFERJEM
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov »Avto šola« Mozirje organizirata v mesecu marcu 1990 za vse voznike vozil na motorni pogon preverjanje znanja o cestno prometnih predpisih in dopolnilno seznanjanje o novostih pravil vožnje v križiščih — desno pravilo —
Preverjanje se vrši na testnih polah, je brezplačno in anoninmno, po želji pa lahko dobi vsak še dodatno pojasnilo »desnega pravila« vožnje v križiščih.
Izvaja se dvakrat tedensko vsak torek in petek od 15.00 do 19.00 ure v učilnici avto šole Mozirje.
Priporočamo vsem voznikom da se v čim večjem številu udeležijo, ter preizkusijo in obnovijo svoje znanje iz cestno prometnih predpisov.
Vključujte se v splošno prometno akcijo -10% »Alkohol v prometu? Ne, hvala!« za zmanjšanje števila prometnih nesreč.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Društvo upokojencev LJUBNO
obvešča člane,
da se vrši občni zbor dne 3.3.1990 v prostorih osnovne šole LJUBNO. Pobirali bomo tudi članarino, ki znaša 10 din. Pričetek ob 9. uri.
Vabljeni v čim večjem številu.
Alpinistični odsek Raduha iz Luč
organizira
začetno alpinistično šolo!
Vse ljubitelje planin in skalnih sten vabimo v petek, 2.3.1990, ob 18. uri v Luče, kjer bomo pri vpisu prikazali tudi nekaj diapozitivov o naši dejavnosti. Dobimo se pred pisarno KS Luče.
Vabljeni!
Trgovina pri Kovaču
Ločica 1, Polzela Tel. 063-701-143
vam nudi:
—	gozdarsko-poljedelsko orodje od najbolj priznanih proizvajalcev (razne vrste sekir, motik, kopačev, mesaric) in drugo od najbolj priznanih proizvajalcev oz. kovaških mojstrov
—	umetno kovane proizvode po izbiri in naročilu (vrtna in notranja oprema, pribor za kamine, kovana vrata, neijaveča vrata, zaščitne mreže za okna, ograje, stopnice in drugo)
—	opremo za dnevne sobe iz medenine (klubske mize, ogledala, telefonske police in druge predmete).
Vse po konkurenčnih cenah.
Trgovina se nahaja ob cesti Šempeter proti Polzeli, 200 m od odcepa.
Vabljeni!
Planinsko društvo Gornji grad
išče
oskrbnika
za planinski dom na Menini.
Prijave s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 15. 3. 1990 na naslov:	'
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 63342 GORNJI GRAD
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE OBČINSKI INŠPEKTORAT
OBVESTILO
Obveščamo vse občane, posebej pa še lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč, da aktivno sodelujejo pri preprečevanju požarov v naravnem okolju. V izredno sušnem obdobju v januarju in začetku februarja letošnjega leta je na območju SR Slovenije zabeleženih večje število požarov, ki so zajeli prek 100 ha kmetijskih in gozdnih površin. Tudi na območju občine Mozirje je v zadnjem času zabeleženih večje število tovrstnih požarov, vendar na srečo brez večje škode. V zvezi s tem opozarjamo vse lastnike na upoštevanje preventivnih ukrepov s področja požarnega varstva pri čiščenju travnih in pašnih površin.
Pristojne inšpekcijske službe občine Mozirje opozarjajo vse lastnike zemljišč na prepoved kurjenja oziroma sežiganja odpadkov V sušnem in vetrovnem vremenu, kakor tudi na kraju, kjer obstaja možnost, da se požar nekontrolirano razširi na travniške oziroma gozdne .površine.
Prav tako opozarjamo kršitelje na nespoštovanje določb oziroma predpisov, da se bo zoper njih ukrepalo v skladu z določili zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85) in zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 ir. 15/84).
GOZDARSKI INŠPEKTOR JOŽE ZVIR, dipl. ing. gozd., I.r.
POŽARNI INSPEKTOR FRANC VERDEL, l.r.
POGREBNE STORITVE
Pogrebna služba STRAHOVNIK Žalec z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z atofurgonom (vključno na upepelitev)
—	postavitev odra na domu in dekoracija sobe
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU!
HVALA ZA ZAUPANJE!
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečeijeva 3 Telefon: 063/712-703 in 712-261
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in dedka
Jožeta Komaca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili nad njegovo žaro in ga tako številno pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem hvala za darovano cvetje in izraze sožalja.
Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, godbi z Rečice, pevskemu zboru Mozirje, PM in DPO Mozirje, društvu upokojencev Mozirje, Stefanu Pungartniku in Janezu Žagarju. Lepa hvala tudi Vidi Omladič in Anici Štiglic za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem iskrena hvala. Ohranite ga v lepem spominu.
Žalujoči: žena Angela, hčerki Matjana in Lilijana z družinama in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in večni mir mi zaželite.
Čeprav gre čas svojo pot, nam ne more zabrisati spomin na 18. februar 1989, ko seje iztekel zadnji dih življenja
v
Franca Zehlja
po domače Slovenčevega očeta iz Bočne
Spomin na vas oče nam je večen.
Obenem pa ponovno prisrčna hvala vsem, ki ste ga tako lepo in v tako velikem številu spremljali do poslednjega doma.
Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo ob njegovem grobu — hvala.
Vsi njegovi
Krajevna skupnost Luče — pokopališka uprava
obvešča,
da ima od letošnjega leta dalje na zalogi tudi krste z vso potrebno opremo. V primeru smrti se naj svojci obrnejo na tov. Viktoija Urha, ki bo krsto izdal. Teh uslug se lahko poslužujejo tudi iz krajevne skupnosti Solčava.
Hkrati obveščamo krajane iz KS Luče, da je skrbnik mrliške vežice prav tako Viktor Urh, zato se za te potrebe obračajte direktno na njega.
FRIZERSKI SALON »ANKA«
Dobroveljska 3 — Loke
Cenjene stranke obveščam, da bo salon od 1. marca 1990 dalje odprt vsak dan od 7.00 do 21.00 ure, ob sobotah pa od 7.00 do 14.00 ure.
Sprejemam tudi naročila po telefonu št. 831-515.
Za obisk se priporočam!
KRAJANI LJUBNEGA!
Obveščamo vse porabnike vode iz vodovoda Ljubno, da bo Vodovod Ljubno v mesecu marcu 1990 pričel s pobiranjem vodarine za preteklo leto.
Okvirna cena vode za 1 m3 je 3,00 din.
Prosimo vse porabnike, da zaradi hitrejšega in lažjega odčitavanja svoje vodomere očistijo. Za čiščenje, popravilo in zamenjavo vodomerov sta pooblaščena gospodarja vodovoda Ermenc Franc in Kamplin Štefan.
VODOVOD LJUBNO
TVD PARTIZAN MOZIRJE UGODNO PRODA RABLJENO CENTRALNO PEČ. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V PISARNI DRUŠTVA, PISARNA ŠTEV. 3, VSAK DAN OD 10. DO 12. URE.
POGREBNE STORITVE
Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti in sicer:
—	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
—	postavitev mrtvaškega odra na domu
—	vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano
—	dobava in montaža betonskih žarjiih niš s prevleko za primer žarnega pokopa
—	ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti
Vse vrste krst se nahajajo v mrliški vežici Mozirje, kijih lahko izda Florjane Franc, cesta na Vrhe 28, Mozirje, tel. 831-617.
Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395.
STEBLOVNIK IVAN, Parižlje 11 /c, 63314 BRASLOVČE
Tokrat se prvič predstavlja:
ViaSrj
TRGOVINA NA VELIKO d.o.o. 63342 Gornji grad 60a tel. 842-009
L nabava in prodaja neživilskih proizvodov na veliko
2.	posredovanje in zastopanje v prometu blaga in storitev
3.	tržne raziskave in analize
4.	storitve reklame in ekonomske propagande
5.	ekonomsko-organizacijske storitve in računalniška podpora poslovnih procesov
6.	vzpostavljanje poslovnih stikov v zunanji trgovini vključno z operativno izvedbo uvoza in izvoza
K sodelovanju vabimo strokovnjake za področje:
—	knjigovodstva in financ
—	komerciale
—	računalništva
—	tajniških poslov z znanjem angleščine in nemščine ali najmanj angleščine
POSLOVNI PARTNERJI — PODJETNIKI — OBRTNIKI! Ambicije in poslovne povezave so porok uspeha.
ZDRUŽIMO MOČI! Naš slog je: ODPRTOST — POSLOVNOST
—	PROFITABILNOST.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dobrega moža in očeta
Valentina Tominška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili pred njegovo krsto in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za prijateljsko pomoč v dneh žalovanja. Posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Bočna za organizirani pogreb, kakor tudi praporščaku, govorniku in cerkvenemu obredu.
Žena Marija, sinova Zdravči in Branko ter ostalo sorodstvo
KUPCI POZOR!
Cenjene kupce obveščamo, da v trgovini »Kmetijska preskrba« Sp. Rečica, nudimo po ugodnih cenah nakup traktorjev vseh tipov, vseh vrst drugih kmetijskih strojev, priključkov, opreme in rezervnih delov. Nudimo tudi ugoden nakup akomulatorjev in gum.
Po diskontnih cenah lahko dobite tudi umetna gnojila, krmila in druge dodatke za prehrano živali.
Obiščite nas, poglejte, izberite in prepričam smo, da se boste odločili za nakup.
Pri nakupu se lahko poslužite tudi potrošniških in kreditov Hranilno kreditne službe ZKZ.
Se priporočamo!
M-ZKZ MOZIRJE
PISMA BRALCEV
Volitve
Po več kot štirih desetletjih enopartijskega sistema, monopolne komunistične vladavine in vsiljenih volitev, ki tega imena ne zaslužijo, se nam spomadi obeta možnost svobodnih in poštenih volitev, na katerih naj bi enakovredno nastopali vsi politični subjekti. To pa pomeni svojevrstni izziv za nas vse. Prav od vsakega posameznika je do neke mere odvisna usoda vsega naroda. V zavesti polne odgovornosti za naš narod in domovino, za naše otroke in bodoče rodove, nikomur izmed nas ne sme biti vseeno, kakšno kvaliteto življenja jim bomo zapustili.
Če prelistamo po spominu naše polpretekle zgodovine, od povojnega' množičnega in zverinskega pokola slovenskih domobrancev in drugih beguncev, pa prek nasilnega razlaščanja in kolektivizacije, do kulaških in dachavskih procesov, katerih žrtve so zvečine končale na Golem otoku in drugih zaporih, bo naša odločitev na volitvah lažja, redvsem pa bolj razsodna in poštena, artijski program, kije imel cilj odpraviti religijo in zasebno lastnino, je povzročil toliko gorja in zahteval toliko življenj, da ne more partija imeti moralne pravice sebe razglašati za nosilca srečne prihodnosti.
Čeprav se ZK Slovenije danes želi prikazati v drugačni barvi in novi preobleki, še vedno ostaja ZK z vsemi prvinami in lastnostmi, kijih ima. Kakor nihče tako tudi ona ne more iz svoje kože, sicer ne bi bila več ZK. Zato tudi nova garnitura članstva ZK ne more biti jamstvo za bistvene spremembe.
Tudi Kučanov uvodni referat na enajstem kongresu ZK Slovenije je bil zaradi nekaterih neskladij kaj malo prepričljiv, in sicer: ko priznava zablode ZK, takoj nato zavrača združeno opozicijo zaradi kritičnega odnosa do ZK. Kaj naj pomeni ponujeni sestop z oblasti in hkrati obsojati združeno opozicijo, ker si na poštenih volitvah prizadeva doseči zmago? Le kakšen smisel ima obsodba zablod ZK in srbske osvajalne politike in takoj nato zanikati krivdo dveh črnih hudičev.
Tudi dopolnila k slovenski ustavi, ko so nastajala in se oblikovala po zaslugi alternativnih gibanj in zvez ter bila na srečo in v naš ponos končno v skupščini sprejeta, nam ne bodo kaj dosti koristila, dokler bodo pod oblastjo ZK ta ustavna dopolnila le mrtva črka na pa-pirju. Oblast ZKS še vedno pristaja na vse večjo prispevno stopnjo finančnih sredstev v zvezni proračun in v druge naslove za zvezno blagajno, kar pomeni vse večje siromašenje in izčrpavanje slovenskega gospodarstva. Prav tako je tudi nesmiselno in neživljenjsko, da se ZKS po najbolj grobih Miloše viče vo-srbskih napadih na nas vse, ki mislimo drugače, še vedno zavzema za sintezo in za tvorbo skupne federalne države, čeprav je zdaj, ko so maske odpadle in so karte na mizi, popolnoma jasno, da v državi, kjer ima ena republika — to je Srbija — avtomatično tri glasove, nimamo kai iskati, ker nimamo perspektive ne bodočnosti in ne možnosti razvoja.
Ali se pristojni zavedajo odgovornosti pred lastnim narodom za strahotne posledice, če se dopusti, da tudi v Sloveniji zavlada Miloševičev boljševiški koncept?
Programski cilj ZK »Za evropsko kakovost življenja« je zaradi izhodišča in pozicije ZK nerealen in nedosegljiv — čista utopija. Ne pridemo na zahod, če kompas kaže, da gremo v obratno smer.
Naša odločitev na spomladanskih volitvah bo praktično pomenila izbirati med dvema možnima dilemama: ali iti brez vodilne vloge ZK v napredno-duhovno in materialno bogato evropo in razviti svet, ali pa da ostanemo pod oblastjo ZK in socialistov za vsako ceno v Jugoslaviji, z zelo omejeno politično in ekonomsko suverenostjo, kar bo vse bolj zaviralo gospodarski napredek in razvoj. Posledica pa ne bo le vse nižja življenjska raven, ampak tudi neizbežen začetek konca slovenske samobitnosti. Narod si bo sodbo pisal sam!
Ivan Glušič Moziije
7

Bhagirathi nasvidenje
(1. del)
Osrednji del letošnjega dneva prosvetnih delavcev je bil letos v nazorskem Delavskem domu. Zbrane pedagoške delavce je v kulturnem programu z dovršenim nastopom navdušil Slovenski učiteljski pevski zbor, podelili pa so tudi Šilihove plakete, kijih podeljujejo za dolgoletno, predano in nesebično pedagoško delo z mladimi generacijami. Letos sojih prejeli Milena Božič in Meta Hribernik iz mozirske osnovne šole, Marija Kobale iz gornjegrajske šole ter Stanka Slapnik iz OŠ Ljubno (na sliki).
Alpinistične novice
O	pretekbsti obrtništva
V	eni od prejšnjih številk smo že Značilno za rokodelce, ki so v štiri
sporočili namero našega Obrtnega	iskali vir zaslužka, je bilo, da so od
združenja, da si prizadeva nekoliko	kmetije na kmetijo prenašali najnuj-
obuditi spomin na nekdanje rokodel-	nejše orodje. Večja orodja in pripo-
stvo in kramarstvo v naši dolini.	močke pa so kmetije povsod imele
Kot že večkrat doslej, lahko ugo-	Od tod tudi to, daje še sedaj na večjih
tavljamo izredno pomanjkanje pisnih	kmetijah najti mizarske in druge pri-
in drugih virov za naše območje. To	pomočke, ki so na stalnem mestu, to-
je spet dokaz, kako malo se je zapiso-	rej se niso prenašali. Med rokodelce,
valo nekdaj o teh krajih in ljudeh v	ki so največ delali po kmetijah in hi-
dolini. Res je tudi, daje veliko drago-	šah na sploh sodijo v glavnem čevljar-
cenega gradiva zgorelo ob požigu	ji, mizarji, tkalci, krojači in še kateri,
škofijske palače v Gornjem gradu, saj Obrtniki so se že razmeroma zgo-je tam bilo sresko načelstvo, sodnija	daj povezovali, sprva v bratovščinam
in davkarija. Te ustanove so seveda	podobne oblike, kasneje v cehe in še-
imele popolne popise stanja v teda-	le po ukinitvi teh so ustanavljali
njem okraju Gornji Grad. Le na-	splošna združenja, specializirane za-
ključni dokumenti in viri so na voljo, druge in podobno, to pa je seveda malo, da bi se lahko	Nekaj besed o cehih. Po njih so ne-
obširnejše proučila ta zanimiva vse- kdaj obrtniki sloveli. Bili so dejansko bina.	zelo ugledne organizacije in od drža-
Nekaj je gotovo namreč, v dolini ni	ve vsestransko podprte. Cehi so uži-
bilo cehov, ker je pač število posa- vali razne prednosti; bili pa so za vsa-mičnih obrti bilo prešibko za kaj ta- ko obrt posebej. Na čelu teh je bil kega. Domnevamo lahko, da so se »cehmošter«, cehovski mojster, ki je tukajšnji obrtniki udinjali v celjske imel v kraju ponavadi velik ugled. Pri cehe, vsaj za lončarje je to dokazano, njem so imeli shranjeno cehovsko Ce še ugotavljamo, da so tudi žalski,	skrinjo, v njej pa pravila, razne listine,
torej spodnjesavinjski obrtniki bili cehovski hranilnik, žig in nemalokje člani celjskih cehov, potem je naša	še cehovski vrč. Vsak ceh je imel svoj
domneva utemeljena.	grb. Naši cehi so bili organizirani po
V teh krajih se je močno prepletalo	vzjru nemških, zato so uveljavljali
takoimenovano domače obrtništvo s marsikatera načela teh cehov. Pred-tistim, ki so dejansko bili obrtniki. To pisovali so pogoje za pridobitev moj-potijujejo tudi nekatere redke listine sterstva, določili dobo potovanja ro-magistrata v Mozirju.	kodelskih pomočnikov, ki so se na ta
Če je v trgu samem bilo dosti obrt- način izpopolnjevali po svetu, ukre-nikov, to pa je verjetno veljalo tudi za pali zoper šušmatje in imeli vsako le-ostale tri trge v dolini, potem je očitno	to na dan zaščitnika določenega ceha
jasno, da so mali posestniki in kočarji svojo skupščino. Tedaj so sprejemali iskali dodatni kruh v rokodelstvu, javne pritožbe, pripombe in druge, s Kjer so bile številčnejše ovčje črede, pravili določene ukrepe. Največkrat so bili tudi predelovalci volne. Sem so imeli tudi svoj prapor, ki so ga na sodijo pridelovalci prediva, tkalci in dan čaščenja svojega zavetnika v klobučarji. Največkrat so to bili ljud-	sprevodu nesli v cerkev. V času, ko se
je vešči določenega rokodelstva, iz- je pojavljala sodobnejša proizvodnja učeni stroke, vendar pa ne mojstri, so cehi zelo ovirali razvoj, zato sojih Tako najdemo med spori, ki So jih postopoma omejevali z državnimi vodili cehi, veliko takih, ko so se bra- ukrepi in končno razpustili, nili obrtniki' proti »šušmatjem«, kot Seveda je napisano le delček tega, so radi imenovali potujoče rokodel- kar bo sicer potrebno zapisati o delo-ce, predvsem pa tiste, ki so hodili v vanju cehov. Dejansko je to del zgo-štiro. To je pomenilo delo na domu. dovine, kije marsikomu neznan in ga Pozneje so to opravljali tudi obrtniki bo treba prav zato obsežnejše opisati, s stalnim obrtnim dovoljenjem. Sicer Kot rečeno, viri so skopi, zato pro-pa je štira pomenila preživetje za	simo ponovno vse, ki imajo kakšne
mnoge rokodelce, saj so se na kmeti-	slike starih delavnic v dolini, kakšne
jah, kjer so delali po nekaj tednov, na	obrtne listine in podobno, da nam
večjih kmetijah se je nabralo dela za	priskočijo na pomoč. Tako bo mogo-
vso družino, te pa tedaj niso bile ma-	če marsikaj osvetliti in ohraniti našim
loštevilne, preživetje. Dogovor je naslednikom kot neke vrste kulturno namreč veljal tako, daje sledilo plači- dediščino.
lo v hrani in v denarju.	A. VIDEČNIK
Težave LK Gornji Grad
V tišini sončnega poletnega dopoldneva se še zadnjič ozrem proti Raduhi, nato se brez odvečnih besed poslovim od domačih in odidem. Cilj: Garhval Himalaya, Bhagirathi III, 6454 m visok vrh, njena mogočna, še nepreplezana 1200 m visoka SZ stena.
Himalaya je 2500 km dolg in 180—350 km širok gorski masiv, v katerem je 30 vrhov višjih od 7000 m, 14 pa je višjih od 8000 m. S svojimi 650.000 km2 površine je to največji visokogorski masiv na svetu. Za primeijavo: srednjeveške karavane so Himalayo premagovale v 15—20 dneh, evropske Alpe pa v 3—4 dneh. Tu, kjer kraljujejo sneg, led in veter in kjer mogočni plazovi pometajo iz sten vse, kar ne sodi tja, na meji med Nepalom in Kitajsko je tudi naj višji vrh na svetu, veličasten, po novih meritvah 8852 m visoki Mt. Everest, ali Čomoluhgma ali Sagarmatha, kot mu pravijo domačini.
Vanč me odpelje do Frančka Kneza v Laško, potem pa se skupaj odpeljemo do Domžal, kjer nas čaka Silvo Karo. Na skupščini občine Domžale imamo konferenco za tisk. Na konferenci je bil tudi Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS. Predsednik skupščine občine Domžale nam preskrbi prevoz in tako 9. avgusta ob treh popoldne s kombijem tovarne Termit odrinemo do zagrebškega letališča. Tam uredimo vse formalnosti in se poslovimo še od svojih najboljših prijateljev, ki so' nas pospremili vse do letališča.
ROBERTSUPIN
Ostanemo sami, vsak s svojimi mislimi, ki se vračajo domov, k prijateljem, med domače planine, v katerih sem doživel že toliko lepega in kjer sem zadnje mesece treniral kot nor, da bi lahko bil fizično in psihično kos tej zahtevni nalogi.
Ob sedmih zvečer se odlepimo od domače zemlje, nato nas letalo nizozemske letalske družbe KLM dvigne visoko nad oblake. Zvečer ob devetih smo že v Amsterdamu. Na letališču nas čaka avtobus, ki nas odpelje v luksuzni hotel Park, kjer prenočimo. Naslednji dan izrabimo za ogled tega res čudovitega mesta. Čas potepanja po ulicah Amsterdama kar prehitro mine in zvečer že sedimo v orjaškem Boeingu 747, ki nas popelje v New Delhi. V zgodnjih jutranjih urah, 11. avgusta, smo v drugi deželi, deželi bede, lakote in siromaštva.
Prebivalstvo Indije je zelo raznoliko, tako versko kot jezikovno. Najbolj razširjen jezik je hindujščina, vendar je še iz kolonialnih časov v uporabi angleščina. V nekaterih zveznih državah je službeni jezik tudi kar lokalni. Takšnih lokalnih jezikov je v Indiji okrog dvajset, mogoče še nekaj več, dialektov pa celo okrog 700. Hindujci predstavljajo 83% vsega prebivalstva, potem pa so tu še muslimani, kristjani in nekaj sikov.
Ideja, da Smo se sploh podali na to dolgo pot se je porodila leto prej, ko sva s Frančkom plezala v Križevniku. Veliko mije pripovedoval o Indiji, o njenih čudovitih hribih, o težkih še nepreplezanih stenah v Garhval Hi-malayi (to je skrajno zahodni del Hi-malaye). Ni bilo treba dolgo, da me je navdušil za ta načrt. Že takrat sva se o vsem okvirno dogovorila. Za to odpravo se je med tem ogrel tudi Silvo Karo. Na hitro smo se dogovorili, zbrali opremo in denar (to je bil največji problem) in tako smo sedaj tu, v prestolnici Indije.
Nevzdržna vročina in velika vlaga nas je prisilila, da si čimprej poiščemo zavetišče v senci. Franček, ki je že bil tu, predlaga, da bi se naselili v Turist campu. Majhni bungalovi, kjer bi nam bilo v normalnih pogojih veijet-
.
no malo tesno, se nam zdijo tokrat najprijaznejši kotiček na svetu. Kočno lahko vsaj za trenutek odložimo težke transportne vreče in vso kramo, ki jo nosimo s seboj. Majice in hlače, ki so se od vlage dobesedno prilepile na nas, zmečemo v kot in jurišamo nad tuše. Ta dan smo se tuširali najmanj desetkrat. Čeprav smo utrujeni od potovanja, za počitek ni prav veliko časa, saj je treba nakupiti nekaj hrane, ki se drugje ne dobi. Z rikšami (to je v Delhiju glavno prevozno sredstvo) se odpeljemo v center, kjer zamenjamo denar, nato pa odidemo po nakupih. Nimam se veselja sprehajati po mestu in se pogajati za ceno, kajti na vsakem koraku srečaš umazanijo in smrad, lačne otroke, ki prosijo za denar, veliko število pohabljenih, ki umirajo na cestah in največkrat postanejo hrana ogromnih podgan, ki jih je povsod polno.
Tudi mi moramo biti zelo izbirčni pri hrani in pijači, kajti kaj hitro lahko stakneš kakšno bolezen, potem pa adijo odprava. Pijemo samo tisto vodo, ki jo kupimo v trgovinah, jemo pa samo banane in ananas, se pravi sadje, ki ima olup. Zaradi velikega števila banan, ki smo jih pojedli, smo se šalili, da imamo izpite za opice. Tako smo vsaj na trenutke pozabili na vse težave, ki so nas še čakale.
Zvečer ne morem zaspati. V mislih so me nenehno preganjale podobe otrok, starcev, pohabljencev. Nisem takšen, da bi lahko prenesel pogled na to in na licu ohranil tisto brezizrazno masko, ki si jo nadanejo nekateri. Nikoli ne bom pozabil tistih prosečih otroških oči, ki na vsakem koraku nemo strmijo vate. Takšnih doživetij se ne da opisati, to je treba videti na svoje lastne oči in le malokdo bi ostal ob tem neprizadet. Kako sem si v takšnih trenutkih želel, da bi bil zraven kdo, ki ima tukaj pri nas vsega dovolj, ki počne kar hoče in meče hrano v smeti. Šele tu bi videl, kako lepo mu je in kako barbarski odnos ima do hrane in ostalih dobrin, ki so tu neprecenljiva dragocenost.
Drugi dan zopet tekanje za hrano, barantanje v trgovinah in izgubljanje živcev. Navsezadnje kupimo še karte do Rishikeshija in ob enajstih zvečer odrinemo iz Delhija. Skozi šipo na avtobusu opazujem na tisoče otrok in odraslih, ki spijo na pločnikih. To je njihov dom, tepih pod njimi, pa njihovo premoženje.
Po naporni vožnji z »avtobusom«, ki me prej spominja na kočijo, končno po devetih urah vožnje prispemo v Rishikeshi. Tu samo kupimo vozovnice in čez pol ure odrinemo proti zadnjemu večjemu naselju na naši poti. Vseskozi se v nabito polnem »avtobusu« vozimo ob divji soteski reke Ganges. Nikoli mi ne bo jasno, kako se v teh krajih na teh izredno strmih pobočjih zgradili cesto in napeljali elektriko. Tamkajšnjim cestarjem v nasprotju z našimi, dela nikoli ne zmanjka. Ko pride monsus, lahko enostavno odnese dele cestišča. Zvečer prispemo v Utarkashi, kjer takoj odidemo v hotel in zaspimo kot ubiti. Nekaj naslednjih dni nabavljamo hrano in opremo, ki nam je še potrebna. Agencija Mountaniering nam preskrbi nosače in nas reši enega glavnih problemov. Soba v hotelu se spremeni v začasno skladišče, zvečer pa razdelimo ves tovor v vreče po 30 kg. Opreme in hrane imamo za 600 kg in zato rabimo 20 nosačev. Vreče znosimo na avtobus in ob divji soteski Gangesa odrinemo dalje.
Gangatri, zadnja vas, ki leži na višini 3070 m, prebivališče nosačev, zadnja postaja romaijev, vseh odprav in vseh tistih, ki ne morejo prenašati svojega telesa na nogah. Nosačem razdelimo tovore in tako se začne pristopni marš do baznega tabora.
V teh trenutkih sem si včasih zaželel, da bi se po tej poti že vračal, da bi bilo že vse za mano. Vendar čim bolj si nečesa želimo in pričakujemo, da se bo izpolnilo, tem daljše in močnejše je čakanje. V podzavesti pa nas nenadoma utegne greniti tisti drobec presnete usode, ali naključja, ki zatira in poveličuje. Dveh stvari pa hkrati ni priporočljivo delati. Zato je treba zatirati alj poveličevati. Sprejemati ali dajati. Želeti ali dobivati. Se pokesati, žalovati, prekleti, sprejeti, odkloniti, pospešiti, zavreti, začeti, končati ... Do večnosti in neskončnosti — do stičišča, ki ga ni. Niti za samega sebe, niti za druge. Hiteti do mesta, kjer ostaneš sam s svojim krajem, spomini, ljubeznijo, domotožjem in mislimi.
SAM TUDI BREZ SAMOTE.
ROBERT SUPIN
Alpinistični odsek Raduha, kije pod okriljem PD Luče od leta 1978, združuje 15 članov, od tega je 10 alpinistov, 4 pripravniki in 1 tečajnik. Naša dejavnost je v glavnem klasični alpinizem, vse bolj atraktivno prosto plezanje in pa, če je dovolj snega, turno smučanje.
V lanskem letu smo opravili okrog 500 vzponov doma in v tujini, med katerimi najbolj odmevajo prvenstvene smeri, prve oziroma proste ponovitve, tako letne kot zimske in pa smeri z ocenami nad VI. težavnostno stopnjo, nekatere že na robu življenjskih zmožnosti.
Tako je Avgust Robnik skupaj z Dušanom Debelakom (AO Železar Štore) v mesecu juniju obiskal Verdon v Franciji. V desetih dneh sta opravila 20 vzponov (od VI. do VIII. težavnostne stopnje), med katerimi je odmevna prva jugoslovanska ponovitev smeri Voyage de la Mandarin, kije 300 m dolga in z oceno VII A3. Prav tako pa sta v Pakle-nici opravila drugo ponovitev smeri Čas atomov, visoko 350 m, z oceno VI +A3. V Ospu je sam preplezal t.i. Staro smer. Z Aleksandrom Lekičem sta v Klemenči peči nad Logarsko dolino ponovila smer Ambrozija z oceno VII A.
Supin Robi, ki je med drugim kategoriziran v republiškem razredu, se je jeseni udeležil mini odprave v Ganvall v Himalaji, točneje 6454 m Bahagitathi III. Žal tako, kot številne himalajske odprave v lanskem letu, tudi ta ni imela sreče z vremenom, tako, da so po prvih neskokih morali zaradi snežnega viharja obrniti. Je pa zato veliko plezal doma. V križevniku je s Frančkom Knezom (AO Ompol) opravil prvo zimsko ponovitev Svoboda in Siva piramida, obe sta bili tudi prvi ponovitvi in hkrati tudi prosti. S Knezom je splezal v Klemenči peči tudi dve prvenstveni smeri, to sta Goot Amerika in smer Glorija, obe sta ocenila z oceno VI +. Prvenstveno smer Tigrova zanka z oceno VI
+ pa je z Dušanom Debelakom splezal v Rjavčkem vrhu nad Klemenčo jamo. Z bratom Samom in Kristjanom Juvanom se v Škarjah prvi ponovili smer Slovo od mladosti, kije ocenjena VI + A2.
Jezernik in Peternel sta skupaj z Oprešnikom (AO Kozjak) opravila prvenstveno smer Bloody Fox v Bruntalu blizu Gradca v Avstriji, ki pa sojo ocenili VI + Al. Jezernik in Oprešnik sta prva ponovila smer Miše Nerath v Štajerski Rinki.
To je nekaj pomembnejših smeri, ki so hkrati z drugimi nezabeleženimi v tem sestavku, v vrhu jugoslovanskega alpinizma. Vsi člani AO Raduha se po svojih močeh trudimo in si prizadevamo, da ostajamo enakovredni drugim alpinističnim odsekom, seveda pa glavno vlogo pri vsem tem igrajo finančna sredstva, ki pa jih tako kot na drugih odsekih, dobimo le z lastnim delom.
V	mesecu marcu bomo organizirali začetno alpinistično šolo, pri tem pa naj omenim, da so v preteklem letu opravili pripravniški izpit Janko Peternel, Robnik Bogdan in Supin Bogo.
Z veseljem opažamo, da se je zanimanje za planinstvo in alpinizem le povečalo in upamo, da bomo čez kakšno leto že lahko poročali o dobrih dosežkih našega podmladka.
V	mesecu juniju se bosta Pavlič Tone in Supin Robi udeležila meddruštvene odprave v Pakistan, cilj pa je 8125 m visoki Nanga Parbat, za jugoslovanske alpiniste še deviški vrh.
Velike načrte pa ima tudi Avgust Robnik, ki z Dušanom Debelakom namerava avgusta v kalifornijske Yosemite.
Sicer pa nam vsem ostajajo doma naši hribi, ki se izzivalno dvigajo nad Logarsko dolino in vedno znova ugotavljamo, kako srečni smo, da jih imamo.
V LK Gornji Grad se že dalj časa ukvaijamo s finančnimi težavami. Nič novega ni, da nam primanjkuje sredstev za prevoze na tekme in da se tekem udeležujejo res le najboljši. Manj uspešni in seveda manj izkušeni pa ostajajo doma in se ,kalijo’ le na klubskih tekmah. Finančne težave pa so nas udarile še po eni plati, ’ pa je zelo občutljiva za delo \ jakega kluba. Klub namreč nima sredstev niti za najosnovnejšo opremo za novince. Tudi starejši-starejši po stažu; že izgubljajo svojo dobro voljo in intuziazem, kajti marsikdo ni več pripravljen in seveda tudi sposoben odriniti dobršen del dohodkov za opremo in potne stroške, ki so nujna posledica dokazovanja svojih sposobnosti tudi zunaj kluba.
Naš klub pa se je moral sprijazniti tudi z zmanjšanim številom ur za treninge. Odvzeli so nam namreč sobotni termin v telovadnici OŠ Gornji Grad. Tako so sedaj vsi, ki imajo preko tedna obveznosti izven Gornjega Grada (to so predvsem dijaki in študenti), prisiljeni, da se odpovedo
Naši osnovnošolci so se pomerili za naslove občinskih prvakov v krosu. Tokrat je tekmovanje pripravila mozirska osnovna šola, med seboj pa so se pomerili mladi atleti od petega do osmega raz-reda.
Med petošolci so imeli največ uspeha tekmovalci OŠ Ljubno, saj je med dekleti zmagala Majda Voler, med fanti pa Peter Jurjevec. Med šestošolci sta bila oba zmagovalca z mozirske šole — med fanti je zmagal Boštjan Bri-njovec, med dekleti pa Nevenka Praznik.
V kategoriji sedmih razredov je bil med fanti prvi Klemen Petrin
dvoranskim tekmam in jim ostane samo še poljsko-lovska disciplina, katere sezona je poletje.
Konec februarja bo skupščina LK Gornji Grad, kjer bomo obravnavali tekočo problematiko. Dogovoriti se moramo tudi glede šolanja kadrov, tako da bo vsaj teh nekaj novincev irtielo ustrezno strokovno usposobljene lokostrelske vaditelje. Na dnevnem redu pa bodo tudi spremenjena pravila tekmovanja v lov-sko-poljski disciplini.
Pred nami je sedaj tekma v Zagrebu, ki bo pokazala predvsem to, kaj lahko pričakujemo na državnem prvenstvu, ki bo 17. in 18. marca v Kranju. Upajmo, da se bodo ponovili rezultati z republiškega prvenstva, ki je bilo decembra v Postojni.
Rezultati:
člani inst.: 1. Žare Krajnc članice prost.: 3. Simona^Fäle članice inst.: 1. Marinka Čavničar mladinke prost.: 1. Katja Čavničar mladinci prost.: 5. Janez Presečnik pionirji inst.: 1. Anica Rajter
3.	Martin Kužnik
TATJANA BEZOVSEK
iz Gornjega grada, med dekleti pa Anja Podlesnik iz Ljubnega.
Med osmošolci pa sta občinska prvaka postala Marjana Završnik iz Gornjega grada in Branko Poličnik iz Mozirja.
Tekmovanje je lepo uspelo, saj so mladi atleti znova dokazali, da radi tečejo. Škoda je, da atletika v naši občini ne more dobiti tistega mesta, ki bi ji po njeni pomembnosti za razvoj mladega človeka pripadal. Res je, da v naši občini ni atletskega kluba, lahko pa bi atletika zaživela tudi v športnih društvih po krajevnih skupnostih.
R. P.
MIJA ŠTORGELJ
Obiskovalci občinske matične knjižnice v Mozirju že imajo priložnost videti prenovljene in povečane prostore ter opremo, kar bo omogočilo dosti bolj pregledno delo in izbiro knjig. Knjižnica trenutno razpolaga z 32.000 knjižničnimi enotami.
Kros je privabil mlade atlete
prarom
prnir.iM
□raiXjtDu
n im mi inn
bdbdbdb
nmmmi
KačuCvuj
nmmmii5
rnmmirj [iXilWUL^JIL11
^ononodd dbdbdbd
inr^onono
ÄdbAd
mmmio
Takšen oltarje Plečnik predvidel v kapelici Nada Jerry gaje prerisala iz objavljene slike v Domu in svetu.
Jada Jeraj nagrajena
Razveselila je vest, da je naša študentka iz Nizke Nada Jeraj med dobitniki letošnjih Prešernovih nagrad. Dobila jo je za raziskovalno delo okoli kapelice v Logarski dolini.
V utemeljitvi strokovne ocenjevalne komisije med drugim piše: »Naloga predstavlja temeljito raziskavo podatkov in oživitev pozabljenih dejstev. Prvi načrt za kapelico je projektiral Vurnik, toda naročnikom ni bil všeč. Plečnik je projektiral zastonj, še več — del sredstev za ureditev bi celo primaknil. Ni pa dovolil nikakršnih sprememb, nakar sta se kaplan Kolman in, kot kaže tudi škof Rožman odločila (zaradi previsokih stroškov!) za načrt Tinčeta Goloba, »absolventa tehnične šole«. Detalje notranje opreme so zmečkali kar sami škofijski gospodje (mag. profesor Do-stal). Sapienti sat! Glavna vrednost tega esejčiča je, da rešuje za javnost doslej neznano »Plečnikovo zapuščino.« To sta podpisala člana komisije prof. dr. Fedja Košir in prof. dr. Jože Koželj.
Nado Jeraj, študentko V. letnika FAGG poznamo kot prizadevno raziskovalko ljudskega stavbarstva v naši dolini. Ze kot brucka je iskala v domačem okolju zanimive stavbe in namestitev stavb znotraj kakšne zanimive kmetije. Ohranila je v svojih risbah številne značilne kmečke hiše, njih notranjo ureditev in seveda tudi funkcionalno razporeditev posameznih stavb, ki je značilna za naše kmetije. To je spričo hitrega propadanja nekaterih, predvsem hribovskih kmetij, velikega pomena za zanamce in stroko. Ob tem pa vedno znova opozaija na hude in zgrešene napake pri pozidavi v naši dolini. Slednje je žal le klic vpijočega v puščavi! Pa vendar, vsaj nekdo od odmačih arhitektov, ki opozaija na onečaščanje naše krajine s tem, ko se dovoljujejo gradnje neprimernih hiš, ko se ne nadzira prezidave nekdaj značilnih stavb v razne vikende in podobno. Tako pač izginja resnična podoba krajine in sploh doline.
Mlada arhitektka Nada Jeraj je celo predlagala, da bi v opozorilo ljudem pripravili razstavo, ki bi prikazala lepo pozidavo in zgrešene arhitektonske posege. Meni, da bi morali pričeti z vzgojo ljudi tudi v tem pogledu, saj sicer tega ne morejo poznati in vedeti.
Pa še nekoliko nazaj v Logarsko dolino.
Obe upodobitvi po Plečnikovem izvirniku dokazujeta, kakšna lepota bi nastala iz zamisli tega velikega slovenskega arhitekta v tej lepi dolini. Razprtije, ki so nato nastale, ko so iz prvotnega mavzoleja želeli narediti cerkev, pričajo o vstrajnosti načrtovalca in naročnikov. Prvi ni dovolil kakršnihkoli sprememb načrta, drugi pa so želeli imeti večji cerkveni prostor, primeren za bogoslužje. Po tolikih letih je kaj težko presojati, kdo je imel prav. Vsekakor je Plačnik svojo stvaritev povsem upravičeno branil, saj je vedel, da bi se mu povsem porušila prekrasna zamisel, ki jo je vtkal v podobo mavzoleja, tega je namreč želel postaviti dr. Šuman iz Beograda v spomin na svoja preminula sinova. Zadnji se je ubil v Savinjskih planinah, tako je tudi Suman želel, da bi počival v Logarski dolini od koder je lep pogled na mogočne planine, ki so zahtevala njegovo (sinovo) življenje. Mimo vseh mogočih pogledov na razvoj tega spora, ki je končno privedel do tega, da je Plečnik odklonil sleherno sodelovanje pri izvedbi zahtevanega načrta, je mogoča trditev, da bi ta prekrasna Logarska dolina ogromno pridobila s Plečnikovo stvaritvijo, posebno še, ker je zahteval, da bi mavzolej stal bolj na obrobju doline, prav ob gozdu, malo višje od današnje cerkvice. Vsekakor pa je mnogo značilnosti Plečnikovega dela ohranjenih tudi v sedanji cerkvici, le notranjost bi seveda z oltaijem, ki si gaje zamislil Plečnik bila neprimerno bolj lepa in bogata.
In ob koncu še malo samozadovoljstva! Prav Savinjske novice so prve opozorile na nesojeno Plečnikovo delo v Logarski dolini, ki je dotlej bilo strokovnim krogom nepoznano.
Nudi Jeraj, ki je nalogo opravila ob mentorstvu prof. dr. TINETA KURENTA, želimo ob visokem priznanju še veliko volje do dela v domačem okolju, saj je v tej krajini zrasla in zato jo tudi neprimerno bolj globoko občuti in ljubi, kot bi to zmogel kdorkoli drug.
A. VIDEČNIK
Naši godci
Nekaj naslednjih številk našega glasila bomo popestrili s sestavki o naših ljudskih godcih. Najprej naj razčistimo kaj razumemo pod besedo »ljudski«. Gre za preproste ljudi, ki so iz lastnih nagibov prevzeli po prednikih poznavanje domače glasbe. Torej so samouki, ki največkrat igrajo viže podedovane, oziroma naučene od svojih prednikov. Godci so nastajali takorekoč iz roda v rod. Znanje igranja seje podedovalo od očeta na sina, skratka, to je bilo v rodu! Le redko zasledimo pri njih poznavanje not, igrajo torej vse na pamet in po posluhu.
V naših zaselkih je še danes veliko godcev — samoukov, ki ohranjajo znanje svojih prednikov. Posebno velja ta trditev za hribovske predele doline. Ta ugotovitev daje slutiti, da je vzrok množičnosti v tem primeru iskati v preteklosti, ko zaselki niso bili tako povezani med seboj, ko ni bilo ne radia in ne televizije, ko so ljudje iskali možnosti za zabavo v času, ko delo ravno ni drenjalo. Pri domačijah kjer so bili godci, so se ljudje radi zbirali, saj je pomenilo takšno srečanje ob glasbi edino razvedrilo za mnoge mlade ljudi.
Seveda so godci imeli pomembno vlogo pri raznih svatbah, jajčarijah, sve-čarijah, cerkvenih žegnanjih, pa še marsikje, da ne bi vseh prilik navajali. Ko govorimo o tem, moramo poudariti, da so ljudje radi izbirali godce, ki so bili duhoviti in nekako »držali« vzdušje na
JOŽE BRGLEZ — KUGOVNIK
slavnostih vseh vrst. Zato godcem ni bilo lahko, saj so včasih, denimo, svatbe trajale nekaj dni!
Lahko bi na sploh ugotovili, da so bili običaji v naši dolini drugačni v predelu Luč in Solčave, kot v nižinskih predelih. Razumljivo bi to lahko razložili z dejstvom, da so Lučani in Solčavani dolga leta bili še odrezani od spodnjega dela doline in so tako glede običajev bolj nagibali na Koroško. Ponekod je razlika zaznavna na ožjem območju. Denimo, vidne so razlike med Šmihelom in Mozirjem. Tu bi smeli trditi, da je temu kriva velika razlika v načinu življenja. Tržani so se že nekako »pogospodili«, dočim so okoličani vstrajali na svoji prvobitnosti. Seveda zahteva ugotavljanje razlik in vzrokov zanje, še posebno pozornost in raziskavo.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je okolica Ljubnega glede ljudskega godčev-stva na vrhu. Še danes so tod številni domači godci, ki razveseljujejo mlado in staro. Dalje smemo reči, da so ljudje v tem predelu doline množično godli in igrali, da so imeli med obema vojnama
pravo godbo na pihala, ki jo je tedaj vodil znani glasbeni ljubitelj Ante Tevž. Vendar pa zaradi igranja v tem sestavu,
godci niso opustili svojih priljubljenih navad kot ljudski »muzikanti«.
Pa prisluhnimo pripovedi godca Jožeta Bergleza-Kugovnika, kije doma na Planini 32 inje sicer kmet. Že od 12. leta dalje je zapisal svoje posebno zadovoljstvo igranju na harmoniko. Seveda se je od vsega začetka zanašal na svoj posluh, saj not ni poznal. Največ si je pomagal z znanjem pesmi, ki sojih doma prepevali, te je potem skušal igrati še na harmoniko. Doma so bili godci nekaj rodov nazaj, pa se torej za mladega Jožeta ni spodobilo, da bi bil izjema. Največ so mu pomenili trije strici, ki so bili godci, po njih seje zgledoval. Tako po očetovi, kot po materini strani so v družinah godli. Spominja se, da mu je stric Martin Berglez pripovedoval, daje godce pred prvo svetovno vojno vodil Anton Jamnik-Jamenski, znan izdelovalec glasbil z Jam nad Radmiijem. Ker je bil invalid, imel je poškodovano nogo, so ga, tako seje spominjal stric Martin, morali pozimi v hrib kar nositi. Za njim je nato postal kapelnik Martin Berglez, vse dokler se je na Ljubnem ustanovila »redna« godba na pihala s Tevžem na čelu.
Godci so se trudili najti tudi nove skladbe, pa so dejali, da »so v družbi prinesli kako vižo na novo«. Če pa kdo ni imel posluha, so dejali »da ni vižen«. Po navadi je veljalo pravilo »kdo je vižen, bo tudi igral«. Dalje so rekli da »igrajo s fraj glave«, torej na pamet.
Ko seje kdo s katerega vrha ženil, je bilo vse na nogah, tako se spominja Kugovnik. Tedaj je vodstvo svadbe (starešina, pratfirer in kranclovka) naprosilo godce, da so prevzeli skrb za veselo razpoloženje. Navade so bile že kar utečene. Godci so imeli zelo določene naloge pri vabljenju svatov, tudi sprejemali so jih z glasbo, največ pa je bilo treba storiti na sami »ohceti«. Tu so skrbeli za dobro voljo tako z igranjem, kot tudi z duhovitimi dovtipi. Vrstile so se zdravice s spremljajočimi dejanji, ki so pač vsa bila usmeijena v smešnost; ni manjkalo tudi pikrih besedil, to seje pač moralo ujemati z razpoloženjem. Sledile so razne družabne igre, kot kovanje mule, vedež, mlatiči, mlin, brus, prodaja rac in podobno. Ljudje so se ob tem do solz nasmejali in vsi sodelovali. Včasih so kuharice prišle vznemirjene povedati, da so godce ukradli, seveda je to pomenilo ceno za odkup, denar so zbrali svatje, razdelili pa so si ga godci in kuharice. Seveda je vse to predmet podrobnega opisa, za kar pa tu ni prostora. Skratka, godci so dajali poteku slavja, pa kakršnega koli že, svoj pečat!
Kugovnik se še spominja nekaj imen za viže, ki so jih igrali na pamet. Recimo: Cvetlica, Bistričan, Lučki bolcer, Pastirčan, Lastovka, Mačje trpljenje in tako dalje. Zelo znamenit je bil »Šta-jerš«, ki se je na vsaki svatbi igral in je imel nekaj okoli 40 kitic. Vsebina teh ni bila ravno nežn^, pa vendar, sprožila je veliko smeha. Če pa je godec bil še posebno razpoložen, pa je kar sproti skladal nove kitice, primemo razpoloženju na prireditvi.
Jože Berglez-Kugovnik je poskrbel tudi za slike z raznih stavb in drugih prireditev v okolici Ljubnega. Pa še nekaj starih not ima doma, tako bo lahko zapis o godcih v marsičem popolnejši. Zato mu gre vsa hvala! Ob tem pa prosim nekdanje godce, ki bi imeli kakšne slike ali drage listine iz godčevskih časov, da mi to sporočijo. Sploh bi zelo želel k sodelovanju pritegniti čimveč ljudi, ki kaj o tem vedo oziroma, da so sami sodelovali. Zanimivi so vsi predeli naše doline, ne le ljubenski konec.
ALEKSANDER VIDEČNIK
v
Ignac Orožen o Šentjoštu
Ob 90. letnici smrti Ignaca Orožna se s temle prevodom začenja vrsta člankov, v katerih bodo predstavljeni njegovi opisi posameznih cerkva v gornjegrajski dekaniji. Prvi opis se nanaša na cerkev sv. Jošta in kapelo svetega Gervazija in Protazija v Šentjoštu, ki so ga v času, ko je Orožen oblikoval te zapise — pred nekako 115 leti —, očitno šteli k Čreti. — Šentjošt je bil odmaknjen od življenja že v prejšnjih stoletjih, kot bomo videli.
Podružnična cerkev sv. Jošta (1) leži na južnem pobočju Črete nad Podgradom (2), tik ob meji lokacije (2a).
Cerkev je zelo stara in pod zapisom sant Jošt — v uradu Dreta v gornjegrajskem urbaiju leta 1426, stran 61 (3) —lahko z gotovostjo razumemo to cerkev.
Leta 1631 izvemo o cerkvi iz vizi-tacijskega zapisnika tole: »Cerkev svetega Jošta na gori. V njej so trije oltarji: prvi — v prezbiteriju — imenovanega svetnika in je posvečen, drugi — na evangelijski strani (4) — blažene device Marije in je neposvečen, tretji svetega apostola Jakoba in je posvečen. V zakristiji je oltar sv. Lucije, posvečen, ki pa naj se uniči. Tu je 39 krav in 64 ovc, v vranski
župniji pa 32 krav in 33 ovc.« (5)
1686, 16. aprila, je v Gornjem Gradu župnik Johann Georg Ernst pisno potrdil, daje Anton Pod Lipoj (6) po smrti Pankraca Štruclja (7) pridobil zase pod Lipo (8) ležečo njivo s pašnikom, kije bila nekoč podarjena cerkvi sv. Jošta, in mora zdaj vsako leto od tega plačevati cerkvi 1 florint in 30 kron (9).
Trenutno ima cerkev poleg velikega oltaija dva stranska na evangeljski strani, namreč sv. Lucije iz leta 1720 in blažene device Marije. Tretji stranski oltarje svetega Jurija na epistelski strani (4).
Zelo star je tukajšnji zvon, na katerem je z velikimi spačenimi črkami napis: Jacobus me fecit (10).
1867	je dobila cerkev nov veliki zvon.
1868	so bili priskrbljeni trije novi stranski oltarji.
Kapela svetega Gervazija in Protazija
Kapela svetega Gervazija in Protazija na Čreti (II) je samo četrt ure hoda oddaljena od podružnične cerkve sv. Jošta.
Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 poroča o tej kapeli takole: »Cerkev svetega Gervazija in Protazija ima en oltar. Urejene line v prezbiteriju in v
cerkvi je treba povečati in jih zastekliti. Vpisani sta dve maši.«
Kapela je bolj majhna, ima strop iz desk inje čisto preprosta stavba.
Pod cesaijem Jožefom (12) so kapelo zaprli in potem je nekaj časa v njej baje bil ovčji hlev, pozneje pa je bila spet obnovljena.
Leta 1858 je imela kapela star, že poškodovan krilni oltar svetega Gervazija in Protazija. Na vsaki strani velikega oltaija sta bili na stenah dve oltaiju podobni polici, na katerih sta stali dve oltarni sliki v širokih okviijih.
1861 so to kapelo zaradi pomanjkanja potrebne opreme nehali uporabljati v cerkvene namene. To je pripravilo okoliško občino do tega, da jo je spet obnovila. Postavljen je bil nov veliki oltar, že trhli polici na stranskih zidovih so odstranili, ne pa tudi slik, ki sta bili postavljeni na njih in ki sta dobili nov okvir. Potem so obnovili tudi stavbo kapele ter oskrbeli drug zvon, in to obenem s cerkveno opremo; oltarje 19. junija 1868 ponovno posvetil gornjegrajski dekan Jožef Floijančič (13).
OPOMBE: (1) V nemščini se to ime glasi St. Judok. — (2) Pri Orožnu: Purkstall (Podgrad). — (2a) Lo-kalija je cerkvena teritorialna in delno upravna enota, ki ima stalnega
paaapi ■ i
duhovnika, vendar pa je podrejena župniji. Lokalija Šmartno ob Dreti, kamor sta spadali tokrat predstavljeni cerkev in kapela, je bila podrejena župniji Gornji Grad. — (3) V tem urbarju je zapisano: »Kes von sant Jošt« (tj. sir iz Šentjošta). — (4) Evangeljska stran cerkve (in oltaija) je leva, če gledamo proti oltaiju; tu mašnik bere evangelij. Od srednjega veka dalje je to ženska stran. Epistelska stran je desna, če gledamo proti oltaiju, in torej moška stran cerkve. — (5) Zapisnik je napisan v latinščini. V njem je natančno popisano stanje cerkva v naši dekaniji leta 1631 — törej v času protireformacije — inje danes zanjo eden od temeljnih zgodovinskih dokumentov. — (6) Očitno Podlipnik. — (7) Pri Orožnu: Pongraz Struzi. — (8) Pri Orožnu: pod Lipoj. — (9) Florint bi bil zlatnik (ali srebrnik). — (10) Latinski napis pravi: Jakob me je izdelal. — (11) Pri Orožnu: Die Kapelle ss. Gervasii et Protasii an der Čreta. — (12) Namreč pod Jožefom n., kije vladal v letih 1780—90. — (13) Rojenje bil leta 1806 na Glogo-vici pri Ivančni Gorici, umrl pa je kot župnik v pokoju leta 1876 pri sv. Frančišku v Radmiiju.
Uvod, prevod in opombe PETER WEISS
Svatje in godci na svatbi pri Rezarju na Ljubnem leta 1925.
Veterinarsko dežurstvo
19. 2. do 25.2. Zagožen Drago, dipl. vet, Ljubno, tel. 840-179 26.2. do 4. 3. Lešnik Maijan, dipl. vet, Ljubija, tel. 831-219 5. 3. do 11. 3. Kralj Ciril, dipL vet, Ljubno, tel. 840-112 12. 3. do 18. 3. Zagožen Drago, dipl. vet, Ljubno, tel. 840-179 19. 3. do 25. 3. Lešnik Maijan, dipL vet, Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba Elektro Celje Nadzomištvo Nazarje — za mesec marec 1990
Od 26. 2. do 4. 3. 90 Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 od 5. 3. do 11.3. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 od 12.3. do 18. 3. Tratnik Franc, Pusto Polje, tel. 831-263 Od 19. 3. do 25.3. Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 Od 26.3. do 1. 4. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910
V slučaju kakršnih sprememb pokličite Elektro Celje, teL 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Kino »Dom« Mozirje v marcu
1. MIKROKOZMOS — ameriški film — znanstvencnfantastični 3., 4. OGNJENA SRCA — ameriški film — drama 8. LJUBEZEN NA ŠOLSKI NAČIN — ameriški film — komedija
10.,	11. FANATIKI ZLA — ameriški film — triler 15. VONJ GREHA — ameriški film — erotični
17.,	18. AMERIŠKI NINDŽA H. DEL — ameriški film —akcijski 22. SUPERDESETKA — ameriški film — erotični
24.,	25. POLICAJ JZ BEVERLY HILLSA — ameriški film —komedija 29. OPERACIJA ŠIMPANZ — ameriški film — akcijski
31./1. 4. ZMAJI ZA VEČNO — ameriški film — karate
Kino »Jelka« Nazarje v marcu
3. — 4. KROKODIL DANDY n. DEL. ameriški film — avanturistični
7. OSUMLJENI, ameriški film — trfller 10. — 11. NEVARNA MISU A, ameriški film — akcijski 14. NEMORALNE PRIPOVEDI, francoski film — erotični 17. — 18. PRESIDELO, ameriški film — spektakel 21. SORODSTVO BO LAHKO, holandski film — komedija 24. — 25. POLICUSKA AKADEMUA V. DEL ameriški film -spektakel 28. KAČA IN MAVRICA, ameriški film — grozljivka 31. — 1. IV. KRVOVODNE PTICE, ameriški film — fantastični
Kino Ljubno v marcu
1.	III. KAVARNA ASTORUA — domači film
2.	III. HUDIČEV RAJ — domači film
3.	m. ZBIRNI CENTER — domači film
4.	m. KRVOSESI — domači film
10. — 11. m. KOMANDO LEOPARD — ameriški akcijski film
17. — 18. m. RUMENOLASTKA IN PECOS — ameriški film, vestern
24. — 25. III. PROGRAMIRANA, DA UBUA - ameriški akcijski film
27. III. MOJE PASJE ŽIVLJENJE — švedski film — IZREDNA PREDSTAVA
23. — 25. III. GREŠNA ZADOVOLJSTVA — amer. trdoerotični film — NOČNI
KINO
29.	III. ob 20.00 uri KRISTUS IZ NAZARETA I. DEL — ameriški film svetop. spektakel
30.	III. ob 20. uri KRISTUS IZ NAZARETA II. DEL
31.	III. ob 18. uri KRISTUS IZ NAZARETA I. in II. DEL
1. IV. ob 16.30 uri KRISTUS IZ NAZARETA I. in II. DEL
Matična kronika za mesec januar 1990
POROKE: Veninšek Jožef, star 27 let, iz Rečice ob Sav. 86 in Kolenc Nevenka, stara 22 let, iz Sp. Rečice 24.
SMRTI: Ajnik Kristina, stara 83 let, iz Luč 36; Krebs Marija, stara 88 let, iz Luč 73; Hren Anton, star 85 let, iz Kokarij 25; Turk Kristina, stara 79 let, iz Potoka 2; Lekše Venčeslav, star 86 let, iz Moziija, Hofbaueijeva ul. 19; Acman Marija, stara 68 let, iz Lepe njive 24; Pintarič Štefan, star 49 let, iz Moziija, Ul. Šland. brig. 13; Lesjak Frančiška, stara 78 let, iz Šmihela nad Moz. 5; Kosmač Uršula, stara 78 let, iz Radegunde 46; Usar Alojz, star 45 let, iz Ljubije 14; Komac Jože, star 61 let, iz Moziija, Čajetinska ul. 19; Brinovšek Ana, stara 89 let, iz Ljubije 17; Povše Neža, stara 78 let, iz Ljubije 78; Ivanuša Avguština, stara 95 let, iz Moziija, Ob Savinji 10, Špes Franc, star 79 let, iz Bočne 162, Jelšnik Alojz, star 79 let, iz Lenarta pri Gornjem gradu 15; Venek Rudolf, star 75 let, iz Rečice ob Sav. 87; Arnič Anton, star 60 let, iz Savine 20/A.
ROJSTVA: V januaiju seje v mozirski občini rodilo 8 dečkov in 5 deklic.
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Huovinen: Striček Josip, Mulisch: Atentat, Brantigan: Lovljenje postrvi v Ameriki, Habe; Mreža, Nonhebel: Hladni val, Herrn: Dionizova kraljica, Jong: Serenissima, Deighton: Zbogom Mickey Miška, Steel: Zoya, Zlobec: Moja kratka večnost, Sonj: Čudenja in zorenja, Poniž: Mlada slovenska poezija;
II.	STROKOVNA LITERATURA: Fister: Arhitektura Zilje, Roža, Podjune, Moč imaginacije: eseji o filmskem žanru, Čatovič: Akupunktura, Bapič: Latinski pregovori, izreki in izrazi, Tripalo: Hrvatsko proljeće, Šolarjevo ogledalo, Žagar: Zagatnost perfor-mativnosti ali kako obljubiti, Fajfar: Kvačkanje, Gvozdenovič: Od obiranja sadja do prodaje.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: OKSZDL Mozirje, telefon (063) 831-850—Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom D1C, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za infor-macijefšt. 421 l/72zdne9. maja 1973)je časopis oproščen davka na promet proizvodov.