ANNALES 11 /'97 izvirno znanstveno delo UDK 582.542(497,4 Rakitovec) 582.998(497.4 Rakitovec) BOTANIČNI iN NARAVOVARSTVEN! POMEN TRAVNIKOV ZDRUŽBE DA N THON iO-SCORZONERET UM VILLOSAE Ht. & H-ič (56)58 NAD RAKITOVCEM V ČiČARiji (JUGOZAHODNA SLOVENIJA) Mitja KAUGARIČ Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru, SI-2000 Maribor, Koroška 160 IZVLEČEK Predstavljeni so popisi združbe Danthonio-Scorzoneretum viliosae Ht. & H-ič (56)58 iz tradicionalno košenib travnikov v montanskem pasu nad Rakitovcem. Ugotovljeno je, da ti sestoji oblikujejo samostojno subasociacijo, ki pomeni jedro in najbogatejše sestoje v okviru asociacije, hkrati pa prehod med kraško in istrsko-kvarnersko raso te asociacije. Predstavljene so tudi floristične posebnosti območja in naravovarstveni problemi. Ključne besede: suhi travniki, Oanthonio-Scorzoneretum UVO D V okviru obsežne raziskave suhih travišč slovenske­ga submediteranskega prostora (Kaligarič, 1993; Kali­garič & Poidini, 1997) so velika posebnost suha travišča nad Rakitovcem v Čičariji. Zbrali smo popise iz tega območja, jih iabelirali in ovrednotili s florističnega, fito­cenološkega in fi to geografskega vidika. Posebej smo se posvetili naravovarstvenim problemom v zvezi z njiho­vim vzdrževanjem. Območje Čičarije z njenimi travišči dosedaj še ni bilo niti floristično niti fitocenoioško sistematično raziskano. Največ podatkov o flori tega jugozahodnega krifa Čiča­rije (od Kojnika do Žbevnice) najdemo v starejši lite­raturi, tako že pri Tomrnasiniju, ki je s Slavnika opisat novo vrsto ušivca - biedorumenega ušivca (1839), pa še leto kasneje, ko Žbevnico posebej omenja celo v naslo­vu članka (1840), medtem ko jih konec stoletja, upošte­vajoč tudi starejše podatke, najdemo predvsem pri Pospi­chalu (1897-99) in Marchesettiju (1896-97). Nadalje je tukaj botaniziral še Justin (1911), ki je poročal o najdbi dveh vrst iz rodu Crepis, po drugi svetovni vojni pa E. Mayer. Rezultati njegovih botaniziranj so herbarijske po­le v Ljubljanskem herbariju (LjU). Kasneje so tukaj bota­nizirali še T. Wraber, S. Peteriin in L. Poidini ter avtor. Floristični podatki so bili objavljeni v "rdeči knjigi" (Wra­ber & Skoberne, 1989), nekatere floristične in vegeta­cijske podatke pa je objavi! tudi avtor tega prispevka viliosae Ht. & H-ič (56)58, Čičarija, Slovenija (Kaligarič 1987, 1989, 1990, 1994a, 1994b, 1997). Če je objavljenih podatkov o flori razmeroma veliko, to ne velja za vegetacijo tega območja. Z gozdovi v Čičariji, predvsem mezofilnejšimi, se je ukvarjal Accetto (1990, 1991), s svojim pregledom vegetacije Tržaškega in Goriškega krasa pa sega na to območje tudi Poidini (1989). Traviščno vegetacijo pašnikov na hrvaški strani tega dela Čičarije je proučeval Trinajstič (1992), na slo­venski strani pa avtor (Kaligarič, 1994). Nekaj podatkov, ki se nanašajo na hrvaško Čičarija v širšem smislu, pa najdemo tudi v zbirnem delu Horvata in sodelavcev (1974). Območja travnikov, ki zbujajo pozornost v vseh omenjenih ozirih, so v dolinici nad Rakitovcem, ki se razteza pod vrhom Kavčiče, pod Istrskimi vrati in gre­benom Žbevnice. Gre za dolinico v montanskem pasu, kjer je pedogeneza ustvarila nekoliko globljo plast prsti, kjer je stik z matično apnenčasto podlago slabši. Zato se tu razvijejo sestoji iz zveze Scorzonerion viliosae, to je mezofilnejše zveze iz reda submediteransko-ifirskih suhih travišč (Scorzoneretalia viliosae). METODE Pri popisovanju smo uporabiti standardno srednje­evropsko metodo po Braun-Blanquetu (1964). Nomen­klatura idiotaksonov je povzeta po Poldmiju (1991), sintaksonov pa prav tako po Poidiniju (1989). 33 ANNALE S 11/'9 7 Müia KAU CAR IČ: BOTANIČNI IN NARAVOVARSTVENI POMEN TRAVNIKOV .... 33-38 REZULTAT! VEGETACIJSKA PROBLEMATIKA Travniki nad Rakitovcem spadajo v razred srednje­in južnoevropskih suhih travišč (Festuco-Bromet.aa) in sicer v red Scorzoneretalia villosae, ki predstavlja sub­mediteransko-ilirska suha travišča, predvsem na apneni podlagi. Ta red skoraj izključno zastopa vsa travišča na Primorskem krasu in Slovenski Istri, sicer pa so značilna za vzhodnojadranski in sevemojadranski kras tja do predgorij jugovzhodnih apneniških Alp. Na našem ob­močju jo delimo v dve zvezi, od katerih zveza Satureion subspicatae zastopa kserofilnejša in bazifilnejša travišča revnih, skeletnih tal, torej predvsem (nekdanje in redke Še obstoječe) pašnike. Zveza Scorzonerion vilhsae pa je v okviru reda mezofilnejša: zastopa (košene) travnike na globljih, bolj razvitih bazičnih ali nevtralnih tleh, ki so na apnencu lahko delno dekalcificirana in vlažnejša (vrtače,, doline, ravni). Tukaj je vegetacija relativno me­zofilnejša z bogatejšo pokrovnostjo in biomaso (trav­niki!). Tipično obliko travišča te zveze najdemo razvito na obravnavanem območju nad Rakitovcem, saj gre tam za rahlo vbočeno ravan (dolinico), kjer veljajo opisane ekološke razmere. Edina asociacija v tem vegetacijskem pasu (črnega gabra, morda potencialno bukve) je asoci­acija Danthonio-Scorzonereturn villosae. Vsi popisi iz Čičarije nad Rakitovcem so bili uvrščeni v posebno sub­asociacijo rbinantbetosum glacialis Kaligarič & Poldini 1997. Ta pomeni pravzaprav jedro asociacije. Gre nam­reč za sestoje, ki so najbolj podobni originalno opisanim sestojem iz Gorskega Kotarja. Zato nima nobenih dife­rencialnih vrst, ki bi nakazovale ekološke posebnosti in SI. 1: Travnik združbe Dantbonio-Scorzonereturn vill­osae Ht. & H-ič (56)58, v ozadju Upnik (Foto: M. Kaligarič), Fig. 1: The meadow belonging to the association Dan-tbonio-Scorzonereturn vilhsae Ht & H-ič (56)58 and Ait. Lipnik in the background (Photo: M. Kaligarič). značilnosti. Je torej tipična subasociacija te asociacije in je bila v Sloveniji doslej najdena le na tem območju. To velja tudi za eno od značilnic asociacije vrsto Serratula lycopifolia, ki je bila najdena le v Čičartji in na Vrem­ščici (Wraber & Skoberne, 1989). Edina vrsta, zaradi katere se ta subasociacija razlikuje od drugih, ekološko bolj izraženih subasociacij, je Rbinanthus glacialis, po kateri se subasociacija tudi imenuje. Sicer pa so zna­čilnice asociacije Ononis spinosa, Danthonia alpina, Euphorbia verrucosa Ferulago galbanifera, Lathyrus lati­folius in Serratula lycopifolia. Dobro so zastopane vrste zveze, od katerih prevladujejo Scorzonera vi I losa, Knau­tia iilyrica, Centaurea weldeniana in Onobrychis are­naria. Manj so zastopane vrste reda, saj so travniki nad Rakitovcem relativno rnezofilnt. Od pogostejših značil­nic naj naštejemo vrste Lotus corniculatus var, hirsutus. Beton/ca serotina in Plantago holosteum. Bolje so zasto­ pane nekoliko mezofilnejše vrste razreda. Od sprem­ljevalk zbuja posebno pozornost le vrsta Inula hirta (Trifolio-Geranietea). Poldini (1989: 148) označuje popise združbe Dan­thonio-Scorzoneretum s Tržaškega Krasa za "kraško ra­so", ki se nekoliko razlikuje od istrskih in kvarnerskih oblik te združbe. Diferencirata jo vrsti Achillea collina in Cirsium pannonicum, ki se pojavljata na tem ob­močju, ne pa v jugovzhodnem arealu asociacije na Hrvaškem. Subasociacija rhinanthetosum glacialis iz Čičarije pa oblikuje zvezo med tema "rasama", Čeprav še vsebuje omenjeni regionalni diferencialni vrsti kraške rase, hkrati pa nosi značilnosti sestojev, od koder sta Horvat in Horvatič asociacijo opisala. Geoelementno sestavo (geoeiementi so povzeti po Poldiniju, 1994) prikazuje tabela 2. Vrste po geoelementih: 1 - evrazijske 12,22% 2 - evrosibirske 14,52% 3 - evropske 13,57% 4 - pontske 13,57% 5 - evrimed. (J.-Evr) 11,71% 6 - mediter.-montanske 5,29% 7 - južnoilirske 12,29% 8 - ju go vzhod no evropske 6,75% 9 - paleotemperatne 6,35% _ 10- ostalo 1,78% Tab. 2: Geoelementna sestava asociacije Danthonio-Scorzoneretum viliosae Ht. & H-ic (56)58 subas. rhinanthetosum glacialis KaligariC & Poldini 1997. Tab. 2: Ceoelemental composition of the association Danthonio-Scorzoneretum villosae Ht & H-iLf (56)58 subas. rhinanthetosum glacialis KaligariC & Poldini 1997, 3 4 ANNALES 11 /'97 Milja KAUGAfUČ: BOTANIČNI IN NARAVOVARSTVENI POMEN TRAVNIKOV .... 33-38 N a eni strani vidimo močno zastopanost "konti­nentalnih", v ekološkem pogledu mezofiinejših geoele­mentov: evrosibirskega, evrazijskega in evropskega. T a delež je razmeroma visok, predvsem v škodo topio-Ijubnejših vrst, saj je evrimediteranskih vrst ie slabih 12%. Presenetljivo dobro zastopane pa so pontske vrste. Nezanemarljiv delež, predvsem pa pomemben pečat dajejo ifirske vrste, posebej pa smo upoštevali še me­ri iteransko-montanske vrste (pas bukve!) in širše raz­širjene jugovzhodnoevropske vrste. NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA V samih popisih, ki so predstavljeni v tabeli, niso upoštevane nekatere redke vrste iz tega območja, ki še dodatno prispevajo k veliki naravni vrednosti tega ob­močja. Poleg že komentirane redke vrste Serratula lycopifolia, ki je v Sloveniji omejena ie na to območje in je ena izmed trinajstih slovenskih vrst, ki jih IUCN : Šteje za "globalno ogrožene vrste" (globally threatened species) (World Conservation Monitoring Center data base), najdemo tukaj še njegovo termofilnejšo sorod­ : nico, vrsto Serratula radiata. Ta je v Sloveniji omejena le na Čičarijo (od Kavčič, Kojnika in Podgorja do Črnotič in Prešnice). V spomladanskem času je na travnikih nad Rakitovcem obilno zastopana redka vrsta Fritillaria te­nella. Manj obilno sta zastopani visoki stebliki Scor­zonera bispanica in Nepeta pannonica, ki sta prav tako redki vrsti v flori Slovenije, V skalovju nad dolinico (zahodno od Istrskih vrat) pa je rastišče redke vrste Delphinium fissum. V tem sklopu pa ne smemo pozabiti na redkost, ki jo najdemo na Kavčicah nad Rakitovcem, vrsto Crepis blavii. Njegovo pojavljanje v Sloveniji je omejeno ie na to območje (Wraber & Skobeme, 1989), k; je hkrati severozahodna meja njegovega areaia. Enako visoka naravovarstvena vrednost tega območ­ja pa je v združbi Dantbonio-Scorzoneretum subas. rhinanthetosum, ki zastopa travniško vegetacijo. To so edine značilne oblike te asociacije v Sloveniji, ki jih še vedno kosijo. Sploh lahko rečemo, da so vsi ekstenzivni • tradicionalno košeni in negnojeni suhi travniki ogroženi. Gospodarjenje z njimi se je spremenilo bodisi v smeri intenzifikacije ali pa so njihovo rabo opustili. Taki travniki se zaraščajo v grmišča in pionirske gozdove. Pognojeni travniki pa bistveno spremenijo svojo fto­ristično sestavo, se osiromašijo oziroma se spremenijo v neko drugo fitocenozo. Obe možnosti potencialno ogrožata združbo oklas­rtice in gadnjaka nad Rakitovcem. Socialnogospodarske razniere v Rakitovcu so se spremenile tako, da je do­končna opustitev košnje brez subvencioniranja le Se vprašanje časa. Z opustitvijo košnje pa bi izgubili en­kratne in najbolj tipične ter tudi najbogatejše sestoje te združbe na ozemlju Slovenije. Sklepamo da bi v tem primeru lahko sčasoma izginile s tega območja tudi po­samezne rastlinske vrste, vezane na to združbo. Med SI. 2: Arhitektura v Rakitovcu Je ozko povezana s tradicionalno rabo travnikov nad Rakitovcem (Foto: M. Kaligarič). Fig. 2: The architecture in Rakitovec is closely tied with the traditionally mown meadows above the village (Photo: M. Kaligarič). njimi seveda tudi tiste najredkejše iz naših in tujih "rde­čih seznamov". V tujini poznamo nemalo primerov, ko 2e zaradi ene same vrste gospodarijo s travnikom na določen način, ki tisto vrsto ohranja - s pašo ali košnjo. Menimo, da bi takšno naravovarstveno gospodarjenje, ki bi ohranjalo floro in vegetacijo travnikov nad Raki­tovcem, bila edina rešitev za ohranitev želenega stanja. Tako predlagamo, da se travniki pokosijo enkrat letno v juliju. Košnja naj bi potekala po možnosti ročno, sicer strojno. Pokošeno biomaso je treba pograbiti in odpe­ljati. Lokalna skupnost ali posamezniki, ki opravljajo košnjo oziroma lastniki ali najemniki parcel, naj bi bili deležni finančne kompenzacije za stroške in nagrade za opravljeno delo. Tako organizirano gospodarjenje je edina pot, ki vodi k ohranitvi takšnih in podobnih travnikov. Za financiranje naj poskrbi država (Ministr­stvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave), lahko pa tudi nevladne naravovarstvene organizacije. DODATEK Podatki o popisih (Localisations of the relevés): 1 -Rakitovec - istrska vrata, 650 m n. m., A, 100%, 100 m2 , jui 92, 2 - dolinica med Lipnikom in Kavčicami, Čičarija, 750 m n.m., A, 100%, 100 m\ jui 92, 3 - Lipnik - Kavčiče, Čičarija, A, 770 m n.m., 100%, 100 m2, jui 92, 4 - med Zazidom in Podpečjo, 500 m n.m., A, 100%, 50 m2, jui 92, 5 - K, pod Istrskimi vrati, 750 m n.m., A, 100%, 100 m 2, jui 92, 6 - dolinica pod istrskimi vrati, Čičarija, 700 m n.m., A, 100%, 100 m2, jui 92, 7 - dolina med Istrskimi vrati in Rakitovcem, 700 m n. m., A, 100%, 150 m2, jui 35 ANNALES 11/'97 Mitja KAUGARIČ'. BOTANIČNI IN NARAVOVARSTVENI POMEN 7 RAVNIKOV 33-38 93, 8 - pod istrskimi Vrati, 750 m n.m., A, 100%, 150 A - apnenec (limestone) m 2, ju i 92. f Zaporedne štev. popisov I Karakter, vrste asociacije 1 2 3 4 5 6 7 8 Fr. Raz. Serratilla lycopifoíia Danthonia alpina Ferulago gatbanifera Euphorbia verrucosa Lathyrus !atifolius Ononis spinosa + + + Î 2 1 1 3 1 1 1 + + 1 + + + + + + 2 + + + + 1 + + 87 75 62 50 37 37 V IV !V ül II Ii Diferencia!, vrste asociacije Reg.dif.v. Plantago media Cirsiutn pannonicum Carex flacca Trifolium rubens I 1 + •f + 1 1 + 2 1 1 + 3 2 62 50 37 25 IV 111 II II Achillea collina + 12 1 Diferencialna vrsta subasociacrje Rhinanthus glacialis + + + + + 1 1 + 100 v Karakter, in diferencial, vrste zveze SCORZONERIQ N VILLOSAE Scorzonera villosa Knautia iliyrica Onobrychis arenaría Centaurea weldeniana 3 + 1 + + + + + + 2 + + 3 + 1 + 2 4- + + + + 75 75 62 62 IV ÍV iV IV Leucantbemum iiburnicum Scabiosa gramuntia Prunella laciniata + + + + + 25 25 12 II I! 1 Karakter, vrste reda SCORZONERETALi A VILLOSAE Betónica serótina Lotus corniculatus var, hirsutus Salvia pratensis s.l. Plantago holosteum Leontodon crispus Plantago argentea subsp. liburnica Sanguisorba minor subsp. muricata Anthyllis vulneraria var. polyphylla Potentilla australis Chrysopogon gryllus Dorycnium germanicum Senecio doronícum + + + + + + + + 1 1 + + 3 1 1 + + + + + + + + + + + + 1 + + + + 62 50 50 50 37 37 25 25 25 12 12 12 IV III II! Ill tí II II II II 1 i I Verónica barrelieri + 12 1 Thymus longicaulis Linum narbonense + + 12 12 1 1 Muscari botryoides + 12 1 36 ANNALES 11/'97 Milj* KAtlGARIČ: BOTANIČNI IN NARAVOVARSTVEN! POMEN TRAVNIKOV .... 33-38 •• Ii 1 jI 2 3 j} 4 I I S 6 7 8 Fr Raz. karakter, vrste razreda F ESTUCO-BROMETE A Briza media 1 1 2 1 2 + 1 2 100 V Bupbthalrnum saiicifolium + + + + + 1 + 87 V Filipéndula vulgaris + 5 + -s- + + 75 IV Bromus erectus 1 2 2 1 3 62 IV Trifolium montanum + + + + + ' 62 IV Galium verum + + + -h + 62 IV Hypochoeris maculata + + + + 1 62 IV Brachypodium rupestre 1 1 1 + 50 III Carex humilis 2 2 2 + 50 III Prunella grandiflora + + + + 50 III Peucedanum oreoselinum 1 1 + 37 II Koeleria pyramidata + + + 37 II Asperula cynanchica + + + 37 II Potentilla alba 2 3 25 II Dactylis glornerata + 1 25 II Helianthemuro ovatum + + 25 II Linum catharticum + + 25 II Festuca rupicoia + + 25 II Campanula glornerata + + 25 II Euphorbia cyparissias + 12 1 Linum tenuifolium •1- 12 1 Teucrium montanum + 12 1 Gymnadenia conopsea + 12 1 Carlina acaulis + 12 I Gladiolus iityricus + 12 1 Bupleurum exaltatum + 12 1 Prunella vulgaris + 12 1 Spremi jevaike Inula hirta + + + •t- + + 75 IV Leon todo n hispidus 1 -I- 1 + 50 III Danthon ia decumbens 1 1 25 II Anthericum ramosum + 1 25 II Thalictrum minus + + 25 II Medicago prostrata + + 25 II Koeieria splendens + + 25 II Tragopogon oriéntalas t- 25 II Iris gramínea + 12 1 Polygon a tum od o ra tum T 12 1 Scorzonera hispanica + 12 1 Poten ti Na erecta + 12 1 Hypochoeris radicara + 12 1 Cichorium intybus + 12 1 Tab. 1; Asoc. Danthonio-scorzoneretum víllosae Ht-ič (56)58 subass. rhinanthetosum glaciaüs Kaligarič & Poldmi 1997. 37 ANNALES 11 /'97 Milja KAUCARIČ: BOTANIČNI IN NARAVOVARSTVENI POMEN TRAVNIKOV ..., 33-38 BOTANICA L AN D NATUR E CONSERVATIO N MEANIN G O F TH E MEADOW S BELONGSN C T O TH E COMMUNIT Y DANTHONtO-SCORZONERETUM VILLOSAE Ht. & H-i C (56)58 ABOV E RAKITOVE C (SOUTHWESTER N SLOVENIA ) Mitja KALIGARIČ Department of Biology, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška 160 SUMMARY The article deals with the vegetation of dry meadows mown traditionally in the montane belt above Rakitovec (Čičarija, Slovenia). They belong to the assoc. Da nth o n i o-S c orzo n e retu rn viliosae Ht. & H-ič (56)58 subas. rhinan­thetosum glacial is Kaligarič & Poldini 97. This subass. ecologically means the nucleus of the association (typical, the richest form with characteristic species), and at the same time the transition between the Istra-Kvarner (from where the assoc. was described) and the Karst race of this association. The geoelemental composition of the association highly represents lllyrian, Mediterranean-montane, and more mesophilous (Euro-Siberian, Eurasian, and European) elements to the detriment of thermophilous Mediterranean elements. In the stands above Rakitovec we find some rare and threatened species in the flora of Slovenia: Serratula lycopifolia, Serratula radiata, Delphinium fissum, Nepeta pannonica and Scorzonera hispanica, mentioned In the article, We believe that estimate these meadows are highly threatened, as they depend on extensive mowing that is to be interrupted soon. We therefore suggest that the Ministry of Environment as well as non-governmental organisations contribute, with subsidies to the extensive mowing. Key words: dry meadows, Danthonio-Scorzoneretum viliosae Ht. & H-ič (5&)58, Čičarija, Slovenia LITERATURA ska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Planinski vodnik, 1. Izdaja. Planinska založba Slovenije, Ljubljana, 28-39. Accetto, M. 1990. Boreaie, südostalpin-illyrische und Kaligarič, M. & L. Poldini, 1997. Nuovi contributi per illyrisch-submediterrane Fiorenelemente in Waldgesell-una tipologia fitosocioiogica de!le praterie magre (Scor­schaften der slowenischen Čičarija und des Mt. Vrem-zoneretalia viliosae H-ič) de! Carso nordadriatico. Gor­Sčica. fllyrische Einstrahlungen im ostalpin-dinarischen tania, Udine (v tisku). Raum, 9-13. Pannon Agraruniversität, Keszthely. Marchesetti, C., 1896-97. Flora de Trieste e de suoi Accetto, M. 1991. Corydalo ochroleucae-Aceretum ass. dintorni. Nova v Sloveniji. Razprave 4. Raz. SAZU 32 (3), 89-Poldini, L.f 1989. La vegetazione del carso isontino e 128, Ljubljana. triesfino. Lint, Trieste. Braun-Bianquet, J. 1964. Pflanzensoziologie. Grundzüge Poldini, L., 1991. Atfante corologico del le piante vas­der Vegetationskunde. 3. Auflage, Springer, Wien - New colari nel Friuli-Venezia Giulia, Udine. York. Pospichal, E., 1887-89. Flora des Österreichischen Horvat, I. & Glavač, V. & Ellenberg, H. 1974. Vege-Küstenlandes. Leipzig und Wien. tation Süd-Osteuropas. Stuttgart. Tommasini, M., 1839. Der Berg Slavnik im Küstenlande Justin, R., 1911. Bericht über einen nördlichen Fundort und seine botanischen Merkwürdigkeiten. Linnaea 13. zweier sudlichen Crepis-Anen. ÖBZ, 61, s. 255-258. Halle. Kaligarič, M., 1987. Floristične novosti iz Slovenske Tommasint, M., 1840. Ausflüge auf die Berge Sbeuniza in Istre. Biol. vestn. 35/2, Ljubljana, 19-26. !Strien, Matajur und Canin-Aipe im Görzischen und das Kaligarič, M., 1989. Rastlinski svet Slavnika in okolice. Trenta Thal. Flora, regensb. Bot. Zeit., 23/2, Regensburg. V: Kržič, J. (ur.). Zbornik Obalnega planinskega društva Trinajstih, I., 1992, Fitocenološka istraživanja kamenjar-Koper. Obalno planinsko društvo Koper, Koper, 32-45. skih pašnjaka u !stri (Hrvatska - Slovenija). Simpozij Kaligarič, M., 1990. Botanična podlaga za naravovar-"Flora in vegetacija Slovenije'1, Krško. stveno vrednotenje Slovenske istre. Varstvo narave 16, Wraber, T. & P. Skoberne, 1989. Rdeči seznam ogro-Ljubljana. 76-44. ženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo na­Kaligarič, M., 1994a. Vegetacija suhih travišč (Festuco-rave, 14-15: 1-311, Ljubljana. Brometea) na Primorskem krasu. Doktorska disertacija. Zupančič, M. Jovanovič, B. Lakušič, R. Rizovski, R. & Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Trinajstih, I. 1986. Prodromus phytocoenosum jugosla­Kaligarič, M., 1994b. Asociacija Genisto sericeae-Sesle-viae. Bribir-llok. rietum juncifoliae Poldini 80 (združba svilnate košeničice Zupančič, M. Marinček, L. Seliškar, A. & Puncer, i. in ozkolistnevt lovi ne) tudi v Sloveniji. Annales4:83-86. 1987. Considerations on the phytogeographic division Kaligarič, M., 1997. Rastlinski svet Slovenske Istre. V: of Slovenia. Biogeographia. 13, 89-98, Udine. Kocjančič, K., Bratož-ježek, B. s sodelavci (ur.). Sloven­ 38