100
Urno, kaj je noviga?
(Velka najemna kozhija (Gesellschafts-wagen) v Ljubljani.)
Od te vam Novize Kmetij fke p o v'do 5 Nikoli kozhijze §he take ni b'lo.
Po Vodnikovi pefmizi.
Kar je marfikteri she dolgo shelel, fe je sgo-dilo fedaj. Zhe bo delo kolarju in fedlarju naglo is rok ftilo, bo imenovana kozhija konez Mali-ferpana narejena. Namen te najemne kozhije je sa majhine denarje ob napovedanih dnevih po 12 ofeb (jperfhon) fkupej v rasne kraje fem ter tje popeljati. Ta kozhija je pa pofebno sa voshnjo k B1 e j f k i m u j e s e r u namenjena, kamur bo zelo poletje noter do posne jefeni vfaki teden dvakrat fhla. Blejfki grad! — ti fivi poglavar prijasniga jesera — koliko vezh ljudi bofh prihodnizh k febi vabil, ki fe bodo na boshjo pot k Marii na jesero podali ali pa rasvefeliti fe v temu lepimu kraju, od kteriga nafh flavni peviz Dr. Prefherin poje:
Deshela kranjfka nima lepfh'ga kraja, Ko je s okolfhnjo ta, podoba raja.
Pa ne farno Ljubljanzhani bodo prihodnizh prilo.shnoft imeli, vezhkrat sa majhine denarje jia jesero priti; ampak tudi veliko ptujzov fe bo feinkaj drenjalo, kader jih bo shelesna zefta is Dunaja perpelala, ta prelepi kraj nafhe deshele viditi. Blejzi! nova sarja vam bo kmalo safijala, — miflite na moje befede! sakaj jes jih dobro po-snam Dunajzhane, radi fo dobre volje in fenar rajfhi v lepi in profti naravi rasvefeljujejo. Tdde vezh rezhi morate pri vaf poprej fhe napraviti in popraviti, od kterih vam drugikrat kaj vezh povedati hozhem. — Sdaj fhe neke befedize od sgodovine imenovane velke kozhije. Naredbo perve take kozhije fofiFranzosi v letu 1825 vmiflili ter fo jo „Omnibus" imenovali; to fe po nafhimu jesiku „Vfima glafi, sa to, ki je bila ta vfaki mu zhlo-veku sa majhno plazhilo odperta. Kmalo fo jih jeli tudi v drusih deshelah napravljati; Dunaj z ha ni jih imajo veliko mnoshizo takih vosov, ktere „Ge-sellschafts vvagen" satd imenujejo, ker fe ljudje v njih sdrusheni fem ter tje vosijo; tudi jim „Stell-wagen" pravijo, ker take kozhije po mnogih uli-zah na ljudi zhakajo, in fe s njimi ob napovedani uri odrinejo. Tudi na §htaj erf k i m in v Zelov-zu imajo vezh takih kozhij, in kakor fmo flifhali,
tudi  V Sagrebu.                                 Dr. BIeiweis.
(Taziga vola ni fmo fhe v Ljubljani vidili.) Pretezheni petik jeUrbaf, meftniinefar, nekiga vola saklal, ki je bil po fvoji velikofti bolj flonu, kakor volu podoben. Na kratkih, mefnatih nogah ftojezh, ^hvajzerfkiga plemena, fheft letftar, je bil 17 pefti vifok in od glave do repa 25 pefti dolg; teshak je bil pa zhes 20 zentov. Rasun vezh drusih glav ga je Dolnizhar naHrovafh-
kim, 4 ure pod Varashdinam od nekiga graj-fhaka kupil. Ravno takrat, ko fim jes to imenitno shivino ogledoval, je neki kmetizh fvojiga vola k mefarju prignal, ki je bil proti unimu, kakor mifh protimazhki. — Kmetje! kaj miflite, kako fe tako govedje sredi? S obilno klajo! Nikdar s klajo farno! §he dve druge poglavitne rezhi fte, bres kterih reja goveje shivine nikoli ne tekne, in ktere le malokdo med vami tako obrajta, kakor gre. Odlo-zhite sa pleme le lepe in ozhitne telize in dajte jim korenjafhkiga bika; teliza mora narinanj poldrugo leto ftarabiti, zhe jemanj ftara, le otroka h biku fpufhate. Pa tudi ne vfaka ftara merhani sa pleme dobra: motifh fe, zhe pri reji shivine kje v en dan ravnafh; ti in tvoja shivina bota revna ofta-la vfe fvoje dni. Rasun dobriga plemena in obilne klaje je pa pri reji shivine tudi fhe nekaj drusiga potreba, to je: fnashnoft, ktera jepolshivljenja. Koliko, miflite moji dragi domorodzi, de je gori imenovani vol blata na febi is Hrovafhkiga per-bafal? Po vaf hi rajtingi morde nar manj en zent! Tdde vafha rajtinga nizh ne velja, sakaj zheden je bil po zelimu shivotu in fvetila fe mu je dla-ka, de gaje bilo vefelje gledati. Gnoj farno polju dobro tekne: tje ga vosite, tam fe bo bolj dobro prilegel, kakor na shivinfkimu truplu, ki ima kosho, de fkos njo diha, ne pa, de bi jo gnojili!
Dr. Bleiweis.
(Dekliza od ftrele vbita). Ob hudi uri, ki je bila pretezheno fredo proti vezheru v L j u b 1 j a n i, gre neka dekliza s fvojimi tovarfhizami is predifh-nize proti domu v §hifhko. Bliso Paljaruzo-viga gradii sapufti nefrezhna dekliza fvoje tovar-fhize in hitro naprej sbeshi, de bi gromenju in deshju odfhla, pa ravno to je bila njena narvezhi nefrezha! Komej je tez h i sazhela, ftrela v njo vda-ri in jo na meftu vbije. Pregled mertviga trupla je pokasal, de je ftrela narpred slati uhan na levi ttrani sadela in od ondod doli po truplu fhinila, in po ti ftrani tudi obleko fem ter tje pofmodila. Le pol uhaifa fe je v tem ufhefu najdilo, drusiga jjol je pa ftrela odbila. —Morebiti bi fe ji ta nefrezha ne bila primerila, zhe bi ne bila tekla, sakaj v hudi uri tezhi, je slo nevarno, ker tek veter naredi, in ftrelo sa fabo potegne, kakor fo nam tudi zhaftitljivi gofp. §lomf hek uni dan v „No-vizah" povedali. De bi pazh ta lepi poduk paslji-vih bravzov veliko najdel!
Snajdba  vganjhe v poprejfhnim  liftu je:
B r i n j e.