PoStnlna pintam v ptecSnl	m	Cena	Sin	1**
Vicumshl mm
Stco. 260
V f}ubl|anl, fumeiftelicH IS. noitcmiita 1931
Uto II.
Sporazum Anglije z Nemčijo in Italijo naj pripravi
Petdeset let miru v Evropi
London, 15. nov. o. Londonsko časopisje posvečuje bližnjemu potovanju lorda Halifaxa v Berlin in njegovim razgovorom s Hitlerjem vso pokornost. >Sunday Times« pravi, da je Anglija pripravljena iti v svojem popuščanju do nemških rahtev selo daleč, samo da ustvari podlago za prijateljstvo t Nemčijo. Anglija je pripravljena pozabiti na razliko med zmagovalci in premaganimi ▼ svetovni vojni. To razlikovanje je v Nemčiji že ves čas vzbujalo razumljivo zagrenjenost. Anglija je tndi pripravljena ločiti ustavo ZN od versajske mirovne pogodbe, ki je ZD prav za prav ustanovila ter potrditi vsako spremembo in preosnovo ZD, če bi to pomagalo, da postane Nemčija zvest član ZN. Vse to je Anglija pripravljena dopustiti, če bi Nemčija hotela skleniti sporazum za jamstvo miru v zahodni Evropi. Mir mora tu trajati vsaj 50 let. Potem bi Anglija Nemčiji ne delala težav za njena zakonita prizadevanja v vzhodni Evropi in v novih državah, ki so nastale v svetovni vojni.
Prav tako je Anglija pripravljena razgovarjati se o pogojih za prijateljstvo % Italijo, s katero pa sodelovanje ni mogoče, dokler misli Italija ogra-žati angleško pot po Sredozemskem morju.
Listi spravljajo potovanje lorda Halifasa v Berlin v zvezo s prizadevanjem belgijskega kralja Leopolda.
London, 15. nov. Angleški zunanji minister Eden bo imel prve dni prihodnjega tedna važne posvete z lordom Haiifaxom. Pri tej priliki bo lord Haliiax dobil brez dvoma podrobna navodila za svoje razgovore v Berlinu. Vse kaže, da zaenkrat še ni ničesar določenega, kakšni naj bodo ti razgovori. Po mnenju angleških diplomatskih krogov pa ni treba pričakovati pravih pogajanj.
Zaenkrat gre samo za izmenjavo stališč, ki tiaj poučijo angleško vlado o točnem stališču nemške vlade do porečih mednarodnih vprašanj. Po drugi strani poudarjajo tj krogi, da iz diplomatskega stika med Rimom in Londonom še ne sledi obisk lorda Halifaxa ali ministra Edena v Rimu, kakor tudi ne potovanje grol'a Ciana v London.
Posredovanje belgijskega kralja:
Za ustanovitev zveze štirih velesil
Bruselj, 15. nov. Belgijski kralj Leopold odpotuje jutri čez Ostende v London. Poleg drugih bo vladarja na tej poti spremljal tudi zunanji minister Spaak. Ladjo, s katero bo vladar potoval čez Rokavski preliv, bosta spremljala dva oddelka belgijske in angleške vojne mornarice ter eskadrilja vojnih letal. V Dowru bo belgijskega vladarja v imenu angleškega kralja Jurija sprejel vojvoda gloucesterski.
Londonski list »People« pravi, da bo kralj Leopold pri tem svojem obisku predlagal Angliji,
naj skliče sestanek držav, ki so podpisale lokarn-sko pogodbo. Temu sestanku bi predsedoval on kot nepristranska in nepolitična osebnost. Do tega sestanka lokarnskih držav, naj bi prišlo še pred božičem, če bodo razgovori med angleško, nemško, italijansko in francosko vlado dognali pogoje za tak sestanek. Te štiri državo naj bi potem sklenile tako zvano Zahodno zvezo štirih velesil, ki naj jamči Evropi mir za dolgo dobo. To bi bilo pač najlepše božično darilo za utrujeno in nemirno Evropo.
Novi japonski poslanik na našem dvoru napoveduje
Konec vojne s Kitajsko
Belgrad, 15. novembra. Novi japonski poslanik na našem dvoru Sokurihara je dal podrobne izjavo o vtisih ob prihodu v Jugoslavijo o kitajsko-japon-skem sporu, kakor tudi o stališčih, ki so jih zavzele velesile, posebno Sovjetska Rusija, Velika Britanija in Zedinjene države.
Vaš narod, je dejal poslanik, je naredil name vtis delavnega in resnega ljudstva. Avdijenca pri S j. Jer1. Vis. knezu namestniku Pavlu mi bo ostala v nepozabnem spominu. Najiskrenejše sem zadovoljen z razgovorom, ki sem ga imel s predsednikom vlade dr. M. Stojadinovičem,
Glavni vzroki za spor s Kitajsko so bili: proti-japonsko vedenje vlade in vojske, ne pa naroda samega, zlasti nasprotovanju komunistov. Ti so že 10 let ovirali razvoj dobrih odnošajev med državama. Spričo tega naša vojaška intervencija na Kitajskem nima nobenega drugega namena, kakor to, da odstrani te elemente in ustanovi trajni mir. Mi žalimo, da pojde kitajski narod z nami. S se-
danjo vojno si Japonska noče zagotoviti kakšnih gospodarskih prednosti.
Ne pričakujem, je dejal poslanik, nastopa sovjetske oborožene sile v tem sporu, ker imajo sovjeti dovolj opravka s svojimi notranjepolitičnimi problemi. Poleg tega pa najbrž še niso pripravljeni na velik boj.
S protikomunistično zvezo, v kateri sodelujeta Nemčija in Italija, želimo braniti svoje koristi proti Kominterni. Ta pakt ima docela obrambni značaj. Naše tri države ne sestavljajo nikakega fašističnega bloka. Japonska ni fašistična država. Mi imamo svoj parlament.
Zdi se mi, da bo spor na Daljnem vzhodu v kratkem zaključen. Glavni dokaz za to je padec Šanghaja, ki je bil gospodarsko in finančno središče sedanje kitajske vlade. Težko bo pogajati se z vlado v Nankingu. Nikakor ne verujem v kak neposreden tuj nastop zaradi našega spora s Kitajsko.
V zadnjih urah:
Španski komunisti zahtevajo vodstvo zase
Valencija, 15. novembra, o. Na včerajšnjem zasedanju komunistične stranke je generalni tajnik Jose Diaz ostro napadel Largo Caballera in mu je očital, da se je narodnostno vprašanje pod njegovo vlado v Španiji zelo poslabšalo zaradi njegove zrno-
Romunske politične zmede:
Novo vlado bo sestavil - Tataresco
BukareSta, 15. novembra, m. Sinoči je bil predsednik vlade v ostavki Tatarescu sprejet v avdienci pri kralju Karlu. Tatarescu je po tej avdienci časnikarjev dejal, da je odstopil, da je kralj odstop sprejel in da mu je _ znova poveril mandat za sestavo vlade na širši podlagi. Ta mandat je Tatarescu sprejel in se nadeja, da mu bo sedaj uspelo sestaviti novo vlado v najkrajšem času. Politični krogi zatrjujejo, da bodo v novi vladi verjetno tudi Bratianu, bivši minister Ju-nianu, predsednik radikalne zaranistične stranke. Juniana je bil pred nekaj leti eden voditeljev le* vičarsko narodne caranistične stranke, pozneje pa je iz te stranke izstopil in ustanovil novo. Pravijo, da bo v novi vladi Junianu podpredsednik. Levičarska narodna zaranistična stranka je snoči iz-
dala poročilo, v katerem izjavlja, da njeni poslanci ne bodo sodelovali na današnjem začetku novega zasedanja romunskega parlamenta, ravno tako pa tudi ne pri poznejših skupščinskih sejah. Narodno zaranistična stranka stoji na stališču, da je rok skupščinskega zasedanja že potekel in da se zato skupščina ne more sestati.
Po včerajšnji avdienci je vodja narodne zaranistične stranke Mihaleke, ki ga označijo kot levičarja, potem ko je kralju vrnil mandat za sestavo nove vlade, izjavil, da je njegova stranka enotna in solidna in da je vedno na razpolago kralju. Pripravljena da je storiti vse, kar bi bilo v korist države in prestola.
Nova romunska vlada bo verjetno sestavljena že danes dopoldne.
Minister dr. Krek poroča o politiki
Ljubljana, 15. nov. AA. Minister dr. Miha Krek je bil v petek, soboto in nedeljo v Sloveniji. V teh dneh je imel več shodov, in sicer v petek shod zaupnikov JRZ v Kranju, v nedeljo dopoldne zbor okrajnih zaupnikov JRZ za okraj Ljubljana-okoli-ea, popoldne pa zbor zaupnikov JRZ za radovljiški okraj. Na vseh teh sestankih je minister poročal o splošnem političnem položaju, posebno še o zadnjih vnanje in notranjepolitičnih dogodkih in žel za svoja izvajanja soglasna odobravanja vseh strankinih funkcionarjev in njenih članov. Povsod je bila s polnim soglasjem in velikim navdušenjem
izrečena zaupnica vodstvu stranke, posebno predsedniku banovinskega odbora JRZ, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu.
Svojo bivanje je minister dr. Krek porabil tudi za to, da je članom Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva podal že poprej dogovorjeno predavanje in poročilo o našem javnem življenju. Predavanje je privabilo toliko število starešin, kakor jih že nekaj let ni bilo pri nobeni prireditvi. Vsi ^starešine so bili ministru-tovarišu iskreno hvaležni za njegovo pozornost in njegov prvovrstni izčrpni in jasni referat.
Mednarodna razstava v Luzernu
Ljubljana, 15. nov.
Pretekli mesec je bila tudi v Luzernu v Švici velika mednarodna razstava umetne fotografije, na katero je bilo vposlanib nič manj kakor 22.000 slik. Komisije, ki so pregledovale te slike, so imele obilo dela, da so izbrale dobro dvajsetino slik za razstavo. Za nagrade je bilo razdeljenih 20 srebrnih kolajn in večje število diplom. Med drugimi jo prejel srebrno kolajno in diplomo gosp. Ante Kornič iz Ljubljane, enako tudi Peter Kocjančič, a Oskar Kocjančič je prejel diplomo. Zanimivo je ob tej priliki pribiti dejstvo, da so bile v Luzernu odlikovane prav tiste slike, ki jih je komisija za razstavo v Zagrebu odklonila kot malovredne ter jih razstavi sploh pripustila ni. Take slike so: »Valček za tebe« (P. Kocjančič, srebrna kolajna), »Procesija«, »Benetke«, »Po cvetočem po!ju< in »Is moje domovine*, za katere je dobil P. Ko-
cjančič diplomo. Dalje je dobil Oskar Kocjančič diplomo za sledeče v Zagrebu odklonjene slike: »V nedeljo popoldnem, >Trio<, »Sanjarenje« in ^Poljske rože«; Ante Kornič pa: srebrno kolajno za sliko »Procesija« in diplomo za slike: »Akt«", »Kapela« in »Zimska idilac. Uspeh je lep in prepričljiv.
Vesti iz Belgrada
Sarajevo, 15. novembra, m. No včerajšnjem delavskem občnem zboru so zastopniki posameznih gospodarskih panog podali svoja poročila, iz katerih je razvidno med drugim tudi to, da je bilo letos zaposlenih v gozdni industriji rekordno število delavcev in aa so se delavske mezde povečale v Bosni za 7.5 odstotka.
Belgrad, 15. novembra, m. Včeraj so imeli tu sestanek zastopniki mesarjev iz vse države. Na sestanku so razpravljali o svojih stanovskih stvareh .Sprejeli so tudi resolucijo, ki jo bodo poslali na pristojna mesta.
te in pa zaradi zmote članov njegove vlade. To j>a vse zaradi tega, ker v njegovi vladi ni bilo skupnosti in prave politike ljudske fronte. Caballe-rova vlada je kriva, da so imeli nacionalisti uspeh na jugu Španije, kjer so zavzeli Malago in zasedli ostale predele. Komunisti predlagajo, da bi se ustanovila španska proletarska stranka. Prepričani so, da bi z ljudskim glasovanjem po vsej Španiji bilo mogoče pokazati svetu, da so komunisti edini, ki imajo večino. Diaz predlaga, naj se anarhistične in socialistične delavske organizacije družijo z ljudsko fronto ter ustvarijo enotno politično organizacijo pod komunističnim vodstvom, toda brez nekdanjega voditelja Španskega delavstva Cabaflera, ki je kljub temu, da je veljal za »španskega Lenina«, po mišljenju komunistov izdal delavske koristi.
Predsednik republike prvič na boiišču
Madrid, 15. novembra. AA. Predsednik republike je prispel v soboto v spremstvu ministrov Jirala, Prijeta in Negrina v Madrid. Pregledal je vse sektorje fronte, posebno pa postojanke pri Sieri in Henaresu. Na tej poti sta ga spremljala generala Miaja in Roja. Z daljnogledi so dalj časa motrili nacionalistične postojanke. Včeraj dopoldne je predsednik s svojim spremstvom obiskal ranjence v delavski bolnišnici. Azana je obiskal tudi magistrat, kjer je imel govor po radiu, v katerem je opozoril posebno na junaštvo madridskega prebivalstva. Azana je zelo pohvalil narodno vojsko, ki je sposobna za največje napore in bo branila ozemlje republike brez sleherne tuje pomoči.
Gibanje španskih nacionalistov
Pariz, 15. nov. AA. (Havas) Voditelji javne varnosti eo že nekaj dni opazovali delovanje skupine španskih monarhistov v Franciji. Ravnatelj javne varnosti je sedaj sestavil poročilo, v katerem pravi, da so španski monarhisti v Parizu in ob pirenejski meji zelo živahno delali za vzpostavitev monarhije v Španiji.
Katalonci za premirje
Bruselj, 15. novembra. V zvezi z bližnjim prihodom predsednika katalonske vlade Companysa v Belgijo, je delegacija katalonske vlade v Bruslju izjavila, da bo njegov prihod izključno zasebnega značaja. Companys bo obiskal svojega sina, kakor je to pred kratkim v ostalem že sam izjavil. Delegacija zaradi tega želi, da se za časa njegovega obiska, o katerem še ni znano, koliko časa bo trajal, spoštuje incognito predsednika ter jjoudarja, da si to želi tudi on sam. Z druge strani pa prihajajo vesti, po katerih prihaja Companys v Bruselj v zvezi g pogajanji za premirje v Španiji. Tega si pa žele predvsem Katalonci, ki ne marajo, da bi njihova dežela postala plen vojne. Njihov glavni cilj je, doseči avtonomijo za katalonski narod.
Belgrad, 15. novembra, m. V Obrtnem domu so imeli včeraj upokojenci svojo tretjo konferenco, na kateri je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje ustanovitve {»osebnega združenja državnih upokojencev iz vse države. Ustanovni občni zbor tega združenja bo v najkrajšem času. Tedaj bodo upokojenci preko pristojnih mest zahtevali povišanje svojih prejemkov.
Vesti 15. novembra
Kongresa poljskih trgovcev se udeležuje nad 4000 zastopnikov iz vse države, ki zahtevajo, naj se poljska domača trgovina razvija po liberalnih načelih. Glede zunanje trgovine pa naj vlada pospešuje gradnjo brodovja in pristanišč.
Avstrijski zunanji tajnik dr. Schmidt bo v kratkem potoval v Rim na razgovore z grofom Cianom, kjer bo skušal doseči novih jamstev za avstrijsko neodvisnost.
Vse pave Zveze narodov, ki so se sprehajali okrog v parku ob novi palači v Ženevi, so neznani zločinci zastrupili z arzenikom.. Zaradi tega je glavnemu tajniku ZN Avenolu hujše, kakor zaradi vseh vojn, ki jih ZN ni mogla preprečiti.
Londonska jHislanska zbornica je odbila predlog delavskih zastopnikov, naj bi sklenili zakon o polmesečnetn plačanem dopustu delavstva.
Otroška paraliza je začela divjati na Danskem, kjer so pretekli teden ugotovili 10988 primerov te otroške kuge.
Možganska slinavka je začela ogražati zadnjo neznatno količino razuma gospoda Kra-Kra, o Čemer pričajo nerodnosti v današnjem »Jutru«.
400 nemških mornarjev z oklopnice »Deutsch-land«, kije v italijanski vojni luki Gaeti, je včeraj prišlo v Rim na obisk.
Podivjani otroci komunističnih staršev so v francoskem mestu Roubaixu med političnim prerekanjem ubili majhnega, a prepričanega svojega nasprotnika, češ. da ie »fašist« ...
Boj proti konkordatu 6e začenja tudi v Romuniji, kjer so pravoslavni izdali resolucijo, v kateri pravijo, da je konkordat sklenjen na škodo pravoslavne crkve. Za tem bojem stoji, kakor tudi drugje, hitlerjevska propaganda.
Knjigo o Nemčiji piše glavni urednik »Popola di Italia« Virginio Gayda.
Veliko propagando proti Poljski jc na povelje iz Moskve začel francoski in angleški levičarski tisk.
Pozdravljanje z dvignjeno roko je Judom v Nemčiji prepovedano, tako se glasi odlok berlinskega pravosodnega ministrstva, in bodo Judje kaznovani, če bodo pozdravljali po hitlerjevsko.
Bolgarski kralj Boris je s kraljico drugič obiskal pariško svetovno razstavo in si natančno ogledal zlasti paviljon iznajdb.
Bivši abesinski cesar živi siromašno, kakor poroča neki londonski list. Poročevalcu jc izjavil, da nima nič dohodkov, marveč da poroalem živi od kapitala, ker je pri odhodu iz Abesinije -mislil, da se 8 pomočjo ZN kmalu vrne in zato ni vzel veliko seboj.
Nove odredba za trgovino s kavo je izdata braziljska vlada. Vprašanje kave, njenega pridelovanja in prodajanja je tudi eden izmed vzrokov, ki so privedli do državnega udara.
Urade judovske brzojavne agencije je zaprla policija v Bruselju, sklicujoč se na zakon o javni varnosti.
Ameriško gospodarstvo bo mogoče oživiti
samo z znižanjem davkov. O tem je prepričan poslanec 0’Connor, ki je znižanje predlagal.
Italija ne misli odpovedati pogodbe s Sovjetsko Rusijo iz leta 1933, kljub sovražnemu razpoloženju, ki je zavladalo do Italije v Rusiji po podpisu protikomunistične pogodbe.
Umrl je odlični francoski politični voditelj Franklin Bouillon, ki je pripadal neodvisni radikalni stranki in je bil hud nasprotnik ljudske fronte ter komunizma.
Japonske bombe so v francoski četrti v Šanghaju ubile 16 ljudi, med njimi angleškega, časnikarja Stephensa ter ranile francoskega časnikarja Bernarda Laurensa.
Skupno tujsko-prometno propagando bodo začele države Balkanske zveze, ki bodo v inozemstvu ustanavljale tudi skupne potniške urade.
Odposlanstvo poljskih socialistov je sprejel v avdienci predsednik republike Moscicki.
Osebje varšavske opere je začelo stavkati zaradi nrenizkih plač. Stavkajo 403 osebe.
Arabske demonstracije proti generalu Francu so bile pretekli teden v Tetuanu. Morali so nastopiti vojaški oddelki, da so Arabce razgnali. Španski krogi označujejo demonstracije kot delo levičarskih francoskih agentov.
Velike povodnji so bile te dni na severnem Madžarskem in na Slovaškem, kjer je veliko rek prestopilo bregove.
Za nove kardinale bo sv. oče na prihodnjem konzistoriju imenoval belgraj6kega nuncija Herme-negilda Pelegrinettija, italijanskega nuncija msgr. Borgcmzini Duca, msgr. Pizzarda ter msgr. Ger-lierja. francoskega priniasa.
Glavni tajnik Kominterne Dimitrov ter član glavnega odbora Kominterne Manuiteki, besta kandidirala pri volitvah v sovjetsko poslansko zbornico, s čimer bo jasno dokazano,' da je Kominterna isto, kakor sovjetska država, kar Sovjeti vedno zanikava jo.
Francoski letalec Codo je končal vse priprave za j>oskus rekordnega poleta iz Pariza v Južno Ameriko in čaka 6amo še ugodnega vremena.
Mussolinijev sin Bruno, o katerem so se razširile vesti, da je pri nekem letalskem napadu na Barcelono prišel v roke rdečih, se je včeraj vrnil v Rim z letalom, in se bo udeležil tekem v bas-ketballu.
Bojkot japonskega blaga in mednarodni sporazum za oboreževanje rdeče Španije zahteva francoska levičarska glavna delavska zveza in je v podporo teh zahtev priredila velike demonstracije v 20 večjih francoskih industrijskih središčih.
V sporu med republičicama Haitijem in San Domingom hočeta nasprotnika, da bi posredovala med njima vlada Združenih držav v.družbi Mehike in Kube.
Vrhovni arabski odbor je izdal tajni poziv, v katerem napada angleško oblast ter vzpodbuja Arabce, naj vztrajajo in naj za nobeno ceno ne sodelujejo z Angleži.
Več nemških kmetov je bilo zadnje čase aretiranih, ker so dajali konjem ovsa in krmili prašič z žitom, kar je po novih gospodarskih načelih generala Goringa strogo prepovedano.
Ljubljanski fotoklub prvi
tekmovanju fotoklubov v San Franciscu vodi Ljubljana
s 40 točkami
Ljubljana, 15. novembra.
Tekmovanje fotoklubov iz vseh delov sveta, ki g a prireja revija »Camera Craft< v San Franciscu, traja že enajst mesecev ter se približuje koncu. Dosedaj je bilo ocen jenih že enajst poši-Ijatev slik, preostane torej le še rezultat decembrskega tekmovanja. Med mnogoštevilnimi ude. leženci se je na vodilnem mestu pojavil ljubljanski fotoklub, ki je pobiral lavoriko za lavoriko. l’o skromnem začetku sc je septembra povzpel ljubljanski Fotoklub na drugo mesto, kajti v tem delu tekmovanja je odnesel vseh pet nagrad, ki so bile razpisane za tisti mesec. Že e lem je bila podana prava ocena kvalitetnega dela naših fotoamaterjev, kajti vseh nagrad v enem kolu ni odnesel še noben drugi fotoklub. Ta prodorni uspeh je porinil Ljubljančane na drugo mesto z eno točko razlike tik za ameri-kanskim Deaborn Camera Clubom. Enako razmerje je ostalo po oktobrskem tekmovanju, dokler ni prišla sedaj vest, da so se Ljubljančani dvignili t novembrskem tekmovanju na prvo mesto z eno točko naskoka pred klubom, ki je do zadnjega stal na čelu tekmovalcev. Komisija, ki ocenjuje vposlana delo, je v začetku novembra prisodila Ljubljančanu Petru Kocjančiču drugo nagrado, a četrto Marjanu Pfeiferju. S tem uspehom je ljubljanski Fotoklub zasedel
prvo mesto s 40 točkami, dočim mu Deaborn Camera Club sledi s točko razlike.
Če ne naglasimo nič drugega kakor to, da so Ljubljančani na tem velikem tekmovanju, kjer nastopajo imena najslavnejših fotoamaterjev, zasedli največje, to je prvo mesto, lahko zopet potrdimo dejstvo, ki je postalo pravilo: da je Ljubljana tudi v fotografiji najmočnejša v državi ter njenega prvenstva ne morejo podreti niti nevoščljivi sosedje, ki na razstavah prisojajo Ljubljančanom le kako plaketo in papirnato diplomo, med seboj si pa porazdele vse zlate in srebrne kolajne. Če bo Ljubljančanom uspelo tudi v decembrskem tekmovanju odnesti toliko pile, da bodo svoje prvo mesto obdržali, potem bo prirajžal v Ljubljano I m visok srebrn pokal, ki je določen za zmagovalca v tekmovanju v San Franciscu. Pokal sam za nas ne bo tako odlikovanje, kakor bo pa čast in ugled slovenskega naroda, ki o njem dosedaj v San Franciscu prav gotovo niso imeli pojma. Slovenska fotografija gre svojo pot navzgor in nosi v svet dokaz, česa smo Slovenci zmožni in kaj premore naš človek. To dejstvo bo stalo nespremenjeno tudi v primeru, da nam prvo mesto odide in zasede Fotoklub le drugo mesto.
Vsekakor smo radovedni, kako se bo odločil boj v zadnjem tekmovanju.
Razne paragrafov« zgodbe
Ljubljana za poplavljence
Ljubljana, 15. nov.
Banska uprava je po letošnjih vremenskih nesrečah s posebno okrožnico pozvala občine in druge ustanove, naj priskočijo na pomoč okrajem, ki so bili po letošnjih vremenskih uimah težko prizadeti. Temu pozivu se je odzvala tudi ljubljanska mestna občina in je pokrenila ustanovitev posebnega pomožnega odbora iz vrst meščanstva, društev in organizacij ter mestnega sveta in mestnega socialnega urada. Iz tega širšega odbora je bil ustanovljen ožji odbor, katerega naloga je bila, podrobno izvesti akcijo za zbiranje prispevkov.
Sklenjeno je bilo, naj se sestavi seznam zasebnikov, organizacij in pridobitnih krogov, ki bi mogli kaj prispevati; dalje, da se zainteresira novinarstvo ter da se izvede podporna akcija po cerkvah in šolah. Na podlagi teh sklepov se je pričela obširna akcija, ki so se je udeležili tudi nekateri mestni svetniki in mestni uradniki. Od-
bor je poslal raznim ljubljanskim pridobitnim krogom in organizacijam pisma s pojasnilom namena te akcije in s prošnjo za prispevek. Organizacije so prejele okrožnice, zasebniki pa so bili obveščeni, da jih bo obiskal pooblaščenec odbora. Vsem, ki so zbirali prispevke, so bila izdana posebna pooblastila.
Skoraj vsi, ki so bili naprošeni za pomoč v prispevkih, so se z razumevanjem odzvali. Akcija sicer še ni zaključena, pa je pokazala že lepe uspehe. Nekatere tvrdke so prispevale tudi v blagu; tako so n. pr. darovale: kavo, perilo, obleko, nogavice itd. Ko bo akcija zaključena, bo mestna občina poslala zbrani denar in blago banski upravi, da bo mogla ta nuditi pomoč tistim, ki so jih letošnje vremenske nesreče tako nesrečno prizadele. Ljubljansko meščanstvo, ki ima vedno odprto srce za bedne in nesrečne, je tokrat pokazalo veliko razumevanje, kar mu je gotovo v čast in odliko.
Kollmannov gradič naprodaj
a,	Ljubljana,	15.	novembra.
Gospod paragraf ima vedno dosti posla in je vsak dan močno zaposlen, da razpleta zamotane, hude in tudi lahke zadeve, ki pridejo pod njegovo zakrivljeno palico. O Jesenicah ima g. paragraf 6voje posebno mnenje. Ni namreč meseca, da ne bi kak Jaseničan ali pa kaka Jeseničanka sedel na zatožni klopi zaradi nečistih, nečednih in nemoralnih dejanj, ki meje že na razne perverznosti. Kaj je vzrok, da se je na Jesenicah tako razpaslo nemoralno življenje? Mogoče industrijski kapital? Mogoče so klima-tične razmer take, da silijo ljudi v nemoralno življenje? Alpska klima pač je drugačna kot kraška. kjer žive zdravi, trdni in krepki ljudje. Tudi Gorenjska se drugače ponaša z izredno zdravim človeškim življenjem. Jesenic pa bi se fikoraj kmalu prijel nečasten pridevek uleglo nemorale«. Prav izredno žalostno sliko pa je pokazala petkova glavna obravnava pred malim kazenskim senatom. Mlado, z moderno kulturo oblizano dekle je sedelo na zatožni klopi. Brhka deklina je s svojim kavalirjem na hodniku pred dvorano «9 lepo kadila papirosko, kakor kaka svetovna dama. Ni se dosti brigala za obravnavo. Ležerno je pričakovala, da stopi pred sodnike. Rila je obtožena zločinstva proti javni morali. Obravnava je bila tajna.	1	'
*	-	A-*1	'	v.
t: r
■LT*
N.
*	--r'
Po nesreči ustreljen
Tam v Lučinah, občina Trata se je 12. avgusta letos primerila čudna nesreča. Mladi Maks, posestnikov sin, je spravil revolver, ki ga je bil prinesel njegov brat Jakob od vojakov in ki je doma umrl. Polavtomatsko pištolo znamke >Ste-verc je hotel prodati svojemu prijatelju Janezu Oblaku. Bila sta si najboljša prijatelja. Maks je držal pištolo s cevjo proti prijatelju in mu jo je hotel razkazovati. Nenadoma pa je počil strel. Krogla se je zadrla v Janezov trebuh in mu v notranjosti popolnoma predrla drobovje, tako tenko črevo na 10 mestih, debelo na 2 in trebušno mreno na dveh. Revež je drugi dan umrl. Janez Oblak ga je še poprej lepo prijateljsko svaril: »Maks, ‘ pazil« Maks pa je pritisnil na petelina in bila je nesreča tu. Pred kazenskim -odnikom-poedinčem g, Franom Gorečanom se jo Maks v soboto zagovarjal zaradi zločina usmrtitve iz malomarnosti v smislu § 177-1 k. z. Bil jo obsojen na 900 din denarni kazni, odnosno na 15 dni zapora, pogojno za 2 leti. Sodnik ga je očetovsko posvaril:
»Otrokom no/, revolver ali vžigalice, pa je nfsreča tu! Nikdar več nc jemlji orožja v roke, pa boš srečen.«
Znamenit zobni padar pred tribunalom
Ernest Potrato, ki je bil 24. avgusta 1891 rojen v št. Vidu pri Lukovici, je znamenit zobni padar. Je samski, brezposelni zabotehnik. Ni-kdo ga noče sprejeti v službo, zato izvršuje na .svojo roko, brez oblastnega dovoljenja razna zobotehniška in druga zdravniška dela. Stanuje sedaj v Škofji Loki. Pa hodi okrog po deželi in odpre začasno v kaki vasi pri kakem posestniku svoj zobni atelje in takoj ima mnogo klijentov. Nekaterim popravlja zobe, drugim jih puli in
dela plombe. Ker je prav poceni in ga ljudje vsem priporočajo, mu nikdar ne zmanjka dela. Letos v avgustu je napravil v Zavrtniku pri Litiji posestniku Ivanu Janu 6 zlatih zob za nagrado 600 diri, septembra posestniku Antonu Janu 5 zlatih kron za 600 din in septembra je tudi Ernestu Kolmanu plombiral zob in prejel za to delo 450 din.
Državni tožilec ga je obtožil prestopka zoper obče zdravje v smislu § 262-1 k. z., ker je zdravil bolnike za nagrado, ne da bi imel za to predpisane strokovne izobrazbe in oblastnega dovoljenja. Kr nest Potrato ni prišel k obravnavi, ki jo je vodil kazenski sodnik-poedinee g. Fran Gorečan. Obravnaval je sodnik njegovo kazensko zadevo v njega odsotnosti, ker je bilo vabilo izkazano. Proti obtožnici je Potrato podal ugovor na apelacijsko sodišče, v katerem je navajal:
s Ljudi nisem zdravil zaradi zob. Izvrševal sem samo zobotehniška dela, za kar imam predpisano potrebno kvaliifkacijo.« Apelacija pa je njegov ugovor zavrnila in odredila, da se obtožba dopusti. V. preiskavi se je Potrato kratko zagovarjal:
»Priznam dejanje. Prišel sem v Zavrtnik in se nastanil pri Antonu Janu. Uredil sem si zobo-tehniški laboratorij. Anton Jan mi je poprej pisal v Škofjo Loko in me povabil, da naj pridem k njemu zobe popravljat.«
Sodnik je kot priči zaslišal Janeza Jana in Edvarda Kolmana, kateremu je plombiral 8 zob za 360 din. Potrato je klijentom pravil, da je med svetovno vojno v ruskem ujetništvu in da je tam Rusom plombiral in popravljal zobe. V Rusiji baje lahko dela te posle vsakdo, kdor je izučen zobotehnike, brez vsakega posebnega dovoljenja Obravnava je bila preložena.
Ljubljana, 15. novembra.
Dne 12. junija 1932 je umrl v Ljubljani veletrgovec in hiš. posestnik Robert Kollmann, ki je v svoji oporoki ustanovit dve dobrodelni ustanovi: Ustanovo za ubozne slepce v Sloveniji, ki imajo domovinsko pravico v Sloveniji in Ustanovo za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev, ki niso svojega uboštva sami zakrivili. Za obe ustanovi naj se v smislu oporoke porabi izkupiček zapustnikove vile pod Rožnikom s pripadajočim parkom ter parcelami, in sicer za vsako ustanovo polovico izkupička. Vrednost omenjenega volila je ocenjena na 1,502.067 din in bi potemtakem pripadlo vsaki ustanovi 828.302 din.
V smislu oporoke se morajo obe ustanovi imenovati Robert Kollmannovi ustanovi. Izkupiček za prodano posestvo se mora naložiti v Mestni hranilnici ljubljanski, pravica podeljevanja ustanov pa pristoja mestnemu poglavarstvu v Ljbuljani. V ta namen se smejo uporabiti vsako leto vse obresti. Upravi Kollmanovih ustanov predseduje ljubljanski mestni župan oziroma njegov namestnik, po enega člana pa delegirajo iz svoje srede občinska uprava ljubljanska in odbor Podpornega društva slepcev v Ljubljani in Trgovskega društva 'Merkur: v Ljubljani. Če bi imenovana društva prenehala de-
lovati in če bi se povabilu k sodelovanju v upravi odrekla, naj pozove mestno poglavarstvo vse tri t člane iz občinske uprave. Mestno poglavarstvo je prejelo od kraljevske banske uprave poziv, naj se izjavi, ali sprejme dolžnosti, ki mu jih nalaga pokojni Robert Kollmann v svoji oporoki. Mestni svet je na svoji seji dne 29. novembra 1933 sprejel na jiodlagi oporoke in ustanovnega pisma Roberta Kollmana naložene mu dolžnosti in poverjene mu pravictj s pripombo, da jih bo vedno zvesto izpolnjeval in skrbel, da ostane ustanovna imovina vedno ohranjena.
Ker so vsi pogoji za realizacijo teh ustanov izpolnjeni, je ministrstvo prosvete z odlokom št. 5412 z dne 23. oktobra 1937 dovolilo v smislu zakona o ustanovah prodajo posestva Kollmaunove ustanove, to je Kollmannovega gradu s parkom in gospodarskimi poslopji. Mestno poglavarstvo ljubljansko bo sedaj izvršilo vse predpriprave za prodajo. Javna dražba tega posestva bo v začetku meseca januarja 1938. Vršila se bo dvojna dražba, in sicer za posamezne parcele po parcelacijskem načrtu in za celo posestvo kot gospodarsko enoto. Izklicna cena jo določena na 1,562.067 din, ki mora biti dosežena. Na ti dražbi interesente že danes opozarjamo.
Blagoslovitev deškega vzgajališča na Selu
v *
t*
*
'T
/
ti
Ljubljana, 15. novembra.
Včeraj je bilo v Ljubljani več slovesnosti, med katerimi moramo omeniti slovesno blagoslovitev banovinskega deškega zavetišča na Selu, ki bo pod vodstvom salezijancev postal naš najboljši zavod za vzgojo mlajših mladoletnikov. Slovesnosti, katerih so se udeležili škof dr. Gregorij Rožman, ban dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, stolni župnik dr. Klinar, inšpektor ljubljanske salezijanske inspektorije gosp. Ivan Špan, ravnatelj nadškofijskega konvikta v Zagrebu g. Josip Tkalec ter številni drugi odličniki, so se začele dopoldne s sv. mašo, ki jo je v kapelici vzgajališča daroval prevzvišeni škof ljubljanski g. dr. Gregorij Rožman. Pri maši so bili vsi gojenci zavoda, kakor tudi odlični gostje. Po maši je škof dr. Rožman opravil blagoslovitvene molitve ter nato blagoslovil kapelo in vse prostore vzgajališča. Za tem so se v dvorani vzgajališča zbrali k otvoritvi zavoda. Najprej je govoril inšpektor salezijancev g. Špan, ki se je zahvalil vsem za razumevanje, ki so ga pokazali za mladino, ter za zaupanje ki so ga izkazali salezijancem, ki bodo v duhu Don Boška vzgajali zanemarjeno mladino. Sledili so dramatični prizori in glasbene točke, v katerih so nastopali gojenci zavoda. Za tem je prisrčno pozdravljen stopil na oder med zbrane gojence ban dr. Natlačen, ki je očrtal zgodovino zavoda, čigar ustanovitev je omogočil stolni kanonik g. Lovrenc Schluderbach, ki je v svoji oporoki leta 1935 določil vse svoje premoženje za ustanovitev Prisilne delavnice v Ljubljani. Leta 1847 je bila s temi sredstvi in drugimi da-
Zborovanje Koroških borcev v Celju
Ne pokopavajmo se sami!
Celje, 14. novembra.
Danes dopoldne so -zborovali v Narodnem domu koroški borci. Predsednik krajevne organizacije Legije koroških borcev g. inž. Rudolf Dušan je pozdravil vse navzoče, posebno pa vladnega svetnika, častnega člana organizacije g Lileka V izčrpnih besedah je orisal važno nalogo, ki jo ima organizacija. Tajnik g, Rajh-man se je v svojem poročilu spomnil pokojnega, alignega člana Ventusta Martina, ki je umrl meseca avgusta. Ker število koroških borcev številno narašča, je Legija dobila prostor za pisarno na Dečkovem trgu pri g. Muleju, kjer se dobe vsa pojasnila o organizaciji. G. Sadar je v kremenitih besedah poudaril zahtevo in pravico, da se prizna vsem borcem, ki so šli sami prostovoljno v boj za svobodo naše Koroške, tudi priznanje in da se jim daje prednost pri oddaji državnih, samoupravnih in zasebnih službah, kakor tudi
Seja delegatov DZ
Ljnbljana, 15. novembra.
V nedeljo dopoldne je bila plenarna seja delegatov Delavske zbornice v Ljubljani. Zborovanja so se udeležili vsi delegati razen enega. Najprej je predsednik gosp. Jakomin pozdravil zastopnika ministra za soc. politiko in komisarja zbornice ban. svetnika dr. Bogataja in zastopnika g. bana ban. svetnika dr. Karlina. Nato je orisal splošni položaj zbornice, ki se je v marsičem izboljšal, zlasti glede na včlanjeno delav tvo. Tako so stopile v veljavo nove uredbe o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. Izpopolnitev socialne zakonodaje in sklepanje velikega števila kolektivnih l'ogot& zboljiujejo položaj našega dleavstva. Zal, nekatera podjetja nočejo držati pogodb, radi česar si mora delavstvo pomagati s tožbami in iskati pomoči v DZ. Zal, more pomagati DZ le obratnim zaupnikom in v primerih, kjer ^re za načelno va; /ne odločitve. V letošnjem letu je bilo v Sloveniji izvoljenih v 104 industrijskih in obrtniških obratih 7<* obratnih zaupnikov, v 20 rudarskih in pluvžar-skih obratih pa 78 zaupnikov. Tajnik g. F. Urat-nik.je nato obširno poročal o položaju delavstva.
O računskem zaključku za lansko leto je poročal blagajnik g. Bricelj, predsednik finančnega
odbora g. Rozman pa je poročal o pregledu denarnega poslovanja in predlagal razrešnico. O novem proračunu za leto 1038 je razpravljal Edvard Rešek (JSZ). Proračun izkazuje 2.300.000 din izdatkov, dohodki pa se 6tekajo v glavnem od OUZD, trgovske bolniške blagajne in bratovske skladnice. Proračun je višji za 200.000 din od letošnjega. 1,200.000 bo porabljenih za odplačilo dolga Mesini hranilnici, ki obremenjuje palačo, s čimer bo znižana amortizacija. 300.000 din je določenih za eventuelne volitve v DZ. Po daljši debati je dal izjavo za JSZ g. Lojze Žumer, ki je protestiral proti kršitvam avtonomije DZ in proti poskusom zaviranja njene delavnosti. Zahteval je, da se volitve, katere bi morale biti že lani in za katere je bilo že lani vse pripravljeno, čimpreje razpišejo. Predlagal je, naj se vsem delegatom zbornice naloži obveznost, da bodo delali za DZ. Organizacijo tega dela naj 6pelje zbornica zlasti na podeželju ter naj se delegatom predrejo uradni dnevi na okrajnih glavarstvih, kjer naj bodo v pomoč delavstvu z nasveti in navodili. Po debati, ki 6e je dotaknila še podrobnih razmer v posameznih obratih in ukrenila tudi vse potrebno za zamenjavo hiše DZ v Celju, je bila plenarna seja zaključena.
prednost zaposlitve pri javnih delih. Če se daje danes skoraj povsod prednost tistim, ki ravno poudarjajo, da so narodno zavednejši, a ničesar ne store razen z jezikom, tedaj imajo pravico do prednosti tem bolj borci, ki so branili naše meje, ki so sc res žrtvovali prostovoljno za domovino. Interesi slovenskega naroda zahtevajo sistematično, smotreno narodno delo ter organizacijo vseh tvornih sil. Prevrat Jugoslaviji ni prinesel strogo določenih mej, posebno prizadeta je Slovenija. Doba od prevrata do plebiscita se pogreza od dne do dne v večjo temo. Nevarnost je, da izginejo tudi o njej domala vsi spomini, kakor so v popolni temi utonila cela stoletja slovenske zgodovine. Legija koroških borcev bo izdala posebno spominsko knjigo, v kateri naj bi sodelovali vsi borci s svojimi spomini s Koroške. Legija, oziroma Zveza legionarjev si je zastavila tudi socialno zaščito članov. Zato je nujno potrebno, da stopi v širšo javnost, da sc pridružijo krajevnim organizacijam vsa narodna društva, da jo predvsem podpre oblast sama. Pri nas se; vse premalo uvideva potreba te organizacije. Ce čitamo avstrijsko časopisje, če samo malo pogledamo onkraj naše meje, vidimo, da se vse premalo zavedamo svojih dolžnosti. V Gu-štanju so oskrunili celo spomenik mučenika Malgaja. Koroški borci, zbrani v Celju, to podlo delo z širšo javnostjo strogo obsojamo. Tujec, ki tako rad prihaja k nam, ke čudi, kako to, da se sliši na ulicah toliko nemške govorice. Smo v svobodni državi! — to naj bi bil odgovor. Ro v Celju družine, v katerih stanovanjih visi na najodličnejšem mestu v sobi namesto križa Hitler« jeva slika, ob strani pa visita sliki sina in hčere, ki držita v pozdrav iztegnjeno roko. Legionarji, zbrani v Narodnem domu, apeliramo na vso zn-vedno slovensko javnost, da nas podpre pri upravičenih klicih in pozivih, da stojimo ponosno z narodnimi organizacijami za Legijo koroških borcev, ki hoče služiti našemu narodu. Ne samo, da Nemci v Avstriji smatrajo našo Koroško za svoj kulturni napredek, iemvoč sami Slovenci dajemo temu naziranju v veliki meri svojo podporo. Poglejmo samo v naše celjske knjigarne, naj bodo prav naše narodne ali nevtralne, kakšnih knjig vidimo največ v izložbah, nemških, včasih izključno teh, ali pa med '»O nemškimi dve slovenski in še stara dela. Poglejmo samo oglase knjigarn, kakšne knjige ponujajo? V marsikateri družini v Celju, ki se prišteva nacionalnim, prihaja več nemških revij in časo-
rovi že postavljena v Ljubljani prisilna delavnica. Tu so leta 1873 ustanovili poseben oddelek za mlajše maloletnike izpod 18 let. Po svetovni vojni se je vselila v zavod bolnišnica za duševne bolezni, kar za vzgojo maloletnikov ni bilo najprimernejše. Zato je banska uprava preselila zavod na veleposestvo v Ponovičali, ki ga je kupil leta 1928 olastni odbor. Lani pa se je zavod preselil v Ljubljano v popravljene prostore nekdanje žrebčarne. '
Filmi
»Ja* in ti.« (Kino Ideal). Po nekaj dobrih filmih nam je kino Ideal to pot predložil slabega, tako slabega, da bi z njim lahko morda primerjali le še ^Solo ljubezni«, ki jo je menda že pred desetimi leti vrtel nekdanji kino »Dvor«. >Jaz in ti: je operetno skrpucalo židovskega duha, ki že po prirodi nima niti najmanjšega smisla za humor, čudno, prav na Dunaju, kjer imajo ljudje radi dober dovtip, so židovski podjetniki, ki za to dunajsko šibko stran vedo, vzeli —- v dobrem namenu — vse neslanosti in neumnosti v zakup. Zgodoba o očetih in sinovih je privlečena za lase in visi v zraku. Z »duhovitostmi« nas mori debeli Wallburg, čigar edina dovtipnost je debelost. Neumnosti se v tem filmu vrste s pravo »filmsko brzinof. Skoraj zvrstiti se ne morejo. Komaj si si opomogel od prve, te že udari druga po glavi. Ljudje odhajajo po predstavi napol omamljeni od Bressartovih deklamacij, obupne Gutmannove glasbe, zanikrne fotografije. To je film, ki je res le za ljudi močnih živcev in debele kože.
Ljubljana v nedeljo
V nedeljo oh pol 12 se je kljub dežju zbrala pred Glasbeno Matico lepa množica in bila navzoča ob odkritju spomenika Antonu Foersterju. Predsednik Glasbene Matice g. Vladimir Ravnihar jc pozdravil predstavnike oblasti in kulturnih ustanov ter organizacij. Slovesnosti sc jc udeležil šel prosvetneg aoddelka banske uprave g. dr. Lovro Sušnik, rektorja je zastopal vseučiliški profesor dr. Kelemina, ljubljanskega župana prof. Silvo Kranjec. Navzoči^ so bili nadalje upravnik ljubljanskega gledališča Oton Župančič, podpredsednik kasačijskega sodišča dr. Mastnak, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, za »Ljubljanoe dr. Logar iu^ predsednik Hubadove župe dr. Švigelj, številni Foersterjevi sorodniki in drugi odličniki. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel stolni dekan dr. Kimovec, je naprosil dr. Ravnihar zastopnika ljubljanskega aupana, naj prevzame Foersterjev spomenik v varstvo. Nato so položili ob spomeniku vence Oton Župančič za Narodno gledališče, Puš za Prosvetno zvezo, msgr. V. Steska za Ceciljino društvo in Stanko Premrl za stolno cerkev in stolni zbor. Tako je dobil tudi naš največji glasbeni delavec svoje mesto med glasbeniki, ki so največ storili za razvoj naše glasbene samobitnosti.
Tudi Združenje brivcev, vlasuljarjev in kozmetikov je včeraj proslavilo 50 letnico svojega obstanka. Velika dvorana v Kazini jc bila lepo urejena za veliko tekmovanje v friziranju in britju. Najprvo so nastopile vajenke, ki so pokazale svojo sposobnost v železni in vodni ondulaciji. Za tein so se postavili pomočniki in pomočnice v isti stroki in končno so mojstri in mojstrice pokazali svojo umetnost. Na večer pa je 27 mojstrov, pomočnikov in vajencev, med katerimi jo bila celo ena vajenka, pristopilo k veliki tekmi v brzem britju. Lepi proslavi in tekmi, katere so se udeležili tudi podpredsednik zbornice za TOI g. Ogrin in zastopnik mestne občine. Navzoči so bili tudi zastopniki tovariških Združenj iz Belgrada, Zagreba in drugod. Tekma jc ponovno pokazala, da ta obrt pri nas redno napreduje in da zasleduje vse novosti v modi in svoji stroki v tujini.
pisov, nimajo pa niti enega slovenskega dnevnf-ka, temveč samo za izgovor kak tednik. To so dejstva, ki jih lahko dokažemo. In če so upravi-oeno izdala resolucijo, v opomin vsem zavednim Slovencem vsa narodna društva v Mariboru. <i Legija koroških borcev v Celju šteje v dolžnost, da v istem smislu opozori vse zavedne Slovence
v Celju, da se bodo odzvali klicu in pozivu ono organizacijo, katerih člani so sc borili za našo Koroško
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Po ston?" danes ob 7 zj.
Kra	1 ■_.* i ® c «5 5 ! 5 ® S g ' £2 v	lempv- ratura v (		i « - ^	J-	Veter (smer, it) kost)	Pada vine	
		Z >1. j? 5	3«-' - t>				S 3	vrsta
Ljubljana	764 0	1-8	4-2	88	10	Ni	7-5	dež
Maribor	—	—	—	-	—	—	—	—
Zagreb	759-1	4-0	—	95	10	NE,	2-0	dež
Belgrad	763-0	1-0	—	70	3	SEs	—	—
Sarajevo	765-3	-5-0	—	95	6	0	—	—
Skoplje	764-1,	3-0	—	95	0	• 0	—	—
Split	762-8	3-0	—	55	10	SE*	—	—
Kumbor	763-3	6-0	—	65	5	NNEa	—	_
Rab	759'7	7-0	—	80	10	s7	—	_
Pripomba. Vremenska po roti i a oo Bel-grada naprei se nanašajo na prejšnji dan
Vremenska, napoved: večinoma oblačno ne-slanovitno vreme.
V soboto zjutraj večinoma oblačno in redka megla, ob 9.15 se je megla močno zgostila le za 30 minut, nakar je ostala redka srednje visoka do 11.40, ob tem času je bilo skoraj popolnoma jasno. Ob 11.50 so se pojavili visoki oblaki (Cirusi), oblačnost se je močno spreminjala, od 10 dalje pa je bilo popolnoma oblačno. Okrog 18 je pričelo rahlo deževati in je v presledkih rosilo do 22. Padlo je 3.5 mm dežja. Včeraj je pričelo zgodaj v jutru rahlo deževati, močneje je deževalo od 10.15 do 13.30, popoldan ni bilo dežja. Ves dan je bilo popolnoma oblačno.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 15. novembra: Leopold. Torek, 16. novembra: Otmar.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
TEI.
27-30
Samo le par dni Prekrasni velefllm v naravnih barvah
„Ra m o n a"
V glavnih vlogah: Loreta Vonng, Kent Taj-lor,
Don Amecne. NomSti dialog
TEI.
21-24
MATICA
Epohalno filmsko delo iz zgodovine Človeštva
¥ ESI ČLOVEŠTVA - Emile ZOlO
Paul Mam Danes predstave samo ob 16. nrl, obe vefiernl predstavi odpadeta VBled Koncerta.
TEI.
22-21
UNION
Ljubljanska drama:
Duhovita komedija v nemškem Jeziku
v. Ljubezen na begu
V glavnih vlogah Joan Crautord, Clark Gable Mnogo razvedrila ln prisrčen »mehi
— 0\ecL&£cxAK, ao - 16., 19.15	2f.1sa*aI —
Uprava, Elitnega kina Matice obvešča, da je danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta.
Prosvetno društvo Trnovo. V sredo 17. novembra ob 8 zvečer predavanje o svetovni razstavi v Parizu. Predaval bo g. ravnatelj V. Zor.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 16. t. m. ob 8 v frančiškanski dvorani predavanje: »Potovanje na svetovno razstavo v Pariz« (g. Vinko Zor).
Odlikovanja. V soboto dopoldne je na mestnem poglavarstvu v Ljubljani izročil mestni župan dr. .Juro Adlešič odlikovanja dr. Antonu Milavcu predsedniku Pokojninskega zavoda v Ljubljani red Jugoslovanske krone IV. stopnje, Ranku V ranči ču, direktorju Pokojninskega zavoda in pod-direktorju Šantiču Jerku red Jugoslovanske krone V. stopnje. G. župan je čestital odlikovancem s kratkim nagovorom, nakar se je županu v njihovem1 imenu zahvalil dr. Milavec Anton.
Kat. akad. društva Danica, Zarja in SaTica javljajo, da se vrši tretje predavanje iz ciklusa predavanj danes, 15. nov. ob 8 v beli dvorani Uniona. Predava g. prof. E. Kocbek: »Kakšen naj bo boj proti komunizmu?'; Po predavanju debata. Vabljeni vsi!
J. K. A. D. javlja, da bo ujen občni zbor v
torek, 16. nov. ob pol 3 v dvorani Akademskega doma. Pozivamo članstvo, da se občnega zbora udeleži!
Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 16. L m. predava g. dr. Ljudevit Kušer o »Zidarjih iu arhitektih v živalstvu«. Predavanje bo v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18.1
Skladatelj prof. Matija Tomc bo samoetojno izvajal nekaj orgelskih točk na cerkvenem koncertu pevskega društva »Celjski zvon« v opatijski cerkvi v nedeljo, dne 21. novembra ob treh popoldne, na kar občinstvo žc 6edaj opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskarni!
Koncert v proslavo Antona Foersterja
Ljubljana, 15. novembra.
Drevi ob 20. je v veliki filharmonični dvorani slavnostni koncert Glasbene Matice. Izvajala se bodo izključno le Anton Foersterjeva dela za mešani zbor, klavir, alt-solo in za soli zbor in orkester. Spored nocojšnjega koncerta je naslednji: Mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske zapoje pot uvod tri Foersterjeve zbore: Mogočno se dvigajo naše gore; izredno krepak navdušujoč zbor. Ljubica, ki je poleg Adamičevega zbora Smrt carja Samuela prav za prav edina slovenska velika balada. Tretji zbor je osmeroglasni zbor. Z glasnim šumom s ko-ra na znano Jenkovo besedilo. Zatem nastopi gospa Franja Bernol-Gelobova, priznana odlična naša koncertna in operna pevka. Podala bo Foersterjeve samospeve tako, kakor jih pač zna samo ona. Spremlja jo pianist prof. Lipovšek. Glavna točka nocojšnjega koncerta pa je kantata Turki na Slevici za soli, zbor in orkester. Za letošnjo izvedbo je napravil novo inštrumentacijo popolnoma v Foersterjevem duhu ravnatelj Mirko Polič. V partituri so poleg moškega, ženskega in mešanega zbora tudi štir.ie solisti sopran, alt, tenor in bas, ki pojo arije deloma samostojno, deloma v kvartetu in deloma s spremijevanjem zbora. Solisti so: gdč. Poldka Zupanova, ga. Rernot-Golobova in gg. Sladovljev-Jolič iu Petrovčič. Veliko vlogo ima v
G. Kadelburg: „Šimkovi
ff
Ljubljana, 15. novembra.
Po »Vozlu« in -Firmi« je to že tretja komedija, ki gre preko našega odra.
Šimkovim« se predvsem pozna, da jih je napisal človek, ki do potankosti pozna oder, vse njegove mahinacije, ki točno ve, kako učinkuje-v parterju beseda, povedana na odru. Kadelburg pa je poleg tega še dober rutiner. V dolgi vrsti odrskih del, ki jih je napisal, si je pridobil v besedi, dialogu in kompoziciji tako spretnost, da s svojo okretnostjo stalno preseneča. — Domislek sledi domisleku — nič zato, če nekateri niso na mestu komična dogodivščina drugi, koflikt konfliktu in nič ni čudnega, da v tej nepretrgani vrsti pridejo na stvari, ki človeka pustijo hladnega, ali pa celo negativno učinkujejo s svojo banalnostjo.
V komediji je več dogodkov. Vendar pa se dejanje v glavnem vrti okoli varuštva Šimkovih. V to zadevo se nehote vsi zapletejo. Družina Šimkovih, ki jo tvorijo Zofka, Rajko in Franci, je brez staršev in trenutno tudi brez varuha. — Spretni upravitelj Karlo Scampin si je našel novo žrtev Antona Fajdigo. Anton Fajdigo prevzame varu-štvo, toda proti vsemu pričakovanju Scampina se razvije v dobrega in vestnega varuha, ki spozna njegovo goljufivost in nesramnost ter ga odslovi. — Razumljivo je, da se mora ob tako zaželjenem zaključku skleniti še nekaj porok.
Komedija sama nima nobenega izrazito etičnega poudarka. V njej sicer zmaga pravica in je zadoščeno gledalcu, vendar pa vso komedijo preveva tak humor in lahkotnost, da ni režiserju nikjer mogoče, da bi se na nekaj naslonil in dal komediji izrazitejšo smer.
»Šimkovi« so polni realizma posameznih dogodkov. Vsaka malenkost skuša biti realistična, dogodek, okolje, besede, čustva. In to je poudaril tudi režiser g. B. Stupica. Niz realističnih slik iz življenja v smešni obliki, ki v svoji goloti vendar vpije. Saj tudi slika mnogo pove, čeprav še daleč ni življenje.
šimkovi so gotovo mnogo pridobili, da so prestavljeni v ljubljansko okolje. — Njih realizem je s tem postal bližji in verjetnejši. — Še prav posebno pa nam je vso stvar približal g. M. Sancin, ki je igral Karla Scampina v primorskem dialektu. —-Čeprav bi kdo želel čistejšega in še izrazitejšega dialekta, je vendar komedija s tem veliko pridobila, če ne drugje, pa na aktualnosti.
Fajdigo je igral dobro g. J. Daneš, njegovo ženo Agato pa ga. V. Juvanova. G. Jan je skušal v dr. Zdravku Mrzlikarju izoblikovati svoj nov tip. Zofka ga. S, Severjeva pa je bila nekoliko preveč idealizirana, med tem ko je bil Martin Bavar g. L. Potokarja preveč grob. — Zdi sc, da bodo »Šimkovi« s svojim dogodkom vsaj nekaj časa razveseljevali Ljubljančane.
Mariborčani : Gradčani 81*: 31s
Vasja Pirc : Spielman Va : % - Zanimiv šahovski dvoboj
Maribor, 14. novembra
Mariborski šahisii in prijatelji šaha so bili danes vest - dan zaposleni. V spodnji kazinski dvorani so vršili važno nalogo, morali so kibicirati pri šahovskem dvoboju med Mariborskim šahovskim klubom in klubom Blau-Weissc iz Gradca. Poleg tega pa so imeli še redko priložnost, da so videli dvoboj dveh mednarodnih šahovskih zvezdnikov, našega mojstra Vasja Pirca in bivšega prvaka Avstrije Spielmanna. MšK je imel s svojo prireditvijo res srečo: ves dan je danes deževalo, pa tako ljudem, bi se razumejo nekoliko na šah, ni preostalo drugega, kakor da so šli kibicirat. Kadar pa se je med temi vsemi jiešletimi kibici znašel nepristranski opazovalec, ki še ni inficiran od šahovske bolezni, je mora! začuden ugotoviti, da je šah zavzel med Mariborčani res žc epidemično obliko.
Graški šahisti so se pripeljali zjutraj malo pred deveto uro s posebnim avtobusom. Da bi imeli več korajže, so privedli s seboj tudi veliko skupino kibicev, med katerimi so se odlikovale nekatere prijazne prikazni nežnega spola. V spodnji kazinski dvorani so jih sprejeli mariborski šahisti, dobrodošlico jim je pa izrekel predsednik MŠK ravnatelj Rudolf Golouh. Zahvalil se mu je najstarejši igralec g. \Veiss, ki je izročil Mariborskemu šahovskemu klubu častno darilo kluba »Blau-Weiss« — lepo izdelan model znanega stot-
pa na graškem gradu. Nato je še obrazložil lajnik MŠK profesor Sila pravila igre, po kalerih se igra od 9 do 12 ter od 15 do 17, na koncu bosta pa oba velemojstra Pirc in Spiehnaun nedokončane partije ocenila. Vsak igralec mora naredili na uro 18 potez. Igra se na 12 deskah, na 13. pa se spoprimete oba velemojstra.
Se pred napovedano uro so bile popoldne vse partije zaključene. Spielmann in Pirc sta igrala, kakor se za velemojstra spodobi — remis. Spiel-maun je bil beli, otvoril je s kraljevini kmetom, Pirc^pa se je branil s sicilijansko obrambo. Skoraj štiri ure je trajal boi, Pirc je dosegel sicer nekaj boljšo pozicijo, pozneje pa je Spielmann izenačil in po 28 potezah sta se oba mojstra zedinila na neodločeno. V dvoboju med obema kluboma pa so bili doseženi sledeči rezultati: Od Mariborčanov so zmagali Stupan, Mešiček, dr. Gabrovšek, Ostanek, inž. Prek, Kukovec, Stojnšek. Sterniša. Neodločeno je igral Bjen. Od Gradčanov so dosegli zniage Altmann, Kandel in »Singer. Končni rezultat je bil 8 in pol proti tri in pol, kar je za Mariborčane pač več kakor častno! »B!au-Weiss< je namreč prvak Gradca in avstrijske štajerske in proti takemu nasprotniku doseči tako lep rezultat je pač lepo! V znamenju te lepe zmage so Mariborčani proslavili tudi zaključek dvoboja na banketu, katerega je priredil MSK graškim gostom ter se jim je s tem oddolžil za svoječasen gostoljuben sprejem v Gradcu.
LNP na mrtvi straži
Ljubljana, 15. nov.
Neverjetno pusta je bila včerajšnja nedelja. Mora je ležala nad mestom. Nekateri ljudje so se »kurirali' doma na divanu od težkih posledic živahne sobotne noči. Medicinski ples jih je neusmiljeno prikoval na bolniško posteljo. Drugi so preganjali dolgčas po gostilnah, v gledališču in v kavarnah, kjer so se zagrebali v gore tujega časopisja in umirali v ^prazničnem razpoloženju;.
Tem je bilo še kolikor toliko lahko pri srcu, ker so imeli težke žepe. Toda drugi, ki jib je bila posušila že sobota (ali pa že sreda tedna), ti so preživeli prave hadovske muke. Prehoditi so morali dolgo vrsto Dantejevih infernalnih krogov. ■*-Morda bi jih bila za silo potolažila dva »dečka« priznano kisle nacionalne pijače, ki je doma na Dolenjskem, morda bi jih črna kava, ki daje vzhodnim modrijanom toliko vzpodbude za poglobljeno razmišljanje, vsaj nekoliko uspavala — morda bi jih bil malo zamotil kino: ali kaj, ko se jih je kakor klop držala neizprosna suša, ki jo vse želje krepko držala na uzdi. Nikamor niso mogli! Doma jim je bilo dolgčas, blizu :.Kalin-skega otoka (pred pošto) ni bilo nič novega — in dalje na zapadu tudi nič novega. Blodili so po Aleksandrovi cesti kakor tiger v kletki: dolge ure
neprestano gor in dol, gor in dol. Najbrž so se včeraj tudi vojaki v vojašnicah kar sami od sebe ponujali za vpožarčenjec, saj je bilo v »varošic bolj pusto kot za vojašniškimi zidovi. Kratki poznojesenski dan je bil daljši kot najdaljši poletni.^ Od jutra do večera se je vlekel, kakor cela večnost. Ko se je spustil čmemi mrak, se je marsikdo oddahnil, češ pa smo ga vendarle pretolkli
Podzveza je včeraj stala na mrtvi straži. Klubi so zaman čakali na »neprijateljac. Tekmi Hermes in Reka ter Jadran proti Slovanu sta bili odpovedani — na splošno veselje nogometašev, ki so dobili po dolgem času zopet prosto nedeljo in si prihranili tekanje po blatnem in sneženem igrišču. In na splošno jezo podžigačev: niso se vedeli karn^ dejati. Tem je bila včerajšnja nedelja najdaljša in najdolgočasnejša med vsemi. To so tarnali in se jezili (ali pa tudi ne, saj jim ni bilo treba prezebati — občutljivejšim, seveda). Ves dan je Stal v znamenju SOS — ali še boljše, v znamenju, ki ga poznajo pomorščaki, kadar tone ladja ( retle sich, wer sich kannk). Ljudje so se reševali v družabne lokale.
Včeraj je bila odigrana samo ena tekma in sicer med Svobodo ter Marsom, pa že dopoldne. Na to prireditev je prišlo seveda prav malo ljudi.
Konec jelenskega liginega tekmovanja
Z včerajšnjo nedeljo je bil zaključen jesenski del državnega nogometnega prvenstva. Na vrhu je ostal zagrebški Hašk, čeprav je že izgledalo vsaj dobrih pet minut na igrišču BSK, da bo slednjemu le uspelo prehiteti zagrebške akademike. Ljubljana je BSKu temeljito pretresala mrežo in njena zasluga je, da je ostal HAŠK prvi. Ljubljana je na predzadnjem mestu, vendar v goldiferenci mnogo boljša kot pa Jedirstvo. ki ima eno piko več. Da Ljubljana ne bi izgubila tako nesrečno proti BASKu, bi bila danes na 6. mestu.
Pregled tekem: Naša Ljubljana je pred skoraj 7006 gledalci pokazala Belgrajčanom, da je. klub, ki zna biti nevaren tudi na tujem igrišču, no pa samo doma. Po poročilih, ki so nam dosedaj na razpolago, posnemamo, da Ljubljana niti ob stanju 5:0 ni bila tako slaba in da je imel BSK le veliko srečo, da je. realiziral vsako priliko. Toda ob tem stanju Ljubljana ni klonila, pregrupirala je svoje moštvo in odlično zaigrala. Pogačniku je pretresel mrežo najprej Valjarevič, Vujadinovič, Podbratski, Marjanovič in še enkrat Vujadinovič. Za Ljubljano pa so dali Janežič, dalje en avtogol Vukčeviča in pa Slapar. Sodnik Veverkla je bil po zagrebških poročilih dober in objektiven. Sicer pa počakajmo, kaj nam bodo povedali naši, ko pridejo domov. Zaenkrat vemo le, da sta padla še dva gola, ki ju pa sodnik ni priznal.
Predtekma med HAŠKom in Jedinstvom se je končala z zmago HAšKa v razmerju 1:4 (0:2). Tekma se je začela dobre pol ure kasneje, ker ni
tej kantati zbor, važno in pomembno pa tudi or-
kester, ki ga sestavljajo člani Podzveze godbenikov
v Ljubljani. Koncert dirigira ravnatelj Polič. Občinstvo vljudno vabimo na nocojšnji koncert, žali-bog dosedanja predprodaja še ni ravno pokazala velikega zanimanja s strani občinstva, prepričani pa smo, da se bo občinstvo odzvalo in počastilo spomin slavljenca Predpiodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
nihče povedal češkemu sodniku Jerholu, kdaj je tekma in kje je. HAŠK je pokazal izredno lepo in povezano igro. Najboljši njegovi ljudje so bili Zmara, Hitrec, Kacijan in Fink. Golo so pa dali: Kacijan, Peričič dva in Hitrec. Za Jedinetvo pa je rezultiral Sekulič Češki sodnik g. Jerhol je bil zelo strog in objektiven.
Jugoslavija je nastopila v Splitu proti Hajduku prvič kompletna. Igrali so Gjokič, Perlič. Balok in Ječuvič Moštvo je bilo trd oreh za Hajduka, toda rezultat je povsem realeu; Hajduk se tudi včeraj ni pokazal kot nekdanji borec in je podoba, da^ njegova kriza traja dalje. Gole so dali Lemešič. Krajič, Gjokič iz 30 m prostega strela in Brocič. Gledalcev 3000; vreme bolj slabo. Sodnik g- Mlinarič dober, očitajo mu le, da je oškodoval Hajduka za enajstmetrovko, ki bi jo moral zaradi roke Domorodskega prisoditi proti Jugoslaviji.
V Zagrebu na igrišču Gradjangkega je deževalo ves čas. Deževalo je tudi golov. Devetkrat je moral iti odlični gohnau BASKa Jakšič v mrežo ne po svoji krivdi, ker te bilo vseh golov točno pla-ciranih. Serijo golov je otvoril že v 4. minuti An-tolkovič, nato Pleše, minuto kasneje zopet Antol-kovič, Pleše, Pogačnik, Brozovič, Autolkovič in Lešnik. Zn BASKa pa Spasojevič in Cobrič. Rezultat 9:2 (5:1) je najvišji rezultat, ki je bil dosežen v letošnji sezoni. Sodil je g. Ninkovič iz Kragujevca ne preveč dobro in je oškodoval s svojo piščalko obe stranki.
Do 7. marca 1938 bo ostala tablica takale:
Hašk BSK
Gradjanski Hajduk Slavija Jugoslavija Bask Jedinstvo Ljubljana Concordia
9	7	1	1	25:10	15
9	7	1	1	32:15	15
9	4	O	3	28:14	10
9	3	4	o	19:19	10
9	4	1	4	13:14	9
9	3	1	5	12:11	i
9	3	1	5	17:20	7
9	3	t	5	5:18	7
9	2	o	5	10:20	6
Q	O	0	7	12:32	4
Od tu in tam
Na zagoneten način je včeraj umrla v Zagrebu Slovenka Roža Lorbek, rodom iz Slovenjgradca.
Lorbekova je bila kratek čas nameščena pri nekem Ondrušeku kot otroška vzgojiteljica. Kmalu pa je službo zapustila in odj>otovala domov. V petek pa se je spet vrnila v Zagreb in oglaševala v časopisju za službo. Preden pa je mogla uasto-piti novo službo, jo je dohitela smrt. Lorbekova je bila mirno in zelo solidno dekle, ki ni hodila na nobene zabave. V soltolo zvečer pa se je naenkrat odločila, da gre na zabavo. Ko se jo okrog polnoči spet vrnila, je svoji gospodinji tožila, da jo boli trebuh. Gospodinja je hotela poklicati zdravnika, toda Lorbekova ni bila za to, izgovarjajoč se, da se je najbrž preveč najedla. Proti jutru se je njeno stanje poslabšalo, da je mogel zdravnik, katerega je gospodinja poklicala, bolnico le pregledati in ugotoviti težko stanje. Še preden so jo mogli prepeljati v bolnišnico, je Lorbekova izdihnila. Zdravniki sumijo, da je bila Lorbekova zastrupljena. Kako in po kom, pa bo ugotovila policija. Preiskava je otežkočena zaradi dejstva, da se Lorbekova ni nikoli sestajala z možkimi, odnosno ni imela svojega fanta.
V Belgradu so imejitelji odlikovanja Belega orla z meči sklenili ustanoviti novo društvo po zgledu nositeljev odlikovanja Karadjordjeve zvezde z meči. Pri ustanovnem občnem zboru je bil v imenu vlade navzoč minister dr. Kujundžič. Novi predsednik društva nosilcev odlikovanja Belega orla z meči je upokojeni general Spasoje Pešič, a za podpredsednika polkovnik Pautelič. V kratkem bo sklican redni glavni občni zbor.
Relgrajska Delavska zbornica je imela svoj redni letni občni zbor, na katerem so prišla v pretres razna vprašanja, ki se tičejo socialne zakonodaje, zlasti pa uredba o zavarovanju delavstva za primer onemoglosti iu smrti. K uredbi o zapiranju in odpiranju trgovin so pripomnili, da je v nekaterih določbah v opreki z obrtnim zakonom, kajti trgovine ne smejo biti odprte več ur, kakor pa jih maksimalno dopušča obrtni zakon. Danes bodo sprejeli še proračun za prihodnje leto.
Preko 400 otrok se potepa p« zagrebških ulicah in so preživlja s prodajanjem raznih stvari,
enako kakor do nedavnega v Ljubljani. Tudi v Zagrebu se je začela policija zanimati za te zapuščene otroke in jih spravljati v razna zavetišča, vprašanje je le, kam jib bodo vseh 400 spravili, ker v mestu ni toliko otroških sirotišč in zavetišč. Časopisje poudarja, da je mestna občina prva na vrsti, na temu problemu posveti potrebno pozornost,
/a pobijanje nepismenosti med svojimi brali zbirajo denar tudi v Ljubljani in ostali Sloveniji bivajoči Hrvatje. Do sedaj največjo zbirko so Hrvatje zbrali med seboj v Ljubljani, in sicer lStio dm. Poleg teh večjih denarnih vsot. ki so jih darovali ljubljanski Hrvatje, pa se zbira denar tudi s prodajo jiosebnib znakov »ABC«. Med kupci teh znakov je tudi mnogo Slovencev, ki vedo ceniti prepotrebno kulturno delo, ki so si ga Hrvatje nadeli in ga skušajo tudi sami brez podpor iz državno blagajne dovršiti. Ce no v drugem, bodo Hrvatje vsaj na tem polju mogli pokazati pravi uspeh združenega dela, ki zahteva ne samo* fizičnih žrtev, temveč tudi denarnih. Ljubljanski Hrvatje pravijo, da je bila gornja zbirka prva in da bodo do konca leta spravili skupaj še nekaj vec denarcev.
Najmlajšega deda v naši državi so odkrili v M ladena ven v Srbiji, namreč kmeta Aleksandra Djordjeviča, ki je star komaj 96 let. Djordjevič se je oženil zelo mlad, enako je storil za njim tudi njegov sin. Pred kratkim se je sinu rodil spet sinček, ki ima tako 36 let »starega; starega očeta ter okrog 60-letnega prastarega očeta.
Gosta, ki je poškodoral stensko slikarijo v kavarn1, je kavarnar Jovan Ilič iz Platičeva 'oslepil. Svetislav Simič je sedel v družbi ekonoma Zivanoviea v kavarni. Precej dobro razpoložen jo dregnil v stol, da je ta odletel in poškodoval nanovo preslikano steno. Kavarnar je zahteval od Simiča sto dinarjev za škodo, na kar je Simič v začetku pristal, pozneje pa se je branil plačali, ceš da je preveč. Kavarnar je jezen pograbil lonec s sodo in vse skupaj vrgel Simiču v obraz. Pri tem je Simič izgubil vid.
Blagajno društva hrvaških obrtnikov v Zagrebu je v soboto ponoči navrtal in izprazuil spre) en svedrovec. Vlomilec se je mora! zvečer skriti v hiši in vlomiti v društvene prostore takoj potem, ko so iz pisarne odšli elektrotehniki, ki so sejali in sestavljali neko resolucijo. Iz blagajne je sunil 71 jurjev. Za povratek pa si je izbral kratko, a nevarno pot. Po vrvi, ki jo je prinesel s seboj, se je spustil iz prvega nadstropja na ulico, vlomilsko orodje je pa pustil v pisarni. Druge sledi pa za seboj ni pustil nobene.
Spomenik velikemu romunskemu državniku Ionu Bratianuju se postavili v Bukarešti. Bratianu je bil vodja liberalne stranke, ki je vodil državo dolga leta, podobno srbskemu Pašiču. Zanimivo je, da je Bratianu umrl isto leto kakor Pašič. Spomenik, ki so ga sedaj postavili, je izdelal zagrebški kipar, znani umetnik Ivan Meštrovič. Romunsko časopisje in javnost poudarja, da je Mc-štrovic izdelal kip, ki je presegal vsa pričakovanja.
Harrj' Piel bo začel posnemati svoj film v kratkem. Poročali smo že, da se ie Piel pred dnevi pripeljal v Split in od tam priredil nekaj izletov v Hercegovino in po Dalmaciji. V soboto pa je za Pielom prišla v Split skupina igralcev, ki bodo sodelovali v filmu. Fotografirati in posnemati bodo film začeli najprej v Splitu, zatem pa v Trogirju, Hvaru in Mostarju. Krasno sončno vreme bo pospešilo hitro delo, da se Piel nadeja, da bo ze v 14 dneh ves film izgotoviL
Tihotapstvo g tobakom jo povzročilo »pet BOTII
žrtev. Kmeta Božo Željko in brat Jure iz Širokega Brijega sta naprtala s tobakom težko nabasane nahrbtnike in jo mahnila proti Sarajevu. Ko sta se v planini hotela oddahniti in »privezati dušot, se je pred njima znašla pat rola financarjev. Božo in Jure sta hotela odnesti pete, toda financarji so streljali za njima ter Boža ubili, Jureta pa težko ranili.
Klub ločenih mož se je ustanovil v Senti. Sklicatelj ustanovnega občnega zbora je Številnim navzočim ločencem povedal, zakaj se je rodila ideja ustanovitve tega društva: člani se bodo medsebojno podpirali moralno in materialno. Vsakih 14 dni bodo imeli sestanke, na katere bodo smele priti tudi ženske, seveda ne take, ki so ločene...
Plačane dopuste zn svoje delavce jc vpeljala neka zagrebška tekstilna tovarna. Po osnutku kolektivne pogodbe se vidi, da bodo dobili delavci, ki so v tovarni že najmanj pet let. po teden dni plačanega dopusta, delavci, ki imajo več kot leto dni službe, pa po štiri dni. To je prvi primer, da je kako podjetje vpeljalo zu svoje delavstvo plačane dopuste.
foto Waroe> Brat
V višini 30.000 metrov
Znauo je, da se je učenjak Piccard nameraval spustiti zopet v stratosfero že letos maja meseca, pa mu je zrakoplov zgorel in je plamen uničil vse dragocene priprave. Toda učenjak se ni dal ugnati. Takoj je začel proučevati drug načrt, še popolnejši in smelejši, ki naj bi ga spravil v višino 30.000 metrov.
Iz številnih podatkov, ki jih dobivajo razni znanstveni zavodi s posebnimi poskusnimi balončki, ki jih spuščajo v zrak, opremljene z raznimi merilnimi pripravami za toploto, gostoto zraka itd., je profesor Piccard sestavil natančen načrt novega balona, ki naj bi ga nesel malo da ne v brezzračje. Pri 30.000 metrih višine ima namreč bitje, ki jo doseže, že 99 odstotkov debeline zračne plasti pod seboj, oziroma samo še 1 odstotek nad seboj, kar pomeni velikansko razliko v pogledu na zvezdnata svetovja in na nebo sploh.
Zakaj ie nebo modre barve
Če se mu posreči doseči nameravano višino, bo lahko občudoval neverjetne stvari. Nebo bo postalo 99-krat bolj temno, zato pa bo mogoče videti zvezde, ki so 100-krat manj svetle, kot najsvetlejše zvezde, ki jih vidimo z zemlje in svetle bleščeče zvezde, kakor tudi sonce, bodo sijale v popolnoma drugačni svetlobni barvi.
Kajti barve, kakor jih mi vidimo, so samo učinek zračne plasti. Sončna svetloba je namreč sestavljena iz svetlobnih valov različne dolžine. Modri svetlobni valovi so najkrajši in najmanj prodirljivi. Najmanjša ovira, kakor je na primer zrak, jih razprši na vse strani. Zato modri žarki razsvetljujejo vse nebo, ki se nam potem zdi modro.
Po daljavi pridejo za temi žarki rdeči žarki. Vidimo jih, kadar gledamo sonce, in to tem bolj jasno in izrazito, čim gostejše je ozračje, skozi katero prihajajo do nas; ker je na neposredni površini zemlje ozračje najgostejše, je sončni zaton lem lepši in bolj krvavo rdeč, čim debelejšo plast ozračja prodira, torej na morju ali na brezkončnih ravninah, pa tudi pri velikih zakajenih in zaprašenih mestih.
Iz stratosfere pa bo mogoče videti
sonce, kakršno je v resnici
to je modrožareča obla, bleščeča se v strahoviti, nepojmljivo čudoviti svetlobi sredi popolnoma črnega neba, posejanega z neskončno večjim številom zvezdnih luči in lučic, kot jih vidimo mi v najtemneši in najjasnejši noči. Ze samo zaradi tega edinstvenega razgleda bi bilo vredno povzpeti se v stratosfero.
Toda profesor Piccard hoče predvsem čim natančneje proučiti toliko opisovane, na v bistvu še skoraj popolnoma neznane
kozmične žarke
Čim več se je o njih govorilo, razpravljalo in pisalo, tem v večjo skrivnost so se potopili.
Glavno vprašanje je vprašanje njihovega izvora: odkod so, kaj jih povzroča? Kajti na noben doslej poznan način pridobivanja sile se učenjakom še ni posrečilo doseči silo kozmičnih žarkov. In vsak lahko ve, da je velikega pomena ne samo za znanstvena raziskavanja in odkritja bistva sile, ali kakor pravijo energije, temveč tudi za tehnična in gospodarska vprašanja. N. pr. kolikega pomena bi bilo odkritje Sile in način njenega pridobivanja, ki bi zamenjala silo pare in elektrike, s tem upropastiia petrolejska in premogovna podjetja ter vse sedanje obratovanje najrazličnejših tovarn na parni ali električni oogon poenostavila in obrnila na glavo.
Pžccardov balon
Druge lastnosti stratosfere je sicer mogoče spoznati z raznimi aparati, ki jih privežejo na posebne balončke, kozmične žarke pa mora učenjak osebno >obiskati« v stratosferi, kjer jih zračna plast še ni nič izmaličila, ker zanje še nimajo potrebnih priprav in meril.
Balon, s katerim se misli Avgust Piccard spustiti na skrajno mejo ozračja, bo celih 66 m visok ter bo držal 113.000 kubičnih metrov. Kakor znano, je že 1. 1932 dosegel 16.000 m; ker pa je >toplota< pri 30.000 metrih ista kot pri 16.000, t. j. 55 stopinj pod ničlo, kar so zmerili s poskus^ nimi (merilnimi, sondirnimi) balončki, mu to ne bo delalo posebnih težav v njegovi neprodušno zaprti krogli. Pač pa bo mnogo težavneje dobiti primerne zračne razmere za odhod in še težje urediti zopetno spuščanje na zemljo. Če bi namreč iz balona spustil preveč zraka, bi balon začel prehitro padati; če premalo, bi ga stratosferno sonce segrelo do take napetosti, da se ne bi hotel spustiti na zemljo, dokler ne bi sonce umaknilo svojo moč, t. j. ponoči. Vse to je profesor natančno proučil, treba mu je le še 3 milijone frankov, da bo sestavil balon, kakršnega je zamislil.
Nekdo je vprašal urednika, naj mu kaj svetuje o vrtnarstvu. Dobil je sledeč odgovor: »Da boste imeli veselje z vrtom, morate najpreje imeti vrt, potem pa vrtnarja, ki bo vrtnaril mesto vas.«
Šangaj, ki so se ga polastili po težkih bojih Japonci. Po števila prebivalcev (3.200.000) je to 5. največje mesto na svetn.
M. Jacoby - R Leigh:
Poročnik indijske brigade
Največja antilopa na svetu, ki so jo razstavili na letošnji lovski razstavi v Berlinu. Ustrelil jo je Anglež Bengt Berg na svojem zadnjem potovanju po angleško-egiptovskem Sudanu v Afriki. Angleži zelo ščitijo te živali, zato je za lov na antilope moral Bengt Berg dobiti dovoljenje celo od angleške vlade. Srečni lovec, ki ga vidimo tudi na
sliki, je podaril ta izredni plen Nemcem.
Dolarji so deževali
Pri izredno važnih in svečanih prilikah so orientalski knezi iirieli že od nekdaj navado, da so svoje podložnike razveselili s tem, da so med nje metali srebrne novce. Ta navada pa se je vsaj v nekaterih krajih ohranila še do danes, toda s to razliko, da se pri tem obdarovanju množic poslužujejo sedaj še najmodernejših sredstev. Seveda so ta obdarovanja danes, kjer so še v navadi, čisto drugega značaja, kar se tiče njihovega namena. To kaže gotovo primer nekega Horbacka iz Winnipega. Ta je hotel ono staro navado svetu prikazati v najmodernejši obliki, ni pa pri tem imel toliko namena, obdarovati ljudske množice, kakor pa povzročiti, da bi ljudje čimbolj o njem govorili. Horback se je namreč poročil. Pravijo, da se je čutil dolžnega, da ob tej priliki osreči čim-več ljudi. Takoj po poroki se je z letalom odpeljal s svojo ženo na ženitovanjsko potovanje. S seboj je vzel v letalo 500 malih papirnatih padal in je na vsakega teh obesil petdolarski bankovec. Ko je letalo krožilo nad \Vinnipegom, je naenkrat za-šumelo po zraku vseh 500 papirnatih padalc z bankovci. Ljudje so nekaj časa začudeno gledali, kaj naj to pomeni, nato pa se začeli kar trgati, kdo bo vjel več daril. Kdor je bil hitrejši, več si jih je nagrabil. V trenutku ljudje niso o ničemer drugeč več govorili, kakor samo o Horbacku kot velikem dobrotniku. Horback je pa na ta način le dosegel, kar je hotel. Kdor bi torej rad videl, da bi ljudje o njem govorili, riaj kar da vremensko napoved, da bodo deževali vsaj dinarji...
Podgane - »sovražnik štev. 1#f
Anglija ima svojevrstnega »sovražnika št. l.< Tamkajšnja javnost se prizadeva na vse načine, kako bi se tega sovražnika ubranila in uporablja v ta namen najrazličnejša sredstva. Marsikdo si bo morda mislil, da gre tu najmanj za drznega gangsterja, ki da povzroča pravi strah in trepet povsod, kamor pride. Ne, tu gre le za majhno, štirinožno živalico, ki prav za prav nikjer na svetu ni prav preveč čislana, za — podgano. Dokazano je, da ima podgana zelo rada takšne kraje, kjer vlada obmorsko podnebje. Te nadlege je vedno dovolj posebno na ladjah, na katerih jo človek sam prenaša iz kraja v kraj. Zelo rade imajo podgane vlažne
prostore. Ugotovili so, da se je ta zalega zaredila v Evropi sredi 12. 2stoletja in da je tedaj prišla iz svojih prvotnih bivališč v Aziji. Prepeljala se je v Evropo kot slepi potnik. Tudi danes je se težko najti takšno trgovsko ladjo, na kateri se ne bi prepeljavale iz enega kraja v drugega te nadležne živali. Posebno velike obiske prirejajo v angleških pristaniščih. Danes seveda ,ko vendar živimo v časih higijene, podgane ne delajo vec tolikšne škode, kakor so jo n. pr. v srednjem veku, ko so včasih razširjale celo razne kužne bolezni. Še danes obstoja velika nevarnost pred kugo, kjer podgane le preveč gospodarijo. Prav v zadnjih dneh so začeli na Angleškem proti njim srditi boj, ki ga podpirajo celo zdravstvene oblasti in tudi policija. Za ta boj bodo porabili vsa najmodernejša sredstva. V poštev prihajajo tu razni novi strupi, plini in električni tok. Preganjajo jih povsod, zunaj na deželi, po pristaniščih, po beznicah, v skladiščih, po podih itd. Tega sovražnika zares tudi ni malo. Angleži, ljubitelji številk, so tudi hitro preračunali, koliko podgan je na Angleškem. Pravijo, da jih živi na angleški račun nič manj kot 55 milijonov. Statistični urad za narodno zdravje v Londonu je škodo, ki jo napravijo te podgane vsako leto, ocenil na 20 miljonov funtov, kar bi se po naše reklo 5 milijard dinarjev. Ti, snedene podgane ti!
„Dober učenec"
Grozovita »Rumena roka«, ki je napisala in poslala neki znameniti filmski igralki^ v Parizu pretilno pismo z zahtevo, da ji izplača 100.000 frankov odkupnine, je dobila obraz in telo, ki pa nikakor ne kaže velike grozovitosti. Policija je namreč zagrabila slabotnega, 16-letnega nepridiprava, ki je pred kratkim prišel iz Amerike in skušal v Parizu živeti po načinu mogočnih ameriških roparjev.
Pisal je torej igralki, naj mu ob določeni uri prinese na določen kraj omenjeno vsoto. Igralka zadeve ni vzela resno ter ni prišla na sestanek. Takoj se je oglasil telefon, kjer pa sta se pobotala za 25.000 frankov, ki mu jih bo izročila drugi dan ob isti uri in na istem kraju. Igralkina mati pa je obvestila policijo. Ko se je drugi dan igralka pokazala na določenem kraju in je fantiček stegnil roko po nezasluženem plačilu, sta ga zagrabila dva krepka gospoda, ki sta nenadoma zrasla iz tal.
Pri mladem potepuhu so našli samokres s petimi naboji, policijsko »aplico< in dvoje bodal, iz česar je videti, da je stvar vzel resno in se nanjo dobro pripravil.
Dvakrat krščeni kralj
Bolgarski kralj Boris III., ki je, kakor malokdo ve, pravnuk francoskega kralja Ludvika-Filipa, in ki je začel potovati po Evropi — v Berlin, Pariz, London —, je bil dvakrat krščen: najprej po katoliškem obredu, potem pa še po pravoslavnem, ker je njegov oče, cesar Ferdinand, mislil, da se bo s tem prikupil takratni Rusiji.
Vatikan je na to seveda izrazil svojo nejevoljo in razložil svoje stališče in zakone glede krsta, kar pa ni mnogo zaleglo. Ko se je namreč kralj Boris oženil z italijansko princeso Ivano, so tudi poroko najprej izvršili v katoliškem obredu v Assisih, potem pa še v pravoslavnem v Sofiji.
Kralj je zelo spreten diplomat, kakor je bil v vojski vzoren in hraber vojak. Poleg fe'ga pa rudi zelo preprost in demokratičen v prayeip ;pomenu besecfe. Večkrat se namreč ustavi v kaki vasi svojega kraljestva in veselo trka .s kn^ti vred s kozarčki.	g
Nekoč je v neki vaški gostilni pokazal ni svojo sliko na steni in vprašal krčmarja: »Ali se ti ne zdi, da sem mu podoben?«
>0 nel Naš kralj je pa že boljši in lepši!«
Dimež bi rad stopil v službo k vojakom graničarjem ter se je javil pri pristojnem poveljstvu.
»Koliko ste stari,« je bilo prvo vprašanje.
»Ena in trideset let,« pravi Dimež.
»Žal, takih ne moremo sprejemati. Starostna meja za službo pri nas je med 20. in 28. letom.«
Oficirju pa je fant ugajal, zato ga je vprašal dalje, če se ni morda zmotil pri številu let in svetoval mu je, naj gre malo ven ter pomisli.
Že po petih minutah se je Dimež vrnil ves vesel: »Da, gospo-din, prav imate, zmotil sem ee, jeseni bom star šele 28 let. Ono, kar 6em prej rekel, namreč 31 let, je le moja mati 6tara.«
»Okrog sto Indijcev drvi proti nam!... Počakali so nas za bregom ... Ranjen ni nihče!«
»Dobro! Sprejeli jih bomo, kakor se spodobi!«
Danes, dva meseca po tistem, kar je zadnjič videl Elizabeto, je bil prepričan, da se je Perry prenaglil in da sam ni vedel za to. Ni vedel, kaj dela. Bilo mu je žal, da je pred dvema mesecema nastopil tako silovito proti njemu, ker je bil po tem zdaj še težje poravnati spor, ki je izbruhnil med njima zaradi Elizabet«.
A ta zadnij razgovor pred nekaj urami je Geoffreya najbolj bolel. Zdelo se mu je, da ga je Perry zasovražil in da ga bo težko prepričati o tem, da se on, Geoffrey, ni do njega kljub vsemu nič izpremenil. Toda kdo ve, kdaj se mu bo spet ponudila prilika, da bo spet z njim govoril? — Jutri zjutraj bo v Chukotiju in sodeč po vseh znamenjih so se pripravljali razburjeni dnevi. Ti napadi kanovih ljudi na karavane so bili izzivanja, na katera bodo angleške oblasti morale prej ali slej odgovoriti. Angleško cesarstvo ni moglo dopustiti, da bi se kaj takega godilo na njegovem ozemlju ... Morda se Suratova vojska že pomika proti trdnjavi? ... Morda ga je guverner zato tako hitro poslal tja? ... In ne bo tako več imel prilike, da bi šel v Loharo in se porazgovoril z bratom?
Spet znamenje trobente iz daljave: dva dolga, zategla klica.
A zdaj so ti klici zanj dobili nov smisel, kakor da so samo opomin, naj bo njegov oddelek pripravljen. »Nevarnost se bliža!«
Vsak trenutek bi lahko jeknili trije kratki klici: pozor,
sovražnik je blizu!
Ura je bila pet. Še uro poti so imeli do prenočišča.
Ta čas pa se je iz daljave zaslišalo prasketanje strelov ...
Trenutek za tem so zaorili trije kratki trobljaji od prednje
straže.	...
»Torej le!« je pomislil Geoffrey. »Torej so si le upali napasti vojaško karavano!«
Streljanje se je zaslišalo vnovič, zatem pa znamenje za alarm ... Oboje je bilo zdaj že dosti bližje.
Vickers se je znašel, kakor bi trenil.
»Vsi na tistele brežičke!«
Pokazal je z roko na	verigo peščenih vzpetin	pred	sabo.
Vojaki so poskakali s	konj. Pri njih je ostalo	kakih	deset
ljudi za varstvo, vsi drugi	pa so stekli naprej.
Vickers je z gromkim	glasom dajal povelja:
»Iščite zavetja!... Nihče se sme streljati... Na moje povelje ustrelile najprej v zrak vsi skupaj, potem pa streljajte, menjaje se, toda v zrak!«
Sam je stekel naprej, držeč v rokah dva samokresa. Treba se je bilo za vsako ceno izogniti boju. Ni smelo priti do spopada! Moral se je držati guvernerjeve zapovedi, naj se ogiba prelivanja krvi...
Vickers je ta prenutek začutil vso odgovornost, ki je padla nanj. Moral je preprečiti svojim ljudem, da ne bodo streljali...
Toda, kaj, če bo sovražnik močnejši in bo napadel z vso silo in v veliki množici, kakor so Indijci ponavadi delali? ... Kako naj potem prepreči boj?
Hitro se je odločil: treba je bilo sovražnika preslepiti, da bi mislil, da je Vickersova četa dosti večja, kakor pa je v resnici bila.
Velel je svojim ljudem, naj se čim bolj na široko razmaknejo, da bi bila bojna črta tako večja.
Zdaj je zagledal jezdece: prednja straža se je v skoku vračala.
Ko so konjeniki pridrveli na višino, je njihov narednik s pogledom iskal Vickersa, a ga ni bilo treba dolgo iskati: Geoffrey je že sam tekel proti njemu.
1 Vickers je stekel naprej, v vsaki roki je držal samokres.
•Slovanaki dom« Uhaja ruk delavnik ob 12 Moaetaa oaro&ntoa 12 Din. ta taotem*tyo M Din
(Telefon 2991 1& Jugoslftiajuiko UtkMUC i LdubUafui K. Ce& Udajateli; Ivan
Dmlništvo: Kopitarjeva aliea (Vlil. Telefon 2994 ta Jti&ioveo. LJieduUks JutaJiaitfe*.
299U Uprava« lopitarjeT« t