i) ). M-s List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. V torek ! 5. decembra, t.j. ob obletnici ustrelitve našega vzglednega tovariša PINKA TOMAŽIČA se bo prebivalstvo poklonilo njegovemu spominu, polagajoč cvetje In ionie na kraj ustrelitve na openskem strelišča OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 271 TRST - SOBOTA, 12. DECEMBRA 1953 CENA 20 LIR :ssR unii. deča izivo nike. ia v An- \i slogi e moč Lin-iteli' ybert I i ba-Vest, da S' beograjska vlada Popinja s prihodom večjega a°BI>vila italijanskih funkciona-nskipv v Trst pod pogojem, da prepusti v slovenske občine najne A tudi določeno število enih funkcionarjev, je upra-■jgčeno vznemirila in razburila |3'še prebivalstvo. Ne glede Jri to, da gre sedaj za 27. ali . titovski predlog, so tržaški ovenci razumeli, da se beo-jnfajska vlada trdovratno in 'naj-^rajno zavzema za uničenje ivi 'fO in da noče pri tem niti 0 ^Ijmanj upoštevati naših inte-avn,W in zahtev. od- S tem novim titovskim pred-ìeio-'gom se je položaj razjasnil - l6j‘toliko, v kolikor vemo okrog W.lO;Sa se danes vrti kravja kupit e« lìa na našo škodo. V prvi adisti je prišlo do izraza, da se oZ]rt'm m Beograd sploh ne kre-)ta več za cono B, kar pome-ìelo-t, da sta se že zmenila, naj :s° Ji nesrečni del naše še bolj Jjin:ksrečne pokrajine odpade Ti-iper-f. Drugič pa je postalo jasno, dti ) je tudi tržaško mesto izven diskusije, ker je Tito že ne-^na-'etokrat v zadnjem času na juBCtdovoljstvo Bellove vlade in •F®' alijanskih šovinističnih kro-oder^v poudaril, da ga ne mara a» 'eč zahtevati, ker ga ne more ariabbiti. Zato se oba partnerja ,'gata le za nekaj kraškega Qfl.smna, za vasi podeželja in za 5«e- 3šo lepo a ne preveč bogato oafl' balo. Geslo Rima in Beogra-r^e ) je: ((Vse, kar mi bo dode-^ jglčno, bo več, kot sem si privili- Ikoval». 12.» Na tej podlagi nam postaja Ima. !lo razumljivo, zakaj se Titu ib - 'Udi s prihodom italijanskih °n!' inkcionar jev v Trst, ker bo tem primeru lahko bolje in 5 'činkoviteje izsiljeval svojega tinskega partnerja za dosego 'ičnega ukrepa po slovenskih "bčinah cone A. Ne vemo in e moremo vedeti, ali se bo a j takega zgodilo. Nagibamo i k mišljenju, da bo tudi ta iie’ lovski predlog doživel usodo ieh prejšnjih sličnih burk. Na pN"$ak način pa.je že samo dejstvo, da se kakšna taka reši-anKev yoraja v bolnih domišljijah je*;1feograjskih voditejev, dokaz, Pnll» si ne smemo delati utvar l°r' resničnih namenih naših sosedov. S funkcionarji ali brez ;rl jih bodo Anglo-amerikanci kušali spraviti Rim in Beo-rrll’ rad na podlagi «rešitve», s ka-*a’ sro bodo sosedne vlade prido-®e'|ile nekaj, kar ni njihovega, za'očim bo naše prebivalstvo iz-tibilo to, kar je njegovo, t. j. istno rodno grudo. Iz tega razloga je važno, da ■e zamudimo prilike, da ne 'gubljamo časa v ostvarjanju 1 ve koke enotne fronte, ki naj ji s j(1 'užita kot podlaga primera ! Mačkovelj in Doline. Vemo, op :a je kaj takega precej težko 2(|, hšeci, ker gre za različna po- g. ’ormalnih prilikah težko spra-[iti skupaj. Toda sedaj živi-•a, l)o v nenormalnih prilikah, sejo *aj se našemu prebivalstu itozi s poginom, sedaj obstaja ■žka nevarnost uničenja naše ■fžavne tvorbe, ki je po našem 'išljenju edina možnost za za-,. Srovanje naših interesov in ^j-fiteresov sosednih narodov, v | V nenormalnih prilikah je ato treba podvzeti nenormalne ukrepe. Ce je bilo včeraj L 'emogoče spraviti skupaj ljudi ti» Sličnega mišljenja, mora biti j^nes mogoče. Ne samo mogo-0jc e, marveč nujno potrebno. Ko pri hiša, se stanovalci ne zme-'ijo, če so si prej bili med se-n.e’ loj navskriž. Vsi skupno stogi;- s jo rešiti, kar se rešiti da. flit- Ifatsko, enotno, ne da bi se sl. ženili za prejšnje prepire, si nl>' ^dajajo vedre vode iz roke v ,0 ''ko, pomagajo reševati polivu ‘ištvo, otroke, starčke. Ta pri-her mora veljati tudi za nas. ‘/j: ''sak trezen in razsoden človek li, »hko opazi, da nam hočejo oo- Nžgati hišo in si razdeliti nje-vl' 'e ožgane zidove. Ce bomo lo-$ 'eno mislili na upor proti telet 1'U zločinu, ne bomo dosegli 2‘ a društveni predsednik: «Pover nam, gospod profesor, kako pra1')0 F zaprav ugotovite, če je kdo d11 b0 c ševno bolan?» «O, to je zelo enostavno,» govori pripravno zdravnik. «»“. ecJ stavimo mu -par preprostih vplf, !tjo sanj. na katera zna vsak norfi1,, ■ vorit1-* i. «Moja gospodinja ne sme vedeti, da imam psa.» SKOPUH GOSPOD Stiskač, ni preveč darežljiv človek. Nekega vročega poletnega dne povabi svojo zaročenko na izlet v okolico. Ves dan se sprejahata po polju in končno prideta do železniške postaje, kjer vstopita v vlak, da se povrneta v mesto. Tedaj zaprosi u-trujena in izmučena zaročenka; «Dragi, ali mi ne bi mogel preskrbeti kakšno osivežilo?» «Zelo rad!» vzklikne zaročenec; nato se obrne do mimoidočega železničarja in vpraša: «Ali bi smel odpreti okno, da tnalo zapiha?» * * * pa moramo opozoriti vse sekcije, celice in poedine tovariše, da bi bilo povsem nepravilno osredotočiti vse napore in prizadevanja samo na obnavljanje izkaznic članov partije. Istočasno s to nalogo je treba tudi rekrutirati nove tovariše, za kar obstajajo v vseh sekcijah prav gotovo večje ali manjše možnosti. Te možnosti naj tovariši dobro preučijo ter izkoristijo. Zavedati se je treba, da je obnavljanje kakor tudi pridobivanje novih članov za našo partijo del naših borb proti razkosanju, proti titovskemu terorju in nesramnemu mešetarjenju z usodo naših prebivalstev. S široko in močno Partijo bomo boljše in uspešnejše kljubovali vsem sovražnikom STO; «To ti je res lepa vzgoja, o-trokom vsako željo izpolniti!» NELJUBI GOST NEKA gospa, potrka na vra ja, znana klepetulja, ata prijateljske družine. Odipre ji mali Janezek. «Kje pa je tvoja mamica?» vpraša obiskovalka. «... proč j.e šla!» «Pa očka?» «... ta se je tudi skril!» len človek pravilno odgovorit' . - «Na primer?» . Ju. «Na primer naslednje: Kapet^ilni Cook je trikrat potoval okrfl;j0 sveta in na enem izmed teh PhL tovanj je umrl. Kaj mislite, '"T1011' katerem potovanju je umrl?» ,-Jreg Predsednik društva se globcv zamisli in končno pravi: «Ali h i ms bi- mogli povedati kakšne»',. drugega primera V zgodoVi" s sem namreč slabo podkovan.» * * * «To je pa prekrasno! CigaV ie ta slika?» USPAVALNO SREDSTVO ki j MALA Marica noče zasPat‘j h ip Oče, ipoln dobre volje, sede Kf" :|i, JC njene posteljice in pravi: «PNC, 1 vedovai ti bom lepo pravljico, 0 jteg; kler ne zaspiš!» t|j0n «Oh, da, očka, toda dolgo, ve°„ «Dolgo, dolgo!» In oče priP°v v u*” duje uro, dve, dokler končno v otroški sobi vse utihne. Mati S*., sosednji sobi oddahne in prev no zašepeče: «Ali sipi ?» «Da, mamica,» se oglasi iz C Maričin tenki glasek, «končno J očka zaspal!» IB * * * KRATKOVIDNOST * * * OPOROKA NEKI mož, ki mu življenje kraj zakonske družice ni bilo prav s cvetjem posuto, je umrl. Ko je notar odiprl njegovo oporoko in jo začel Citati, se je naenkrat zdrznil in molče pozorno pogledal vdovo. Listina se je začenjala z besedami: «Moja prva volja.» 12. DECEMBRA 1958 STRAN 8 ,12. obletnica junaške smrti Pinka Tomažiča i Dne 15. decembra poteka 12. ‘“^obletnica mučeniške smrti re-u ( v skupno borbo proti fa- f'zmu. Leta 1935. se je z ilegalnim — tehodom v Jugoslavijo izmak-■i vojaški mobilizaciji za voj-,v3 M v Abesiniji. V Jugoslaviji 6 nadaljeval svoje ilegalno de-■''* '> v tajnih organizacijah. I-‘l°časno je študiral na trgov- Pred kratkim so otvorili na trgu Barriera v Trstu novo avtobusno postajo, ki veže mesto z vsemi vasmi dolinske in miljske občine ter nadalje Bazovico, .Padričami, Trebčami in Gropado. Da je bila avtobusna postaja v resnici nujno potrebna, nam dokazuje že samo dejstvo, da je šlo že prvi dan skozi to postajo približno de-settisoč potnikov iz vseh omenjenih vasi. Dnevni promet skozi novozgrajeno postajo je vseskozi na povprečni višini, kot ob otvoritvi in ima ne dvomno pogoje, da se bo še povečal in to posebno ob nedeljah in praznikih, ko gredo Tržačani na izlete na podeželje. Dejstvo pa je, da bi morala nova postaja služiti namenu pomožne, to je vmesne postaje. V resnici pa je to za vse omenjene vasi podeželja sedaj dohodna oziroma odhodna postaja. Ves avtobusni promet za Breg in gornjo okolico se namreč konča na tej postaji. Delavci, dijaki, ki obiskujejo, n. pr. slovensko šolo v Rojanu, nadalje perice, mlekarice ter nešteto drugih potnikov, ki imajo svoje opravke na drugem koncu mesta, kot n. pr. v Rojanu, okrog Glavne postaje itd. so na ta način precej prizadeti, ker imajo na razpolago _______j-______________, edino le mestni filobus št. 5, ,j!» Monarhistične oblasti kmalu a-ki vozi do Rojana. Prej jih je R ki^aaae® ■ *——: ral ‘e jezikov in drugih znanstve-po' jih predmetov. Zaradi politi-‘f0 bega delovanja so ga takratne ^ fakulteti v Zagrebu, učil retirale ter ga 1937. kot italijanskega državljana izgnale iz države. Pozneje se je namenil, da gre v Španijo, kjer je hotel dati kot dosleden inter-nacionalist svoj mladenški doprinos v junaški borbi prostovoljcev v mednarodnih brigadah. Na meji pa so ga avstrijske oblasti aretirale ter predale italijanski obmejni straži in neustrašni Pinko je zopet romal v tržaške zapore. Nova amnestija mu je odprla vrata ječe in zopet ga najdemo v ilegalnemu političnem delovanju, ki je zavzelo v letih od 1938 do 1940 vedno večji obseg, dokler ni bil 2. junija 1940 aretiran od fašistične policije v Škrbini na Krasu. V fašističnih ječah je presedel poldrugo leto. Prestal'je nepopisna mučenja, trpinčenja, ki pa niso niti najmanj upognila njegovega revolucionarnega duha in kre-menitosti komunista. Od 2. do 14. decembra 1941. je trajal v Trstu proces proti Pinku Tomažiču in 59 tovarišem, ki se je zaključil z 9 smrtnimi obsodbami, od katerih 4 so bile spremenjene v dosmrtno ječo. Kdor je imel priliko videti nastopanje Pinka pred fašističnimi sodniki Posebnega sodi šča, ki je prišlo za to priliko iz Rima, si je lahko ustvaril nepozaben vtis o svetlem liku neustrašenega voditelja, ki je, visoko vzravnan v svoji mladeniški postavi neustrašeno stal pred svojimi rablji ter še enkrat izpričal visoke ideale, za katere se: je boril in žrtvoval svoje mlado življenje. Pinko Tomažič je šel 15. decembra 1941 na morišče z vedrim čelom, visoko zravnano postavo in delavsko pesmijo na ustih. Se do poslednjega trenutka je bodril druge obsojence ter jim s svojim borbenim duhom vlival poguma. Njegova poslednja skrb je bila partija in njeno delovanje v bodočnosti. Njegov zadnji vzklik je bil: «Dol s fašizmom: Živela Sovjetska...!» In ni ga utegnil dokončati, ker so fašistične svinčenke presekale njegov poslednji izraz ljubezni m predanosti do Sovjetske zveze. Iz Pinkotove krvi in krvi njegovih tovarišev v mučeni ški smrti Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala in Vika Bobka so se prekalili tisoči borcev antifašistov in komunistov, ki jim je bila njegova žrtev — kot pravi sam v svo jem poslovilnem pismu, pisanem svoji zaročenki Lini — «klica novih prenavljanj, klila novih življenj». Njegovo življenje in delo, njegova junaška smrt so tržaškim komunistom in demokratom za vzgled m napotilo v borbah, ki stojijo še pred nami. Njegova in-ternacionalistična zavest nam je za vzgled v naših prizadevanjih za utrjevanje slovan-sko-italijanskega bratstva ih v borbah proti vsakemu nacionalizmu. V spominu na našega neustrašenega Pinka bomo še bolj okrepili našo borbo proti titofašizmu, ki se ga je hotel že leta 1941. iznebiti, kar je. najboljše povedal sam titovski kolovodja Krajgher v Ljubljani ko je dejal: «Ce ga ne bi streljali fašisti, bi ga morali streljati mi». Atomska energija v ČSR Uradno je bilo objavljeno, da je bilo v zaključku konference češkoslovaških atomskih znanstvenikov izdano poročilo, v katerem se poudarja, da je raziskovanje na polju atomske e-nergije doseglo že tako visoko raven, da jo bodo mogli češkoslovaški znanstveniki v kratkem začeti izkoriščati. Včeraj, 11. decembra je potekala 35. obletnica smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Za nas je Cankar nekaj več kot navaden kulturni velikan. Cankar je za nas človek, ki mu je uspelo verno orisati življenje ve’ike večine slovenskih ljudi, gi se niso rodili v «srajci» in se le z velikimi mukami in žrtvami pretolčejo skozi življenje. Cankar je zaradi tega postal pisatelj, ki je izražal sliko slovenske realnosti brez nikakršnih o-lepševalnih rizbarij ali sanjarij. 350 KRIŽANOV dela v našem mestu 495 ljudi se vsakodnevno vozi iz Križa v Trst Zadnjič smo s številkami dokazali, da je vsak poskus ločitve miljske občine od Trsta najhujši zločin, ki si ga more kdo zamisliti. A to ne velja samo za miljsko občino. Toliko bolj to velja tudi za naše podeželje od Štivana do Brega. Tokrat smo zbrali podatke, ki dokazujejo nerazdružljivo povezavo Sv. Križa s Trstom. 2e preden smo se lotili zbirati podatke, smo vedeli, da je Križ popolnoma odvisen od Trsta in da si more le norec, izmisliti predlog o njegovi ločitvi od Trsta. Ko pa smo za-čeli pregledovati vse podatke, smo prišli do spoznanja, da je pravzaprav Križ neko oddaljenejše predmestje Trsta in da bi njegova ločitev od naravnega središča pomenila prav isto kot odrezanje Rojana ali pa Sv. Jakoba od mestnega centra. Znano je, da je Križ velika vas, ki je vedno in v vseh dobah bila središče naprednih misli in naprednega gibanja. Križ je dal v borbi proti fašizmu veliko borcev, še več jih je dal v oboroženi borbi proti INTERVJUVI GEN. W1NTERT0NA NE BODO SPREMENILI REALNEGA STANJA GOSPODARSKA POLITIKA ZVU povzročila krizo našega gospodarstva Čemu so služili dolarji Marshallovega načrta - Tovarne delajo izpod svoje dejanske zmogljivosti - Zakaj stalno pada promet skozi Trst Švicarski tednik «Die Weltwo-che» je v svoji zadnji številki objavil intervju z gen. Winterto-nom o politični in gospodarski situaciji v Trstu. Najmanj, kar moremo reči o tem intervjuvu, je to, da je čuden; kajti težko je razumeti, kako si je področni poveljnik upal povedati stvari, ki so tako različne od stvarnosti, katero imajo vsi Tržačani vsakodnevno pred očmi. Ce pravimo čuden, ne mislimo na resnicoljubnost okupatorjev naše cone, marveč bolj na splošno znano dejstvo, da »Die Weltwoche» prihaja vsak teden v Trst in ga ljudje čitajo... Na vsak način poglejmo, kaj je rekel general o gospodarskem stanju. On je označil kot «bajno» obnovo pristanišča, ki jo je izvršila ZVU. «Ze leta 1949. je bila koli- 1913. Ladjedelnice, čistilnice in druge industrijske naprave so bile . obnovljene in delajo s polno paro. Za to v resnici bajno obnovo Trsta se je zahvaliti neuničljivi ustvarjalni sili Tržačanov, a tudi pomoči zaveznikov, ki so poskrbeli, da se je naglo spravilo v ponovno delovanje pristanišče, kamor so pozneje prihajale pomoči UNRRA za Balkan. V sorazmerju s številom prebivalstva, je Trst od ERP prejel štirikrat več ameriških dolarjev kot katera koli druga dežela. Dejstvo, da je Trst in njegovo ozemlje neodvisno (!) pod anglo-ameriško u-pravo, je zagotovilo Trstu prednostni položaj, od katerega sadov se okorišča Italija». Tako pravi general. V resnici pa je vse drugače. V prvi vrsti, kar se tiče pristanišča, je res, da so bile njego- vi na v pristanišču iztovorjenega ve od vojne uničene naprave ob blaga večja od rekordnega Veta novljene. Na žalost pa so služile Kova avtobusna postaja ne zadovoljuje potnikov Desettisoc oseb se dnevno poslužuje postaje na Barrieri - Zakaj so potniki nezadovoljni Skupina kitajskih ujetnikov, ki se je izrekla za vrnitev v domovino, je na indijskih kamionih prispela na nev-traino ozemlje, kjer jih bodo prevzeli ljudski predstavniki. (Agencija «Nova Kitajska» pa avtobus sam zapeljal do trga Libertà. Posebno, neugodno je to za perice in mlekarice, ki morajo z zavoji in vrči peš skozi vse mesto. Na tramvaj in filobus, kakor znano ne vzamejo zavojev in vrčev. Razumljivo je torej, da se je pojavilo med tisočimi potniki s podeželja, ki se dnevno povprečno dvakrat poslužujejo nove avtobusne postaje veliko nezadovoljstvo. Jasno je, da tu nihče niti najmanj nasproten, da je bila ta postaja zgrajena. Nasprotno, saj so se prav prebivalci omenjenih občin in okoliških vasi vedno potegovali za gradnjo nove postaje in te težnje so komunistični svetovalci neštetokrat tudi podprli v tražaškem mestnem svetu. Toda potniki se nikakor ne morejo strinjati, da je ta postaja dobila v,logo odhodne, o-ziroma prihedne postaje. Kdor gre namreč na delo, v šolo ali po opravkih v drugi del mesta, se mora poslužiti še filobusa, kar predstavlja nov strošek, ki ga prej potnik ni imel. In vsaka lira je v današnjih kritičnih razmerah za delavca, kmeta, perico ali mlekarico novo težko finančno breme. Pri tem je treba še podčrtati, da je sedaj vozna proga za približno kilometer krajšo, toda avtobusna podjetja kljub temu niso znižala cen voznim listkom. Razen tega pa vlada na novi postaji vedno velik nered in zmešnjava. Manjkajo urniki za posamezne proge, postaja nima primernih prostorov za shrambo prtljage itd. Sploh je nova postaja zdaleka premajhna in kot taka neodgovoraja-joča vlogi, ki so ji jo merodajne oblasti odkazale. Ce so hoteli merodajni forumi razbremeniti avtobusno postajo na trgu Libertà velikega prometa, ta način reševanja vprašanja gotovo ni bil niti najmanj posrečen, ker je na škodo desettisočev potnikov, ki gredo dnevno skozi novo postajo na trgu Barriera, kjer se stekajo tudi nekatere proge za tržaško okolico. Zaradi tega je nujno potrebno, da se — in to v inte- resu potnikov iz dveh precej obsežnih občin, kot so Milje in Dolina ter prebivalcev Bazovice, iPadrič, Trebč in Gropade — to vprašanje boljše preuči ter se podaljša vožnja avtobusov na staro postajo na trgu Libertà, dočim naj bo novozgrajena postaja v resnici le pomožna, to je vmesna postaja med mestom in navedenimi podeželskimi vasmi oziroma občinami. V pričakovanju te, edino pravilne rešitve, pa naj avtobusna podjetja znižajo cene voznih listkov tako, da naš delavec, kmet, dijak in perica ne bodo morali nositi še novih stroškov za prevoz s tramvajem ali filobusom. po večini za razmeščanje ameriškega blaga UNRRA in ERP ter za zavezniške vojaške pošiljke v Avstrijo. Zaradi tega je promet leta 1949. in v naslednjih letih dosegel visoko raven, ki se je pa začela nižati proti koncu leta 1952., dočim je postalo to znižanje še bolj občutno letos. V prvih desetih mesecih preteklega leta je znašal skupni trgovski promet v našem pristanišču 35 in pol milijona stotov, dočim je znašal v isti dobi letošnjega leta 29,350.000 stotov. Ti podatki so brez dvoma bolj zanimivi in pomembni kot oni iz leta 1949., o katerih je govoril Winterton. Zakaj to znižanje? Kot rečeno, je bil trgovski promet umetno po večan do približno polovice leta 1952, z blagom «ameriške pomoči» (ERP) in vojaškimi pošiljkami. Toda normalni, resnično dobičkonosni trgovski obtok, ni bil nikoli preveč cvetoč in čim se je znižal omenjeni začasni promet, so to občutili skupni zneski prometa. In če je trgovski obtok tako slaboten, se je zahvaliti konkurenci severnih luk, v prvi vrsti pa politiki ZVU, ki je, v izvajanju direktiv iz Washingtona za osamitev socialističnih in Ijudsko-demokratičnih dežel, sabotirala tranzite odhajajoče ali prihajajoče iz Češkoslovaške in Madžarske. Leta 1913. je promet s Češkoslovaško 1tistega dela avstro-ogrske monarhije, iz katerega je po vojni leta 1918. nastala sedanja Češkoslovaška) predstavljal 16,6 odst. vsega tržaškega prometa; leta 1938. 13 odst.; leta 1952. 3 odst. V prometu z Madžarško so številke za ista leta naslednje: 7 odst., 5 odst., J odst. ZVU je ustvarila Kontrolni urad za pomorske prevoze prav zato, da bi mogla izvajati to politiko. ZVU je nadalje obdržala v veljavi fašistični zakon iz leta 1940., ki je odvzemal prostim lukam vse predpravice izven teritorial-nosti ter ustvarila drage in zamudne kontrole, prave ovire za normalni razvoj prometa. Ladjedelnice in industrije delajo «s polno paro», je trdil Win-terton. Prepustimo odgovor uradnim podatkom ,objavljenim v biltenu Trgovske zbornice od meseca septembra, ki je zadnji izdan. Največja industrija, ladjedelnica Sv. Marka, je izkoristila svoje naprave za 64% njihove proizvodne zmogljivosti; Tovarna strojev Sv. Andreja za 51 odst.; Sv. Rok za 16 odst.; 1LVA od 52 do 97 odst. po raznih oddelkih; Aquila 49 odst.; razne farmacevtske tovarne za 85 odst.; tovarne testenin 63 Odst; pivovarne in tovarne slatinske vode za 26 odst.; ko-nopljarna za 68 odst.; Modiano za 61 odst. in tako dalje za vse ostale tovarne. Ce to pomeni delati s polno paro... Pomisliti je treba tudi, da se ti odstotki nanašajo na semptember, to je na dobo pred 8. oktobrom, dnevom, ko se je začelo pravo naglo propadanje mestnega gospodarstva. Tržaška industrija se torej nahaja v krizi in dela gladko izpod svojih proizvodnih možnosti. Iz tega lahko sklepamo, kakšno vrednost ima hvalisanje generala, češ da je Trst prejel velike denarne pomoči od ERP. Dolarji so bili res nakazani, toda, da bi dejansko koristili našemu gospodarstvu ni res. Uradno razg ašen namen organizatorjev Marshallovega plana je bil, popolnoma obnoviti evropsko gospodarstvo in postaviti industrijo na novo podlago, da bi tako postala neodvisna od ameriške «pomoči». Zgoraj našteti podatki dokazujejo, da v Trstu ni bil dosežen ta namen. Dolarji ERP bi bili mogli napraviti vsaj eno uslugo našemu gospodarstvu, če bi ladje zgrajene v CRDA s pomočjo ERP ostale tu, v službi tržaškega prometa. Toda te ladje so odpotovale drugam in služijo drugim prometom, dočim je pri nas eden glavnih razlogov krize v pristanišču prav v pomanjkljivosti pomorskih prog. To je resnica, ki jo vsi v Trstu poznajo, in vse trditve Winter-tona je ne morejo spremeniti. V ostalem, prav ta general je določil gospodarsko politiko, ki nas je privedla do tega stanja, ko je v nekem svojem poročilu VS OZN pisal, da je treba zmanjšati odvisnost mestnega gospodarstva od pomorskega prometa in ladjedelnic. In prav to je storila ZVU, ne da bi nakazala drugi izhod, zaradi česar je danes situacija takšna, kot je. FERDI ZIDAR nacifašizmu, saj ni družine v vasi, ki ne bi bila imela svojega člana v partizanskih vrstah. Križ je imel celo nekaj svojih borcev v vrstah mednarodnih brigad v španski državljanski vojni, kar si Križani upravičeno štejejo v veliko čast. Križ šteje okrog 1700 prebivalcev. Dd teh je 350 delavcev, ki so zaposleni v Trstu in zahajajo tja vsak dan. V Trstu delajo tudi 3 kriški uradniki, 5 obrtnikov, 35 drugih oseb živi od prodaje mleka ali pa imajo gostilne in prodajalne in so na ta način indirektno povezane z mestom. Vsak dan odhaja v Trst v šolo kar 25 dijakov, ki prav gotovo predstavljajo nemajhen odstotek dijakov slovenskih srednjih šol v mestu. Ribičev dejansko ni več v Križu. Z ribolovom se vsega skupaj bavi kakih 4-5 ljudi, ki pa zelo slabo izhajajo. Drugi, ki so tudi ribiči po poklicu, so si morali poiskati kako drugo zaposlitev in se z ribolovom bavijo le od časa do časa in ko nanese prilika. Kar se pa tiče kmetov, t. j. kmetov v pravem smislu besede, jih ni v Križu. Več ali manj vsak Križan ima kakšen majhen košček zemlje, ki ga obdeluje v prostih urah, a ne more računati, da bo od njega živel. Le par družin bi se lahko z veliko muko in velikimi žrtvami nekaj časa preživljalo z obdelovanjem svojega skromnega posestva. Iz tega je razvidno, da je Križ kot tak popolnoma odvisen od Trsta, ker je velika večina njegovega prebivalstva delavska in si mora iskati zaslužka v mestu. Brez mesta bi ta velika večina prebivalstva morala oditi iz svojega rojstnega kraja in si poiskati druge vire zaslužka, ki ji ga prav gotovo nobeno drugo središče na Primorskem ne more nuditi. Križ je odvisen od Trsta tudi, kar se tiče nabave življenjskih potrebščin: živil, oblačil, obutve itd. Zato lahko rečemo, da je 85% Križanov odvisno od Trsta, od njegove industrije, njegove trgovine, njegovega obstoja. Brez Trsta bi bil Križ popolnoma uničen. Nekateri drugi podatki nam izpopolnjujejo sliko. Iz Križa v Trst se povprečno vsak dan vozi z vlakom in avtobusen? 495 ljudi, od teh 470 z vlakom in 25 z avtobusom. Od teh ljudi, ki se vsakodnevno vozijo v mesto je 350 (Križanov, ki so tedenski abonenti, 80 mesečni, 40 pa jih je. ki kupujejo normalne listke. To je torej stvarnost, na katero mora računati vsak trezen človek, če hoče delati v interesu našega prebivalstva. Prav zaradi teh dejstev vse kriško prebivalstvo brez razlike (tudi titovci) odločno odklanja vsak predlog, ki bi predvideval ločitev Križa od Trsta. Zato pa je kriško prebivalstvo v celoti prepričano, da mu le spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO jamči normalno življenje, procvit in mir. ifpioliocl po p odoi olju List «Delo» je že pisal o gradnji našega Ljudskega doma. Sami smo krivi, da ni objavil nekaj več razen slike, ki je prikazovala večjo skupino nedeljskih prostovoljnih delavcev. Na vsak način smo zelo zadovoljni, ker delo napreduje. Vsi vaščani z velikim zadoščenjem opažajo, dà se dan za dnem uresničuje njihova srčna želja po lastnem domu, ki naj predstavlja žarišče kulturnega udejstvovanja v naši vasi in naokrog. Pred dnevi so se sestali člani zadruge Ljudskega doma in so soglasno sklenili, da bodo pokrili stavbo do prihodnjega I. maja. Vaščani so si zadali nalogo, da ne bodo štedili z energt jami in da bodo napravili vse, kar je v njihovi moči zato, da se delo izvrši do določenega roka. In tako je tudi prav, saj taka velika vas ne more več biti brez svojega kulturnega hrama. Prav posebno še zato, ker smo spravili pokonci toliko kulturnih skupin, katere se ne morejo več dolgo vaditi po zasebnih hišah in po priložnostnih prostorih. Prepričani smo, da bodo naši iniciativi sledile še druge vasi, ki prav tako potrebujejo svojo stavbo in svoje kulturno središče. Mi pa bomo na vsak način storili svojo dolžnost, ker vemo, da bomo imeli to, kar si bomo sami napravili. Ce bi čakali kakšno tako iniciativo od oblasti, bi najbrže dočakali drugi vesoljni potop... V nedeljo je po radiu zapel nekaj pesmi naš mošk: zbor pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Frančka Žerjala. Ves Križ je bil v nedeljo popoldne pri sprejemniku. In ker so dobro zapeli, nam je bilo to v zadoščenje. ŠKMPOLA.I Te dni zaključujejo asfaltiranje vseh poti v Sempo-laju, ki so jih uredili v.okviru občinskega gospodarskega načrta. Asfaltirali bodo tudi približno 200 metrov glavne ceste, dočim bo ostalih pribl. 500 m ostalo neasfaltirane kot doslej, kar seveda ni prav posebno všeč tistim, ki stanujejo na tem koncu va- Šole za pouk starejših v LR Poljski Sole za splošni pouk starejših omogočajo poljskim delovnim ljudem, da se izobražujejo, ne da bi morali prekinjati svoje delo. Letos je skupno 1.309 šol te vrste, to je 547 več kot prejšnje leto. Tudi število šol za splošni pouk starejših, ki delujejo v tovarnah in delavskih domovih, se je letos občutno povečalo. V tovarnah je že 260 takih šol, dočim jih je bilo lani 100. Laž ima kratke noge V svojih neštevilnih govorih, ki so jih imeli zadnje čase, so titovski mogočniki ustvarili takšno zmedo, da je večkrat en govornik pobijal izjave drugega in so tako nehote prihajale na dan vse demagoške bajke in lažnive obljube, ki so jih delili ljudstvu. To nam dokazuje tudi naslednji primer: V govoru, ki ga je imel 4. oktobra v Kočevju, je bil Kardelj poleg svojih prejšnjih izjav o «grandiozni industrializaciji» prisiljen izjaviti, da je Jugoslavija «še vedno daleč za industrijsko visoko razvitimi deželami». To pa opravičuje z «velikimi izdatki v poljedelstvu...» Slučajno je prav isti dan govoril v Trebinju Djuro Pucar, ki je izjavil dobesedno: «Naše poljedelstvo je trpelo zaradi tega, ker so se skoraj od konca vojne pa do danes vsa razpoložljiva sredstva vlagala za kapitalno izgradnjo v industriji in je za druge potrebe ostajalo malo ali nič...». Dejstvo pa je, da sta tako poljedelstvo kot industrija v Jugoslaviji v zelo težkem položaju. si, ker bodo morali še nadalje požirati ves cestni prah, ki ga ni malo. Na vsak načm so vaščani hvaležni občinski upravi, ki je poskrbela za u-reditev poti, obenem pa upajo, da bodo občinski možje tudi v bodoče skrbeli za vas in intervenirali pri provinci, da bi se v celoti asfaltirala vsa glavna cesta od nabre-žinske postaje proti Prečniku in Gabrovcu. Družine, ki bivajo na vrhu vasi, kjer cesta zaenkrat ne bo asfaltirana, se tudi pritožujejo, da nimajo dovolj javne razsvetljave in da morajo nositi vodo iz precej oddaljene javne pipe. Potrebno bi bilo ta del bolje razsvetliti in postaviti še eno pipo, ki bo ljudem bolj pri rokah. Slišali so, da namerava občina pomnožiti svetilke, zato bi bilo dobro, da se tedaj spomni tudi gornjega dela Sempolaja. Prihodnji teden bo zaključena gradnja šolskega poslopja, s čemer bo odpravljen tudi ta šolski problem, ki je bil že desetletja boleča rana prebivalstva. Precej pa se govori o namestitvi novega šolskega sluge, ki ga bo občina v bodočih mesecih nastavila. Domačini in prebivalci Praprota, Trnovce in Prečnika priporočajo občinski upravi, naj bo objektivna in naj namesti slugo, ki bo v resnici potreben, vreden in sposoben, ne glede na njegovo politično pripadnost. SAMATORCA V nedeljo je «Primorski» objavil kratko vest iz naše vasi, v kateri se pritožuje, da je tvrdka Gorlato iz Nabrežine ustavila delo, ki ga je začela pred meseci v tukajšnjem kamnolomu in u-gotavlja, da je temu vzrok tržaško vprašanje, «ki povzroča slabo kri vsemu našemu gospodarstvu». Res je, kar piše «Primorski», delo je ustavljeno, upanje, da bo kaj zaslužka je šlo po vodi. Toda titovski listič bi moral previdno molčati in se sramovati sploh pisati o težkih posledicah, ki jih je povzročilo «tržaško vprašanje», pri katerem imajo prav titovci velike zasluge. Mar mislijo, da smo tako naivni, da ne vidimo, kdo je kriv za vse nadloge, ki so prišle nad nas zadnje čase? Odkar so začeli rogoviliti po naših vaseh, ustvarjati nerede in preplah, odkar so pokazali svojo «doslednost» in začeli odkrito zahtevati razkosanje našega Ozemlja in priključitev naših vasi k Jugoslaviji, se je seveda stanje poslabšalo na vso našo škodo, Res smo zaskrbljeni, ker nam nič preveč ne u-gaja izdajalska vloga titov-cev in njihovega beograjskega dučeja, ki jim je edini cilj ugoditi svojim anglo-ameri-škim gospodarjem, tudi če ves narod ugonobijo. In če že pišejo o naših skrbeh in težavah, bi morali imeti vsaj toliko hrabrosti, da napišejo tudi, kako bi se dalo odpomoči. Saj vemo, da v dnu svoje umazane duše to dobro vedo, vendar jim hočemo mi tu jasno povedati: Svojemu šefu v Beogradu recite, naj spoštuje dano besedo, kot je v navadi pri poštenih ljudeh, naj se spomni na podpis, ki ga je položil na mirovno pogodbo z Italijo in zahteva ustanovitev Svobodnega tržaššega ozemlja, pa bo takoj bolje pri nas. Toda tega on ne more storiti, ker bi mu njegovi an-glo-ameriški gospodarji stopili na prste. Trpel bi atlantski pakt, balkanski pakt, «svobodni svet» in vse ostalo, zato pa raje: trpi raja... Vaščan LJUDSKI KOLEDAR 1954 V kratkem bo izšel «Ljudski koledar» za leto 1954., ki ga bo tudi letos izdala Slovensko hrvatska prosvetna zveza. «Ljudski koledar 1954» je po svoji vsebini bogatejši od lanskega in bo prav gotovo pritegnil pozornost vseh zamejskih Slovencev. Imel bo preko 250 okusno in dobro urejenih strani. Vseboval bo na desetine zanimivih člankov, razprav, dokumentacij, črtic, pesmi. Med drugim bo objavil tudi naslednje članke: Kako so nastale Ricmanje — Kako so živeli naši predniki — Zgodovina Devina — O oljki in torkljah v naših krajih — Težko življenje mandrijerjev — Brda in briška vina — Kako je nastala zemlja itd. Opozarjamo tudi na pester in zabavni otroški kotiček, na bogato v ebino rubrike «Zena in dom», na zelo poučen in zanimiv članek «Rak in novotvorbe», na rubriko za kratek čas. Poleg drugega vsebuje tudi dobro urejen koledar s spominskimi dnevi, s sejmi na Tržaškem, Goriškem in Koroškem in slovanskimi imeni. Pozivamo Slovence, da se že sedaj naročijo na «Ljudski koledar», da ne bodo ostali brez njega. RDEČE HLAČE PEN ČIL1N - % (Nadaljevanje in konec) Molk. Narednik je uvidel, da je čas končati. «Kadar bodo spet prišli naši, takrat ne smete bežati. Mar ni bilo danes vse v redu? Mi nikomur, ne storimo žalega, kdor ni kriv.» Pripravili so se.za obed. Sočivje in jajca so bila pripravljena. Toda onih treh še zmeraj ni bilo od nikoder. Narednik je velel konfidentu naj vpraša ljudi, če so jih morda kje videli ali če kdo ve, kam jih je neslo. Toda nihče mu ni znal na to odgovoriti. Tedaj je župan razposlal po okolici nekaj ljudi, ki pa so trdili, ko so se vrnili, da niso videli nikogar. Sel jih je iskat sam. Lepotica, žena Kuan-Siao-Suana jih je prav gotovo zvabila s svojimi rdečimi hlačami. Tako si je mislil in jih šel iskat h Kaunu. Siao Suan je sedel v kotu in župan, se mu je na glas zasmejal: «Haha, h aha! Nikoli bi si ne mislil, da si tak junak! Skrivaš se kot kakšno dekle. Po. vej, kam je zvabila tvoja žena one tri vrage?» Komaj" je utihnil, je že opazil, da se ni znesel nad možem, temveč nad njegovo ženo. Jezen in hkrati tak, da bi se najraje samemu sebi na ves glas zasmejal, je brez besed zapustil hišo in odšel drugam. Tedaj se je začelo v množici nenadoma pritajeno šepetanje. Na cesti so ljudje zagledali nekaj ljudi, ki so vlekli s sabo petnajstletnega dečka in kričali: «Ta ve! Ta ve!» «Ali veš, kam so šli vojaki?» ga je vprašal konfident važno in strogo. ; «Videl sem jih na cesti proti vzhodu, kako so tekli, kar so jim noge dale, za dekletom v rdečih hlačah in se mi izgubili spred oči.» Konfident je besede prevedel naredniku, ki je divje zaklel in nekaj zamrmral. Njegove besede so se v konfidentovih ustih spremenile v: «Da mi takoj pripeljete to deklico v rdečih hlačah!» Ljudje so se začudeno spogledali. Tisti hip je eden izmed njih pogledal proti jugu in opazil nekaj, kar je pritegnilo pozornost vseh: «Tam gre dekle v rdečih hlačah!» se je zaslišalo od vseh strani. Z južne strani je prihajal nekdo, ki je bil oblečen v rdeče hlače. .Skoraj tekel je. Kam se mu tako mudi? So se ljudje spraševali. Se bolj pa jih je iznenadilo to, da so tik za onim v rdečih hlačah zagledali skupino partizanov, ki so se bližali z vso naglico «Tamle gre ona v rdečih hlačah! Poglejte jo, tamle je!» Sedmorica vojakov cesarske vojske se je pognala na konje in zbežala, ne da bi ji prišlo na misel zelje in jajca. Pustili so tudi tri konje in tri puške. Tudi konfident se je pognal na konja, toda ko mu ni uspelo skočiti nanj, je urno stekel za bežečimi vojaki. Cez trenutek nato je že prišel moški v rde. čih hlačah in tik za njim njegovi tovariši, toda tistim ki so ga želeli videti, ni mogel več ustreči: zbežali so. Pokazalo se je, da človek v rdečih hlačah ni nihče drugi kot Kuan Siao-Suan, ki je nosil ženino obleko. Siao Suan je dobil drugo obleko. Ko se je preoblekel, je očistil in sprašil ženin suknjič in hlače ter ju zavil skupaj. Z zavitkom pod pazduho je šel poiskat ženo, ki je bila med ženskami, ji položil obleko na kolena, jo udaril po rami in ji smeje se rekel: «Na, spravi jo za lepše čase.» STRIN 4 DELO 12. DECEMBRA 1958 mm NOBENE RAZLIKE — Tržaška titovska agentura ima, revica, že najmanj toliko lukenj, kot najbolj izguljena beraška malha. Ker tltovci že več ne vedo, kjer in kako bi našli kak «blek», da jo zakrpajo, so začeli organizirati na desno in levo «obiske» jugoslovanski armadi, poklanjanja zastav, cvetic, harmonik itd. Tako bodo vsaj tržaški Slovenci pozabili — si mislijo titovci — da jih je Tito ponudil Pelli, jugoslovanski vojaki pa bodo pozabili, da jih je postavil Tito pod komando raznih ameriških generalov, vse seveda za «vzvišene» cilje obrambe Coca-Cola — civilizacije. Ali se ne zavedajo titovci, da so s tem postali zvesti po-snemalci italijanskih nacionalistov, ki so «poklonili» italijanski armadi v nekaj letih najmanj par zvrhanih košev raznih zastav, zastavic, «lab“rov», «gagliardetov» itd.? In koliko «zvončkov Sv. Justa» je župan Bartoli že poklonil raznifh delegacijam iz Italije, in koliko krokodilovih solz je že pretočil ob vsaki taki priliki! S svojimi obiski niso titovci v bistvu povlekli na dan nič novega, italijanski nacionalisti so v tem provorazredni mojstri, a titovci le njihovi šoiarčki. Sedaj gre za mo zato, kdo bo znal ob takih «simboličnih» komedijah izcimiti debelejšo solzo «ganotja»; Bartoli ali Dekleva. TAKO OBVEŠČAJO JAVNOST — Ce bi napovedali tekmovanje med časopisi, kdo bo uspel boljše posnemati ameriški revolverski način obveščanja javnosti, bi titovski «Slovenski poročevalec» gotovo prejel prvo nagrado. Nataknimo si torej rokavice, da se ne okužimo in vzemimo v roke številko z dne 8. t. m., kjer najdemo pod revolverskim naslovom «Pretepanje in teror v pomanjkanju političnih argumentov» nekaj prav zrelih časnikarskih «cvetk» kot: «V vasi so tudi povedali, da je to Vidalijeva skvadra, ki kroži po slovenskih vaseh in terorizira prebivalstvo... Neki vaščan je dejal, da je slišal, kako so tisti večer govorili, da bodo napadli vas, jo zažgali, vaščane pa potolkli... Ljudje govore, da se Vidali brati s fašisti in jih poziva na skupno borbo proti vsem demokratom in «proti-aneksionistom»... Delavci pripovedujejo, da Vidalijevi skva-dristi strahujejo tudi delavce po tovarnah... Vidalija zapuščajo njegovi pristaši na podeželju in v Trstu...» In mislimo, da je dovolj. Tako na debelo si ne upa «zabeliti» niti «Primorski», ker se najbrže zaveda, da bi se mu smejale celo kure na gnoju. V Trstu danes že vsak otrok ve nekaj povedati o stalnih ponočnih udbovskih terorističnih pohodih po slovenskih vaseh, grožnjah proti našim tovarišem in fizičnih napadih. V Ljubljani seveda tega ne vedo in zato je ljubljanski «Pecos Bill» brez posebne težave zvrnil resnico na glavo. UBOGA JOVANKA — V «Primorskem» od torka 8. t. m. čitamo na prvi strani naslednje zelo zanimive vrstice: «Viharno vzklikanje armadi in tovarišu Titu, ki se noče poječi». Oj ti uboga Jovanka, pa še tako mlada!!! Smrtna kosa V torek smo v Škofijah pokopali požrtvovalnega vodjo vaške godbe Cunja Marija. Velika udeležba na pogrebu je pričala o splošni priljubljenosti pokojnika V zadnje slovo mu je njegova godba zaigrala pogrebno koračnico, pevski zbor pa je zapel žalo-stinko. Prosvetno društvo in vaška celica KP STO sta se oddolžili njegovemu spominu z lepe ma vencema. Komunisti in odbor prosvetnega društva izražajo prizadetim sorodnikom ob tej težki izgubi svoje globoko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi Glavni odbor SHPZ. Zveza demokratičnih žena STO se tem potom iskreno zahvaljuje vsem trgovcem, tvrdkam, privatnikom ter zadrugam ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala, ILVE in železničarjev za izdatno pomoč, ki je omogočila pripravo 800 paketov, razdeljenih tržaškini otrokom ob priliki S.v. Miklavža. Obenem se zahvaljuje vsem tovarišicam in članicam, ki so tako uspešno pomagale pri tem delu. DELO Splošna stavka državnih nameščencev in javnih ustanov Ekonomske zahteve stavkajočih - Razbijaško stališče stanovskih organizacij slovenskih šolnikov - Zmaga delavk v Tržaški konopljarni - Pomembna uveljavitev ES v ladjedelnici Felszegy Včeraj so stopili v stavko vsi državni nameščenci, ki so se jim pridružili, tudi nameščenci krajevnih jasnih ustanov. Stavka je bila proglašena iz gospodarskih razlogov poe-dinih kategorij, med katerimi najdemo tokrat tudi železničarje s svojimi posebnimi zahtevami isto tako mezdnega značaja. Zahteve državnih nameščencev so zapopadenè v .6 točkah in sicer: 1. prilagoditev mezd od 1. 7. 1953; 2. združitev posameznih mezdnih postavk v eno samo, vštevši draginjsko doklado v višini 120 odst.; 3. odmerjanje pokojnine na 9/10 zadnje poenotene plače; 4. izenačenje med raznimi kategorijami in stopnjami; 5. ureditev periodičnega napredovanja na podlagi službene dobe; 6. minimalni povišek 5.000 lir za osnovne kategorije, sorazmerno stopnjujoč za druge. Italijanska vlada pa ni sprejela gornjih zahtev in to kljub danemu zagotovilu za ugodno rešitev. Mesto tega je predložila osnutek pooblastilnega zakona, ki je vsestransko v škodo državnih nameščencev. Tri stanovske organizacije slovenskih šolnikov v našem mestu pa so tokrat odigrale dokaj žalostno vlogo s tem, da so pozvale slovenske šolnike naj se ne ude’ezijo stavke. Tako razbijaško stališče, ki ga po vsej verjetnosti narekuje zakulisno nacionalistično spletkarjenje je vse obsodbe in graje vredno. Nihče se tokrat ne more izgovarjati, da je stavka politična, ker je docela jasno, da jo narekujejo edino le gospodarski interesi prizadetih kategorij. Slovenski šolniki bi se morali že vendar zavedati, da je ie skupen nastop predpogoj za mezdna izboljšanja; vsako stavkokaštvo je v škodo skupnosti, posebno pa njim samim. Z izbojevano zmago so se delavke Tržaške konopljarne v ponedeljek vrn:le na delo. Ravnateljstvo je sprejelo njihove zahteve. V petek popoldne je stavkalo v Trstu železniško osebje na obeh postajah v podkrepitev zahtev splošnega značaja za vse železničarje kakor tudi glede akordnega dela te kategorije. Prejšnji teden so člani tovarniškega odbora (ES) ladjedelnice Sv. Marka imeli razgovor s tržaškim županom. Predočili so mu kritično stanje ladjedelnice zaradi pomanjkanja naročil. O sličnem stanju v ladjedelnici Sv. Roka pa se je razpravljalo na conskem predsedstvu, kjer so intervenirali zastopniki političnih strank iz Milj, ki jih je vodil župan tov. Pacco. Bartoli in dr. Miceli sta obljubila svoje zanimanje in posredovanje pri ravnateljstvu GRDA, Prejšnji petek so bile v ladjedelnici Felszegy v Miljah volitve za novi tovarniški odbor. Lista Enotnih sindikatov je prejela 480 glasov (57 več kot lansko leto), Delavska zbornica pa 343 (nazadovala je za 41 glasov). Novo izvoljeni tovarniški odbor sestavljajo, dva predstavnika ES za delavce in dva delavca ter 1 uradnik za DZ. izjava SHPZ Tri organizacije slovenskih šolnikov so spričo stavke državni uslužbencev, napovedane za 11. t. m., izdale skupno izjavo, v kateri izražajo brezbrižnost do borbe za razredne koristi in odrekajo podporo stavki za zboljšanje gmotnih razmer državnih nameščencev. Tako stališče do upravičene borbe te tako zapostavljene kategorije pomeni odkrito stavkokaštvo, ki koristi le rimski vladi, katera se upira vsakr- šnemu zboljšanju življenjskih pogojev državnih uslužbencev, zlasti uvedbi premične lestvice, izplačilu raziik za leto 1953. in poenotenju plač. Vse te zahteve zanimajo vsaj posredno tudi slovenske šolnike, ki so nedavno dosegli prav na podlagi uspehov italijanskih kolegov, posebno doklado «premio d'emergenza». Zato je obsojanja vredno in škodljivo odklanjanje solidarnosti v izrazito ekonomski stavki. To tem bolj, ker prav slovenski šolniki potrebujejo solidarnost italijanskih tovarišev v borbi za lastne zahteve, zlasti za priznanje stalnosti in izenačenje službenih pogojev. Posebno je treba obžalovati, da so te organizacije nasedle titovski politični špekulaciji in njihovi notorni protirazredni zagrizenosti. Vse slovenske šolnike pozivamo, naj ne nasedajo takim političnim manevrom, ki samo škodujejo njihovi lastni borbi za izboljšanje življenjskih pogojev. Trst, 10. dec. 1953. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza Iz Podlonjerja nam pišejo Iz Podlonjerja smo prejeli naslednji dopis: Kot .vedno tudi letos smo napravili venec, ki ga je delegacija nesla na grob padlega partizana Costanteja Feliceja na Katinari. Kmalu smo opazili, kako se nekam režita titovec Leo Pečar iz Lonjerja in njegov kamerat, ki je bil pod fašizmom podtajnik katinarskega «fascia». Zelo čudno je, da sta se spotaknila prav nad našim dejanjem, saj je borec Costante padel v borbi za bratstvo med Slovenci in Italijani, v borbi za svobodo. «Primorski» je 20. novembra napisal, da podlonjerski demokrati nimajo pravice polagati vencev na grobove padlih partizanov! Vprašali bi pa. kdo ima pravico govoriti na grobovih padlih partizanov, ali morda tisti, ki je bil vpisan pod fašizmom v «fasciu»? Ali morda tisti, ki je ob Resoluciji 1U v dvorani PD Škamperle ostro grajal titovo izdajstvo ter izjavil, da je za Tita prelival kri, a da. je ob njegovem izdajstvu pripravljen sedaj boriti se proti njemu, dotlm je danes ponovno goreči pristaš izdajalca Tita? Taki in podobni ljudje ne morejo uživati spoštovanja ljudi in ne predstavljajo drugega kot samega sebe in svoje družine, ki so na en ali drugi način zainteresirane, da so titovsko usmerjene. Lonjerski demokrati pa ne predstavljajo sami sebe, kot čenča «Primorski», ker večina ljudstva sledi KP in njenemu vodstvu. Kot je ono nekdaj v Italiji, to je sedaj v coni B. Pod fašistično Italijo, če se je hotelo imeti stalno delo in preživljati svoje družine, se je marikdaj bilo prisiljeno biti vpisani v «fasciu». Zato pa ne očitamo nič niti g. Pečarju, če je moral tako storiti. Isto se danes godi v coni B. Kdor nima izkaznice titovskih organizacij ali noče biti «prostovoljec», izgubi delo, mora zapustiti vse svoje imetje in se podati v svet. Tako je s to zadevo. Na vsak način bi bilo dobro da bi «Primorski» molčal o čla- nih «fascia», ker bomo v nasprotnem primeru začeli naštevati, koliko jih je v titovskih vrstah. Podlonjerc Za tiskovni sklad „DELA“ Tov. Laharnar iz Sv. Križa je prispeval 160 lir za tiskovni sklad «Dela». Iskrena hvala! ZAHVALA — Tov. Kristina Malalan iz Trebč, ki se je te dni vrnila iz bolnice, se zahvaljuje Centralnemu komiteju KP, ZDZ, tov. Lauri Weiss in vaščanom za vse, kar so storili, da bi ji pomagali v času njene bolezni. Zavedni tovarišici Kristini želi uredništvo JESENSKO ZASEDANJE V NABREŽINI IN ZGONIKU Titovci, SKSZ in “neodvisni" sabotirali resolucijo za STO V sredo popoldne je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika se je oglasil odbornik tov. Albin Škrk in opozoril prisotna časnikarja od «Primorskega dnevnika» in «Demokracije» na netočnost, ki sta jo objavila v svojih listih, češ da je on na predzadnji seji bil proti namestitvi še ene učiteljice v otroškem vrtcu v Mav-hinjah. Podčrtal je, da se ni strinjal z odpustitvijo že prej nameščene učiteljice ter povabil oba lista, naj objavljeno netočnost prekličeta. Dr. Škrk je za tem postavil nekatera vprašanja, za kar je dobil odgovor od g. župana in odbornika Slavca. Na protest dr. Škrka proti temu, da so bili na slavnostno otvoritev povabljeni tudi italijanski funkcionarji pri ZiVU, je župan odgovoril, da niso bila razposlana vabila iz političnega vidika, temveč iz upravnega in sicer onim, ki so bili direktno zainteresirani pri gradnji šolskega poslopja. Nadalje so svetovalci, na župana, sklenili, da se I predlog «Dela» čim hitrejše okrevanje, | iz občinskega fonda za proda- na zemljišča dokončno plača cerkveni upravi 550.000 lir za športno igrišče v Nabrežini, ki Slavec o dokupu 6 razlaščenih bo s tem postalo last občine. Nato je poročal odbornik Slavec o odkupu 6 razlaščenih zemljišč za gradnjo ceste Nati režina-Slivno. Občinski svet je odobril nakup omenjenih zemljišč, ki so bila last slivenskih kmetov, za kar bodo prizadeti dobili skupno 948.000 lir. Isto tako je bila odobrena prodaja 39 kv m zemljišča Al-du Šušteršiču iz Praprota. Sledila je razprava o izboljšanju položaja nekaterim občinskim uslužbencem bojevnikom iz zadnje svetovne vojne in NOB V zvezi s tem je odbornik Slavec prečital osnutek zakona in predlog ožjega odbora ter dal potrebna pojasnila. Dr. Škrk in Srečko Colja sta zahtevala, naj se razprava o tej zadevi prenese na prihodnjo sejo zato, da se vsa stvar podrobneje preuči in da se ugotovi če je bil ali ne omenjeni italijanski zakon raztegnjen tudi na naše ozemlje. Iz tega razloga je bila imenovana komisija, ki bo KLJUB VSEM POLICIJAM IN OKUPACIJSKEMU VOJAŠTVU Titovski vojaki v bojni opremi so nemoteno vdrli v cono A Vdor titovske vojaške izvidnice v bližini Krogelj-Oboroženi vojaki ustavili delavce - Kaj je iskal udbovski načelnik Petrinja po dolinski občini-Oborožen vojak prišel nemoteno do Zavelj Prejšnjo soboto zjutraj je prišlo v dolinski občini do ponovnega nečuvenega vdora titovskih vojakov, ki so lahko povsem neovirani prekoračili demarkacijsko črto ter se mudili v coni A kolikor časa se jim je pač zljubilo. Kot prvi se je v soboto zjutraj kar nenadoma pojavil v bližini Krogelj titovski vojak, približal se je nekemu šoferju, ki je zaposlen v tamkajšnjem kamnolomu ter ga vprašal, kjer je kamjon, ki pelje v Koper. Ko mu je ta povedal, kje se dejansko nahaja, se je vojak obrnil in naglo odšel v smer proti demarkacijski črti. Popoldne pa so prišli titovski vojaki v večji skupini ter v popolni bojni opremi, z železno čelado, brzostrelkami in ročnimi bombami. Približali so se delavcem v kamnolomu ter jih sti, hoteli so tudi vedeti o vojaku, ki je bil v Krogljan predpoldne. Ves čas, ko so se zadržali v coni A ni bilo na spregled niti enega civilnega policista. Tako so lahko nemoteno odšli kadar so opravili svojo «misijo». To pa še ni vse. V petek popoldne, to je dan prej, je isto tako nemoteno krožil po dolinski občini ovto, ki je imel povsem svojevrstne potnike: predsednika titovskega okrajnega odbora v Sežani Danila Petrinjo (Primoža), dobro znanega agenta Udbe ter titovca Franca Bratuža, ki biva isto tako v Jugoslaviji. Vozilo se je kretalo nekam skrivnostno ter so ga v Mačkovi j ah celo skrili za cerkev, da bi ga vaščani ne opazili. Udbovca pa sta začela spraševati vaščane o bivališču našega občinskega svetovalca Aleksandra Purge- začeii izpraševati po narodno- rja. Ker nista dobila zaželenih REDNO ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Naši svetovalci tolmačijo potrebe tržaškega predmestja Prejšnji petek je imel tržaški občinski svet svojo redno sejo, na kateri so razpravljali o vprašanjih upravnega značaja. Seja se je zaradi malomarnosti svetovalcev večine začela z običajno zamudo in ob odsotnosti precejšnjega števila svetovalcev in odbornikov. Prva vprašanja je zastavil svetovalec tov. Teiner (PSI), ki je vprašal župana, ali se bo tržaška občina odzvala vabilu župana mesta Modene za udeležbo na shodu mest in pokrajin, ki so bila odlikovana z zlato kolajno. Zupan mu je odgovoril pritrdilno. Socialistični svetovalec je nato predlagal združitev obeh delov vozne proge avtobusa št. 28. Odbornik Carra je v odgovoru na predlog prikazal nekake obstoječe potežkoče zaradi nesoglasja med ACEGAT in ravnateljstvom openskega tramvaja. Obljubil pa je, da bodo vzeli glasovanju so se komunisti predlog vsekakor v poštev. | vzdržali, isto tako socialdemokrati in misini. Zasedanje se Naš svetovalec tov. Gombač je nato dal predlog za gradnjo občinske pralnice in postavitev higienske službe pri odhodni postaji avtobusa v Skednju. Odbornik Visintin mu je zagotovil, da bo njegov predlog upoštevan. Tovarišica Marina pa je tolmačila svetu potrebe prebivalcev Vicolo Castagneto in sicer, da se v bližini stavbe št. 71 stara vodna pipa zamenja z novo ter da se postavi še ena v okolju stavbe št. 152. Nadalje je naša svetovalka vztrajala na zahtevi, da se popravi cestni tlak omenjene ulice in sicer v gornjem predelu. Svetovalci so prešli nato na odobritev raznih sklepov občinskega odbora. Med temi je prišlo na vrsto povišanje plač vodilnem osebju ACEGAT. Pri je nadaljevalo na tajni seji. Mag- Kulturna prireditev pri daleni. Danes v soboto ob 20. uri priredi PD «Cebulec» v Ljudskem domu kulturni večer s kratkim predavanjem o razvoju kulture v S!Z, z nastopom priljubljenega pevskega okteta s Proseka-Kontoveia in domača dramska skupina bo na splošno željo ponovila zabavno veseloigro «Analfabet». Predavanje v Devinu bo danes v soboto ob 20.30, kjer bo tov. Zorka Legiša-Mer-viceva govorila o razmerah in kulturnem razvoju na Madžar skem. «Divji in nedeljski lovci» na Kontovelu. Jutri v nedeljo se nam bo predstavilo na Kontovelu PD «Slavec» iz Ricmanj s svojimi najvažnejšimi panogami prosvetnega udejstvovanja. Nastopila bosta pevski zbor in godba in dramska skupina bo u-prizorila zabavno veseloigro v štirih dejanjih «Divji in nedeljski lovci». S to igro, kakor tudi s odličnima pevskim zborom in god bo, so Ricmanjci že drugod želi lepe uspehe. Njihova gostovanja predstavljajo pravi kulturni dogodek, ki izpričuje, do kako visoke zmogljvosti pripomore resno stremljenje pravega ljudsko prosvetnega delovanja. Prepričani smo, da tudi na si__m Kontovelu uspeh ne bo izostal ter topio priporočamo obilen obisk. Začetek ob 16. uri. Vstopnice so v predprodaji pri tov. t urlanu na Proseku. Po prireditvi bo ples. Kulturna prireditev v Nabrežini bo jutri v nedeljo ob 16. uri, ko bodo nabrežinski otroci nastopili v kinodvorani z lepo mladinsko igro v treh dejanjih «Povodni mož». Poleg ljubkih nastopov otrok, ki so nam pripravili tudi nekaj recitacij, bo na sporedu še koncert domačega orkestra in ob koncu bo zapel pevski zbor PD «Vesna» iz Križa nekaj slovenskih in ruskih pesmi. Družabni večer s plesom na Kontovelu priredi PD «Ivan Voi ko» Prosek-Kontovel drugo soboto, 19. t. m. v kontovelski dvorani. Začetek ob 21. uri, zaključek ob 3. zjutraj. Igral bo domači orkester; med plesom bo zabaval domači pevski oktet. Cisti dobiček je namenjen obdarovanju otrok za božičnico. Prireditev na Greti, ki bo za priliko božičnice drugo nedeljo, 20. t. m. popoldne v prosvetni dvorani, ul. Cisternone, bo obsegala lep in zabaven kulturni spored v slovenščini in italijanščini z recitacijami, petjem, baletom, pevskimi in godbenimi točkami. Otroci iz Barkovelj bodo nastopili tudi z lepo igro «Sola na nebesnem oboku». Starši, pripeljite otroke! Miklavževanje in kulturne prireditve prejšnjega tedna so povsod prav dobro uspele. Tako je bilo v četrtek, 3. t. m. v PD «Haas» na Vrdeli dobro uspelo predavanje c SZ; dalje v soboto 5. t. m. so bile: v Ricmanjih, kjer je nastopil Miklavž ter obdaroval otroke in velike. Ob tej priliki so otroci recitirali in zapeli, vmes je igrala domača godba. Ves spored je stilne ex Soci je bila ob dobri udeležbi Gregorčičeva proslava. Govoril je tov Košuta, mala Lučka je deklamirala nekaj Gregorčičevih in nastopil je tudi neumorni pevski zbor pod vodstvom tov. Vekjeta, ki je zabaval poslušalce do pozne ure; na Konkonelu so v veliko veselje mlajših in starejših lepo u-prizorili priložnostno Miklavževo Igrico in druge zabavne prizore in nastopil je Miklavž, ki je obdaroval številne otroke; v• nedeljo 6. t. m. sta bili prireditvi v Barkovljah pri Rumeni hiši, kjer je nastopil Miklavž in so otroci uprizorili igro «Sola na nebesnem oboku». Sledile so še druge šaljive pevske in glasbene točke. Dvorana ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev; v Gabrovcu je bila kulturna prireditev v znamenju miklavže-vanja, kjer sta nastopila pevski oktet s Proseka-Kontoveia in zbor bil lep in prijeten ter privabil Salež-Zgonik-Mali Repen pod vod- nabito polno dvorano občinstva, posebno mladine; na Opčinah so uprizorili domači mladinci igro Zore Košutove «Zimsko spanje» in Miklavž je obdaroval številne otroke. Obisk je bil zelo lep; v Domju je govoril tov Malalan, obisk je bil prav dober, le škoda, da so morale izpasti nekatere točke; na Kolonkovcu, v dvorani go- stvom tov. Miliča, ki sta nam oba nudila pravi pevski uritek. Lepo so recitirali tudi domači otroci in igralska skupina «Cebulca» iz Trsta nas je zabavala z igro «Analfabet». Uvodno besedo je podal Angel Blazina. Poleg tega je nastopil v nedeljo ob 17. uri kriški pevski zbor «Vesna» pod vodstvom Frančka Žerjala na radiu Trst II, ki je lepo in občuteno zapel 7 pesmi. Otvoritev nove šole v Nabrežini V soboto ob 16 je bilo v Nabrežini svečano otvorjeno novo poslopje osnovne šole, v kateri se bodo učili slovenski in italijanski otroci, Svečanosti so prisostvovali številni predstavniki oblasti, drugih podeželskih občin in tržaškega mestnega sveta. Ob otvoritvi sta imela priložnostni govor g. Terčon, župan nabrežinsko-devinske občine in poveljnik področja gen. Winterton. Po govorih so prisotni obiskali nove šolske prostore. Opazili smo med drugimi župana Milj tov. Pacca, dolinskega župana tov. Lovriho, komunistično svetovalko tržaškega občinskega sveta tov. Bernetičevo, dr. Vitellija, dr. Caffarellija, dr. Memma, conskega predsednika, dr. Agneletta i. dr. Sola ima 10 velikih, modernih in — rekli bi — razkošnih razredov, urade za ravnateljstva in šolnike, stanovanje za vratarja, moderno opremljeno kuhinjo. Vsega skupaj je stala 36 milijonov lir, je zgrajena na zelo posrečenem prostoru in lahko v resnici predstavlja po. nos Nabrežincev. Poročilo KP STO (Nadaljevanje s I. strani) jevnimi titovci napade na voditelje naše partije. .Komunistična partija STO razkrinkuje te provokacije, ki imajo namen paralizirati vsakršno legitimno obrambo mirnih državljanov, podvrženih napadom in grožnjam s smrtjo, in obnavlja svoj topel poziv vsem državljanom STO, da se vedno bolj utrdi enotnost vseh za preprečitev vsakega manevra in za zavrnitev vsake provokacije titovskih agentov, ki delujejo le na škodo STO in njegovih prebivalcev. IZVRŠNI KOMITE KP STO informacij, sta jo nato z avtom kmalu odkurila iz vasi. Menda ne bo težko uganiti, čemu sta titovska podrepnika iskala našega svetovalca, kot ne bo težko uganiti, kaj so i-skali titovski vojaki v Krog ijah, ki jih je spremljal celo podoficir. Od ljudstva docela osamljena titovska tolpa političnih obupancev je segla po skrajnem sredstvu, začela se je povsem javno in na široko posluževati terorja, banditskih pohodov po slovenskih vaseh, groženj proti našim tovarišem in fizičnih napadov. Zgleda, da ji Udba ni še dovolj, zato vdira v cone A tudi vojaštvo. Da šo predpostavljene oblasti povsem ravnodušne do vsega tega, nam priča tudi dejstvo, da je pred nekaj dnevi neki vojaški dezerter iz Jugoslavije lahko nemoteno prišel celo do Zavelj in to v vojaški uniformi ter oborožen. Naše podeželsko prebivalstvo, ki je do grla sito stalnih titovskih terorističnih obiskov, odkritih groženj in vojaških vdorov, po vsej pravici zahteva, naj merodajne oblasti podvzamejo potrebne ukrepe, da se to stanje končno neha. Okupacijskega vojaštva in policijskih sil, da to preprečijo, je menda več kot dovolj. Miklavževanje na Opčinah V nedeljo je Zveza demokratičnih žena na Opčinah priredila uspelo miklavževanje, na katerem je bilo razdeljenih openskim otrokom 370 paketov. Obdaritev je omogočilo darežljivo opensko ljudstvo, ki je prispevalo skupno 51.420 lir. Zato še ZDZ najtopleje zahva- podpredsejnik: Rita Invernici, tajnik: Artemio D’Agosto, u-pravnik: Mario Kravič, odborniki: Umberto Grabar, Sabina Benedetti, Luigi Cesanelli, Riccardo Castellani, Paolo Fisca-ro, dr. Guido Guttman, Aleksander Jerina, Alojz Kravos in Alessandro Tomasi. Namestni ki odbornikov: arh. Virgilio Balestra, Aifio L on go in Claudio Pulciani. Smučarski izlet CAT Vodstvo Tržaškega planinskega kluba (CAT) sporoča članom in simpatizerjem, da se nadaljujejo vpisovanja za smučarska taborenja v Corvari (Dolomiti), ker je bilo sklenjeno, da se organizira drugi avtobus. Za vpis in informacije se je obrniti na sedež v Vicolo Ospedale Militare ali telefonirati na št. 93-848. zadevo preučila in poročala na prihodnji seji. Pred zaključkom seje je g. župan za SDiZ in v imenu u-pravnega odbora prečital in predlagal v odobritev resolucijo o vprašanju STO, ki naj bi se poslala Varnostnemu svetu OZN, vladam ZDA, ZSSR, Anglije, Francije, Jugoslavije in Italije. V resoluciji je bilo poudarjeno, naj omenjene vlade in V S spoštujejo in uveljavijo mirovno pogodbo z Italijo, ker je to volja ogromne večina prebivalstva STO1; če pa v to dejstvo dvomijo, naj razpišejo svobodni plebiscit pod mednarodno kontrolo in vprašajo ljudstvo ali je za STO, za Italijo ali za Jugoslavijo. Svetovalci dr. Škrk, Srečko Colja in Drago Legiša so se upirali razpravi resolucije češ, da je resolucija dolga, da jo je treba dobro proučiti in da naj se razprava in glasovanje o isti odloži za prihodnjič; skratka so se zmedli in se obnašali, kot da jih je oblila ledena prha. Da bi preprečili razpravo in izglasovanje resolucije so titovci in z njimi dr. Škrk in Drago Legiša zapustili sejo. Tudi iz tega zadržanja «neod-visnika» dr. Škrka, Dragota Legiše, pristaša SKSZ in titovskih svetovalcev, si bodo Nabrežinci lahko ustvarili še jasnejšo sliko, kdo so tisti, ki jih dejansko pehajo v naročje Titovega režima. Nabrežinski občani naj vedo, kdo so danes sovražniki STO, to je sovražniki njihovih koristi! V nedeljo je bila v Zgoniku prva redna seja občinskega sveta jesenskega zasedanja. Večji del seje je zavzelo poročilo titovskega župana Obada o delovanju občinske uprave od avgusta dalje, v katerem je župan posebno dolgo govoril o tem, kako skrbi občinski odbor za potrebe šolstva. V zvezi s tem je tov. Pirc v diskusiji dokazal, kako malo se zanima občina za šolo v Saležu, kjer je samo ena učna moč za vse tri razrede, zaradi česar trpi pouk. Otroci prvega razreda, ki imajo pouk popoldne, izgubijo vsak dan uro pouka, dočim ga ob četrtkih nimajo. Delo je prenaporno za eno samo učno moč, zato bi bilo potrebno namestiti še eno, česar občinska uprava ne vidi. Naštel je tudi nekatere pomanjkljivosti v šoli v Gabrovcu in Saležu, ki se zdijo neznatne, pa so le važne za dober potek pouka. K poročilu o delovanju SKLAD je tov. Pirc pripomnil, da se je treba dr- svoječasnega sklepa o žati skrajšanju roka zaposlitve kmetov, ki si kolikor toliko morejo pomagat, od šest na tri mesece. S tem bi se tudi pripomoglo k ublažitvi brezposelnosti v občini. Prihodnja seja bo jutri, v nedeljo od 9. uri zjutraj. Zaradi slabega delovanja plinske peči sta se prejšnji četrtek zastrupila s svetilnim plinom 48-letni uradnik Edoardo Del Vecchio in njegova 10-letna hči Rossana stanujoča v ul. D’Alviano št. 6. V bolnico so ju prepeljali v zelo resnem stanju. *** Na delu se je ponesrečil v četrtek delavec Eliso Edera, ki mu je pri razkladanju v pristanišču padla na levo nogo železna plošča i,n mu jo zlomila. Zdraviti se bo moral dva do tri mesece. *** Isti dan je mehanika Ernesta Beltrami ni v Tovarni strojev ljuje vsem, ki so denarno pri- ; Sv. Andreja oplazil žerjav v ,po-spevali ali kakor koli sodelo- ' gonu. Pri padcu si je delavec ra- vali pri organiziranju tako spele prireditve. Združenje za pravico do stanovanja Na prvem sestanku novega vodstva Združenja za pravico do stanovanja, ki je bilo izvoljeno na kongresu 29. novembra, se je enoglasno izvršila naslednja razdelitev funkcij: Predsednik: Claudio Tonel, n il levo nogo, prsni koš in ude, zaradi, česar se bo moral zdraviti okrog 20 dni, *** V trgovini UP IM sta bili v petek okradeni kar dve ženi, ki sta verjetno kupovali darove za Miklavža. 29-letni Lilijani Nanut je neznani dolgoprstič odnesel denarnico z 10.000 lirami, 40-letni Nerini Tumiati pa tudi denarnico, v kateri je imela 9.400 Ur. *t* V soboto je v bolnici podlegel poškodbam 62-letni lovski čuvaj Andrej Giorgi, ki je dva dni prej na svojem službenem ob- LEP JUBILEJ DELAVSKE USTANOVE 50 LET OBSTOJA Delavskih zadrug V torek zjutraj je bila v mali dvorani gledališča Rossetti svečana proslava 50. obletnice Delavskih zadrug, ki jo je priredil poseben odbor, sestavljen iz odbora ustanoviteljev in starejših članov, predstavnikov KP STO, trz. federacije PSI, PSVG in Enotnih sindikatov. Proslave se je udeležilo, poleg raznih osebnosti, veliko število starih in novih članov ter nameščencev Delavskih zadrug. Prisoten je bil tudi zastopnik Delavske zbornice, predstavnik Zveze italijanskih zadrug, ki je prinesel pozdrav v imenu 7000 včlanjenih zadrug in 3 milijonov zadružnikov Proslavo je otvoril star član Vittorio Lena, brat umrlega prvega predsednika Delavskih zadrug. Glavno poročilo je imel g. Guido Floreani, ki je opisal vso dolgo pot Delavskih za- in sedanje nedemokratično stanje v vodstvu Sledili so pozdravni govori raznih predstavnikov, med njimi tov. Radicha za ZE,S, ki je izrazil željo, da bi obe sindikalni organizaciji našli način za skupno borbo za spoštovanje pravic članov Zadrug; brat Valentina Pittonija je opisal svetli lik enega glavnih u-stanoviteljev. Za KP STO je pozdravil tov. Gombač v slovenščini in italijanščini, za njim pa predstavniki PSI in PSVG, raznih tržaških zadrug in vseh večjih tovarn. V zaključku je bila izvoljena delegacija članov, ki bo v spremstvu sindikalnih predstavnikov in zgoraj omenjenih strank zahtevala od oblasti povratek Delavskih zadrug v roke članov. Proslavo je zaključil tov. dr. Umberto Sajovitz z željo, da bi Delavske zadruge drug, težke posledice fašizma še dolgo živele in napredovale. hodu nekje pri Ricmanjih padel v -prepad, globok 60 metrov. Ko je postrežnica 55-let,nega Domenica Pozzetta iz ul. C. Belli, 2 prišla v soboto v njegovo stanovanje, da ga -pospravi, je našla moža nezavestnega v postelji, pipo pri plinski peči pa odprto. Poklicala je takoj rešilni avto, ki ga je prepeljal v resnem stanju hude zastrupitve s plinom v bolnico. Ne ve se, če gre za samomor ali za eno številnih nesreč, ki se zadnje čase itako Cesto ponavljajo zaradi, neprevidnega ravnanja s plinom, **« 72-ietni Ludvik Berton, iz ul. Belpoggio je na trgu C. Alberto nesrečno padel, pri čemer se je hudo pobil po glavi in si pretresel možgane. Stanje ponesrečenca je resno, posebno zaradi njegove visoke starosti. *** 38-1 etnI Josip Luin iz Sv. M/M. sp. se je, vozeč z vespo po cesti proti Opčinam, iz neznanih razlogov zaleiel v obcestni, kamen in obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so mu ugotovili poleg raznih poškodb tudi verjetno prebitje lobanje. Njegovo stanje je zelo resno. »** Čudna nesreča se je pripetila 31-letnemu Viktorju Repa i? ul. Guerazzi, ki je hotel izstopiti iz nekega tovornika, pa se mu je noga zataknila med desko poda in stranico; pri tem si je zlomil levo nogo. V ortopedskem oddelku tržaške bolnice se bo ponesrečenec moral zdraviti dva meseca. ‘t* Tudi v torek je kronika zabeležila primer zastrupljanja s plinom, kjer je pa prišla pomoč na žalost prepozno. Gre za 47-letnega Marcela Lutmana, ki so ga deset ur potem, ko, je nastopila smrt, našli v njegovem stanovanju na Lonjerski cesti 28. Domnevajo, da gre za samomor, vzrokov pa še niso dognali. *** Isti dan sta tragično umrla zaradi zastrupitve s plinom tudi 75-letni Ivan Dol jak in njegova žena Ivana stara 72 let iz ul. Far-neto 9. Ker so pasli plin odprt in na štedilniku lonec z vodo, v katerem so se kuhale testenine, je skoro gotovo, da gre za nesrečo, ker je voda verjetno prekipela in ugasnila plamen, česar nesrečna zakonca nista opazila. *** 62-letni ruski begunec Fe-dor Ponomarenko iz begunskega taborišča na Proseku je prišel na cesti med Sv. Križem in Prosekom pod neko larmbreto in se hudo pobil ter si verjetno1 prebil lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno. * * * V dneh od 3. do 9. decembra se je v tržaški občini rodilo 32 otrok, umrlo je 52 oseb, porok pa je bilo 29. Za teden --- dni — 1 " — - ■ Sobota, 12. - Aleksander Nedelja, 13. Lucija (Prvi krajec), Ponedeljek. 14. - Spiritiion (Du-I šan) t— Torek, 15. - Kristina \— Sreda, 16. - Albina (Zora) OB Četrtek, 17 - Lazar Petek, 18. - Gracijan. ZGODOVINSKI DNEVI 12. 1943. je bil v Moskvi podpisan dogovor med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško republiko, t 13. 1881. je umrl Avgust Senoa, največji hrvatski pisatelj XIX stoletja. Dr. 15. 1846. so v Ljubljani izšle Pre-Kot . šernove «Poezije». Le( 15. 1941. so fašisti ustrelili Pinkaine Tomažiča in štiri tovariše. L . 16. 1770. se je rodil Ludvig van Beethoven, slavni nemški -skladatelj. Umrl je 26. mar-! in ca 1825. a 16. 1898. se je rodil Lev K. Knip- los per, sovjetski skladatelj EH TRST II. SOBOTA: 13. Šramel kvintet in pevški duet - 14. Čajkovski: Uvertura 1812 - 16. Oddaja za najmlajše - 17.30 Koncert pianista Maria Sancina - 19. Pogovor z Ženo - 20.05 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. i-hc d: dr NEDELJA: 8.45 Kmetijska od- ---daja - 12. Od melodije do melo-'a dije - 13. Glasba po željah - 17 i t Koncert zbora «Avgust Tence» iz. Nabrežine - 18.15 Čajkovski: Sim- f foni,ja št 4. - 20.05 Slovenski mo-’u tivi - 21. Musongski: BORIS GO-bi DUNiOV - l. in, 2. dejanje. PONEDELJEK: 14. Lahke .melo- ;u dlje igra pianist Franco Russo -. 18. Beethoven: Simfonija št. 2. - 0 19. Mamica pripoveduje - 20.D 'X Slovenski zbori - 21.15 Koncert q godalnega orkestra iz Zagreba ',. 21.39 Čajkovski: Finale iz koncer- t ta št. 1. - 22. Musorgski: BORIS ti GODUNOV, 3. ,in 4. dejanje. iip TOREK: 18.20 Gotovac: Simfonično kolo - 19. Slovenščina za k, Slovence - 20.30 Pevski tercet idi” harmonika - 21. Radijski oder 'fi Viljem Lichtenberg: MLADI GO fa SPOD SEF - 23. Vabilo na ples. L SREDA: 18.40 Koncert baritoni'ly sta Marjana Kosa - 19. Zdravni', : ški vedež - 20.05 Slovenski mo* r tivi - 21. Aktualnosti - 22.15 Men- M: delssohn: Simfonija št. 3. 1S| ČETRTEK: 13. Pevski duet id tj harmonika - 19. Ma-mičina prav-; ' iiira - 91 ___ ijica - 21. Dramatizirana zgodba ' |. 21.30 Zbor slovenske filharmonij« -L - 22.30 Koncert violinista prof- fp Karla Sancina. PETEK: 13 Glasba ,po željah ' 20.05 Slovenski samospevi - 21-1 Tržaški kulturni razgledi - 21.15 'e Koncert tenorista Dušana Perto" b, ta - 21.35 Prokofjev: Koncert št- a 3. - 22.15 Iz angleških koncertnih, dvoran PV Proces zaradi novembrskih dogodkov 'E Prejšnji petek se je nadalje 4 val pred zavezniškim sodiščem 'll proces proti 22 osebam, ki jih n je policija aretirala v zvezi zaznanimi dogodki, ki so se odih -grali po tržaških ulicah prve dni novembra. Obtožene so u-deiežbe nedovoljene manife-v stacije, napadanja policistov 5 f; kamenjem ter odpora proti p°' v, licijskim silam. Do srede je sodišče zaslišalo vse obtožence, ki so večinoma izpovedali' da so prišli v vrtinec izgredov: povsem slučajno. V podkrepi' ^ tev svojih zagovorov so prive'iy dii na sodišče celo vrsto raznih prič. Sledile so izpovedi pri' Q padnikov civilne policije. Med . aretiranimi sedijo na zatoži1'.t klopi dr. Pietro Cassani, urad': nik pri INADEL, neki Rugge' ® ro Buggeri, Luciano Leon1-Alessandro Termini, inž. Ciad' jj dio Zampieri, Paolo Coretti- p trgovec Pietro Pagliaro in drV' , ei Sl 8 le V sredo so se začeli obrani' bni govori odvetnikov. Prvi )e j, imel govor odv. Gefter Wofl' S( drich, ki je obenem tajnik fa' $ šistične stranke MSI za TrS*- g Med odvetniki obrambe najde' y mo tudi odv. Pagninija, biv' 0 šega tržaškega podeštata Za časa nacistične okupacije. Na podlagi slik objavljenih L v raznih revijah je policija te L dni aretirala še tri demo11'L stranie, ki so prišli v sred1’ j pred zavezniško sodišče. K e' . ni bila še zaključena preiskš' L va od strani policije, se je pr0' obte ces odložil za teden dni, obt°' žence pa so poslali v zap°r' Aretirani so: Aurelio Bernal" dis, Guerrino Zane in Gianfa11' co Piet. Zatiranje borovega prelca Oddelek ZVLT za poljedelstv0’ i m gozdove in ribolov opozari^ I dst-da je pobijanje borovega V*e ' ^'a ca obvezno. di' Vsi lastniki borovih goz čev, vrtov, parkov in gozd°v' v katerih rastejo bori, so £■ o r haj ob' , vezani pobijati borovega Pr' ca na lastne stroške. Pobiranj zd ■hut Mjc °tnc bis 'hpr ko ttav in uničevanje prelčevih gn®: f u se mora začeti od 15. decemh1 f ^ 1953 in mora biti zaključek do 15. februarja 1954. G-h^ zda je treba odstraniti tako, “ se odžagajo veje, na katerih sg nahajajo. Ce pa so gnezda 0 h~ vrhu drevesa, jih je treba 0 straniti brez odžaganja vrh jJj Pobrana gnezda je treba $e 1 -gati na mestu. Po 16. februarju 1954 bodo V5' prestopniki kaznovani in P' hiranje bo opravljeno po nal|,-Čilu Gozdarskega oddelka P licijskih sil na stroške preš nikov. ;t or ZAHVALA — Družina 'pok. koba Jurkič se tem potom t0 ^ zahvaljuje vsem, ki so se ležili pogreba. V počastitev sTr mina pokojnika daruje l-000 za demolkratiični tisk. _______________ _______________^ •ahi ,hoi •to, tei ot «dst Mst ulja J? H Odgovorni urednik DOLF BLAŽIČ Založništvo «DELA.» gl žai 4 Stc Mii ššk jlfe. Tisk» SraFJKBK- 2 g«. Dovoljuje AJ8 ?ab: