Finančni minister dr. Stojadinovič
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 85 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2566, int. 3069
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje: »VoliInka dnevnik ali nelojalna konkurenca Ban dr. Puc v Litiji Cene monopolskih proizvodov znižane
V senci Svetozarja Pribičevića Minister dr. Marušič med obmejnim prebivalstvom Nova žrtev Kamniških planin Naš izvoz mehkega lesa v Italijo
Št. 7 i^ajandnevno razen^ponedeljka y LjUfo[ja|ri VSPCdO, d II6 24. apHla 1935	Rokopisov ne vračamo Leto!
„Volilni** dnevnik ali neloiaina konkurenta
Že v prvi številki našega dnevnika smo povedali, zakaj smo ga izdali in zakaj je potreben. Rekli smo, da je naše dosedanje »vodilno?: časopisje v rokah ali posameznikov ali pa danes nepomembnih političnih skupin. To časopisje ni sodobno, ker ni več v skladnosti z interesi občnih potreb in zahtev, niti naroda niti države. Takozvani monopol »javnega mnenja* v korist bodisi posameznikov bodisi političnih skupin, ki ne predstavljajo več večine ljudstva, mora končno nehati.
Naš dnevnik je osnovan na široki zadružni podlagi, je zatorej last in glasilo organiziranega naroda. Po tej svoji podlagi je list dobil tudi svoje ime. Vsakemu je vstop v našo zadrugo odprt in svoboden in mi se ne bojimo novih zadružnikov, temveč vabimo k pristopu vsakogar, ki mu je naša država Jugoslavija draga in ljuba.
Samo slučaj je prinesel, da je naš dnevnik zagledal luč sveta ravno pred volitvami. Zadruga »Narodna Prosveta« je bila ustanovljena že davno poprej, ko se o sedanjih volitvah še niti govorilo ni. In »Narodna Prosveta« je že tedaj v svojem oklicu javno povedala, da hoče v korist resnice, javne poštenosti in naroda izdajati nov, svoj dnevnik.
Kljub temu so nas krstili za »volilni* dnevnik in takozvani »glavni dnevnik za Dravsko banovino« nas dosledno imenuje »volilni« dnevnik.
Zakaj?
S tem hoče reči, da bo »Glas naroda« izhajal samo do 5. maja. Tn pa ni res. Mi imamo resen namen izhajati trajno. V življenju posameznika se lahko zgodi, da kdo nenadoma umre. Narod pa ne more in noče še umreti. V pomirjcnje lahko že danes izjavimo, da bo »Glas naroda« izhajal tudi še danes leto! Torej nismo noben »volilni« dnevnik, pač pa neodvisen, na svobodni zadružni podlagi osnovani dnevnik slovenskega ljudstva.
Podtikanje, da smo samo »volilni« dnevnik prihaja iz konkurenčne zavisti. S tem »podvaljivanjem« se hoče javnosti reči samo: Ne naročajte novega časopisa, saj itak ne bo dolgo izhajal. Gospodje, ki tako pišejo, naj se spomnijo le na Dantejev »Pekek, kako so obsojeni tisti, ki vedoma govore neresnica!
Pa še na drugo stran! Iz uredništva »Slovenca« ali pa po njegovem telefonu še je sporočilo v Zagreb, listu »Obzor«, da bo naš list prinašal prav kmalu članke v srbo-hrvatskem jeziku. Kaj, ali je to duhovito? In da udari po nas kot čisto »nedolžni« in nota bene »edini« katoliški list Dravske banovine, tp vest zagrebškega »Obzora« ponatisne ter jo servira začudenim in po njegovem mnenju seveda tudi skrajno ogorčenim svojim bralcem s povsem nedolžnim obrazom!
Mi pa pravimo: Vse kar je prav! Gospoda se boji konkurence. To razumemo in ji tega strahu prav nič ne zamerimo. Spomnimo jo le, da velja pri nas neki zakon o umazani konkurenci.
Glede političnega stališča mi prav odkrito priznavamo, da v sedanji volilni borbi odločno stojimo na strani vlade. Čakaj? Zato, ker izpovedujemo, da prejšnje vlade, ki so nasledile vladi generala Živkoviča, svojim nalogam niso bile kos, da so zakrivile velike napake •n narod ogorčile.
Vlada g. Bogoljuba Jevtiča je že do-Mej pokazala mnogo dobre volje in pozi-bvnih dejanj. V tej vladi ni nobenih ko-rnpcionistov, člani te vlade so pošteni •božje, čistih rok, ki hočejo narodu do-
Po nemškem protestu
Nemci - brez argumentov
Besedilo protesta — Angleški in francoski komentarii
Besedilo protestne note
-! .
Protestna nota, kj jo je nemška vlada po dolgih posvetovanjih vložila pri vladah Francije, Anglije in Italije radi ženevske resolucije o obsodbi Nemčije vsled njenega samovoljnega koraka * dne Id. marca, se glasi:
»Nemška vlada ne priznava vladam, ki so v svetu I)N sprejele resolucijo z dne 17. aprila, pravico, da se postavljajo za sodnike nasproti Nemčiji. Smatra, da predstavlja resolucija, izglasovana od sveta DN, nov poskus očrnjeuja Nemčije. Zato zavrača to resolucijo kar najbolj kategorično. Pridržuje si pravico, dft sporoči v kratkem svoje stališče glede razna vprašanja, zapopadena v resoluciji.«
Kaj pravih Francozi?
O nemškem protestu proti ženevski resoluciji piše pariški »Temps« na uvodnem mestu med drugim: »... V nekaterih krogih so (po ženevski resoluciji) predvidevali bodisi popoln prelom brez povratka v Ženevo, bodisi brutalno odpoved versajske pogodbe. Tri dni smo pričakovali-reakcije Berlina, toda s potekom časa se. je tudi ton nacionalno-socialistične polemike ublažil. To, kar se je najprej hotelo prikazati kot uradni protest rajbovske vlade v Londonu in v Rimu, se je pojavilo samo se kot navadna manifestacija nemškega nezadovoljstva. Rezerviranost, ki jo je bilo opaziti ob priliki - razgovorov-, ki jih je imel kancler Hitler v MOnakovem 'z'baronom v. Neuratliom, generalom v. ftlombergom in g. v. Ribbentropom, je .še bolj podčrtala zadrego, v kateri s6 se nahajali voditelji Rajha spričo ženevske odločbe, katere smisla ih moralnega
pomena niso znali predvidevati. Ker pa je bilo na vsak način treba nekaj storiti, kajti nemško javno mnenje, razdraženo po nacionalno-soeiali-stičhi kampanji, ni moglo razumeti pomanjkanja uradne reakcije proti ženevski resoluciji, se je vlada končno vendarle odtočila, izročiti V Londonu, Parizu iti v Rimu, kakor tudi v vseh inte-resiraiiih prestolicah, protest, ki ima vsaj U» dobro stran, da nudi rajhovski vladi potreben čas za razmišljanje o zadržanju, ki se ji zdi najbolj spretno spričo položaja, ki je zanjo nastal po ženevski obsodbi. Na ta način drži nemško javno mnenje v pričakovanju, zadržujoč ga v prepričanju, da se tretji Rajh nikakor in v ničemer ne odpoveduje politiki nezaupanja, ki jo je prakticiral dosedaj s toliko smelostjo, in da si pridržuge nadaluje korake za bodočnost.
Toda če pogledamo stvarem do dna, moramo ugotoviti, da je ta protest zgrešil svoj namen. ... Nemčija, proglaša Berlin, zavrača ženevsko resolucijo kar najbolj kategorično. Njej je sedaj na prosto dano, da povdari s tem svoj namen, da vztraja v politiki nezaupanja in kršitve prava; toda ta gesta, napravljena predvsem zato, da bi vplivala na nemško javno mnenje, je brez praktične vrednosti, kajti ženevska resohicija ostane in njeno odbijanje s strani Nemčije ne more nikakor imeti za posledico kakršnekoli spremembe v obsodbi njene politike. Kot zaključek tega protesta izgleda, da ne ostaja Nemčiji nič drugega več, kakor »porušiti mostove«, obrniti definitivno'hrbet Ženevi ih odkloniti nove 'razgovore. Toda temu ni tako. Berlinska nota, nasprotno, še sporoča, da si nemška vlada »pridržuje sporočili v kratkem svoje stališče glede različnih vprašanj, ki tvorijo' "predmet resolucije«. S tem, in to je izven vsakega dvoma, si hoče zagotoviti možnost nadaljevanja razgovorov. Nikakor torej še noče zapreti vrat pred na-dalnjimi pogajanji; to pa.pomeni, da začenjajo
Nova bolgarska vlada
Pomembna Izšma zim. mimtira KioseSvanova
t
Bolgarska vladat sestavljena
Sofija, 23. aprila.
V novi vladi, ki jo je sestavil Tošev, so poleg njega še: dr. Kjoseiranov, minister zunanjih zadev; general Džanev, vojni minister; general Rader, prosvetni minister; general Raško Atana-sov, minister notranjih del; dr. Marko Rjaskov, direktor Narodne banke, finančni minister; Andjel Karadjjozov, predsednik kasacijskega sodišča, minister pravde; Stojčo Mošanov, direktor Direkcije dela, minister za poljedelstvo; Todor Kožufiarev, direktor lista »Slovot, prometni minister. V vladi je tudi Nikola .lotov, advokat
iz Plovdiva in bivši zemljoradnički poslanec, pristaš Dimitrija Gičeva, kot gradbeni minister.
Manifest nove vlade je izšel v nedeljo zvečer. Podpisal ga je kralj, a sopodpisali so ga vsi ministri. Proglas pravi med drugim: »Od koraka, k« je bil storjen 19. maja'lanskega leta, ne bomo odstopili. Mlada bolgarska država bo preobražena, tako da bo odgovarjata kompliciranim potrebam sodobnega življenja in duhu novega časa, s {»osebnim ozirom na potrebe narodnega gospodarstva in za ozdravljenje notranjega reda s pomočjo pomirjen ja.« Proglas obljublja novo ustavo, »ki bo spoštovala bolgarske- nacionalne tradicije izza narodnega preporoda, pa tudi ideje 19. majat.
Izjava novega zunanjega ministra
.Sofija, 23. aprila. A A. Zunanji minister Kjose-ivanov je dal poročevalcu Agencije Avale v Sofiji lole izjavo:
Veselim »e, da morem kot zunanji minister izročiti svojo prvo izjavo predstavniku države, s katero me vežejo prijateljski stiki in neizbrisni spomini na velikega vladarja, ki je z Nj. Vel. kraljem Borisom vred začrtal nove poti obeh bratskih narodov. Kakor je naglasil že g. ministrski predsednik, ostanejo naloge naše zunanje politike neizpreinenjene: Najprvo bomo gojili čim bolj prijateljske in prisrčne odnošaje s svojimi sosedi. To kar bi moglo ločiti balkanske narode je mnogo neznatnejše od tistega, kar jih zbližuje. Delo miru, ki ga tako potrebujemo, in ki si ga vsi želimo je treba poglobiti s splošnim kulturnim in gospodarskim sodelovanjem. To
velja posebno za naše odnošaje s sorodnim jugoslovanskim narodom. — Med tem narodom sem živel skoro dve leti. Opazoval sem in cenil njegove vrline. Prepričal pa sem se tudi o njegovi miroljubnosti in o njegovem prizadevanju, ki bo neodvisno od krvnih zvez še okrepilo zbližanje z našim narodom. Kot bolgarski pooblaščeni minister v Beogradu sem bil neposredna priča in sem osebno sodeloval pri zbliževalnem delu obeh narodov, ki sta ga začela naša vladarja na svojih zgodovinskih sestankih. Zatrjujem vam. da bom delal za-še večje zbhžanje, ki more samo koristiti Balkanu in splošnemu miru, brez vsake nevarnosti za kogarkoli. Pri tem me bo podpirala vsa vlada z vsem bolgarskim narodom.
Georgijev izpuščen?
Sofija, 23. aprila. AA. Govori se, da bosta bivša ministra Georgijev in Cankov s svojimi prijatelji izpuščena še tekom današnjega dne.
bro, v kolikor je to na zemlji sploh mogoče. Ne more biti v tem primeru stare slovenske dvojne igre: »Zabavljaj na vlado kjerkoli moreš, toda ne pozabi jo prositi za izredne podpore vsaj vsak dan enkrat!!« Vsakdo povej, ali si za to vlado ali nisi! Ali ji zaupaš, ali pa ne? To povej, prav vsakdo! Ne gre, da boš na eni strani strupeno zabavljal in igral de-fetista, na drugi pa zahteval od nje izjemne podpore in zaščite!
To je bilo doslej, poslej ne bo več!
Mi ne vabimo nikogar, da se nam pri-
druži! Prepuščamo vsakomur, da se odloči po svoji prosti izberi. Pojdi na levo, pojdi na desno, ali pa se pridruži nam, ki gremo zlato srednjo pot.
Svobodno ti bodi!
Mi bomo priložili te dni listu položnice. Vemo, da je dandanes le malo denarja med ljudmi. Kdor nima za naročnino, naj položnico lepo shrani, nam pa pošlje samo dopisnico, da se naroča in da bo plačal kasneje. Mi mu bomo to verjeli in se potem ravnali. Zvestoba za zvestobo. Kdor ni z nami je proti nam!
v Berlinu kljub izročenemu protestu vendarel« razmišljati.«
Angleški komentar
uatiasnp »limes« objavlja poročno iz ran*«, ki pravi, da je velika razlika med staujein pred sestanki v Berlinu, Stresi in Ženevi in sedanjim mednarodnim položajem. Nemčija je zdaj *a pakt o nenapadanju in ne stavlja za svoj pristanek k temu paktu nobenih pogojev glede vzporednih dvostranskih paktov. Po mnenju lista j« zdaj glavno vprašanje v tem. ali se bo Nemčija vrnila v Ženevo. Francoski politični krogi, navaja list dalje, niso mnenja, da bi resolucija sveta Društva narodov preprečevala stalno odsotnost Nemčije z mednarodnih sestankov. V Franciji smatrajo, da so na mnogih straneh tolmačili zmisel francoskega koraka pri Društvu narodov popolnoma napačno. Ta korak ni imel namena preprečiti povratka v Ženevo, temveč ga je hotel celo olajšati.
Pariz. 23. aprila. AA. Po vesteh iz Londona smatrajo tamošnji uradni krogi, da bi morale sedaj glavne prizadete države najprvo izmenjati med seboj misli ter šele nato odgovoriti na nemški protest.
Medel vtis
Pari», 23. aprila. Ha vas poroča: Splošno prevladuje vtis, da nemški protest zoper sklepe Društva narodov od 17. t. in. ni napravil velikega vtisa; V tem smislu pišejo razni pariški-listi. »Matin« poroča iz Rima, da smatra italijansko javno mnenje nemški protest za platonsko potezo, namenjeno predvsem’ nemški javnosti, kjer .skuša nemška vlada-napraviti vtis, da je odločna. Edina praktična posledica nemškega protesta bo v tem, da se Nemčija po vsej priliki ne bo udelžiia podonavske konference v Rimu. V Rimu mislijo, da bodo ostale prizadete države v tem primeru sklenile na tej konferenci trdne osnove za ohranitev miru v Srednji Evropi.
Nemčija straši z — Rusijo...
• London, 23. aprila. A A. »Daily Mail« objavlja dopis Warda Priča iz Berlina, ki pravi, da je po mnenju nemških krogov imela samo Sovjetska Rusija koristi od živahnega diplomatskega delovanja zadnjih tednov. Med tem ko so ostale države po mnenju Nemcev imele od tega sodelovanja samo škodo, je vpliV Sovjetske Rusije v zapadni Evropi močno narasel.
Listi Hodžere in Topaloviča zavrnjeni
Beograd, 23. aprila. Kasaeijsko sodišče je zaključilo v trodnevnem roku, kakor predpisuje zakon, proučevanje vloženih državnih kandidatnih list. Kasaeijsko sodišče je od predloženih šestih list potrdilo štiri, in sicer: listo predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča (že 18. t. m.), listo dr. Vladimirja Mačka (že v soboto) in v ponedeljek listo Zedinjenega jugoslovanskega pokreta »Zbor« z nosilcem Dimitrijem Ljotičem ter listo bivšega ministra Bože Maksimoviča, Zavrnilo pa je listi jugoslovanskih socialistov z nosilcem dr. Živkom Topalovičem in listo Jug. nae. stranke z nosilcem dr- Hodšero. V svojem zavrnilnem odloku sodišče podrobno našteva vse pomanjkljivosti Topalovičeve in Hodžerino liste, zaradi katerih je po zakonu moralo zavrniti ti dve listi.
: Na volitvah dne 5. maja bo moral torej volile« izbirati le med štirimi listami.
V—Dravski banovini kandidirajo na Mačkovi lisii med drugimi, odvokat dr. Slaviček, minister v p. dr. Kukovec, ekonom Vekoslav Štampar, profesor in bivši poslanec Alojzij Pavlič, advokat dr. Dobovišek iz Celja, Janez Kocmur, bivši ravnatelj SUZORa, trg. Koren iz Črnomlja in drugi.
Na listi Bože Maksimoviča sta iz Dravske banovine le uradnik Alojzij Novak in trgove« Mirko Nardin.
Na listi dr. Ljotiča pa kandidirajo v Dravski banovini med drugimi: zadr. revizor A. Šifrer, trgovec Franjo Škrbec, faktor Ivan Matičič, zdravnik dr. Josip Muster, odvetnik dr. Fran Kandare, obč. uradnik Vladislav Fabjančič, kapetan v p. Arlur Šturm, advokat dr. Vinko Zor« iz Beograda, tvorničar Rudolf Zalokar, tvorniški ravnatelj Avgust Küster itd.
Vremensko potožilo
Dunajska vremenska napoved za 24. april: Spremenljivo oblačno, toplina spremenljiva, na jugu iu vzhodu mogoče nekaj padavin.
Francoski list o naših volitvah
Zanimanie za volitve te to pol izredno veliko — Jevtiieva Usta je izmed vseh naipopolneiša in naiboii homogena
Najuglednejši francoski list, poluradni »Temps« S dne 21. t. m., prinaša daljši članek o naših volitvah in o političnem položaju pri nas na splošno. Članek je spisan zelo toplo, a obenem stvarno in nepristransko. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako sodi tujina o nas; zato objavljamo iz navedenega članka vsaj nekaj glavnih misli.
List pravi med drugim: >Zanimanje za te volitve je izredno živahno... Narodna vladna lista je do sedaj najpopolnejša in najbolj homogena; njeni izgledi na končno zmago naraščajo čedalje bolj, in to tembolj, ker nastopajo druge skupine, ki se pri teh volitvah pojavljajo, brez dobro začrtanega programa in zlasti še brez enotnih pogledov na osnovna vprašanja narodnega življenja. Opozicijske skupine (okrog Mačka, Davidoviča in Jovanoviča) se kljub načelnemu sporazumu glede takozvane »negativne opozicije« vendar ne morejo še sporazumeti v vprašanju ustave, torej v življenjskem vprašanju države, ki je simbolično izraženo v unitaristični strukturi države in naroda.« 0 ostalih skupinah pravi list, da hočejo pri teh volitvali le umeriti svojo moč, ne da bi sicer pričakovale pozitivnega uspeha. »Temps« se nato spet povrne k Jevličevi listi in pravi o njej dobesedno:
»Narodna lista g. Jevtiča, ki nobenega že kar V naprej ne izključuje in fai se še eelo trudi, da bi mimo strankarskih in osebnostnih bojev •družila pod svojo zastavo vse, ki jim je v prvi vrsti le za narodno edinstvo in družabni mir, se zdi, da ima bolj podobo širokega gibanja državljanske in narodne enotnosti kakor pa politične stranke, prežete s posebno politično tendenco in prevladane po tendencah določenega družabnega razreda. Na Jevtičevi li-
sti so vsi družabni sloji našli možnost, da si zagotove svoje kvalificirane zastopnike — in to je, kar povzdiguje to listo nad druge in ji daje nedvomen prestiž ...
List nato podrobno opisuje našega predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča, kateremu priznava visoke lastnosti »taktičnega, finega in umerjenega postopanja«, ki so njegov trud in njegovo delo že ponovno kronale z uspehom doma in v tujiui. Njegova vlada, pravi list, je sestavljena večinoma iz mladih ljudi, ki pripadajo vojni generaciji in ki so prosti vseh regionalnih predsodkov starejših generacij z obeh strani Save; ta vlada more zares razumeti in upoštevati nove politične, gospodarske in socialne razmere, ki prevladujejo v življenju modernih držav.«
List prehaja nalo k podrobnemu opisu vladnega programa in navaja vse dosedanje uspešne reforme Jevtičeve vlade. O javnih delih piše med drugim:	»Izvršitev obširnega programa
javnih del v skupnem znesku nad eno milijardo dinarjev, ne da bi za to bilo potreba poseči po posojilih ali novih davkih, najboljše dokazuje, da je Jevtičeva vlada smelo doprinesla k ublažitvi posledic ekonomske krize, ne da bi pri tem zašla na lahko pot »načrtnega gospodarstva« ali inflacije.«
Enake uspehe pripisuej list Jevtičevi vladi tudi v pogledu konsolidacije notranje-političnih prilik v Jugoslaviji, nato pa zaključuje vse te stvarne navedbe z logično prognozo:
»Ta politika vlade bo 6. maja predložena velikem v odobritev. Vsi znaki volilne borbe kažejo, da ho narodna lista g. Jevtiča odnesla pri volitvah veliko večino, ki ji bo s signrno in trdno večino v novi skuščini nndila možnost, da v umerjenejši atmosferi dokonča delo kralja Ueđinitelja.«
Ban dr. Puc v Litiii
Litija, 23. aprila. V nadaljevanju svojega inšpekcijskega potovanja je g. ban dr. Dinko Puc davi ob 9. prispel v avtomobilu v Litijo. Zasavsko mesto ga je sprejelo s prisrčnostjo in spoštovanjem. Litija sn je nadela praznično lice. Raz vseh hiš so vihrale trobojnice. Oficielni sprejem jo bil pred poslopjem sreskega načelstva, kjer se je zbralo mnogo občinstva, dalje občinsko zastopstvo z županom Lajovicem na čelu, duhovništvo skoraj iz v; ga sreza pod vodstvom dekana iz Šmartnega g. Ant. Gornika.
Kakor povsodi so tudi Sokoli, gasilstvo, šolska mladina, razne kulturne in nacionalne organizacije, pevska društva in ženske organizacije, ne samo iz Litije same, temveč tudi iz drugih krajev sreza, hotele pozdraviti svojega bana.
šolska mladina je z mahanjem zastavic prav ljubko pozdravila g. bana, znanega prijatelja mladine. Prvi pozdravni nagovor je imel na g. bana župan g. Lajovic, ki je dejal, da ga prebivalstvo pozdravlja kot pravega ljudskega bana, ker je znana njegova priljubljenost že davno. V imenu duhovščine ej nagovoril in se zahvalil za poset dekan g. Anton Gornik, nakar je s krepkim sokolskim pozdravom starosta Sokola iz Šmartnega g. Ferdo Tomazin izrekel dr. Pucu sokolsko dobrodošlico.
DR. DINKO PUC - LJUDSKI BAN
G. ban dr. Puc vidno ganjen nad lepim sprejemom se jo zahvalil v daljšem govoru, v katerem je dejal med drugim, da je njegovo stremljenje v resnici to, da bi postal ljudski ban, ker se zaveda svojih dolžnosti, to je da pomaga prebivalstvu v vseh težkočab. Kar bo mogoče bo on tudi storil, da bo prebivalstvo laže prebrodilo sedanjo krizo. Zato pa je tudi treba, da mu tudi narod nudi svojo pomoč pri njegovem delu za korist splošnosli, V resnici Živimo v težkih časih. Toda pomisliti moramo na znano prialovico »Vsak je svoje sreče ko-Tač«. Kakor velja to za posameznika, vetja to tudi v vse večji meri za narode. Od narodov samih je odvisno, kakšna bo njihova bodočnost. Kot primer je navedel g. ban zgodovino Poljske, l-t je zaradi nesloge med narodom trikrat propadla. To moramo vedno imeti pred očmi. Mi moramo biti drug drugemu brat ue samo v besedi, temveč tudi v dejanjih. Naši zunanji sovražniki komaj čakajo trenotka, da bi nas našli needine in da bi potem naš narod postal plen pohlepnega tujca. Toda to se ne bo zgodilo, ako bo v nas vseh vzplamtela prava ljubezen do naše svobodne države in do našega kralja. Naša dolžnost je, da pomagamo vsi skupaj pri konstruktivnem delu, da bomo vsi prijatelji in bratje in da bomo na ta način ohranili svojo svobodo. Prišel sem, je dejal g-ban, med vas kot enak med enakimi, ko prijatelj, da slišim vaše težnje in vaše prošnje. V skupnem delu bomo dosegi i svoj cilj, to je da bo naša država močna in edina.
Burno odobravanje je sledilo besedam gospoda bana, kateremu sta dve deklici in deček v imenu šolske mladine iz Litije in Šmartnega izročili šopke.
DVA SOŠOLCA IZZA DIJAŠKIH LET
Gosp. ban si je nato dal predstaviti razne predstavnike, na kar se je na sreskem načelstvu začel sprejem. Ko je g. sreski načelnik Podboj predstavil uradništvo sreskega načelstva, je imel na g. bana prisrčen nagovor, v katerem ga je pozdravil predvsem kot pravega Jugoslovana, čigar delovanje v jugoslovanskem smislu je znano še iz njegovih dijaških let. Kot njegov sošolec na Dunaju je imel priliko, da je opazoval in občudoval krepko jugoslovansko delovanje tedanjega univerzitetnega slušatelja Dinka Puca, ki je že v takratnih težkih časih, ko se je moral naš narod boriti za vsako najmanjšo nacionalno pravico, stal v prvih vrstah jugoslovansko orientirane mladine. Gosp. sreski načelnik je naštel več dogodkov, pri katerih je g. ban dr. Dinko Puc v svojih dijaških letih s polnim ognjem jugoslovanskega nacionalizma sodeloval. Spomnil se je leta 1903., ko je jugoslovanska mladina na Dunaju brzojavno pozdravila pokojnega kralja Petra Osvoboditelja, ki ga je takrat domovina klicala na prestol. In ko se je kralj Peter vozil skozi Dunaj v Srbijo, je bil sedanji g. ban med prvimi, ki je pomagal organizirali jugoslovansko mladino, da je pozdravila na kolodvoru svojega bodočega osvoboditelja in kralja.
Poznavajoč veliki socialni čut gosp. bana je gosp. sreski načelnik prosil, naj bo naklonjen uradništvu.
Gosp. ban se je ginjen zahvalil za krasne besede svojega sošolca sreskega načelnika gospoda Podboja ter je navzočemu uradništvu polagal na srce, naj se zavedajo, da so v službi naroda, kateremu morajo biti vedno na razpolago z nasveti, predvsem pa z objektivnim delovanjem v uradu,
GASILSTVO IN 6°/» PRISPEVEK ZAVAROVALNIC
Nato je g-ban sprejel večjo deputacijo gasilskih društev iz litijskega sreza. Deputacija je g, banu obrazložila težko stanje, v katerem se nahajajo gasilske čete, ki jih je v litijskem srezu 35. Prosili so g. bana, da bi zastavil svoj vpliv na merodajnem mestu, da se čim prej izda uredba o plačevanju OVo prispevkov od strani zavarovalnic, kar je že itak z zakonom o gasilski organizaciji določeno. G. ban je deputaciji zagotovil, da bo banska uprava in tudi merodajno ministrstvo z vsemi silami podprlo to zahtevo gasilstva.
Dalj časa se je g. ban raztovarjal tudi z zastopniki rudnika v Zagorju in predilnice v Liliji, nakar je sprejel učiteljstvo, Sokolstvo iti razne druge organizacije.
Naloge županov
G. banu so so predstavili tudi župani iz litijskega sreza. V daljšem govoru je g. ban orisal naloge županov, ki so obenem tudi predstavniki državne oblasti. Povdarjal je, da naša država polaga veliko važnost na občine, ker ve, da je župan tudi voditelj naroda. Zaradi tega pa je tudi dolžnost županov, da usmerijo svoje občane v pravo smer glede vseh vprašanj našega javnega življenja..Župani se morajo tudi zavedati te svoje vzvišene naloge. Znano je domoljubje naših predstavnikov občin. Mi vemo, da so dobri Jugoslovani, vemo pa tudi da so dobri Slovenci. Skupaj moramo delati za našo slovensko kulturo in za naše slovensko gospodarstvo. Konstruktivno delo je, kar se zahteva od nas. Zaradi tega ne smemo slediti onim, ki nočejo prevzeti odgovornosti v javnem življenju. Afeo je kdo ob strani, nima pravice, da kritizira in da stavlja zahteve. Župani bo glasniki vere v bodočnost. Župani morajo tudi v težkih časih, ki se vedno pojavljajo v življenju vseh narodov, vzbujati v svojih občanih poguma za delo v korist splošnosli.
Javna dela
Županj so zlasti opozorili g. bana na brezposelnost. G. ban, ki je dobro infor-
miran o tem vprašanju, je obrazložil županom, kako bi bilo treba omiliti to v resnici pereče vprašanje. Seveda bo tudi banska uprava z vsemi razpoložljivimi močmi sodelovala pri tem. Z javnimi deli, ki so ali predlagana ali pa že predvidena, deloma iz državnih kreditov, deloma iz banovinskega fonda za javna dela, se bo gotovo položaj glede brezposelnosti dokaj izboljšal. G. ban je omenil nekatera javna dela, ki so predlagana ali že določena kakor n. pr. razširitev ceste Izlake-Trojane, nadaljevanje cestne gradnje Višnja gora— Polica, regulacija Save, dalje gradnja mostu preko Save na Savi in pri bregu pri Litiji, gradnja banovinske ceste Moravce— Drtija—Kandrše itd.
V razpravo je seveda tudi prišlo vprašanje gradnje zasavske ceste. G. ban je v razgovoru povdarjal važnost te ceste za vso banovino ter se z župani podrobno razgovoril o tem vprašanju.
Pri vprašanju brezposelnosti je g. ban pohvalno omenil požrtvovalno delovanje Kola jugoslovanskih sester v Zagorju, ki je prevzelo skrb za prehrano 250 do 300 otrok, da s tem olajša bedo brezposelnih.
Ko je ban sprejel nato še razne deputacije in zasebnike, se je odpeljal v Ljubljano, kamor .je dospel ob 14. uri.
Cene monopolfkih predmetov
znižane
Sol, petrolej, vžigalice, cigaretni papir in boljše vrste tobaka cenejše
Dosledno in z energijo izvaja vlada g. Jevtiča v svoji znameniti deklaraciji dano obljubo, da bo čim bolj znižala davčno breme, ker je to pod prejšnjo vlado že doseglo neznosno višino. Tako je vlada g. Jevtiča znižala zemijarino, dovolila znatne olajšave pri plačevanju pridobnine, znižala celo vrsto taks in trošarin, pocenila v znatni meri promet z motornimi vozili, znižala banovinske davščine ter odpravila zlasti one, ki so podraževale produkcijo in končno znižala še potniške tarife na železnicah. Vsak državljan Jugoslavije je imel od teh vladnih ukrepov prav znatne pridobitve.
Sedaj je vlada g. Jevtiča znova olajšala davčno breme prebivalstva in znižala ceno monopolskih predmetov. Novi ukrep vlade, odnosno monopolske uprave pomeni prav znatno pocenitev življenja, saj so med mo-nopolskimi predmeti skoraj samo neob-hodno potrebni predmeti.
Pocenitev je bila formalno sklenjena na sobotni seji monopolske uprave, katere se je udeležil tudi finančni minister dr. Što-jadinovič, ki je tudi takoj potrdil sklepe uprave.
Izjava finančnega ministra
Po seji monopolske uprave je sprejel finančni minister novinarje in jim podal daljšo izjavo o znižanju cen monopolskih izdelkov. Iz njegove izjave posnemamo:
Kralj, vlada je v svoji deklaraciji naglasila kot eno glavno točko svojega finančnega programa znižanje vseh finančnih bremen, ki je mogoče. Državni monopoli so neka vrsta posrednih davkov na potrošnjo soli, tobaka, vžigalic, petroleja in cigaretnega papirja. Posebne važnosti pa so monopoli za državne finance. Nimajo pa monopoli samo fiskalni namen, temveč imajo tudi svoj gospodarsko-socialni cilj, ker dajejo velikemu delu našega naroda možnost zaslužka. Zato so monopoli v ozki zvezi z narodnim gospodarstvom in zato morajo gledati ko vsako drugo podjetje, da na domačem in tujem trgu plasirajo čim več svojih proizvodov.
Čeprav imajo monopolski predmeti izjemen položaj in monopolska uprava sama določa na domačem trgu ceno svojih predmetov, vendar se mora tudi ona ozirati na kupim moč potrošnikov. V dobi splošne gospodarske krize se morajo tudi cene monopolskih proizvodov prilagoditi splošnim razmeram.
Največji potrošni predmet monopolov je tobak. Jugoslavija je dežela z razvito kulturo odličnega tobaka, ki je tudi v primeri s tobakom drugih dežel zelo po ceni. Zato je bilo treba cene znižati.
Gene tobačnih izdelkov znižane za 10 do 25 odstotkov,
V ta namen je monopolska uprava sklenila, da zniža ceno boljšim vrstam tobaka,
in sicer: »Trebinjcu« od 650 na 600 Din za kilogram, cigaretam pa: »Karadjordje« od 1600 na 1200, »Jadran« od 1100 na 900, »Kosovo« od 950 na 800, »Strumiea« od 850 na 700, »Šumadiia« od 800 na 600, »Milijon« od 650 na 500, »Vardar« in »Drina« od 500 na 450 Din za 1000 cigaret. Obenem se znižajo tudi cene luksuznim kolekcijam, in sicer onim z 80 cigaret od 74 na 60 in potniškim od 42 na 35 Din.
Razen vprašanja cene je pri tobaku še dvoje važnih vprašanj, namreč vprašanje proizvodnje in izvoza tobaka. Posebno važno je vprašanje izvoza, ker brez izvoze ni mogoče povečati proizvodnje. Preje s' je na to vprašanje premalo pazilo, sedaj pa se tudi temu vprašanju posveča potrebna pažnja. Tako smo samo v prvih treh letošnjih mesecih izvozili tobaka za 77 mili-jinov Din, dočim so ga lani v vsem letu le za 25 milijonov Din.
Drugi najvažnejši monopolski predmet je sol. Domača proizvodnja soli dosedaj ni zadostovala. Še pred desetimi leti, ko sem bil finančni minister, sem začel delovati na to, da bi sami pridobivali potrebne količine morske soli. Sedaj bodo ti napori končno le uspešno zaključeni in v Ulcinju bo v kratkem začela obratovati solarna s kapaciteto 40.000 ton morske soli. Odkrila pa so se tudi velika ležišča kamnite soli v Tuzli, da bo tudi v tem pogledu mogoče povečati domačo proizvodnjo. Pa tudi organizacija prodaje soli je zboljšana in po dolgem času je doseženo, da je cena soli v vsej državi enaka. Tudi pri določevanju novih cen za sol se je oziralo na padlo kupno moč prebivalstva in se je zato cena
cena soli znižala,
in sicer: za namizno sol od 500 na 400 Din za 100 kg, za jodirano sol za ljudsko prehrano od 350 na 300, za denalurirano sol za krmo od 160 na 125 in za ribarske namene od 55, odn. 52 in 40 Din na 30 Din za sto kil.
Nadalje je sklenila monopolska uprava, da se petrolej za kmetijske in ribarske namene sploh oprosti monopolske takse.
Sklenjeno je bilo nadalje, da se prodajajo vžigalice v škatljicah po 30 in po 60 vžigalic in veljajo prve 50 par, druge pa I Din.
Končno je bilo sklenjeno, da se zniža cena cigaretnemu papirju, in to »Job« (žob) papirju od 2 na 1*50, ovojčkom s 60 listi od 1*50 na 1, onim s 30 listi od 0*75 na 0*50 Din.
Prvič v zgodovini našega monopola se znižujejo cene monopolskih predmetov. Toda ta ukrep je bil neobhodno potreben, ker zahteva to padla kupna moč prebivalstva. Vse to znižanje pomeni za narod znatno olajšanje, državne finance pa tudi ne bodo trpele, ker se bo povečala potrošnja monopolskih predmetov.
Suvich in Beck
Benetke, 23. aprila. A A. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Suvich je v Benetkah obiskal poljskega zunanjega ministra Bečka, ki se tamkaj nahaja s svojo soprogo kot zasebnih na oddihu. Na sestanku sta govorila o raznih evropskih vprašanjih. Ugotovila sta, da obstojajo med Poljsko in Italijo prisrčni odnošaji,
Formalna ostavka poljske vlade
Varšava, 23. aprila. A A. V zvezi s podpisom nove poljske ustave tekom današnjega dne
bo vlada Slaveka po vsej priliki podala ostavim iz formalnih razlogov. Ni izključeno, da hode s tem v zvezi neke osebne izpremoinbe v vladi.
Velik političen proces v Grčiji
Atene, 23. aprila. AA. Atenska agencija poroča: Danes se prične pred prekini sodiščem proces proti voditeljem bivše opozicije. Obtoženi so štirje bivši predsedniki vlade, Venizelos, Papa-nastasiu, Kafandaris in Sofulis. predsednik senata Gonatas, mnogi bivši ministri, narodni poslanci in novinarji.
M šemi Svetozarja PribiževKa
Težke ahSožhe mmlstra Jastkowiia proti zagrebški opoziciji
V Skoplju je bil v nedeljo sijajno obiskani shod ministra dr. Jankoviča, ki je s svojim senzacionalnim govorom napravil na vse poslušalce in na vso jugoslovansko javnost najmočnejši vtis. Zlasti pa so učinkovala njegova izvajanja o politiki dr. Mačka in o vplivu Svetozarja Pri biče viča na politiko tako imenovane »Združene opozicije«. Brez pretiravanja se more reči, da je bil govor ministra dr. Jankoviča nova izgubljena bitka za opozicijo, združeno pod zastavo dr. Mačkovega negativizma.
Po pozdravu zborovalcev je prešel minister dr. Jankovič takoj na naša notranja politična vprašanja ter med drugim de-jal;
Naša notranja situacija je v resnici težka, toda ne iz razlogov, kakor bi hoteli dopovedati z gotovih strani, temveč zato, ker nam je umrl vladar, ki je bil naša najvišja in nenadomestljiva avtoriteta. Zato je tem bolj potrebno, da ves narod v slogi in harmoniji dela za napredek države in v tem delu prebrodi teh sedem let, ki nas ločijo do polnoletnosti kralja Petra.
Predvolilni položaj označuje
dvoje dejstev
Prvo dejstvo je to, da vodi volitve vlada g. Jevtiča, kar pomeni v državnem in ustavnem življenju Jugoslavije politiko organiziranega edinstva naroda in države. Nastop vlade g. Jevtiča pa pomeni tudi povečanje narodne energije, nastop novih sil, da se izvede veliki državni program, ki ga je zapustil kralj Aleksander.
Drugo značilno dejstvo sedanjih volitev je povratek v javno življenje starih politikov iz bivših strank. Ti politiki tvorijo dve skupini. Na eni državni listi so združeni skoraj vsi voditelji predšestojanuarskih strank. Ta skupina je dala sebi ime
»združena opozicija«
in gre na volitve pod vodstvom dr. Mačka. Drugo skupino tvori nekaj starih politikov, od katerih bi eni hoteli pomeniti novo gibanje, drugi pa skušajo le dvigniti svoje osebne položaje. Ti slednji zato tudi niso posebno zanimivi. Pa tudi »združena opozicija« ni enotna, ker razen svojega negativizma nima nobene skupne načelne ali idejne zajednice. Vsa ta opozicija se je za majniške volitve združila samo taktično, dočim je ostala idejno vsaka skupina za sebe.
Tendence, ki so privedle k ustanovitvi te skupine, pa so se pokazale že 1. 1931., ko so tedanje volitve dokazale, kako silno vpliva na narod šestojanuarski manifest. S prihodom vlade g. Jevtiča in z razpisom novih volitev je strah pred popolnim razpadom vseh bivših političnih strank tako narastel, da so se šefi teh strank končno odločili, da vstopijo v bitko. In to je ves smisel združene opozicije in zato tudi voditelji te opozicije stalno molče o svojih riljih in težnjah. Do danes ni mogla zvedeti jugoslovanska javnost, kakšen sporazum je združil na eni listi dr. Mačka, Spaho, Davidoviča, Joca Jovanoviča in Dragoljuba Jovanoviča. Mi pa trdimo, da jugoslovanska javnost ni mogla zvedeti za ta sporazum, samo zato, ker je ta sporazum zelo usoden. Če pa ni mogla jugoslovanska javnost zvedeti o tem sporazumu, pa je zvedela tuja javnost o idejah in programu g. Mačka, šefa te skupine ter o aspiracijah separatnega hrvatskega nacionalizma do Jugoslavije, ki jo je ustvaril kralj Aleksander.
D od naslovom
»Dr. Maček o hrvatskih aspiracijah«
je objavi! švicarski list »Courier de Gene ve k z dne !3. februarja 1934 zelo jasne izjave dr. Mačka. Po tej izjavi ni dr. Maček za to jugoslovansko državo, ker more po po njegovem mnenju biti jugoslovanska država samo neko društvo narodov plemen, ki bivajo na njenem ozemlju. Nobene upravne reforme niti oktroirana avtonomija nas ne morejo zadovoljiti, pravi dr. Maček, ker ne moremo dopustiti, da bi bil naš hrvatski Sabor razpuščen in da bi bila naša uprava centralizirana iz Beograda. Sporazum vseh narodov v Jugoslaviij, in to so Srbi, Črnogorci, Hrvati in Slovenci, bi moral pomeniti pet posebnih avtonomij v državuo-pravnem smislu, kar pomeni pet posebnih držav, katerih meje bi se morale določiti v smislu federalizma, kar bi p*> mnenju dr. Mačka morala določiti pravna znanost, ker po dr. Mačku jugoslovanska nacionalna država ne more obstojati.
To je program dr. Mačka, ki je bit odkrito objavljen v Kvropi in ki se tajno razširja med votilci. Sedaj veste, zakaj jugoslovanska javnost ni mogla zvedeti za la Program.
diktatu Svetozarja Pribieevića
Pa še nekaj mnogo težjega je! To je dej-stvo, da je ta akcija dirigirana iz tujine.
Akcija beograjske opozicije je dirigirana iz Zagreba, zagrebška akcija pa od Sveto-tozarja Pribičeviča.
V	francoskem listu »Temps« z dne 16. II. t. 1., torej samo tri dni po iz javi dr. Mačka, je objavljeno pismo Svetozarja Pribičevića, nato pa dne 17. marca v »Petit Journalu« interview istega emigranta, v katerem se ne samo od besede do besede potrjuje skupnost političnih nazorov, državno-prav-nih tendenc in skrajnih ciljev akcij dr. Mačka in g. Pribičeviea, temveč se tudi potrjuje dejstvo, da je šele po pristanku Svetozarja Pribičeviea, kot enega od dvojice predsednikov kmetsko demokratske koalicije odobren poziv šefov bivše demokratske in zemljoradniške stranke Srbije (to je izraz Pribičeviea), da sc organizira skupna volilna kampanja v Jugoslaviji. Tako je vsemu svetu objavljeno, da je akcija združene opozicije pod varuštvom in vodstvom ene od glav dvoglavega tiča, kakor je Pribičevič v omenjenem članku označil dvojno predsednikovanje svoje in dr. Mačka. Sedaj je še bolj jasno, zakaj jugoslovanska javnost ni mogla zvedeti za besedilo sporazuma dr. Mačka s šefi bivših strank, ki so na njegovi listi. Zato pa mora vsem vam biti jasno, zakaj morate kot en mož dne 5. maja glasovati za listo g. Jevtiča, ker to pomeni, da glasujete za živo in nedeljivo Jugoslavijo.
V	svojem znanem predavanju o marsejskem zločinu je dejal Seton Watson, da je ta zločin odkril
zaroto proti edinstvu jugoslovanske države
Trdim, da pomeni tudi politika gg. Mačka in Pribičeviea, izražena v izjavah objavljenih v tujini nadaljevanje te zarote. Čeprav ni in ne more biti stvarne zveze med onimi, ki so pripravljali ta zločin in protagonisti te_ politike, je vendarle logična zveza med cilji dejanja, omenjenega v definiciji Setona Watsona in cilji politike, ki je predstavlja skupni program gg. Mačka in Pribičeviea. Ta logika ima svoje jasne elemente v uresničenju onega dvoglavega predsednikovanja in one politične grupacije, ki je privedla do 6. januarja.
Stare stranke, katerih šefi se niso nič naučili niti nič starega pozabili, poskušajo danes svojo politično rehabilitacijo in ker so preslabi za samostojno akcijo, iščejo pomoč dr. Mačka. V resnici pa so te stranke
Na velikonočni ponedeljek je obiskal kandidat - minister dr. Marušič v spremstvu bivšega ministra g. Puclja severni del logaškega sreza, ki v njem kandidira. Ustavil se je v Žirek, iiovtah in Hotcderšici. Povsod so ga pričakovali poleg mnogoštevilnih volilcov tudi predstavniki krajevnih oblastev gg. sreski načelnik, župani, staroste Sokola, gasilskih čet in ostali.
Sprejemi.
V žireh je bilo zbranih čez 500 mož in fantov, raz hiš pa so plapolale trobojnice. Pred občinsko hišo so pozdravili g. ministra sreski načelnik, župana iz žirov in Logatca gg. Trša« in Primožič.
V' Rovtah se je kljub neugodnemu času — vršili so se občni zbori tamošnjih zadrug — zbralo pred Sokolskim domom presenetljivo veliko zlasti mlajših vaščanov z godbo na čelu, ki jr ob prihodu g, ministra zaigrala narodno himno. G. ministra je pozdravil starosta Sokola g. Merljak, osemletni fantiček pa ga je nagovoril in mu izročil lep šopek.
Prav tako lep je bil sprejem v Hoteder-šici, čeprav s« bili komaj pičlo uro preje obveščeni, da pride g. minister. Pred gasilskim domom so ga pozdravili župan g, Turk, starosta Sokola, načelnik gasilske čete in predstavniki obmejnih uradov. Med tem so se že tudi zbrali vsi možje in fantje.
govori ministrov
Na vseh treh krajih sta gg. ministra poročala o političnih in gospodarskih razme-rah, programu vlade in njenih nadaljnjih namerah.
Prvi je govoril minister in kandidat g. dr. Marušič. \ svojem izčrpnem govoru je zlasti podčrtal potrebo
medsebojnega pomirjen ja;
politični in socialni anahronizem, kar so bile tudi v preteklosti, in to po svojem poreklu, po svojem idejnem horicontu in ker so nasprotne novi državni in nacionalni organizaciji Jugoslovanov. V današnji Aleksandrovi Jugoslaviji pomenijo le še žalostni spomin za vedno končane preteklosti. In zato pa bo tudi narod na majniških volitvah zadnjič izbrisal to žalostno preteklost.
Program
Aleksandrove Jugoslavije
Naš program je, bratje, velika Aleksandrova Jugoslavija, kar pomeni, da hočemo predvsem močno in nedeljivo Jugoslavijo. Ta naš nacionalni in državni totalizem pomeni to, kar danes veje v vseli narodih in kar pripravlja novi napredek. Ta velika, unitaristična, nacionalna in državna ideologija doživlja svoje potrdilo v naporih vseh velikih narodov. Povojna doba je preobrazila vso zapadno civilizacijo v duhu novega gospodarskega in družabnega življenja, ki hoče s popolno organizacijo države kot narodne organizacije doseči najvišji ideal. To je stremljenje, da se z najpopolnejšo organizacijo svobodnega naroda združi ves narod v nov gospodarski, politični in družabni organizem.
za gospodarsko demokracijo
Danes se v Evropi poslavljajo politične demokracije in zato smo tudi mi zapustili le demokracijo in prešli na črto bolj pravične ter nacionalno in socialno bolj utemeljene gospodarske demokracije. Nasprotni smo staremu drobljenju sil in starim programom in zalo se obračamo k novemu življenju velike jugoslovanske zajednice, v kateri se mora narodno življenje z vso energijo uveljaviti na socialnem, gospodarskem, političnem in kulturnem polju.
Svoj veliki govor je zaključil minister s pozivom na vse, da delajo za napredek velike in močne Aleksandrove Jugoslavije, ki mora biti steber miru za vse balkanske narode.
Veliki govor ministra Jankoviča je poslušala množica z veliko pazljivostjo ter ga ponovno prekinila s svojim glasnim odobravanjem. Ko so še govorili nekateri kandidati, je bil shod zaključen med glasnimi manifestacijami volilcev za politiko vlade g, Jevtiča.
dalje, da je prav na obmejne kraje nujno potrebno, ter pogoj za kulturni in gospo-garski obstoj, da prebivalstvo zaupa vladi in ji veruje, da bo brezkompromisno va-rovaia
narodno in državno edinstvo
Dalje je g. minister obrazložil gospodarski program viade in njene namere za bodoče. Poudaril je, da je njena glavna in najnujnejša naloga čim hitrejše olajšanje gospodarskih težko?. Med svoje naloge šteje vlada ureditev denarnega trga, tako da bodo postali
denarni zavodi zopet likvidni in da bo šla obrestna mera še dalje navzdol,
saj se dobro zaveda, da brez hitrega obtoka denarja ni zdravega gospodarskega življenja in da jo kredit še vedno predrag, zlasti za kmetijstvo.
Nato je g. minister Pucelj na znani šaljivi naičn prikazal breizglednost opoziciona Inih list in opozoril volilce na škodljivost volilne abstinence, ki jo propagirajo bivši užaljeni voditelji, potem ko «s zapeljali svojo nesodobno politiko v slepo ulico.
Zborovalci so spremljali poročila z živini zanimanjem in nagradili govornike z močnim aplavzom v dokaz, da hočejo slediti in voliti lislo ministrskega predsednika g. Jevtiča.
Glavni volilni odbor J e vtiče ve liste za Dravsko banovino se je preselil v Nebotičnik, 1. nadstr., tel. 39-55.
Meiikoraomi shodi predsednika vlade in drugih ministrov
Ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič na agitaciji
Za katoliške velikonočne praznike je bilo več volilnih shodov, katerih so se udeležili ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič z več ministri.
Impozanten je bil zbor predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča v Grocki, v Velikem Orašju in v Jagodini. Povsod ga je pričakovalo mnogoštevilno občinstvo, ki je prirejalo ministrskemu predsedniku in navzočim ministrom velike ovacije. V Jagodmi je imel ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič krajši govor, v katerem je naglasil pomen sedanjih volitev in osnove nacijonalne in državne politike, s katerimi gre vlada na volitve in zahteva zaupanje.
Po krajšem bivanju v Jagodini je nadaljeval ministrski predsednik g. Jevtič z ministroma Popovičem in Kojičem, svojo pot v Ćuprijo, kjer ga je pričakovala velika množica. Pred mostom v Ćupriji so vsi trije izstopili iz avtomobila in nadaljevali peš na sresko načelstvo, kjer je imel g. ministrski predsednik Jevtič krajši govor. Množice so prirejale ministrskemu predsedniku navdušene ovacije, ravno tako navzočima ministroma.
Iz Ćuprije so se odpeljali člani vlade v Para čin, kjer jih je zopet pričakovala velika množica, med njimi, občinska uprava ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Ministrskega predsednika je najprej pozdravil predsednik občine g. Milenkovič, nato pa sreski načelnik g. Jovanovič. Govorila sta še g. Velimir Popovič, kandidat za paračinski srez in g. Jovanovič iz Paračina. Oba govornika sta izrekla zahvalo g. ministrskemu predsedniku za dosedanje delo vlade.
Iz Paračina so odpotovali vladni zastopniki v Raženj, kjer so bili ravno tako navdušeno sprejeti, in nato v Smederevo, kjer je bil prirejen g. Jevtiču sijajen sprejem. Zbralo se jc kljub pozni nočni uri nad 1500 ljudi, ki so vzklikali kralju, predsedniku vlade, kraljevski vladi in Jugoslaviji. Tu so ostali člani kraljevske vlade nekaj časa v razgovoru s predsedniki občin, sreskimi kandidati in občinstvom.
Ostali ministri na volilnih shodih.
V Bosni je bil včeraj zopet impozanten volilni zbor ministra brez listnice dr. Anđa II a-sanbegoviča. Po sijajnem zboru v Banjaluki se je zbralo včeraj v Tuzli nad 15.000 zborovalcev. Na shodu so bile v velikem številu navzoče tudi muslimanske žene in dekleta, kar je vzbudilo naravnost posebno senzacijo. Glavna govornika sta bila minister g. dr. Hasan-begovič ter minister za šume in rude dr. Sve-iislav Popovič.
Impozanten kmečki zbor je imel tudi prosvetni minister g. Stevan Čirič v Slavoniji v Sidu. Na tem zborovanju se je zbralo nad 4000 kmet v iz .šidskega in okoliških srezov. G. minister je prenočil v šidu, danes pa je odšel v Vukovar, kjer je imel zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi iz okoliških srezov.
Minister Vujič v Primorju.
Na gornjem Jadranu, tik ob državni meji na Sušaku, je bil v nedeljo velik shod prometnega ministra g. inž. Vujiča. Shoda se je udeležilo nad 5000 ljudi, V svojem govoru je g. minister med drugim izvajal naslednje: »Kraljevska vlada, dragi bratje Primorci, ve, da ste budni čuvarji našega Jadrana. Vi ste zenice naših oči, skozi katera gleda naše ljudstvo v širni svet. Zaradi tega je kraljevska vlada storila vse, da olajša vam in vašim družinam življenje. Kraljevska vlada je izdala ukrepe, da se popravi stara obala v baroški luki, in je v ta namen dovolila znesek Din 1,190.000. V tem pristanišču, imenovanem Ka-radjordjevo pristanišče, je s posebnimi carinskimi olajšavami poskrbela za to, da bodo tamošnja javna skladišča lahko povečala svoje delo. Zdaj proučuje vlada nadalnje carinske olajšave. Prometno ministrstvo podpira vaša prizadevanja s tem, da dobe tamošnja javna skladišča svoboden carinski odsek, ter je v to s vrbo odstopilo del obale, kar ne bo oviralo splošnega prometa v pristanišču.
Kraljevska vlada ima v načrtu povečanje obale na Brajdiči, ki je bila zgrajena 1. 1928., čeravno bo v to potrebno 5 milijonov Din. Nadalje je prometno ministrstvo zahtevalo naknadni kredit za asfaltiranje obale v znesku Vin tul.OOO-— Upam da bo tudi to delo v kratkem končano.
Prav tako sem odredil, da se prouči vprašanje, kako naj se izpopolni novo pristanišče v okolišu Martinščice. Ta dela se bodo pričela izvajati, ko bo tjakaj izpeljan železniški tir. Prav tako želimo, da se čim prej prične graditi nova železniška postaja rta Sušaku, kar je že sklenjena stvar. Ravno tako bomo po-skroeli za potrebne kredite za rekonstrukcijo mostov čez Rečino. Velik pomen pripisuje kraljevska vlada tudi ribarstvu, zato bo storila vse, da se tej panogi gospodarstva omogoči čim boljše življenjske pogoje.«
Govor ministra Vujiča je bil sprejet z velikim odobravanjem. Po inpozantnem zborovanju, se je prometni minister Vujič odpeljal vzdolž morske obale, ter ustavil v Bakru, Kraljevici, Crikvenici, Selcih, Novem in Senju.
Minister dr. Marušič
med obmeinim prebivalstvom
Volilci so sprejemali svojega kandidata dr. Marušiča z zastavami in godbo — Izjave gosp. ministra za ureditev denarnega trga in obrestne mere
Dnevni dogodki
X Vse naše prijatelje, ki prejemajo naš list na ogled, prosimo, da list tudi naročijo. Današnji številki smo priložili čekovne -o-loenice. Ljubljanske čitatelje pa bo v prihodnjih dneh obiskal naš tkasant. — če kdo slučajno ni prejel prvih številk, naj nam sporoči z dopisnico, da mu manjkajoče številke pošljemo. — Uprava.
X Zasebni izpiti na gimnazijah. Prosvetno ministrstvo opozarja dotične, ki žele junija položiti zasebne izpite, da morajo svoje prošnje predložiti potom gimnazij, kjer žele biti izprašani in ki jim po okolišu pripadajo. Prošnje s potrebnimi listinami je treba izročiti ravnatelju dotične gimnazije, najkasneje do 10. maja. Po tem roku se prošnje ne bodo sprejemale. Prošnje, ki gredo naravnost v prosvetno ministrstvo, se vrnejo prosilcem z navodilom, naj jih predlože potom gimnazije, ki jim pripadajo. V teh primerih nosi posledice za zakasnele prošnje prosilec sam.
X V nedeljo, 28. t. m. ob 9. dopoldne v Jakopičevem paviljonu otvoritev Magoličeve razstave.
X Uboj zaradi 1 dinarja. Na praznika je v Zagrebu več mladeničev v Jordanovi ulici treslo »parte«. Med igro pa je prišlo med fanti do prepira in zaradi enega dinarja je mehanik Josip Dubravec ubil Nikolaja ču-koviča.
X Spominska plošča Jakobu Aljažu. Glasbena Matica v Ljubljani pripravlja za počastitev 901etnice rojstva pokojnega triglavskega župnika in skladatelja Jakoba Aljaža dva spominska dneva. Na prvem, ki bo v petek 10. mja ob 20. uri v Filharmonični dvorani, bosta pevski zbor Glasbene Matice in Slovenski vokalni kvintet izvajala Aljaževe moške in mešane zbore. Drugi spominski dan pa bo 12. maja, ko bo na šmarni gori odkrita Aljaževa spominska plošča, delo akademskega kiparja Toneta Kralja, ki nam predstavlja v nadnaravni velikosti borca za slovenske planine in slovensko pesem.
Peči — peči — peči — peči — peči — peči Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz Jugo Lutz d. z o. z., Ljubljana-šiška.
X Državnim upokojencem, članom ljubljanskega društva v vednost. Občni zbor društva državnih upokojencev (enk) v Ljubljani, določen za petek 26. t. m. — je preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen.
X Preveč bogata sta bila brezposelna ključavničarja ž. B. In š. A., oba 251etna fanta, pa so jima jeli izpraševati vest. Junaka sta tako veseljačila po ljubljanskih gostilnah, da je njuna razsipnost vzbudila sum. Ob aretaciji sta premogla še Din 771 gotovine. Na vprašanje, odkod jima toliko denarja, sta se jela izgovarjati, da prosjačita in varčujeta že izza februarja. Ko sta prišla na veliko soboto v Ljubljano, sta po lastnem priznanju prinesla s seboj Din 1145'—. Kupila sta si baje nekaj obleke, nakar sta se vdala veselju. Njuno vedenje nikakor ni pričalo o varčnosti, zato bo policija s skrbno preiskavo skušala razjasniti, kje in kako sta oba junaka »prosila« vbo-gajme in kako dolgo sta »varčevala«.
X Občni zbor T. K. Skale bo v torek, dne 30. aprila ob 20. uri v beli dvorani hotela »Union«. Članstvo naprošamo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Odbor.
X Srednješolci Dravske banovine, ki se bodo poklonili spominu Viteškega kralja na Oplencu, odpotujejo iz Ljubljane v sredo 24. t. m. ob 20. uri zvečer v spremstvu ve? profesorjev in profesoric. Poklonili se bodo na Oplencu v petek 28. aprila. S seboj nesejo dve v usnje vezani knjigi s podpisi vseh profesorjev in dijakov srednjih šol v Dravski banovini. V četrtek 25. t. m. pa si bodo ogledali Beograd in okolico. Dijaki se zbirajo v sredo zvečer ob četrt na osem zvečer na peronu, s seboj pa naj ne pozabijo prinesti dijaških knjižic za legitimacijo.
X Delo dobe. Javna borza dela sprejme takoj krojača za konfekcijo, žagarja in mlinarja, stavbnega mizarja, strokovnjaka za izdelovanje furnirjev in trgovskega potnika.
X Izletniški vlaki o veliki noči. Na katoliško veliko soboto je dala železniška uprava v promet iz Zagreba na Jadran 3 kompozicije izletniških vlakov. Zaradi navala izletnikov so odpeljali namesto napovedanih dveh vlakov (1 za Split in 1 za Sušak) trije, in sicer 1 za Split, 2 pa za Sušak. Vsi trije vlaki so bili nabito polni izletnikov. Zanimivo je, da je mnogo potnikov zasedlo 2. razred; tako je bilo v enem vlaku na Sušak 10 vagonov 2. razreda. Železniška uprava namerava tudi za pravoslavno veliko noč uvesti izletniške vlake.
X Glavna skupščina Združenja pletileev /a Dravsko banovino bo v sredo 8. maja ob 13.30 v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani.
Dcipz?Kac2 pa?i
je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni ter za vse počitka potrebne. Od dne 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno Din lOOO'—, Din IŽSO1— in Din 1.450-— (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma Din LSOO'—, Din LSOO' — in Din 1.G50-— (trije razredi) za vse druge goste. — Prospekti na zahtevo!
X Rezervnim častnikom se naznanja, da se vrši danes zvečer ob 20 30 uri predavanje v oficirskem domu na Taboru. Pozivamo rezervne častnike, da se udežele v čim večjem številu tega predavanja. Rezervne poručnike, ki se še niso zglasili v pisarni UROIR, Zvezda II. nad., ponovno opozarjamo, da to store lahko še danes od 17. do 19. ure. Pododbor UROIR Ljubljana.
X Nesreče o praznikih. Na velikonočno nedeljo se je peljala tik za nekim avtobusom, ki je vozil preko Ježice v Ljubljano, služkinja Antonija Osilnikova. Avtobusu se je srečno izognila, zaletela pa se je v neki osebni avtomobil, da je padla daleč proč na cesto. Kolo se je zdrobilo, ponesrečenko pa je lastnik avtomobila odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da njene poškodbe niso nevarne. — V soboto dopoldne je brcnil konj 651etnega Valentina Lotriča, ključavničarja s Tržaške ceste, ko se je peljal preko Kongresnega trga v Ljubljani. Mož je dobil težje notranje poškodbe. — V Mekinjah pri Kamniku je padel v škaf kropa Sletni Filip Jerasnjegovo stanje je prav resno. — Pri smučanju na Ratitovcu si je zlomil levo nogo 221etni Anton Klančar iz Ljubljane. — Sprevodniku cestne železnice Avgustu č. je nekdo z udarcem poškodoval desno oko; učenca Franceta O. pa je neki pijanec udaril po glavi. — Mlekarski voziček, ki je priletni Ani šiligovi zdrknil v Ljubljanico, je potegnil tudi lastnico za seboj, ki so jo pa kmalu rešili in prepeljali v bolnišnico. — Vlak je povozil v nedeljo služkinjo Ivanko štolčevo iz Medvod, ki je šla proti večeru s psom na sprehod. Ko je šla ob železnici, je privozil mimo brzovlak, v katerega se je pes spustil. Ko je hotela psa potegniti s tira, je pa lokomotiva zagrabila njo in reva je z razbito glavo obležala na progi.
X Nezgoda. Po cesti iz Radovljice se je vozil 23. t. m. tesarski pomočnik Drob. Franc iz Krope. Nesreča je hotela, da ga je podrl na tla tovorni avto pivovarne Union iz Ljubljane. Drolc je pri tem dobil nekaj^ telesnih poškodb in je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici.
X Prosilci za sprejem v pešadijsko podčastniško šolo se obveščajo, da se ne vrši pregled in sprejem dne 2. maja t. L, temveč šele dne 10. maja t. L, katerega dne naj se ob 7. uri zjutraj javijo komandantu svoje šole.
Konkurzi na Češkem. CTK poroča, da je bilo v češkoslovaški republiki v teku prvega tromesečja t. 1. zabeleženih 290 stečajev in 508 prisilnih poravnav. V primeri s prvim tromesečjem lanskega leta j'e število stečajev padlo za 60, število prisilnih poravnav pa za 186.
Ljubljana
*	O organizaciji mestnih občinskih uslužbencev in o dosedanjem delu organizacije je imel včeraj dopoldne v občinski dvorani v Splitu predavanje podpredsednik državne organizacije, ljubljanski magistratni direktor g. Fran Jančigaj. Važnega predavanja so se udeležili delegati iz vse Dalmacije in Hercegovine ter ob zaključku sklenili ustanoviti banovinsko organizacijo za vso primorsko banovino. Izvoljen je bil tudi že pripravljalni odbor, ki bo v najkrajšem času sklical ustanovni občni zbor.
*	Za honorarnega uradnika pri finančnem ministrstvu je imenovan g. ing. Czi-žek-Baylner Otmar iz Ljubljane.
Znižanje obrestne mere pri Drž. hipotekarni banki. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na seji 17. aprila sklenil, da se pri vseh komunalnih posojilih pri Državni hipotekarni banki, t. j., pri posojilih državnih in samoupravnih teles, ki so doslej imela obrestno mero 10 in 9°/o znižajo obresti na 8%, in sicer od prve prihodnje anuitete po 1. juliju 1935. (Iz Drž. hipotekarne banke.)
*	Bleiweisova cesta bo zaradi tlakovanja zaprta za ves vozni promet od srede opoldne do nadaljnega in sicer od Aleksandrove do Gosposvetske ceste.
*	Mnogokratnik za odmero prirastkarine v okolišu mestne občine ljubljanske je določen za meseca januar in februar 1935 na 7'02, za mesec marc 1935 pa na 7.01.
6x9 filmi zastonj
ne morejo biti, pač pa vsakdo lahko dobi povečavo 18x24 zastonj, kdor kupi film in ga pusti izdelati pri
FQTQ-SPECIHL, UUBUANA
nasproti Hotela Union.
Na deželo poštnoobratno
* Racija, ki jo je na veliko soboto napravila policija, je ponovno dokazala, da je Ljubljana magnet za siromake, pa tudi za delomrzneže. Policijski organi so zajeli 70 najrazličnejših klativitezov. Od teh so doslej po odgonu odposlali v pristojne domovinske občine 50 oseb. Pri tej priliki je treba ponovno omeniti, da z dežele neprenehoma pritiskajo v mesto razni ljudje, ki bi se radi preživljali z beračenjem, pohajko-
vanjem in krajo. Vsi se izgovarjajo na brezposelnost. Radi priznavamo, da je med njimi tudi nekaj poštenih in res pomoči potrebnih nesrečnikov. Se več pa je izprijencev, ki jim delo ne prija. Taki niti dela ne Iščejo in, če ga dobe, ga odklonijo. Umljiva je želja vsake občine, ki stremi za tem, da se takih ljudi kar najhitreje in ceno iznebi. Kljub temu je žeiiti, da se občine v kar naj večji meri ravnajo po lanskoletni odredbi g. bana in v kar najvišji meri zaposle svoje ljudi v domačem okolišu. Pomagano bo s tem splošnosti kakor tudi posameznikom, ki se doma tudi z malimi dohodki laglje rešijo krivih potov in propasti.
Maribor
A Prijeti tihotapci saharina. Orožniška patrulja je opazila tik pred prazniki na cesti od Košakov proti Sv. Lenartu avto brez luči, ki je stal tik železniškemu viaduktu. Orožnikom se je zdel avtomobil sumljiv in zato so ga opazovali. Kmalu je pridrdral vlak iz Avstrije. Ko je vozil vlak preko viadukta, je nekdo vrgel iz vlaka več zavojev na cesto. Orožnikom je bilo takoj jasno, da gre za tihotapstvo zato so takoj odhiteli k avtomobilu, kjer so »automobilisti« že pobirali zavoje in jih nosili na auto. Enega tihotapca so orožniki prijeli, drugi pa so z avtomobilom pobegnili. Prijeti tihotapec je neki gostilničar iz Maribora; v zavojih pa je bilo 50 kil saharina.
A Štrajk. Delavci v gramoznih jamah na Teznu so stopili v štrajk, ker niso zadovoljni s sedanjo mezdo (5 dinarjev za kubični meter nakopanega gramoza). Štrajk pa so ustavili, čim so se začasno pobotali.
A Na odpravi plodu je umrla v bolnišnici te dni 241etna Štefanija Štautova iz Radvanja. Pred svojo smrtjo je izpovedala, da se je bila obrnila na pomoč na neko žensko na Teznu.
A Važno za volilcc! Državni uslužbenci, ki so zaposleni v mestu in so vpisani v mestne volilne imenike, stanujejo pa v mestni okolici, bodo volili vsi na 15. volišču. Drugi državni uslužbenci, ki stanujejo v Mariboru pa volijo vsak na volišču, ki je v njihovem stanovanjskem okolišu.
A V Rumunijo. Pretekli petek je odšla na turnejo v Rumunijo skupina malih harmonikarjev, združena v novem glasbenem društvu »Harmonija«. Zbor vodi prof. Švajger.
A Krstna predstava v gledališču. Mariborsko gledališče je za velikonočno nedeljo zvečer naštudiralo opereto »Prebrisani Amor«, kateri je
Marica Kruharjeva — 60 letnica
Danes je poteklo 60 let, kar se je rodila naša popularna in odlična delavka na nacionalnem in humanitarnem polju, splošno poznana in priljubljena ga. Marica Kruharjeva, predsednica podružnice Kola jug. sester v Mostah. Naša vrla jubilantka izhaja iz dobro znane napredne družine Piškurjeve, ki je njih gostilna na Poljanah v Ljubljani uživala odličen sloves. Kdo ni poznal stare napredne korenine Piškurjevega Franceta, očeta naše jubilantke, ki so ga v bojih
sl°vensk° Ljubljano prištevali med najzanes-Ijivejše narodnjake. Kot on sam, je tudi naša Marica našla v delu za nacionalno misel svoje največje zadoščenje.
Še kot mlado dekle se je poročila z enako agilnim nacionalnim delavcem, s sodnim uradnikom Antonom Kruharjem, s katerim sta v najlepši zakonski harmoniji izvršila mnogo dobrega. Zal je s prezgodnjo smrtjo njenega gosp. soproga bil zadan tej idealni ženi krut udarec. Prenesla ga je, kot je kasneje morala prenašati še mnogo bridkih ur, ki so jih ji zadale takratne nemške oblasti, katerim je bila jubilantka trn v peti. V tistih časih je bila potrebna precejšnja doza poguma postaviti se tem oblastem po robu, ne da bi s teni riskiral svojo osebno svobodo. Naša Marica se ni plašila tega. Mnogo bi lahko tega našteli, pa naj omenimo samo prvo javno veselico CMD v Vidmu pri Krškem leta 1910, katere iniciatorka in organizatorka je bila naša Marica. Prireditev je imela ogromen nacionalen uspeh. Privabila ni samo iz bližnje okolice ljudi, sodelovali so celo nacionalisti iz Zagreba. Seveda črna pika pri oblasti ni izostala. Pa kaj zato, naša jubilantka je šla vsa srečna in vesela po svoji začrtani poti dalje.-
Takoj po prevratu je našla v ustanovitvi Kola Jug. sester novo, njeni duši in srcu idealno prilegajoče se polje udejstvovanja. Centrala v Ljubljani je takoj spoznala njene vrline in zmožnosti. Poslala jo je orati novo, težko ledino v Moste, kjer je na naravnost vsega občudovanja vreden način izvršila svojo nalogo. Podružnica KJS v Mostah je danes pod njenim lOletnim predsedstvom postala zvezda-vzornica vsem drugim podružnicam tako v mestih, kot na deželi.
Stotinam revnih mater in otrok, ki ji želijo še veliko dobrega v njenem plodonosnem živ-
napisal libreto in jo obenem uglasbil član mariborskega gledališča Pavel Rasberger. Režija je bila Kovičeva, koreograf je bil Harastovič, dirigiral pa je Lojze Herzog. Opereta je bila pri publiki sprejeta z velikim navdušenjem, kar pa ni nič čudnega, ker je opereta res izborna, menda najboljša kar smo sedaj videli sličnega na slovenskih odrih in je verjetno, da si bo utrla pot tudi preko mej naše domovine. Avtor je bil deležen pri krstni predstavi najprisrčnejših ovacij in je prejel veliko število vencev, šopkov in drugih dariL Veliko odobravanje so želi tudi igralci. Bil je to res lep večer v gledališču. Strokovno kritiko bomo še objavili.
A Slikar Bakovič razstavlja. V kazinski dvorani je bila na velikonočno nedeljo otvorjena razstava dalmatinskega slikarja Stjepana Bakoviča. Otvoril jo je predsednik mariborskega Umetniškega kluba pisatelj dr. Šorli.
A Dediči, javite se! Na Boču je 21. avgusta L 1931. umrla Lojzka Bauman-Adrejevič, rojena 16. maja 1905. v Aleksandriji v Egiptu ter pristojna v Brdovec. Zapustila je nekaj premoženja. Upravičenci do dediščine naj se javijo i» seljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Palmoti čeva ulica 59.
priredi 8. maja v Mariboru duhovni koncert. Čisti dobiček prireditve je namenjen fondu za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju.
A Vlom sredi mesta. Za praznike so doslej še neznani zlikovci vlomili v stanovanje profeso Helene Kovačeve v Gregorčičevi ulici in ji po. brali nekaj gotovine, prstanov, zapestnic in dru-4 ge zlatnine v vrednosti 18 tisoč dinarjev. Za vlomilci poizveduje policija.
A Velikonočno streljanje z možnarji je tudi letos zahtevalo žrtve in so v mariborsko bolnico pripeljali par mladeničev, ki jih je več ali manj oplazilo.
A Velikonočni dar. Nj. Vel. kraljica-mati Marija je poslala siromašni rodbini Kavčičevi, ki stanuje v neki baraki v Danjkovi ulici, dva velika zaboja raznovrstnih živil in velikonočnemu darilu je priložila tudi svojo sliko s kraljevskimi princi.
A Vlomilci na delu. Na praznike so odnesli drzni lopovi iz stanovanja soproge upok. profesorja gospe Hilde Kovačeve dragotin v vrednosti 18.000 Din, posestniku Ernestu Holzer ju v Klopcih pri Slov. Bistrici pa so odnesli poleg raznega blaga tudi nekaj gotovine.
A Nesreča pri streljanju. Pri streljanju z možnarji sta se obstrelila 331etni posestnik Jurij Lešnik s Pohorja in 201etni delavec Martin Ivenšek iz Zg. Radvanja.
ljenju, se pridružujemo tudi mi ter ji kličemo. Bog blagoslovi Tebe in Tvoje delo kot doslej, tako tudi v bodoče in Te nam ohrani do skrajnih meja človeškega življenja, Ti vzor plemenite jugoslovanske žene! Manica Komanova.
Otvoritev Obrtniškega doma na Govejku
Nad tiho dolino Ločnice, ki nam je ostala v spominu po strahotni povodnji, leži blizu vrha od Ljubljančanov pogosto obiskovanega Osov-nika velika kmetija Gonte, ki jo je zadruga Doma jugoslovanskih obrtnikov v nenavadno kratkem času priredila v imeniten počitniški dom za obrtnike. Tu na solnčni višavi bodo obrtniki imeli najlepše razvedrilo po truda-polnih tednih in mesecih trdega dela v večkrat nezdravih in zatohlih delavnicah. Šele proti koncu meseca januarja je bila ustanovljena zadruga za ureditev doma in na velikonočni ponedeljek je bil novi dom, ki je sploh prvi obrtniški dom v Sloveniji, že otvorjen in tudi blagoslovljen s prav lepo svečanostjo.
Iz Ljubljane in iz vse bližnje in daljnje okolice gori od Medvod in tam od Škofje Loke, z vasi na Sorškem polju in s hribovskih selišč in kmetij vseh Polhograjskih dolomitov s»3 je na zračnih Gontah, kakor se imenuje ta kmetija male vasice Govejek na Osovniku, zgrnila velika množica ljudi veselih obrazov in Židane volje. Vse je bilo veselo, da dobi ta krasni kraj tako lep in ponosen dom, ki bo pridobil vsej okolici še mnogo novih prijateljev.
Škof g. dr. Gregorij Rožman je ob 11. čital mašo jpod milim nebom, nato je pa blagoslovil vse prostrano in lepo arondirano posestvo. Po blagoslovu je bila odkrita spominska plošča z napisom, ki naj ohrani spomin na otvoritev. Pri blagoslovu je imel slavnosten govor predsednik zadruge g. Martin Muc, ki ga poznamo tudi že po njegovih izvrstnih knjigah o njegovem življenju v Sibiriji. Govornik je pozdravil in se zahvalil pred vsem škofu gospodu dr. Rožmanu, zastopniku mestne občine ljubljanske g. dr. Rupniku, medvodskemu podžupanu g. Sešku, predsedniku Društva jugoslovanskih obrtnikov g. Pičmanu in g. Dolfetu Scbauerju kot zastopniku Zveze slovenskih zadrug, kjer je včlanjena tudi zadruga, ki je našemu obrtništvu poskrbela tako lepi dom. Za predsednikom je govoril še odbornik g. Košak, nato je pa poželel novemu domu srečo škof g. dr. Rožman.
Po govorih je zadruga povabila vse zastopnike v prijazni dom, jim razkazala popolnoma prezidano hišo in tudi okolico, končno jih je pa seveda tudi pogostila. Nad res krasno ustanovo naših obrtnikov očarani gostje so čestitali zadrugi in kmalu se je razvila prav prijetna zabava, da s«e je množica pričela razhajati šele proti večeru. Vreme je bilo prav lepo in tudi pot do doma je kratka in zložna, da bo v domu vedno dosti občudujočih obiskov.
V nedeljo 28. aprila bo vsa Slovenija jasno in soglasno izpričala, da je prva in osnovna skrb našega časa:
Nova žrtev Kamniških
planin
Kamnik, 22. aprila.
Na velikonočno nedeljo popoldne so se razširile po Kamniku vesti, da so planine zopet terjale svojo žrtev, zvečer smo pa zvedeli, da je rešilna ekspedicija ponesrečenca Mirka Gombača, akademika iž Ljubljane, našla in ga z velikim naporom spravila v Kamniško Bistrico in od tam z avtom v Ljubljano.
Močno poškodovani je v ponedeljek okrog 15. ure podlegel ranam v ljubljanski bolnici.
Kako se je zgodila nesreča?
Lepi velikonočni dnevi so izvabili nebroj smučarjev in turistov, ki so naskočili Kamniške planine v nadi, da se naužijejo sonca in krasot narave. Že v soboto je bril hud veter, ki se je v nedeljo razvil v pravcat vihar, tako, da je vse iskalo zaščite v do-mih in kočah. Mnogo smučarjev je zapustilo Veliko planino in druge postojanke ter so se podali nižje v zatišje, v dom v Kamniški Bistrici ali pa tudi že v Kamnik.
Mirko Gombač je odšel v nedeljo zjutraj s svojim tovarišem iz Kamniške Bistrice čez Kokrško sedlo proti Grintovcu. Prvotno določeno smer sta pa med potom spremenila in krenila čez Mala vrata proti Skuti. Pot proti Velikim podom je bila pokrita s sveže zapadlim snegom, mestoma pa poledenela in. sta si turista morala vsekavati stopinje. Na Malih vratih, kjer se pot križa z ono. ki vodi na Mlinarsko sedlo je Mirko Gombač okrog 11. ure dopoldne zdrsnil čez pečino in padel na niže ležeče snežišče, od tam pa drsel po poledenelem žlebu in obležal v dolini Jurjevec. Njegov tovariš zaradi nevarnosti ni tvegal dostopa k Mirku, ker bi mu tudi ne mogel sam prav nič pomagati, pohitel je pa v dom v Kamniški Bistrici in povedal o nezgodi.
Rešilna ekspedicija
Brata Erjavška, Franc, ki je oskrbnik Cojzove koče in Alojzij sta se takoj opremila z vsem potrebnim in se po posvetovanju z Uršičem, lovcem kraljevih lovišč, ko so določili najbližjo pot do ponesrečenca, podala ob 15. uri naprej, da dospeta do Gombača še do noči, ker bi številnejša ekspedicija zamudila dragocen čas in bi v temi ali že pričakovanem neurju bila rešitev onemogočena.
Ponesrečenca so opazili izpred koče v Kamniški Bistrici in tako z nestrpnostjo pričakovali Erjavškov. Nekaj po peti uri so videli, da se je Gombač zvlekel nekaj metrov niže. kjer je nepremično obležal. V dveh in pol urah sta Erjavška ob šestih prispela do Gombača in mu nudila prvo pomoč.
Iz Bistrice so takoj pozvali pomoč in tajnik SPD v Kamniku g. Maks Koželj je takoj ukrenil vse potrebno, da je bila druga rešilna ekspedicija v najkrajšem času na mestu.
Trgovec Miloš Kramar je s svojim avtom vzel s seboj svoja uslužbenca, dobra turista in reševalca Soj ca Janeza in Ulčarja ter se jadrno odpeljal v Kamniško Bistrico, kjer je g. Koželj sestavil reševalno ekspedicijo iz bratov Balantič, Sojca in Ulčarja, pridružila sta se pa še dva turista iz Ljubljane Breskvar Jože in Punčof Maks. Vseh šest je odšlo takoj naprej, ne sluteč, da jih čaka težko, mogoče najhujše rešilno delo. Eijavška sta se v tem času nahajala ob Gombaču in ga spravljala čez prvi žleb pri Jurjevcu. Noč je nastopala, pričelo je snežiti, rušili so se plazovi in bobnelo je kamenje, ki je drvelo v dolino. V gorah in neurju utrjena Erjavška sta doživela ob nezavestnem Gombaču strašne ure. Vsi trije so bili v življenjski nevarnosti in edina nada je bila Erjavškoma druga ekspedicija. ko sta jo nestrpno pričakovala. Šestorica je v neverjetno kratkem času v silnem metežu in temi prispela do kraja, kjer sta ee Erjavška s ponesrečenim borila proti neurju. Reševalci so bili do kože premočeni in zmraženi vendar so brez počitka zavili Gombača v odejo ga prevezali in s 50 m dolgo vrvjo previdno spuščali po sneženem žlebu do Kokrške doline. Na glavnem plazu pod Kalško goro je narava pobesnela. Sneg, plazovi, veter je tulil, luči so ugasnile in reševalci so izgubili vsako orientacijo. Gombač je mestoma prihajal k zavesti in tožil o silnih bolečinah. Oskrbnik Erjavšek, ki tam okrog pozna vsak kamen, pa je kljuboval naravnim elementom in poiskal poti, po kateri je ekspedicija, blodeč v temo, prispela o polnoči v Bistriški dom. Sedaj so šele ugotovili poškodbe, telefonično pozvali avto-izvoščka Kregarja v Bistrico, ki je v pol
" '•................... :
ure pripeljal pred dom in od tod ob 1. uri zjutraj odpeljal Gombača, ki ga je spremljal tudi Erjavšek, katerega glavna zasluga je, da je bil Gombač prenesen v tako kratkem času kljub nadčloveškim naporom v dolino.
V Kamniku so ob pol 2. uri zjutraj pričakovali avta. G. Koželj je ukrenil vse potrebno za eventualno zdravniško pomoč, ki
se pa Gombaču ni nudila, ker je bila vsaka minuta dragocena. Ko so Gombača prevzeli v bolnišnici je milo tarnal in zopet zapadel v nezavest.
Zgledalo je, da bo vsaka pomoč zaman.
Pri Gombačevih doma
V prijazni Rožni dolini v IX. ulici na štev. 29 je stanoval pokojni Mirko, 211etni akademik. Naš dopisnik je danes dopoldne obiskal rodbino pokojnika. Mlajši bratec, ki je bil edini doma, je ves v žalosti pripovedoval o bratu Mirku. Pred tremi leti so se preselili iz Gelja v Ljubljano. Mirko se je rodil v Trstu. Prvo leto je študiral jus. Vest o nezgodi je silno prizadela sedaj še štiričlansko rodbino, smrt pa docela stela skrbnega očeta in ostale otroke.
Težko prizadeti rodbini tudi naše globoko sožalje!	^
Sokolsko društvo Vič je zadela težka izguba. V nedeljo se je ponesrečil v Kamniških planinah njega zvesti član in brat Mirko Gombač. Blagi pokojnik je vstopil že v rani mladosti v sokolske vrste, kjer se je posvetil sokolski vzgoji. Bil je odličen tekmovalec in je zlasti v lahki atletiki dosegal razveseljive uspehe. Kot član prednja-škega zbora je vodil telovadbo moške dece ter bo vzornega prednjaka sokolska deea težko pogrešala. Uprava Sokola je imela sinoči žalno odborovo sejo, na kateri se je s pieteto spomnil dragega pokojnika starosta brat Pavle Borštnik. Pogreb nepozabnega brata bo danes ob 16. iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Uprava vabi vse članstvo, da se v čim večjem številu v kroju, ostali v civilni obleki s sokolskim znakom udeleži pogreba. Zbirališče ob pol 16. pred mrtvašnico. Večen spomin bratu Mirku Gombaču! Zdravo.
Zadnia pot žrtve pobreške
tragedije
Maribor, 20. aprila.
V petek zvečer so končno odkopali truplo tragično preminulega delavca Avgusta
Kelnariča, ki je po groznem trpljenju izdihnil preteklo sredo v zasutem vodnjaku. Do truplo so prišli tako, da so kopali od vrha navzdol in to v obliki lijaka. Kelna-rič pri nesreči ni zadobil težjih zunanjih poškodb, sklepa pa se, da je smrt nastopila zaradi težjih notranjih poškodb. — Pokopali so ga na veliko soboto ob pol 12. uri na pobreškem pokopališču, ki je komaj par sto metrov od kraja nesreče. Stroške za pogreb je prevzela pobreška občina. Pogreba se je udeležila silna množica ljudi, v slovo pa mu je zaigrala delavska godba Hutter j eve tovarne.
Javnost še vedno živahno komentira primer nesreče in način reševanja. Oglašajo pa se tudi strokovnjaki s predlogi, kako bi se moralo vršiti odkopavanje. Kje so bili vsi takrat, ko je Kelnarič še živel in trpel? — Kako veliko je zanimanje širom sveta za pobreški tragični dogodek, priča dejstvo, da je zastopstvo ameriškega časopisnega trusta na Dunaju zaprosilo neko mariborsko redakcijo za točno poročilo in za fotografije reševalnih del.
Tukajšnja podružnica Narodne strokovne zveze je zaradi načina reševanja ponesrečenega delavca Kelnariča poslala oster protest ministru soc. politike dr. Marušiču, banu dr. Pucu, mariborskemu drž. tožilstvu in mestnemu socialno-političnemu uradu. Protest vsebuje zahtevo odločne preiskave in kaznovanje vseh, ki so s svojo malomarnostjo povzročili Kelnaričevo smrt.
Emigrantski dom
Na Viču, na cesti na Brdo, se odpre očem i nujejo srednji in imovitejši kmetje, uradniki, ravninica, posejana z malimi hišami, ki so I ljudje, ki so svoje s težkimi žulji pridob-
skromne a prikupne vzrasle na zelenih pašnikih skoro do roba rožniškega hriba. Tu sta-
ljene — prihranke naložili v lična domovanja, katera ščiti iz viška cerkvica na Rožniku.
Med temi hišicami, s pisanimi gredami in rožami na oknu, je daljša pritlična stavba, ki spominja na naše južne hiše, na take, ki se vlečejo iz Gorice tja do Vrtojbe. Pa tudi vsa zunanjost f«e močno odraža od okoliških hiš. Ureditev vrta in gred z nizkimi, pletenimi ogradami, vodnjak ob hiši in zahišje — vse je svojsko in kot iz juga preneseno in z okusom vsajeno v oddaljeno predmestno idilo.
Kolikor ljudi, toliko usod, toliko težkih romanov in žalostnih tragedij je združenih pod to gostoljubno streho, kjer gospodari in ureja življenje kot skrbni oče, upravnik prenočišča, učitelj Bensa.
Prenočišče društva »Tabor« ima danes že svojo zgodovino. V letu 1932, ko je postajal dotok ubežnikov iz Primorja vedno večji in večji, je društvo »Tabor«, vzelo v najem večjo sobo v Kolizejski ulici v Trnovem, kjer je uredilo zasilno prenočišče za 11 ljudi. Pri ureditvi tega prvega prenočišča je priskočil društvu na pomoč v največji meri mestni stavbenik g. Emil Tomažič, ki je prispeval vse potrebno za ureditev sobe. Vendar ne je kmalu izkazalo, da je to prenočišče premajhno, in članstvo je začelo razmišljati o lastni stavbi. Nekaj denarja je društvo že imelo, 10.000 Din je dobilo v dar o priliki proslave 601etnice primorskih veteranov ge. Maše Gromove in načelnika g. Iva Sancina. To je bil temeljni kapital. Tedaj je razpisalo društvo še brezob-resno posojilo v znesku 10.000 Din, ki je bilo kmalu vplačano. Koncem oktobra so zapele lopate in v najhujšem deževju so neumorni člani »Tabora« z odborom na čelu pričeli z gradnjo lastnega doma, ki je bil v pičlih dveh mesecih Že pod streho in za silo tako urejen, da so v enem prostoru ljudje že lahko prenočevali. Delo ne bi šlo tako hitro od rok, če bi ne priskočili društvu na pomoč skoro vsi ljubljanski podjetniki, ki so se izkazali res mecensko. A vsi ti meceni imajo danes gotovo svoje zadoščenje. V veliki dvorani, kjer je nekaj nad 50 postelj, je prenočilo nad 12.890 brezdomcev, ki bi sicer težko kje našli streho. Večina njih je prejemala tudi brezplačno hrano. Samo letošnjo zimo so najbednejši prenočevale! prejeli 14.056 obedov.
Poleg velike spalnice ima dom še dva večji prostora. V enem je urejena delavnica, kje: prenočevale! mizarijo, krpajo čevlje in za sik krojačijo, v drugem je pa bolniška soba, ki je tudi vedno polna. V kletnih prostorih je velika ’-.uhinja in shramba ter drvarnica.
V prisilnem brezdelju žive in delajo zase in za društvo. Sem in tja se enemu ali drugemu posreči, da za dan ali dva najde pri kakem bližnjem kmetu začasno delo, ali pri kakem vrtnarju ali zidarju. Zvečer pa hodijo na društvene sestanke, na predavanja in k pevskim vajam; saj so ravno ti brezdomci steber pevsk društva »Tabor«, ki si je pod spretnim vodstvom svojega pevovodje, prosvetnega referen ta pri kralj, banski upravi v Ljubljani gosp Franca Venturinija, pridobil lep sloves in zasluženo priznanje našega tiska in našo javnosti.
Ljudjo v okolici imajo naše brezdomce radi. Vsaj zatrjevali so mi tako. In zaupajo jim. ker so pridno in pošteni fantje, dobri dečki, ki niso po svoji krivdi zašli v današnji polo žaj. In njihovo pesem imajo radi; pesem veselo in poskočno — a žalostno obenem.
Sedaj s« pripravljajo, da poromajo na Ople-nac, da se poklonijo na grobu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, da mu mesto rož na grob prineso tržaško in istrsko narodno pesem.
Pesem junaštva, tuge in trpljenja, pesem neomajnega hrepenenja in upanja.
K napadu v Slomškovi ulki
Tončka Severjeva, ki smo o njej poročali v zadnji številki, je vzlic težkim poškodbam ostala živa. V bolnici se njeno stanje kolikor toliko boljša in se je ranjenka polagoma vsaj deloma vzdramila iz globoke nezavesti.
Policija je pridno na delu in z vso vnemo išče zločinca. Preuranjena pa bi bila trditev, da je ta ali oni, ki kakorkoli pada nanj sum, res že pravi krivec. Aretiranih je več sumljivih oseb in vmes tudi nekdo, ki za usodni čas na veliki petek ne more podati pravega alibija. Bržkone pa vzlic temu ni kriv.
Kakor v zadnjem trenutku izvemo, je upati, da bo zločinsko dejanje vendar le kmalu pojasnjeno. Stanje nesrečne šivilje se je že toliko izboljšalo, da na posamezna vprašanja prikimuje in odkimuje. Seveda ranjenkin položaj zahteva vso obzirnost in tudi ni mogoče vedeti, če vprašanja v tem polzavestnem stanju popolnoma razume. Značilno pa je, da je na vprašanje, če pozna krivca, baje prikimala. Ako je to storila zavestno, ni več daleč do jasnosti krvave tajne.
Ptui
—p Na velikonočni pondeljek zvečer so se v Tobošcih pri Ptuju skregali vinjeni fantje. Pri tem je 19-letni posestniški sin Martin Roškar dobil s kozarcem sedem udarcev v prsi in je kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnico v Ptuj, umrl. Orožni-štvo izsleduje storilce.
Več kruha in več dela! To je parola g. Jevtiča, zato na shod vsi, ki so vam dejanja ljubša od obljub!
Solcolstvo
Sokolski dom v Št. Vidu
nad Liubliano
Odmevi
»Neue Züricher Zeitung* s dne 17. t. m. prinaša na uvodnem mestu daljši članek o ruskih notranjih spremembah v zadnjih letih, člankar se posebej dotika vprašanja sovjetsko pravne organizacije in podaja pri tem nekaj zelo zanimivih misli. Dokler so se, pravi člankar, v sovjetski Rusiji vse kršitve in vsi zločini sodili po načelu, da je pravica to, kar proletarski državi koristi, krivica pa to, kar ji škodi, se je s tem primitivnim pravnim postopanjem lahko še izhajalo. »Sedaj pa naj bi se to izpremenilo. Nova uredba postavlja med drugimi zahtevo, da se morajo ustvariti trdne pravne norme in da je juridična izobrazba, ki naj velja ne morda »sovjetskemu pravu*, marveč pravu sploh, v današnji Rusiji potrebna. »Profesor* prihaja spet do svoje besede. Ali gre morda samo za konjunkturno politiko, kakor v dobi Nep-a? Zdi se, da so drugi državno-politični razlogi povzročili spremembo pravnega pojmovanja, kakor to odgovarja tudi spremembi miselnosti pri ljudstvu. Ruski narod se je sicer popolnoma znašel v strukturi sovjetskega sistema, tudi izpolnjuje stroge predpise, ki jih režim postavlja za obnovo gospodarstva, toda zahteva pa za to tudi plačilo, in sicer ne samo v obliki »udobnega* življenja, kakor je to Stalin izrecno priznal, marveč tudi v obliki pravno, sigurnosti. Trpi sicer še nadalje politično nezrelost, toda zahteva obenem vedno bolj priznanje državljanskih pravia in jasno je, da v ta okvir samovoljnost revolucionarne zakonodaje ne spada več. Kake nove. »sholastike* režim seveda tudi sedaj ne trpi, saj poleg evropskega univerzitetnega pravnega študija obstoja še vedno dvoletni »kurz* nove vseruske pravne akademije, vendar velja slej ko prej, da je zmagalo v sovjetski Rusiji spoznanje, da je dosedanja pravna praksa nevredna moderne države. Treba je šteti to spremembo h glavnim postajam evolucijskega razvoja boljševizma.* Člankar se nato peča še z drugimi spremembami notranje političnega značaja, ki jih kaže sedanji razvoj Sovjetske Rusije, Člankar posebno podčrtava, da je popolnoma prenehalo denuncianstvo in navaja s tein v zvezi mično dogodbico, ki jo prinašamo dobesedno: >1/ januarju t. I. se je vršila v Kazanu konferenca ravnateljstva tatarskega Pedagoškega instituta, ki je tako medlo potekala, da je predsedništvo prišlo na misel, da je enega izmed soudeležencev konference, in sicer zastopnika dijaštva, nekega K,, pregovorilo, naj bi imel »provolca torično predavanje*, v katerem naj bi zagovarjal protirevolucionarna nazivanja Zinovjeva, Kamenem in Trockega. Konference se je udeležilo 800 oseb, med njimi so bili profesorji, učitelji, dijaki in zastopniki mestnih strankarskih instanc; predsedništvo je pričakovalo, da bo ta poteza zbudila živahne debate, ki naj bi se seveda končale z izključitvijo mladega grešnika in poveličavanjem edino zveličavnega Stalinovega nauka. »Toda glej,* piše »Pra vda*, »o tem ni bilo govora. Nihče izmed navzočih komunistov ni vstal proti govornika.« Izgledalo je, da vseh 800 udeležnikov soglaša. s protirevolucionarnimi izvajanji govornika in niti enemu izmed njih ni prišlo na misel, da bi tovariša K. denuneiral. »De-nunciral?«, se je spraševalo sovjetska časopisje in na to vprašanje samo odgovorilo z opozorilom, da ni to edini slučaj zadnjega časa. Nasprotno! Zgodilo se je že kajkrat, da so celo člani okrožnega komiteja stranke, kljub naročilu, naj iztrebijo gnezda propalega Trockijevega liberalizma, prešli še sami med .opoziciono! ca'*.
—O——
O rezultatih konference v Stresi pišejo moskovska »jzvestja*: Konferenco v Stresi, kakor tudi pozicijo Francije, je rešilo dejstvo, da se je francoska diplomacija odločila poduzeti potrebne korake na poti k zbližan ju s sovjetsko Rusijo. Nemcem naklonjeni Angleži se. niso pomišljali protestirati proti temu koraku in so vse svoje napore obrnili v to, da ne bi bila zaprta vrata, skozi katere bi se mogla Nemčija vrniti v Društvo narodov. Nihče ni mogel biti proti tendenci, da se Nemčijo prisili, da sodeluje pri organiziranju vzdržanja miru. Šlo je le za to, da bi se vedelo, ali si Nemčija zares želi mirnega sporazuma ali pa samo manevrira. Sprememba v nemškem zadržanju je nedvomno posledica dejstva, da se začenja v Berlinu razumevati, da se Nemčija s simjo politiko sama izolira in povzroča tako zveze med državami, ki bi se sicer medsebojno ne povezale. Nemška koncesija je samo koncesija nasproti odločni volji Francije in sovjetske Rusije, da skleneta pakt o medsebojnem podpiranju. Nemčija pa med tem ne prevzema nobene resne obveze nase. Če bodo velesile, ki žele ohraniti mir, mirno in energično organizirale varnostni sistem, potem izgleda, da bo Nemčija zapopadla položaj. Pozneje bi lahko v tem primeru zojmt nastala možnost, da se razgovori o razoro-žitvenem vprašanju začno znova.
Vesla -
avto-, radio- (motorne) baterije ij |
Domači proizvodi Enoletna garancija
Na binkoštni ponedeljek, dne 17. maja 1869, leta, je bil v Vižmarjih najmogočnejši in najznamenitejši narodni tabor. Na tem taboru je slovenski narod formuliral svoj politični program, ki je vnel v slovenskih srcih tolik ogenj navdušenja, da je bil že naslednje leto začrtan južnoslovanski program, ki je bil začetek jugoslovanske ideje pri nas. In ta ideja se je pol stoletja nato uresničila v svobodni jugoslovanski državi — v naši kraljevini Jugoslaviji.
V spomin na to veličastno narodno in politično ljudsko manifestacijo Je nameraval postaviti narodni odbor dostojen spomenik, kar je tedaj avstrijska vlada prepovedala.
Da izpolnimo davno željo naših prednikov,, se je na sestanku delegatov nacionalnih društev dne 10. marca t. 1. v Ljubljani soglasno izvolil podpisani akcijski odbor, ki si je v zvezi s sokolskim društvom št. Vid nad Ljubljano postavil nalogo, da zgradi v spomin na ta znamenit tabor skromen spomenik: Sokolski dom. Ta spomenik naj bi pričal poznim rodovom o dobi, ki je v njej pričel stopati Slovan na plan in ki so se v njej jele svetlikati prve zarje zlate svobode ter je pričela tudi borba za to svobodo.
Ta spomenik, ki naj bo priča o takratnem narodnem prebujenju, naj bo obenem simbol ljubezni do rodne grude, do naše države in do našega blagopokojnoga Kralja Mučenika. Iz tega spomenika naj vzklije nov rod, ki mu bo vedno v srcu in mislih poslednja želja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvajmo Jugoslavijo!
Prosimo in pozivamo vso našo javnost, da prispeva za to plemenito akcijo. Naj ne
Sedmo kolo državnega prvenstva razen zmage Jugoslavije nad BSKoni — ni prineslo posebnih presenečenj. Primorje deli točke s Coneordio, ravno tako tudi Hašk s Hajdukom, Zmagala sta šet Bask in osiješka Slavija,
Primorje : Concordia 1:1 (0:0)
Ljubljana, 21. aprila.
Težko pričakovana tekma med zagrebško Coneordio in našim Primorjem ni prinesla onega sporta, ki so ga prijatelji nogometa pričakovali. Že v Beogradu ranjenim igralcem, ki jih je moralo Primorje v tej tekmi nadomestiti, so se pridružili še novi, tako da je igralo Primorje to težko tekmo prav za prav le z 9 možmi. Da je kljub temu doseglo eno točko, je vsekakor uspeh, ki pa gre seveda tudi na račun napada Concordie, ki je bil pred nasprotnikovim golom povsem neučinkovit. Igra je bila prav ostra, mestoma celo surova. Vsekakor bi bil moral sodnik z večjo energijo preprečiti preostro igro obeh moštev.
Concordia, kot se nam je pokazala danes, je le senca nekdanje, n. pr. tiste, ki se je 1. 1932 borila za državno prvenstvo. Njena igra je sicer lepa, kombinira celo preveč, toda vse to le do kazenske črte. Tu se je nehala umetnost napadalcev. — V vsem napadu ni bilo niti enega moža-streka, ki bi bil znal izkoristiti večkrat čisto zrele situacije. Tehnično je moštvo dobro izšolano. Še najboljša formacija so halfi, posebno Jazbec v sredini je dal ofenzivo kot tudi defenzivno prav dobro igro. Zelo je ugajalo zelo agilno levo krilo. Obramba, posebno v drugem polčasu ni imela težkega dela, izgledalo pa je, da bi naglim in energičnim prodorom ne bila kos.
Primorje je moralo nastopiti brez Starca, ki ga je prav dobro nadomestil Logar in brez Bertonclja, čigar mesto je mnogo slabše zasedel Hassl. Moštvo v letošnjih tekmah oči-vidno zasleduje nesreča, kajti že po prvih minutah igre, so odnesli težko ranjenega Pepčka z igrišča. Temu se je pridružila še blesura Slamiča, ki je v drugem polčasu le statiral na desnem krilu. Prav dobro se je držal Jug, Ugaja predvsem njegova fair igra, ki bi si jo moral vzeti za vzgled posebno njegov kolega Hassl. Halfi so igrali predvsem defenzivno, razen Zemljaka, ki je pomagal na vseh koncih. Napad, ki je igral po Pepčkovi ble-suri le s petimi napadalci, je dal še dosti dobro igro. Ostro krit je bil ves čas Zemljič. V drugem polčasu igra napad samo z Zemljičem in statistom Slamičem. To je bilo vsekakor pogrešeno, kajti vsaj Janežič bi bil moral .še ostati, mogoče bi bil rezultat potem drugačen.
Gol za Primorje je dal v prvi minuti drugega polčasa Janežič, po kombinaciji z Zemljičem. Za Coneordio pa je zabil v S3 minuti Jazbec, iz prostega strela.
Postava -moštev:
Primorje: Logar—Hassl, Jug, — Zemljak, Slamič, Boncelj — Janežič, Kukanja, Makovec, Bertoncelj II. Zemljič.
bo nobenega društva, organizacije in korporacije, ki se ne bi odzvala temu pozivu, naj ne bo nobenega zavednega našega človeka, ki bi vsaj z dinarskim prispevkom ne omogočil uresničenja te akcije. Naj ne bo v naši banovini nobene občine, ki bi vsaj z malenkostnim zneskom ne priskočila na pomoč tej akciji!
Prispevke je pošiljati podružnici poštne hranilnice v Ljubljani na čekovni račun štev. 14.083 (Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano) s pristavkom: za spomenik,
Ljubljana, dne 19. aprila 1935.
Akcijski odbor.
«
Župue lutkovne tekme. V zadnjem času se lutkarska umetnost v našem sokolstvu prav lepo razvija. Da se vzbudi zanimanje za to panogo prosvetnega dela med sokolskim članstvom in občinstvom, je priredil ŽP odbor prve župne lutkovne tekme, ki so bile od 17. februarja do 7. aprila t. i. Župni referent br. Lojze Kovač je s pomočjo bratov lutkarjev sestavil tekmovalni red in ocenjevalno komisijo. Ocenjevala je inscenacijo, izbiro igre, dikcijo, tehniko lutk in igranje, režijo in kostume. Vsek dosegljivih točk je bilo 60. Pri tekmi je sodelovalo 5 lutkovnih odrov naše župe ter so bili doseženi tile uspehi: I. Sokol Vič 45 točk, II. Ljubljanski Sokol 44‘40, HI. Sokol I Tabor 4110, 4. Sokol Zg. šiška 38'30, 5. Sokol Cabar 34'80. Prva tekma je pokazala sicer nekaj hib, ki pa se bodo pri prihodnji odpravile, čim bo izdelan nov tekmovalni red.
Dramski odsek Sokolske čete v Kozarjah je
gostoval v nedeljo 14. t, m. s Spicarjevo veseloigro »Svojeglavčekc na odru Sokola v Borovnici. Moralni uspeh je bil zadovoljiv ter so vrli diletanti želi za svoj trud obilo priznanja. Želimo, da nas pridni sokolski igralci čim prej zopet poselijo.
Concordia: Puhar—Beloševič, Paviša—Ci-mermančič. Jazbec, Belak—Pleše, Valjarevič, Martinovič, Italic, Solerti.
Sodnik, g. živkovič iz Beograda, je sodil v splošnem dobro in objektivno — le premalo energično. Gledalcev okrog 1500.
Predtekme:
Primorje (jun.): Litija 1:1 (0:1).
Primorje (rez.): Dobrna 4:2 (1:2),
*
Iznenađenje v Beograda.
Jugoslavija : B. S. K. 3 : S,
Beograd, 21, aprila.
Pred 11.000 gledalci, se je odigrala danes napeto pričakovana ligaška tekma med obema lokalnima rivaloma BSKom in Jugoslavijo. Dočim je veljal BSK, posebno radi svoje sijajne zmage nad reprezentanco Zagreba, za sigurnega zmagovalca, je pokazala danes zopet enkrat Jugoslavija, da je tudi za prvaka še vedno vsega uvaževanja vreden protivnik. Tekma je bila kljub srditosti, s katero sta igrali obe moštvi, na visokem športnem nivoju. Vse do zadnjega je bila polna lepih in velikokrat tudi sila napetih momentov. Prvih 20 minut I. polčasa je bila J. v precejšnji premoči in v tem času tudi doseže vse tri gole, šele po tretjem golu J. popusti in tedaj pade tudi prvi gol za BSK.
V drugem polčasu se omeji J. v glavnem na obrambo, BSK pa srdito napada in doseže še svoj drugi in zadnji gol. Kljub vsem naporom, pa je prednost, ki si jo je priborila J. v prvem polčasu za njegovo današnjo igro prevelika in BSK mora oditi poražen z igrišča. Najboljši mož Jugoslavije in junak dneva je bil Zečevič.
Goli so padali takole: v I. polčasu v 3. minuti avtogol BSKovega beka Mitroviča, v 18. minuti zabije iz 3 metrov Sekulič, a tretji in zadnji gol za J. doseže Zečevič iz daljave 10 metrov. Za BSK pa sta dosegla gol šurdonja in Vujadinovič.
*
Hašk—Hajduk 1 :1 (0 :0).
Zagreb, 21, aprila.
Ta izredno ostra in ne posebno fair igra se je odigrala pred 4000 gledalci na Haško-vem igrišču. Radi važnosti te borbe, je bila ta odigrana ob silni nervozi gledalcev, ki je prešla tudi na moštvi in je sploh od začetka do konca vstrajala v tipično prvenstvenem stilu. Tekmo je sodil slabo Goranič iz Beograda. Dopustil je preostro igro, katere posledica je bila v 25. minuti II. polčasa izključitev Kragiča (H) in Medariča (Hašk). Interesantno je bilo tudi, da je bil že po prvih minutah tekme radi prigovarjanja izključen bek Matošič, ki mu je pa sodnik na intervencijo Haškovih igralcev njegov pogrešek odpustil. Pač zelo redek slučaj, da bi se pri prvenstveni tekmi zavzel klub za protiv-nega — izključenega igralca. Oba gola sta padla po krivdi golmanov čuliča in šijačiča. Prvi gol je dosegel v 2. minuti II. polčasa
Sport
Velikonočni sport
Hajduk, šijačiču izpade pri lahkem strelu Kragiča žoga iz rok, Rosič priteče in ustreli v prazen gol. V 22. minuti strelja Medarič, čulič slabo brani in Petrak izednači. Sicer je dosegel Hajduk še en gol, ki ga pa sodnik radi dozdevnega ofsajta ni priznal.
Bask : Slavija 1:0 (0 :0).
Sarajevo, 21. aprila.
Z mnogo sreče je težko, a vendarle, zmagal Bask. Slavija kljub veliki premoči vsled velike kmole, ki jo je spremljala skozi vso to tekmo, ne pride do uspeha. To njeno premoč predočuje tudi razmerje kornerjev, ki glasi 10 :2 za S. Kot rečeno, S. danes ni imela sreče; radi blesure svojega golmana je morala igrati od 25. minute II. polčasa z 10 igralci. Bask ni pokazal dosti, dobri so bili edino Smiljanič, ki mu gre glavna zasluga za zmago, Rančič in Ačimovič.
Edini gol dneva je zabil v 25. minuti II, polčasa Tomaševič.
*
Slavija—Gradjanski t:l (2:0).
Osijek, 21. aprila.
Slavija je začela to tekmo v velikem stilu in je po kratkem času vodila z 2:0. Sijajno je igralo halflinija Kolar—Lehner—Milanovič. Že ja izgledalo, do bodo odšli »Purgarji« visoko poraženi iz Osijeka. Toda Slavija, ki je diktirala v I. polčasu vprav peklenski tempo, tega ni vzdržala. Zato se je Gradjanski v II. polčasu močno uveljavil in pritisnil S. v obrambo. Kljub veliki premoči, pa G. ne more doseči več kot 1 gol, ki ga zabija Živkovič sicer najslabši mož G.
Za Slavijo so	scortali:	Sulc in Hrubec.			
Ligaška prvenstvena takole:		tabela		izgleda	sedaj
1, Hašk	6 4	1	1	12 :7	9 (3)
2. Hajduk	6 3	2	1	19 :6	8 (4)
3. Bask	5 3	1	1	15 :7	7 (3)
4. Concordia	6 2	o	1	8 : a	^ (5)
5, Slavija (O.)	7 3	0	4	10 :23	6 (8)
6. Jugoslavija	4 2	1	1	6 :5	5 (3)
7. Slavija (S.)	7 2	1	4	21:12	5 (9)
8. Primorje	5 1	1	3	5 :16	3 (7)
9. BSK	3 1	0	2	6 :5	2 (4)
10, Gradjanski	3 0	0	O	2 :9	0 (6)
Ilirija :	Concordia 3 :1 (0 :1). Ljubljana, 22. aprila.				
Concordia igra razen Belaka, ki očividno ni hotel nastopiti proti svojini nekdanjim klubskim tovarišem, v isti postavi kot včeraj. Tekmi je prisostvovalo kakih 1000 gledalcev.
Ilirija nastopi v sledeči postavi: Herman—• Svetic, Berglez—Unterreiter, Varšek, Sočan—• Rihar (Jug), Lah (Slapar), Pikic, Grintal, Slapar (Doberlet).
V prvem polčasu igra Ilirija v vseh linijah razen obrambnega tria slabo, kot že dolgo ne. Concordia kombinira po mili volji, sreča le, da svoje premoči ne zna številčno izraziti. Lahko rečemo da v tem času ni spravil ves ilirski napad niti ene pametne poteze skupaj.
Šele v drugem polčasu, ko sta vskočila Doberlet in Jug, je prišlo v moštvo malo več energije tako, da je Ilirija, kljub temu, da do tedaj ni bila v nobenem pogledu enakovreden protivnik dobro razpoloženi Concordiji, z naglim naskokom zabila dva gola in pozneje še enega.
Gol za Coneordio je zabil v 14. minuti. I. polčasa Pavelič, za Ilirijo pa v 4. minuti II. polčasa Jug, v 14. minuti Slapar, v 20. minuti pa Doberlet
Sodil je dobro g. Jordan.
Predtekma: Ilirija (rez.): Reka 2:1.
Celjski nogomet:
Jugoslavija (Zagreb): SK Celje 3:2 (2 : 2), Jugoslavija (Zagreb): Atletiki 4:3 (4:2), Murska Sobota:
Rapid (Maribor): Mura 3 : 3.
Zagreb:
Gradjanski: F C Graz 3 : 0.
Inozemski nogomet:
Praga: DFC: Slovan (Dunaj) 4:2. Bohe-mians : Slovan (Dunaj) 3 : 2.
Dunaj: Veliki Rapjdov turnir v Hüttel-dorfu: Austria : Slavija (Praga) 4:2, Rapid : Sparta (Praga) 2 :1, Rapid : Slavija 4 : 2, Sparta : :Austria 3 : 0.
Budimpešta: Ferencvaros : židenice 5:4, Hungaria : Bayern (München 4 : 1, Hungaria: Židenice 5 : 2, Ferencvaros : Bayern 4 : 2.
Trbovlje
Kriza v SPD. Na prvi seji naše planinske podružnice je prišlo do nesoglasji, radi katerih je odstopilo več funkcijonarjev. će ne bodo prizadeti sami uredili zadeve in preklicali svoj odstop, bomo najbrže imeli izredni občni zbor. škoda bi bilo, da bi nor-tvanje nesoglasje omajala to našo planinsko postojanko, ki ima mnogo zaslug za razvoj turistike v naši dolini.
Letaki. Pojavili so se letaki za volilno agitacijo, želeti je, da ostane volilna borba v mejah dostojnosti in da ne podpihuje nasprotstev med raznimi stanovi. Kandidat* ki bo izvoljen, bo poslanec vsega sreza in vseh stanov, ne pa le enega.
Hočemo novo, zdravo, res narodno politiko za vse sloje našega ljudstva!
Naš izvoz mehkega lesa v Staliio
leta 1934
Analiza preteklosti —
Početkom 19;i4 sem objavil oceno naših lesno trgovskih prilik v 1.1,93:! in pokazal, da nam je neorganiziranost našega lesnega eksporta prinesla napram cenam in razmeram v 1.1933 samo na italijanskem trgu izgubo 27 milijonov lir.
Sporazum, ki smo ga sklenili na Dunaju v okviru stalnega mednarodnega komiteja za los v začetku decembra 1933 z Avstrijo in K n munjo (Rusija je bila tedaj že omejena glede svojega uvoza v Italijo), nas je upravičil na dobro nađe za leto 1934. Treba je bilo le, da se pri nas» ustvari organizacija, ki bi garantirala izvedbo sklenjenega sporazuma in da se ji da od strani vlade potrebna pooblastila. Omejili bi prenapolnjenje italijanskega trga in tako avtomatično dvignili oene, ter s tem odvrnili pretečo nevarnost, da Italija uvede izvanredno carino za les, ki jo je morala zaradi prenizkih cen uvesti, da omogoči domači produkciji delo.
Po krivdi nekaterih kratkovidnih gospodarstvenikov in nerazumevanja naše tedanje vlado ni prišlo do ustvaritve vsedržavne organizacije. Vsa opozorila so bila zaman, da nam grozi italijanska visoka carina na les, če se pravočasno organizatorično ne osposobimo za mednarodno sodelovanje in pričnemo s provedbo sporazuma.
Nekateri kratkovidni gospodarstveniki — dovolj močni za negativno delo — so ovirali naše organizatorno delo z neutemeljeno trditvijo, da nam organizacija izvoza ne bi mogla prinesti nikakih koristi, ker italijanski trg baje ne prenese povišanja cen, ker bi vsako povišanje onemogočilo konsum. Vse naše nasprotne trditve niso pomagale. Sijajno je bilo to trgovsko-po-litično ignoranistvo blamirano, kajti po uvedbi presenetljivo vis«oke uvozne carine je moral italijanski konzum plačali les za ca Din 150'— po kubičnem metru dražje, pa se vendar konzum ni zmanjšal, ni bil oviran v svojem razvoju navzgor in se je povečal uvoz kljub temu, da je italijanska domača produkcija mehkega lesa zaradi povišanih cen zaposlila večino svojih obratov. Žalostna razlika je bila samo ta, da povišek cene, ki ga je moral trpeti italijanski kupec v iznosu ca 110 milijonov dinarjev ni šel v naš žep, ko bi vendar po vsej božji pravici pripadal nam, pač pa ga je spravila italijanska državna kasa.
Zaradi presenetljivo nesposobnega gospodar-sko-političnega pogleda in obzorja nekaterih veleindustrijcev izven naše banovine, zaradi nepozornosti in nesposobnosti onih, ki so bili tedaj odgovorni za našo trgovsko-politično oficijelno smer in delo, smo izgubili na dlani 1e-žeče šanse, ki nam jih je ustvarilo naše naporno organizatorno delo, ko smo oživotvorili mednarodni forum za dogovorno ureditev lesnih tržišč.
Na italijanskem tržišču vodi Jugoslavija glavno borbo proti Avstriji, kajti Rumunija dobavlja le neznaten del, Rusija pa je bila konti ngen-tirana.
Bilanca lanskega leta
Sodelovali so pri uvozu v Italijo: Avstrija s ca 343.000 ton ali 48-3»/o lela 1934, 353.000 ton ali 50-3% leta 1933; Jugoslavija 368.000 ton ali 51-78/o leta 1934; 348.000 ton ali 49-7% Jela 1933. Avstrija je v borbi z Jugoslavijo in deloma z ostalimi konkurenčnimi deželami lela 1933 žrtvovala napram cenam v letu 1932 izgubo ca 20 milijonov Lit, kajti po povprečni ceni lela 1932 — 214 Lit za tono — bi morala
prognoza za bodoie
za izvoženih 353.000 ton dobiti 75\5 milijona Lit, dobila je le ca 55-6 milijona Lit. Leta 1934 je Avstrija sicer s pritiskom svoje organizacije ohranila svojo povprečno ceno leta 1933 in žrtvovala mali odstotek svojih dobav lesa v Italijo. Njena izguba leta 1934 napram cenam leta 1932 je znašala za 343.000 ton v Italijo izvoženega losa 19-3 milijona Lit. Avstrijski Holzwirtschaftsrat pa je potem, ko je obupal nad jugoslovansko organizatorno nesposobnostjo spretno izrabil zunanjepolitični položaj in si izposloval carinsko preferenco v višini preko 10 milijonov Lit za svoje izvoznike in za svoje lesno gospodarstvo in tako svojo zgubo na cenah zmanjšal na ca 9'3 milijona Lit.
Jugoslavija je svoj desorganiziran izvoz les.’» tudi v letu 1934 nadaljevala tako, kakor ga je izvajala leta 1933.
Sicer je konferenca dežel, ki so interesirane na italijanskem uvozu lesa in ki smo jo sklicali v okviru CiB v Trst, dala vsem prizadetim deželam močan impulz, tako, da se je ustavilo daljno propadanje cen v onih produkcijskih področjih in deželah, kjer odločujejo organizacije (Avstrija, Rusija), ali pa manjše število velikih firm (Rumunija, Bosna). V teh področjih so se cene v smislu tržaškega sporazuma celo dvignile, s tem pa se je onim področjem, ki imajo impozantno, toda atomizirano produkcijo v malih obratih (Slovenija, Gorski Kotar), odprlo pot, da so v konkurenčnem boju med seboj in proti drugim področjem (Avstrija, Bosna itd.) povečali svoj delež na izvozu pri enako nizkih cenah, kakor prej in še poslabšanih pogojih.
V Italijo smo izvozili mehkega lesa 1.1934 367.900 ton, 1.1933 348.000 ton, 1.1932 251.000 ton.
Lela 1933 smo napram letu 1932 brezplodno znižali cene tako, da smo od povprečne cene Lit 234-— za tono leta 1932 prišli na povprečno ceno Lit 156-— za tono in s tem izgubili ca 27 milijonov Lit. Da se pa obrezuspeši razne Avstriji dane vozarinske preference, je morala povprečna cena našega lesa iti nekaj Lit pod povprečje Avstrije, ki je leta 1934 dosegla ca Lit 157'— za tono, tako da smo leta 1934 z maksimalno povprečno ceno Lit 153'— tona za izvoženih 367.900 ton mehkega lesa proti ceni leta 1932 izgubili nadaljnji]) 29'8 milijona Lit. Pri tem pa ni vpoštevana izguba, ki smo jo utrpeli s tem, da so se zahteve kvalitete še dalje zaostrile in so tako podjetja za povprečnost svojega produkta dobila vt«j za nadaljnjih 5 do 10°/o manj, kakor prejšnja leta.
Naj nam jo treba storiti?
Razpršeno trgovstvo in produkcijo Slovenije in Gorskega Kotara je treba podpreti z organi-zatornimi ukrepi, z izdatnim informiranjem o vsakokatnem trenotnem položaju, z ustvaritvijo možnosti, da plasirajo po minimalnih cenah svoje produkte oni, ki ne morejo najti primernega plasmana in tlačijo zato cene. Glede tesanega lesa, slovenskega monopola, je treba divjo brezplodno in nesmiselno bitko, ki jo slovensko trgovstvo bije na hrbtu našega gozdarstva, zaključiti. Uvedba carine na lesovino in celulozo bo izdatno zboljšala položaj.
Prognoza za bodoče
Tekoče lelo nam nudi ugodne izglede. Dobra usoda nas je privedla z Italijo v zadovoljive odnošaje ,in izgleda, da bo logika geografskega
trgovsko-političnega položaja prišla do bewede in veljave.
Našim oficijelnim delegatom bo mogoče pričeti pogajanja pod ugodnimi pogoji. Poleg mnogo drugih stvari bo treba odstraniti nesrečne določbe sedanjega provizorija, ki omogoča v Italiji že danes izdatno trgovino z uvoznicami v naše breme. Stremeti bo treba, da se ukine neopravičena in nepotrebna carina in izjednači naš položaj z onim Avstrije. Naša lesno-izvozna kontrolna organizacija bo nudila polno garancijo, da se italijanski trg z našim lesom ne natrpa preko sporazumno določenih množin. Organ, ki ga naša oficijelna delegacija potrebuje kot svetovalca in prevajalca, je ustvarjen z ustanovitvijo centralnega odbora jugoslovanskega lesnega gospodarstva, kajti po odstranitvi letargičnega nepoznanja gospodarsko-poliličnih prilik nekaterih faktorjev, ni v Jugoslaviji več resnega odpora. Ta organ, nas tudi — ko mu bodo dala oficijelna mesta potrebna pooblastila — —osposobi za mednarodno sodelovanje in
V	zadnjih desetletjih preteklega stoletja, ko je bila slovenska narodna misel na pohodu, so naši zavedni pionirji spoznali, da ne dosežejo zmage vse dotlej, dokler se naš narod ne osvobodi in osamosvoji tudi na gospodarskem poprišču. Zato je bil vsak takratni politični voditelj in kulturni vzgojitelj obenem tudi gospodarski organizator — zadrugar.
V	Trbovljah je nemštvo gradilo steber za most na Adrijo. Vse javno, kulturno in gospodarsko življenje je imelo nemško lice. Prebivalstvo je bilo v vsem odvisno od nemškega Volksrata, katerega zvesti eksponenti in pomagači so bili uradniki Trboveljske premogokop-ne družbe in državno uradništvo. V takih razmerah so se zbrali 14. marca 1895. na ustanovnem občnem zboru Posojilnice sledeči gospodje: župnik Peter Erjavec, posestniki Franc Kalan, Jože Goropevšek, Anton Volavšek, Frane Polak in Hrastničan Ferdo Roš, trgovec Jožef Moll in kaplana Pankracij Gregorc in Anton Veternik. Za prvega predsednika Posojilnice je bil izvoljen župnik Erjavec, zapisnikar pa je bil kaplan Gregorc. Iz tega dejstva razvidi-mo, da so v Trbovljah bili zbrani na skupnem delu za gospodarski razvoj prebivalstva vsi
krogi v popolni slogi. Le tako je mogla Posojilnica v kratki dobi zarezati globoke brazde v našem gospodarskem življenju. Že po prvem letu obstoja je Posojilnico zadela nesreča: izvršen je bil vlom in vlomilci so odnesli plen 5000 goldinarjev. AH tudi ta nezgoda ni mogla zaustaviti plodonosnoga dela. Kmalu so se naši obrtniki, ki so bili doslej zadolženi pri nemških denarnih zavodih, rešili tujega robstva in tudi svoje prihranke so zaupali domačemu denarnemu zavodu. Tako je mogla Posojilnica izvršiti veliko delo gospodarske osamosvojitve in z njeno podporo je bilo zgrajenih ludi nad slo hiš.
OTROŠKE VOZIČKE
in vse druge otroške stvari dobite najceneje pri
S. REBOLJ & DRUG,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
nam je v stalnem mednarodnem lesnem odboru omogočeno, da tam čuvamo svoje interese ter ustvarjamo nam odgovarjajočo trgovsko-politično situacijo. Tam moremo skupno z organizacijami in predstavniki lesnega gospodarstva prizadetih izvoznih dežel in ob sodelovanju italijanskih interesentov premotriti možnosti za sporazumno povišanje cen lesa, ki je potrebno in izvedljivo.
Naše lesno gospodarstvo v dravski banovini je po svoji konstrukciji zdravo in odporno. Ono težko krvavj iz mnogih ran toda klonilo ne bo.
Sedanja vlada je pokazala nad vse pričakovanje globoko razumevanje za gospodarske probleme našega naroda, kakor ga doslej nismo bili vajeni.
Mednarodni trgovsko-politicni predpogoji za zboljšanje lesnega trga so ustvarjeni, naša vnanja politična situacija ugodna. Izgledi so dobri —- na naši vladi in na na»* samih leži, da jih bomo znali upoštevati in izkoristiti.
Ing. Milan Lenarčič.
Po delitvi duhov na Slovenskem se je katoliška stranka z vso rilo vrgla na zadružniško delo, da tako zgradi trden temelj svoji politični organizaciji. Tudi naša Posojilnica, ki je bila za Trbovlje velikanske narodno-politične važnosti, je dobila z ustanovitvijo nove »katoliške« zadruge konkurenta, ki je bil v službi strankarske politike. Da je bilo to konkurenčno podjetje nepotrebno in da ni dala Posojilnica nikakega povoda za kak kulturni boj, ki bi se prenesel na gospodarstvo, kaže že dejstvo, da sta tudi po ustanovitvi nove zadruge ostala župnik Erjavec in kaplan Šlibar čiana posojilnične uprave. Tudi je posojilnica vsako leto iz svojega čistega dobička poklonila precejšnje vsote za cerkev. Tako je popolnoma plačala napeljavo elektrike v cerkev, prispevala za zvonove in vplačevala v fond za zida vo nove cerkve.
Kriza je prinesla naši Posojilnici iste nevšečnosti, kot vsem drugim denarnim zavodom. Vendar je Posojilnica v temelju solidna »n bo gotovo izpolnjevala še v naprej svojo nalogo.
Zadnja posojilnična bilanca izkazuje 268 članov, ki imajo skupno 4,214.963 Din hranilnih vlog in 3,572.344 Din posojil. Poleg lepega posestva, obstoječega iz hiš in nezazidanih parcel, ima Posojilnica rezerve okrog pol milijona dinarjev.
S Posojilnico praznuje obenem štiridesetletnico svojega zadružnega delovanja njen sedanji načelnik g. Goropevšek Jože. On je tudi še edini živeči ustanovitelj. Njegovo ime ih štiridesetletno delo pa ni zvezano samo z imenom Posojilnice, temveč je g. Goropevšek bil tudi odločen in zaveden kulturni delavec že v tistih časih, ko tako delo ni bilo povšeči vladnim krogom in pri nas mogočni nemškutariji. Tako ga šteje med svoje ustanovitelje tudi pevsko društvo »Zvon«, Cirilmetodova podružnica, Sokol in razna druga društva.
Zvest pogojilničar pa je tudi učitelj g. Tone Kuhar, ki že petintrideseto leto opravlja tajniške posle pri Posojilnici.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri
23.	api'ila, torek: Zaprto.
24.	aprila, sreda: Bunbury. Red G.
25.	aprila, četrtek: Beneški trgovec. — Red Četrtek.
Opera
Začetek ob 20. uri
23.	aprila, torek: Zaprto.
24.	aprila, sreda: Štirje grobjani. Red Sreda.
25.	aprila, četrtek: Jenufa. Red B.
Drama
V sredo 24. t. m. se igra Oskar Wildeeva trivijalna komedija za resne ljudi z naslovom »Bunbury« za red C. Veselo in duhovito dejanje ironizira visoko angleško družbo in njeno mišljenje. Sodelujejo dame: Marija Vera, Nablocka, Levarjeva in Lojkova, ier gg.: Jan, Sancin, Lipah. Potokar in Pianecky. Režiser g. prof. Šest.
Opera
Red Sreda ima v sredo 24. t. m. opero »Štirje grobjani«. Ta Wolff-Ferrarijeva umetnina je svojstvena po slogu in koncepciji ter se odlikuje s svežim sočnim dejanjem. Sodelujejo dame: Ribičeva, Kogejeva, Poličeva, Župevčeva i> Ramšakova, ter gg. Betetto, Primožič, Marijan Rus, Zupan, Marčec in Banovec. Režiser g. Primožič, dirigent g. dr. Švara.
Mag. štev. 817/35 in 5560/35.
Rozpis.
Mestno poglavarstvo razpisuje dobavo hrastovih pragov za mestno klavnico v Ljubljani.
Licitacija bo v soboto,
dne 4. maja 1935 ob 11 uri v mestnem gradbenem uradu
v Ljubljani, Nabrežje XX, septembra št. 2,11.
Pripomočki se dobijo proti povrnitvi stroškov v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 19. aprila 1935,
Predsednik:
Dr. Ravnihar 1. r.
Štiridesetletnica posojilnice v Trbovljah

Šivalni stroji od Cdu
1600 naprej. Otroški vozički od Pia 200 naprej.
Dvokolesa od Din 956,- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNTA« P. BAlvrjOU t»?OBIJANA, Karlovška cesta št. * CenBct franko;	CenHri franka*
Na maf Sistem izletu bodo šolarji fotografirali le $ KODAK BROWNIE aparatom za Din 75'—.
Vsa pojasnila:
„KODAK" - LJUBLJANA, Šeleitfcurgrova 9
EF-KO PLETENINE BF-KO
PLETENINE
MODNE NOVOSTI V UČINKOVITIH PLETILNIH VZORCIH IN SKLADNIH BARVNIH DESENIH
TRICOT
NAJFINEJŠE INTERLOTK PERILO IZ SVILE MACCO IN VOLNENEGA PREDIVA
en GROS	ien deta».
PLETILNA IN TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
MODNA KONFEKCIJA PLETENIN IN PERILA
F. KOS, ŽIDOVSKA ULICA 5
EF-KO	TRICOT	EF-KO
LASTNI IZDELKI
Priporočam
poleg kave, riža ter vsega ostalega špecerijskega blaga tudi izbrane, priznano dobre likerje, vermut itd., ter razna druga žganja domačega proizvoda.
LEMMIMIEIIEII
Jurčičev trg štev. 1
ANTON
ČERNE
GRAVEUR
LJUBLJANA
Kongresni trg 10
INSERIRAJTE V
„GLASU
NARODA«!
Vatikanski film
Zanimanje sedanjega poglavarja katoliške cerkve za moderno tehniko je znano in kdor to pozna, se ne bo čudil, da je papež nedavno dovolil snimanje velikega filma o Vatikanu. To dovoljenje ni vzbudilo velikega zanimanja samo med katoličani, ampak po vsem kulturnem svetu. Film bo nosil naslov: »Velika tajnost Vatikana«. Vatikanski film bo nekaj čisto posebnega. Film ne bo »igra«, pa tudi ne »kulturni« film, ker bodo osebe nastopale le v vlogah, ki jih »igrajo« vsak dan v Vatikanu s svojim uradovanjem. Zato bo pa zanimanje za ta film še tolikq večje.
V filmu bo svet videl vse svečanosti svetega leta; te so snimali že preteklo leto, a papež doslej še ni dovolil, da bi te snimke združili v celoto, ki bi polnila cel večer. Sedaj pa so te prizore združili tako, da prikazujejo med posameznimi prizori slike Va-
tikana, naj znamenitejše slike iz svetovno-znane sikstinske kapele, vrtove, papeževo osebno stražo, njegove komornike itd.
Tudi papež sam nastopa. To je prvič, da se je papež postavil pred kamero in dovolil, da se ga fotografira. Fotografiran je slovesen sprejem pri papežu, potem ponti-fikalna maša, papež v procesiji in še mnogo prizorov, ki bodo vzbujali veliko zanimanje sveta.
Tudi glasba tega filma bo nekaj posebnega. Slišali bomo petje slavnega deškega zbora, čegar petje so doslej mogli posluša,ti samo izbrani odličniki in ki jih nismo še nikdar slišali v radiu. Slišali bomo tudi trobentanje srebrnih trobent na trgu sv. Petra; kadar te zadone, vsa množica poklekne.
Rok, kdaj bodo ta film predvajali, še ni določen. Na vsak način pa bodo poskrbeli, da bo film nad vse vzvišen.
Konti še ne bodo izumrli
Ko je nastopil avtomobil kot prometno sredstvo svojo zmagovito pot skoro po vsem svetu, so rekli ljudje, da bodo konji kmalu izumrli, ker jih bo izpodrinil avtomobil. Statistika prometa v Berlinu pa kaže, da ta strah ni bil upravičen; v Berlinu je bito namreč leta 1914. okoli 41.000 konj, danes jih je pa 4S.000. število konj torej ni padlo, ampak se je pomnožilo. Mleko n. pr dovažajo v Berlin še vedno a konji,, pivovarne pa izvažajo pivo tudi. še s konji.
24.000 krošniariev v Madridu
Madrid, glavno mesto Španije, je klasično mesto krošnjarjev in pouličnih prodajalcev.
Po najnovejši statistiki znaša njihovo število 24.000; na enem in istem mestu pa ponuja svoje blago 9000 pouličnih prodajalcev. Madridski trgovski promet je namreč za milijonsko mesto preslabo organiziran in tako se zgodi, da je ene in iste vrste trgovin v kakšni ulici kar na kupe, potem pa daleč na okoli nič. Zato je občinski svet v Madridu nedavno sklenil, da se smejo nove trgovine le tedaj od-
... »Halo, ne g. doktor, moj mož ne more osebno k vam — takoj pa vam pošljem posnetek njegovega — jezika:«
pirati, če ni obene druge trgovine iste vrste vsaj 250 metrov daleč. Ta določba je veljala odslej samo za mesarje in peke, sedaj pa velja za vse.
Stroi za uniievanie steklenic
Od 1. januarja letošnjega leta naprej velja v Zedinjenih državah postava, ki prepoveduje metati prazne steklenice proč. Kdor se pregreši zoper to prepoved, ga zadene globa v znesku 1000 dolarjev.
Postava hoče namreč preprečiti, da bi tihotapci z alkoholnimi pijačami zakonito dovoljene normalne steklenice pobirali in jih znova polnili. Tudi ljudje, ki kupujejo stare steklenice, so podvrženi kazni. Z novim zakonom so seveda prav zadovoljni steklarji, manj pa hotelirji in gostilničarji, ki ne vedo kam s praznimi steklenicami. Vprašanje razbijanja steklenic pa je rešil neki inženjer s tem. da je iznašel pripravo, ki potolče in zdrobi po 35 steklenic na minuto. Posebni avtomobili se vozijo s strojem od hiše do hiše in stroj razbija prazne steklenice proti mali odškodnini.
Bolnišnica pod zemlio
Češka vlada je pred nekaj tedni izdala obširno uredbo o zaščiti prebivalstva v slučaju napadov iz zraka. Uredba določa med drugim, da morajo im.eti vse nove stavbe, zlasti industrijske dovolj prostorna sklonišča za svoje nameščence in stanovalce, a tudi stare hiše morajo skrbeti za primerne prostore. Praška mestna občina bo pa zgradila posebno bolnišnico pod zemljo, kjer bo prostora za nekaj stotin bolnikov.
*
Možnost življenja v visokih zračnih višinah. Pri poslednjih poskusih, priti na Mount Everest — ki je najvišja točka na svetu r— so ugotovili, da more človek najmanj nekaj dni bivati v višinah nad 7000 metrov. V takih višinah vsebuje zrak samo 7'50/o ogljikove kisline, v višini 8700 metrov le GW» proti normalni vsebini, ki znaša 20%. Nekateri sesalci, kakor domači, zajci, podgane in miši morejo živeti tudi teden dni V zraku, ki ima samo 7'5% ogljikove kisline. Angleški zdravnik dr. Campbel je mnenja, da se šele v višinah nad 7500 metrov pojavljajo škodljivi učinki za človeka.
Predsednik tpod copato*
Predsednik Zedinjenih držav Abraham Lincoln, ki je bil predsednik severnih držav za časa državljanske, vojne med severom in jugom, je moral mnogo prestati pod »komando« svoje žene, zlasti če je bila bolj stabe volje.
Nekega dne je prišel šele po 11. uri zvečer domov. Naslednjega jutra ga je žena vsa razjarjena najprej pošteno ozmerjala, potem pa mu je zagrozila: »Jaz in otroci pojdemo danes zvečer točno ob desetih spat. Če te do takrat ne bo domov, ti ne bom odprla.«
Lincoln je prišel res zopet ob enajstih domov. Trkal je in trkal, pa vse zastonj. Šele čez dolgo časa je nekdo odprl okno v prvem nadstropju.
In Lincolnova žena se je oglasila: »Ti veš, kaj sem zjutraj rekla. Jaz sem tiste tvoje politike sita — to mora biti drugače!«
Lincoln pa je odgovoril: »Ne zameri vendar, draga žena! Danes sem namreč prejel brzojavko, da sem izvoljen za predsednika!«
»Veš kaj, Abrahame, je odvrnila žena, »to gre že predaleč! Torej še ni dovolj, da prihajaš pozno domov, ampak kakor vidim, tudi pijan, da ne veš, kaj govoriš! Kar pojdi spat tja, kjer si se napil!«
Tn žena je zaprla okno. Naslednje jutro je pa zvedela, da mož ni bil pijan, ker je bi! res izvoljen za predsednika.
Tako se prevelik* sitnost vedno osramoti.
Zanimivi spomini baninega guvernerja
Bivši guverner »Avstro-ogrske banke«, ki je preteklo nedeljo umrl v Budimpešti, je napisal tik. pred svojo smrtjo velezaniintvo delo »f>e-narstvb v vojni« (»Das Geldwesen im Kriege«), ki je izšla v tisku na račuu Carnegie-jeve mirovne ustanove. V tej knjigi opisuje Popovič svoja izkustva kot guverner banke za časa svetovne vojne. Med drugim pripoveduje, kako je že prvi dan mobilizacije nanj pritisnil finančni minister, ki je zahteval, naj banka takoj začne tiskati nove bankovce, sicer ne bo mogel kriti stroškov za oboroževanje. To je bilo silno težavno delo, ker ni bilo dovolj plošč pripravljenih za tiskanje denarja. Kmalu pa so morali Dunajčani, ki s»o stanovali v bližini bančnega poslopja, poslušati cele noči, kako so brneli in ropotali stroji v bančni tiskarni noč in dan. •.
Nato pa opisuje Popovič prav jasno in pregledno, kakšno nepopravljivo škodo je napravila vojna v denarstvu avstro-ogrske monar-
Novi ženski rekord v letanju
Medicinka Liza Zangemeister je dosegla t bržmotornem letanju nov ženski rekord. V zraku je ostala nepretrgoma 12 ur in 57 minut in tako potolkla dosedanji rekord gdč. Mandejeve, ki je znašal 11 ur in 28 minut.
hije, š« prodno je bila vojna izgubljena. T* knjiga je jako učinkovito svarilo pred novo vojno.
Neznan narod
Na polotoku Malaki v Aziji živi še dame* rod, o katerem ne verno še skoro nič. Ti ljudje, Sakajci, žive daleč proč od ostalega prebivalstva v pragozdovih. Žive pa še danes tako, kakor so živeli njihovi predniki pred tisočletji, Zanimivo je, da se prav radi naseljujejo ob rekah, dasiravno nikdar ne gredo na vodo, ker : ne poznajo niti najbolj primitivnih čolnov.
Denarja ne poznajo, pač pa zamenjavsjjo svoje blago jako radi za steklene bisere.
Prav pridno love nosoroge. Love jih v jame. Za kože nosorogov plačajo Kitajci po 100 dolarjev, a ne v denarju, ampak v brušenem steklu.
O njihovem jeziku, o veri, o šegah in navadah pa ne ve svet še čisto nič.	->
Emil Vachek:	7
Kri ne kliie po maščevanju...
Dosedanja vsebina: Bernard Astenburg čuva izza vojne neko skrivnost, ki mu je neprijetna. Major Letz, njegov bivši polkovni poveljnik pa skuša iz te okolnosti skovati kar največ mogoče zase in z nami-gavanji preti, da bo Astenburga razkrinkal.
»Astenburg,« je rekel napeto, »upam, da ste zrel človek in da torej veste, kaj vaše besede pomenijo.«
Astenburg je prikimal: »Razumem vas. Sklenili ste, da me boste prisilili. Toda jaz sem res dospel do meje možnosti tega, kar morem za vas storiti. Vsaj na tem polju.«
»Ali je morda še kako drugo polje?« je vprašal zbadljivo Letz.
»Gospod major,« je trudno odgovoril Bernard, »nikoli ne pozabim na vojaško bratstvo. Prelivali smo kri za skupno stvar. Tega vendar ne morem izpustiti iz misli. Morda bi vam mogel kako drugače pomagati?«
Letz je zmignil z rameni: »Moj nazor o pisarstvu ste že slišali.«
»še neka druga rešitev je mogoča,« je govoril dalje Bernard. »Ozrem se po kakem delu, ki bi vam bilo bolj po volji. Upam, da vas ne užalim, če vam dotlej ponudim denarno pomoč.«
»Mislite, da postanem vaš klijent?« ga je nahrulil Letz. »To ste torej mislili? Razumete, da ste me užalili.?«
»žal mi je, če vidite to v taki luči,« je odgovoril Bernard. »Toda zares mislim, da je to edino, kar morem za vas storiti.«
Major je vstal. »Potem morate dovoliti,« je rekel jezno, »da uporabim poslednje sredstvo, ki mi je ostalo, da spravim vašo iznajdljivost v tok. Astenburg, ne pozabite, da ste me k temu sami prisilili. Dajem vam teden dni odloga. Danes teden vas pridem vprašat, ali ste že našli pot, po kateri bi dospel do sprejetja v to njihovo armado. Ce mi ne boste dali pozitivnega odgovora, da se mi prizna mesto v družbi, do katerega imam pravico, potem se tudi vi ne smete veseliti svojega.« Stopil je tik predenj. »Sedaj dobro pazite, mladenič,« mu je sikal na uho. »če ml čez teden dni odgovorite z ,ne‘, pojdem in povem, da se vam brez kazni odpušča stokrat hujše dejanje, kot je to, zaradi katerega me tako kruto preganjajo.«
Nataknit si je rokavico in ponosno odšel, preden je mogel Bernard izpregovoriti edino besedo.
4
Danijel se je takoj vrnil. Morda je čakal zunaj na konec razgovora. Bil je tako razburjen, da se hi mogel ovladati, in dasi je bil zmerom zelo vljuden, se je predrznil biti vsiljiv. »Ali smem vprašati, kaj vam je hotel major Letz?« Astenburg, ki je že gledal v akte in se skušal zbrati, je dvignil glavo in ga osuplo pogledal,
»Vi ga poznate?«
Danijel je prikimal: »Služil sem nekaj časa pod njegovim poveljstvom.«
»Jaz tudi,« je rekel Astenburg. »Major Letz je bil moj polkovni poveljnik v bojih pod užoško sotesko.«
Teh nekoliko besed je neverjetno učinkovalo na
Danijela. Nekaj časa sploh ni mogel izpregovoriti. Potem je naglo vprašal: »Kaj pravite? Vi ste se bojevali v užoški soteski? Kateri je bil vaš polk?« Njegove besede so zvenele oblastno.
»Dvaindevetdeseti,« je rekel Astenburg. »Iz kakšnega razloga vas to zanima?«
Danijel, ki se je bil že nekoliko pomiril, ni odgovoril na to vprašanje, še zmerom z bledico na obrazu, ki se je pojavila pri Bernardovih besedah, je medlo odgovoril: »Imate prav, dvaindevetdeseti, ti so bili tudi tam.«
»Pa odkod to veste?« je vprašal Astenburg nemirno. »Očividno se je tam bojeval tudi vaš polk?«
Danijel je pritrdil: »Bil sem v oddelku, ki se je bojeval za vas, po imenu Volosjanka.«
Sedaj je bil Astenburg na vrsti, da bi se smrtno prestrašil, Rad bi bil zakričal, a se je premagal. Kaj se je godilo tistega dne? Volosjanka, to je bila tista revna karpatoruska vas, kjer se je to zgodilo. Danes so vstajala okrog njega sama strašila. Ko je pomislil, da je bil Danijel morda samo nekoliko korakov od tistih krajev, kjer se je to prigodilo! ... Morda se je to razkričalo in on je slišal o tem pripovedovati! Seveda, imena tistega kadeta najbrže ni izvedel. Slabo mu je postajalo pri tej misli. Toda seveda, če bi poznal njegovo ime, bi se gotovo ne bil z njim spri-jateljil.
»Volosjanka,« je rekel. »To ime mi ni znano. Bojevali smo se severnozapadno od mesta Užoka. Ali pa je to morda samo vas? Bilo je na nekem grebenu Gozdnih Karpatov. To je vse, kar vem. Karpati tvorijo tam terase, morda se spominjate?«
Danijel je molče prikimal in zrl na Astenburga z ognjevitim pogledom, pod katerega žarom mu je postajalo slabo.
Izdaja »Narodna Prosveta« y Ljubljani, zadruga t o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante 0-»*cr, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mikalek, vsi v Ljubljani