ZA IZBOLJŠANJE LISTA

Vate	valj* Vaak, Id
"GliiN»r«i»" all ^ narafeika. Via b« bval«-t«», ker aU na *dprli pk k tam I<*mjiu In saaiaiivcaui ttlvi.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom U&mo potrdil aa dostuje potrdilo poleg <fc» katerega dne, ne« ravnina plačana.
Za-
lm aa listu— in leta Je ita-U p r a t •
TELEPHONE: CHelsea JU-1242 '
Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at tbe Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 72. — Stev. 72.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 29, 1938 — TOREK, 29. MARCA 1938
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
1 Volume XLVI. —. Letnik XJ-Vi.
FASISTICNA ARMADA VDRLA Y KATALONIJO
Hitler se bo pobotal z Vatikanom
francovim fašistom odprta pot v barcelono, kjer je sedež
Španske republikanske vlade
-.............., - j
Nedelja je bila zelo slab dan za republikance. — Takazvana "Ljeninova črta" je prebita. — Ženske bodo prevzele mesta v tovarnah, da bode mogli moški na fronto. — Fašisti dobivajo vsak dan municijo iz Nemčije in Italije. — Mussolini je posla! Franciji oletro svarilo.
HENDAYE. Francija, 28. marca. — Armada generala Franca je prebila (republikansko "Ljeni-novo črto" iz cementa in železa, vkorakala v Katalonijo in zavzela močno utrjeno mesto Frago.
Fraga, ki šteje 7500 prebivalcev, so virata do Barcelone, ki je sedež španske republikanske vlade. Fraga je bila močna trdnjava in republikanci so se trdno držali, da fašisti ne bi stopili na tla Katalonije. Republikanci so se umaknili iz Frage, ko jo je bombairdralo 160 fašističnih aeraplanov.
Z zavzetjem Frage je general Franco v devetih dneh napredoval za 75 milj.
S severa prodira armada generala Emilio Solcha-ga čez gore proti reki Cinci.
Nižje proti jugu je general Miguel Ar%inda prekoračil mejo province Castellon in je zavzel Zorito, ki se nahaja samo 35 milj od Sredozemskega morja.
Marokanci pod poveljstvom generala Miguel Aranda so prekoračili mejo province Castellon in /avzeli Zorito, ki se nahaja samo 35 milj od Sredozemskega morja.
Marokanci pod poveljstvom gen. Juana Yague so v desetih urah dospeli iz Candanosa do reke Cin-ra po Saragossa-Larida cesti in so prebili "L jeni-novo črto", ki je široka štiri milje in ima močne u-trdbe iz cementa in železa.
Vague je poslal aeroplane, da so fotografirali republikanske postojanke, nato pa bombnike, ki so obstreljevali republikance, dokler se niso umaknili. Ko so pričeli bežati, tedaj so pridrveli Marokanci s tanki.
Kot zabrjuje fašistično poveljstvo, se republikanci ne bodo mogli ustaviti, dokler se ne umaknejo v Barcelono, kajti Ljeninova črta je bila zadnja o-hramba Katolonije.
roosevelt je brez počitnic
Dasi se je predsednik podal na počitnice, je zelo zaposlen. — V sta!ni telefonski zvezi z Wash-ingtonom.
WARM SPRINGS, Oa., 2H. marca. — Predsednik Roosevelt, ki je prišel v Warm Springs na oddih, je bil veeraj v neprestani telefonieni zvezi v Washingtunom in se je posebno razgovarjal glede položaja v Evropi in Ameriki, zlasti pa o padanjn eon na l>oi/...
Predsednikovi prijatelji pra_ vijo, <la je predsednik raz slovarju! z državnim tajnikom IJuUom o položaju v Evropi in z zakladniškim tajnikom Mor-gentliauom o splošnem položaju na borzi.
Pozneje s«» j«* peljal na iz-pieliod s poslanikom v Parizu Williamom C. Bullittom in je plaval v privatnem, s steklom pokritem bazenu.
Hullilt, ki je predsedniku po. rof-al o položaju v Franciji, k:. je povzročil velik padec na borzi, se bo jutri odpeljal v Washington.
Predsednikova soproga in sin Elliott 1 »ost a jutri prišla v Warm Springs.
col. house je včeraj umrl
Bil je Wilsonov svetovalec in je bil že dalj časa bolan. — Wilsona j e spremljal v Evropo.
Včeraj zjutraj je umrl v New Yorku col. Edward Mandeil House. 26. julija bi bil star K) let. Bolehal je dolgo časa na raznih boleznih, po mnenju zdravnikov je pa povzročila smrt ortarelost. Ob njegovi smrtni postelji sta bila njegova žena in njegova hči.
House je bil rojen v državi Texas ter je bil za časa svetovne vojne važna oseba v ameri ški politiki.
Bil je zaupnik predsednika Wilsona, in Wilsona je tudi spremljat na versaillsko mirovno konfereneo in je baje tudi sestavil njegovih znanih štirinajst točk.
Pred nekaj leti je izdal House svoje spomine, ki so osvetili marši kakšen nejasen dogodek med svetovno vojno in po nji-V splošnem je bil pa pokojnik skrajno molčeč in nedostopen.
POLJSKA IN UTVlNfrKA
KAUNAS, Litvinska, 27. marca. — Litvinski in poljski delegati, ki abornujejo v Avgu. 'stovu na Poljskem, so se sporazumeli glede poštnega prometa, glede cest in zračne zveze. Včeraj so se pogaiali glade železniške zveze.
HENDAYE, F* ancjja, 28. marca. — Na tisoče žena in deklet se je v Barceloni ponudilo, da prevzamejo delo v tovarnah, da more vsak moški, ki je sposoben nositi orožje, iti na fronto.
Obrambno ministrstvo v Barceloni priznava, da se vladna armada "počasi" umika na I 37 milj dolgi fronti, ker vladne tovarne ne morejo izdelati toliko vojnega •materjala, kolikor ga dobivajo fašisti vsak dan iz Nemčije in Italije.
RIM, Italija, 28. marca. — V uradnem listu vna-njega urada "Informazione Diplomatica" je Benito Mussolini ostro in jasno posvaril Francijo, da bi vsako njeno vmešavanje na Španskem moglo povzročiti evropsko vojno.
"Italija kar najodločnejše potrjuje svoje obveznosti, ki jih je prevzela v Londonu (glede odpoklica svojega vojaštva iz Španske) in kar najnatančnejše opazuje kampanjo francoskih levičarjev za posredovaje na Španskem," pravi Mussolinijev \ist. "Tako posredovanje bi imelo brezpogojno zelo težke posledice in bi mogoče ogrožalo mir v kontinentalni Evropi.".
To svarilo je prišlo kmalu po poročilih, ki zagotavljajo, da je francoski ministrski predsednik Leon Blum, ko je zopet prišel na krmilo vlade, izjavil, da bo v Katalonijo poslal dva armadna kora in da ie od tvoje namere odstopil samo na obvestilo Anglije, da tega njegovega podjetja ne bo podpirala, v
dober plen roparjev
Štirje roparji so zvezali vse stanovalce v hiši. — Gospodarja so s cigaretami žgali po podplatih.
Štirje oboroženi roparji so v nedeljo dopoldne ob pol devet tih vdrli v hišo miljonarja Ch. j M i Igri ma v Woods-burgh, L«. J .
in so zvezali vse stanovalce v \ njegovi hiši.
Milgrirna so tepli in s cigaretami žgali po podplatih toliko \ časa, da jim je povedal, kje se nahajajo njegove dragocenosti. | Nato so roparji vzeli drage, kamne v vrednosti $100,(»00 i'jj $1700 v gotovini.	i
Črni sluga John Waller je' ravno pripravljal zajtrk, ko so1 v hišo vdrli roparji, namerili nanj revolverje in 'Vprašali: ! " Kjt* je soba Sallv \1 i Igri mo ve?"	*	I Waller, ki jt čutil revolver na svojem hrbtu, je roparje peljal v spalnico Milgrirna in nje ! gove žene in so oba zvezali. Ro-1 pa rji so nato šli v sobo otrok Franklina in Paula, ki sta stara lli in i* let ter so ju zvezali in nato št* Wa lie rja.
Nato so nezaželjivi gostje presenetili le napol oblečeno varuhinjo otrok Al vino (Jor-»riis, ki je ravno telovadila, /vezali so tudi njo. Nato so vse zvezane stanovalce hiše spravi, li v otroško sobo. Vod ja roparjev nato vpraša gospodarja:
44 Kje je prstan?" S tem je mislil prstan z velikim dija-mantoin, obdanini z več majhnimi dragimi kamni v platini. Pr, stan je vreden $50,000.
Ker jim gospodar ni hotel odgovoriti, so ga roparji vlekli na hodnik, kjer so ga tepli; toda še vedno je molčal. Nato so ga pričeli s cigaretami žgati po podplatih, dokler jim ni pove rial, da se nahaja prstan v roka v iei njegove žene. Roparji so prstan vzeli, so sneli z njenega prsta $20,000 vreden drugi pr sail, dve zapestnici po $7500, brošo iz platine, vredno $7500 in $500 vredno uro.
Šele ko so roparji odšli si je Waller razvezal vezi in je šel v otroško sobo. Takoj skoči k telefonu, toda kmalu se prepriča, da je bila žica prerezana. Nato hiti v garažo, vzame avtomobil in se odpelje lia policijsko stražnico v Woodmere.
je naznanil dogodek policijskemu poročniku Kearnevju.
BOLGARSKA PRIZNALA , ABESMJO
SOFIJA, Bolgarska, 27. marca. — Bolgarska vlada je priznala osvojitev Abesinije. — • Kralj Boris III. je sprejel novega italijanskega poslanika s poverilnimi listinami italijanskega kralja in abesinskega cesarja.
Bolgarska je sledila zgledu svojih sosed v balkanski zve?i, —Romunski, Jugoslaviji, Grški in Turčiji,— ki so Italiji že priznale osvojitev Abesinije.
j
j rejo dobivati vojnega mater ja ' jla in vojaštva, j Petdeset japonskih, aero-pla-Inov je bombardiralo železniške ' j postajo in letališče v Hankovi: »Več poslopij je bilo porušenih 'Nad 100 civilistov je bilo ubi Jtih in 150 ranjenih, in najvet
j blizu železniške postaje, ; SANGHAJ, Kitajska, 28. marca. — Japonsko vrhovno vojaško poveljstvo je uradno naznanilo, da je bila vstanovljena nova vlada kitajske republike, kije nadomestila vlado mar. šala Cankajšeka.
Vstanovitev nove vlade v Na liking u je bila objavljena s posebnim razglasom, ki ga j/ po« l pisal Lianghungce, predsednik novega kabineta, ki gjj jt* postavila Japonska.
Avstrijski katoličani skušajo v vseh ozirih ustreči Hitlerju, in Hitler jim obljublja popolno versko svobodo, v sled česar bi bilo nepojmljivo in zagonetno, če bi Hitler živel v sporu z Vatikanom.
Dunajski kardinal je rekel v svojem pastirskem pismu: — Z veseljem priznavamo, da je narodna soeijalistiena vlada dosti storila in bo še storila z i nemški narod in za nemško državo, posebno z ozirom na go spodarsko preosnovo in v ^oei-jalnem pgledu. Trdno smo u-verjeni, da je narodni socijali-zem zaustavil boljševizmu not » evropske države.
BERLIN, Nemčija, L>S. marca. *— Adolf Hitler je imel »lanes že svoj tretji govor v plebiscitni kampanji. Rekel je, da je priključitev Avstrije Nem čiji največji čudež v dosedanji zgodovini Nemčijo.
Ko so je peljal iz državnega urada v Športno palačo, ga je pozdravljala tisoeglava ljudska množica.
Ljudje so nosili plakate z napisi: — En narod, en voditelj!
Hitler je govoril celo uro in zaključil svoj govor, naj 10 aprila ves nemški narod odobri priključitev Avstrije Nemčiji.
— 13. marca je bil ustanovljen veliki nemški imperij; 10. aprila bo pa nemški narod pritisnil na to dejstvo pečat.
junaški odpor k1tajskihsil
S svojo ofenzivo so zasedli dve mesti. — Japoncem so prerezali železnico. — Japonci s o bombardirali Hankov.
HANKOV, Kitajska, 28. marca. — Kitajska armada je v južnem Šantungu zopet zavzel? Hančvang in Caočvang ter jo popolnoma ustavila japonsko armado, ki se hoče polastiti Sučova, ki je važno železniško križišče.
Kitajska armada je dobila močna ojačenja ob Velikem kanalu in se je mogla polastit; Hančvanga in Caočvanga pod poveljstvom generala Tangen-poa, ki se je proslavil pri o-brambi prelaza Nankova.
Ker pa je bilo proti Velikemu kanala poslano vojaštvo od Linija, so na tem kraju Japon. ci nekoliko napredovali in zavzeli Paito, Sanlingcu in Hu-eatou.
S svojimi lačnimi napadi so Kitajci dosegli, da Japonci po Tiencin-Pukov železnici ne me.
amerika ne bo kupovala mehls. srebra
Združene države po 1. aprilu ne bodo več kupovale srebra od Mehike. — To bo slabo vplivalo na mehiške finance.
MEXICO, Mehika, 28. marca. — En teden po razlastitvi 17 ameriških in drugih inozeni. škili petrolejskih tvrdk, je za-kladniški urad Združenih dr žav obvestil mehiško vlado, da bodo Združene države s 1. a-prilom prenehale kupov* *» me. hiško srebro.
To bo imelo zelo slabe posledice za mehiške finance, kajti s tem je prizadet najvažnejši izvoz Mehike in ravno v Času, ko hoče mehiška vlada odkupi ti $400,000,000 vredno lastnino tujih petrolejskih družb.
MEXICO, Mehika, 28. mar-ca. — Predsednik Lazaro Cardenas je s posebnim razglasom naznanil narodu, da so Združene države obvestile mehiško vlado, da po prvem aprilu ne bodo več kupovale mehiškega srebra. Vsledtega bo Mehika pc tem dnevn postavila svoje srebro na svetovni trg.
Predsednik Cardenas je obenem tudi naznanil, da bo kongresu poslal svojo predlogo za notranje posojilo v zneska 100 milijonov pesov, da mehiška vlada odkupi petrolej ska podjetja, ki jih je zasegla.
Cardenas v svojem oklicu pravi, da želi, da narod v ta sklad takoj prispeva 50,000,000 pesov in po 25,000,000 pesov
nrihnHnip lotn in lota 1Q<lO
novi poslanik v moskvi je milj0nar
Moskva ne žeii, da bi bili poslaniki naklonjeni komunizmu. — Miljo-nar Kirk je bil imenovan za poslanika v Moskvi.
WASHINOTON, D. C., 28. marca. — Miljonarji za posla nike v Moskvi. To je geslo in politika državnega departmen-ta pri namestitvi poslaniškega mesta pri sovjetski uniji v M o. ^kvi.
Ravnokar naznanjeno imenovanje čikaškega miljonarja A_ leksandra Kirka za novega podanika v Moskvi potrjuje to politiko državnega departmen. ta.
Državni department je namreč mnenja, da žefc sovjetska v jet i ne žele, da bi kfeka država meti kapitalistične zastopnike.
l>iploma4i 'zatrjujejo, da so-vjeti ne žele, da bi kak država poslala svojega zastopnika, kij je naklonjen socijalizmu ali komunizmu. Kajti, sovjeti se bo-' je, da bi taki zastopniki preglo.l boko vtikali svoje nosove v sovjetske politične zadeve.
Prvi ameriški poslanik viMo.j skvi je bil dobro poznani Wm. Bullitt, ki je sedaj poslanik v Parizu. Njegov naslednik je'bil multimiljonar Joseph K. Da-' vies, ki je bil premeščen za po- • slanika v Bruslju v Belgiji in bo v kratkem odpotoval iz Mo ' skve na svoje novo mesto. I Aleksander Kirk je že 20 let v diplomatski službi in je bil v Berlinu, Hagu, Tokiju, Peipin gu in Mexico.
DRŽAVLJANSKA VOJNA BO KMALU KONČANA
REM, Italija, 28. marca. — Italija je prepričana, da je sedanji položaj na Španskem tak, • ila bo državljanska vojna v: kratkem končana s popolne zmago generala Franca. Itali ja priznava, da se Francija bo-1 ji, da bo imela po Franco vi zmagi tretjo fašistično državo ob svojih mejali in bo zato skušala v zadnjem trenutku pomagati španski republikanski via. di.
Mussolini je hotel posvariti Francijo, da bo prišlo do vojne med Francijo in Italijo, ako bi! Francija hotela pomagati republikanski Španski.
Infonnazione Diplomatica obenem tudi navaja, koliko italijanskega vojaštva je na stran? generala Franca, in sicer: 18 bataljonov infanterije po 800 vojakov, skupaj 14,500 voja kov, 7000 artileristov, 1500 letalcev, 1000 vojakov pri tankih in 15.000 drugih vojakov.
NAROČITE SE NA -QLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
avstrijskim katoličanom je j zajamčena vsa svoboda
...... -■ -o-
DUNAJ, Nemčija, 28. marca. — Vodilni nazii-ski in katoliški krogi izražajo upanje, da se bo Hitler v kratkem pobotal z Vatikanom. Temu je predvsem dalo »povod pastirsko pismo dunajskega kardinala Innitzerja, v katerem je pozval vse avstrijske katolike, naj odobre priključitev Avstrije Nemčiji.
"G I, A S N ABO D A" —New Yoit
Tuesday, March 29, 1938

THE LABGE8T SLOVENE DAILY IN U. 8. 2E.
"GLAS NARODA"
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned tad Published by	m
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
( A Corpora t ion I ,
Frank Sakor, President	j. Lupsba, Se?.
Place of business of the corporation mid addresses of a bore officers: II« WEST Ifth STREET	NEW YORK, N. Y.
45th Year
issued every day except suxdays and holidays _____Advertisement ou Agreement
Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto . . $7 00
In Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.ro
Za pol leta ................$3.'K) Za Inozemstvo za celo leto .. 97.<*>
Za četrt leta................$lji3 Za pol leta ................$3.5u
____Subscription Yearly $6.—
"GLAS NAli^XA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfcl NEDELJ TN
PRAZNIKOV
-GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1848
SVETOST POGODB
Charles Edi son, državni podtajnik v ameriškem mornariškem de pa rt mer. tu, je izjavil pred posebno komisijo poslanske zbornice, da so ga izkušnje zadnjih let pripravile do tega, da ne veruje več v svetost pogodb in da je vsled tega po njegovem mnenju potrebno povečati ameriško oboroženo silo.
Fašistično in nazijsko časopisje je pograbilo to izjavo
kakor pograbi pes kost ter hočv ž njo upravičiti vsa početja tnsistov in nazijev.
Toda fašisti primerjajo stvari, ki se ne dajo med seboj primerjati.
Ako z državnim podiajnikom Edisonom vred ne verujejo v svetost pogodb milijoni Amerikancev in milijoni drugih ljudi po svetu, je to posledica britkih izkušenj.
Ves svet namreč ve, kako so fašistične vlade lomile pogodbe, sklenjene z drugimi državami.
Izjava ameriškega podtajnika predstavlja odgovor na vprašanje, če misli, da je mogoče zajamčiti svetu mir potom pogodbe med Anglijo, Francijo, Italijo in mogoče tudi Nem čijo.
Nihče ne dvomi, da bi Anglija in Francija izpolnjevali določbe take pogodbe.
Drugače je pa z Italijo in Nemčijo. Fašistične države namreč same odločajo, katerih pogodb se bodo držale in katere bodo ob ugodni priliki prelomile.
V Nemčiji imajo za kršenje pogodb poseben sistem.
Že leta 1933, ko so se naziji povzpeli k moči, je izjavil nemški justični minister dr. Frank pred skupščino nemški:!i juristov: — Pravica je tisto, kar nemškemu narodu koristi. Krivica je vse, kar mu škoduje.
Nazijski iu fašistični voditelji prav dobro počutijo v -tedanjem času splošnega nezaupanja, ko veljajo piratje 7-1 vojskovodje in sleparji za diplomate.
Krsčenja pogodb se prej ali slej zakljuČjo z vojno. In vojna bo posledica Hitlerjevega in Mussolinijevega brezpravnega početja.
Primorske Vesti
Ljudsko gibanje
Že zadnjič smo v pregledu ljudskega gibanja v Julijski Krajini ugotovtili, da je dosegel naravni prirastek prebivalstva lani ~)A\c/r. V mestih je bil ta prirastek le 2.2% na deželi pa skoraj štirikrat tolik. Letos v januarju se je ta razlika še povečala.
Pred kratkim je mesečni bilten osrednjega statističnega u-rada v R<imu objavil o ljudskem gibanju podatke, po katerih se je v Julijski Krajini januarja rodilo 1795, umrlo 1644, se preselilo 3735, odselilo pa 3374 ljudi, tako da je znašal naravni prirastek prebivalstva 151, o/bči pa 712 ljudi. Zanimivo je, da je v štirih pokrajinskih glavnih mestih, ki štejejo več kakor 50,000 prebivalcev (Trst, Gorica, Reka in Piula), število smrtnih primerov preseglo rojstva skupno za 61, na deželi pri je znašal naravni prirastek prebivalstva 212 ljudi. vsa glavna pokrajinska mesta (tudi v Zadar) se je priseliilo 646 ljudi več, kakor se jih je odselilo, po ostalih delih pokrajin pa je odseljevanje prekosilo priseljevanje za 85 ljudi.
Vojaški begunec pred sodiščem
V	Trstu je bil te dni proces proti J. Zidarju iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, ki so ga konccm preteklega leta prijeli na meji pri Postonjni, ko se je vračal doanov. Obtožen je bil da je I. 1935, ko je iz vojaške službe prišel domov na kratek dopust, >tfo katerem bi mora* rulriniti v Vzhodno Afriko, zbežal čez mejo. Po aretaciji je bil nekaj časa v preisfkavi na Reki, od koder so ga nato pred nekaj tedni "prepeljali v Tr<t. Obsojen je bil n-a 4 leta ječe.
Nov grob
V	62. letu starosti je v Gornjem Cerovem v Brdih umrl Josip Bergantie. Bil je znan rlaleč na okrog.
Iz duhovniške službe
Goriški nadškof je imenoval litsgr. dr. Ivana Juvančiča za podravnatelja višjega semenišča v Goniči, za župnike pa Josipa Bressana, Štefana De Podari leja v Skrbini, Filipa Kavčiča v Desklah in Bernarda Spaeapfma v Brestovici.
Nagrada za dvojčka
Kmečki posestnik Tomaž Zbogar iz Grgara je prejel pred dnevi 800 lir nagrade zaradi dvojčkov, ki ju je rodila njegova žena koncem februarja.
Iz tržiške ladjedelnice
so sploviili v morje novo c-is-tern^ko motorno ladjo "Oma-la'\ N ova ladja ,ki ima dobrih 0000 ton in dosega hrzino po 12 vozlov na uro, je »bila zgrajena za haasko družbo X. V. Petroleum Mi j Corona."'
Za novega tajnika
fašistovske organizacije- v Renčali je bil imenovan Celestin De Rocco. Dosedanji tajnik Josip Olu'cri je bil odstavljen.
V Otelci nad Ajdovščino
je zgorela do tal hiša 48 let starega kolona Franceta Bizjaka. Požar je povzročil za 5000 lir škode.
Smrt starega pastirja v plamenih
Blizu Dekanov je nastal pred dnevi požar na nekem griču. Zgorel je večji kompleks grmičevja in trave. Ko so požar zatrli, so sredi pogorišča naleteli na zogljeneio truplo 77 let starega pastorja Jakoba Ž vaba. Nihče ne ve, kako ga je zadela taka žalostna usoda.
Smrtna nesreča na železniškem mostu
Ponoči se je pripetila na železniškem mostu pri Solkanu j huda nesreča, ki jo je odkril ne/ki nadzornik proge šele dobri 2 uri pozneje. Ponočni vlak. ki odhaja okrog 2.30 iz Gorice proti Podfbrdu, je povozil tam neko neznajUko, ki se je zaradi krajše poti napotila po mostu na drugo stran Soče. Kolesje stroja ji je odrezalo obe nogi in jo nato odbilo, tako da si je ob ograji mostu prebila še lobanjo. Nadzornik proge jo je našel Še pri življenju. Ko pa so jo prepeljali v bolnišnico, je pol ure pozneje umrla. Njene identitete doslej še n-iso dognali.
\
-_v_____
Velikonočne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V	JUGOSLAVIJO
Za $ 2.55............Din. 100
$ 5.00............Din. 200
$ 7Jf»............Din. 300
$11.B5............Din. 5W»
$113.00............Din. 1000
$45.00............Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.35 .. .*.........Lir 100
$ 12 25 ............Lir 200
$	............Lir 50u
$ 57.00............Lir 1000
$112.50............Ur 2000
$167-50 ............Lir 3000
KEH 81 CENE SEDAJ H IT HO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
9m liphilli nijh WMhif k«4 ifaml ntvedeM, MU v iB—rJIh >U Hnb dovoljujem« «e fcotjfle pac*K
fi^ Izplačila v ameriških dolarjih ^
Ift HpimOl* 9 i— Marate pwlatf_J I .71
fttt— - - ___:___flMi
fl*<- - "__$Mw—
" - _«1—
-	- .................HI Ji
-	" _hlh
PmjMalk dot* ▼ atmrem kraju UpU«lo t doUrJlb.
vojna Milimi uvRtomo po cuu lrib u
PRISTOJBINO
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda'
tU WrtT IMS 01 UST	NKW TORB, N. t.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
■UHTOIC POBL1SHINO CO. (Tiwral Bra)
•"•'•"'"""'^"••^'^-^Hli MMT——ii« ■ " - 1 rr i i
Nikdar ni spomin ua domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času.
Pa tudi naši domači o Velikinoei nestrpno čakajo pisma iz Amerike.
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljate v.
Pošljite velikonočna darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem
Slovenic Publishing
Company Travel Bureau
216 West 18th Street
New York, N. Y
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Prvenstvo v ljudskem gibanju
Znano je, da oblasti z vsemi \mogočimi sredstvi pospešujejo 'ljudsko gibanje. Za vzgled so ! list i sedaj objavili, da pripade I v goriški pokrajini glede na naravni prints tek prebivalstva prvenstvo eolski oboini, ki ste-,j<- 2.(H»1 prebivalcev. Kar fi."> družin >nia po 7 in več otrok. Skupno štejejo te družine 542 otrok.
V krapanskem
premogovniku
se je smrtno ponesrečil rudar Ivan Tončetič, star 2f> let in doma iz Pazina. Bil je zaposlen pri dvigalu, -ki je iz dol sej še nedoirnaiiib vzrokov treščilo nanj bas v trenutku, ko jo stopil v dno jaška, kjer je imel nekaj opraviti.
Avtomobilska nesreča
V	Podbrdn se je pripetila Inula nesreča 62-1 etn i Neži Oadrovi. Na glavni cesti jo je neki osebni avto. ki se je izza ovinka nenadoma pojavil proti njo, tako da se mu ni mogla izogniti, podrl na tla. Nesrečna žeoa je dobila pri tem hudo poškodbo na glavi. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer jo zdravniki skušajo ohraniti pri življenju.
Velik požar
V	Bol juncu pri Trstu je nastal pred dnevi velik požar v biŠi trgovca in gostilničarja Romana Zerjala. Ogenj se je
nag|o rabini na vso veliko stavbo in jo uničil do tal. Zgoreli sta tudi blago in oprema v prodajalni, skladišču, gostilni, kleti ter v stanovanjskih pro-' storili, ki so bili v prvem nad-' stropju. Ljudje so si mnogo prizadevali, da bi požar omejili. Na pomoč so prihiteli tnidi tržaški gasilci. Vsi napori pa *oj bili zamah. Uspelo jim je obvarovati pred požarom le so-j serlnje hiše. Trgovcu je ogenj | prizadejal za 87.000 lir škode, j
^ GLAS NARODA"^
^ pošiljamo v staro do- j ^ movirio. Kdor ga ho- S ^ če naročiti za svoje jj 1 sorodnike ali prijate- j t Ije, to lahko stori. — 4 ^ Naročnina za s t a r i p ^ kraj stane $7. — V ^
| Italijo lista ne poši- 0 ^ ljamo.	j|
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NElf
YORKU in POPOLNI J	IN
OKOLICI POGREB	VIŠJE
PREONO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAi POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ* BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Osebno vw« bo obiskal nai ZMtopnfk. ki vam bo po-
_vadili cen* in dal vsa druga pojasnila.
NEW YORK, N. I. I BROOKLYN, N. I.
455 W. 43 St. 219 Atlantic Ave.
Ustanovni k	Circle 6-7393 H MAfa 4—7611
Važno za potovanje
M« J« nmmmn}tm patov*« v Mart km] «H MM Imb at J* Mlrefco*. J« Mm w vmS stvareh. VM nb Mm riwiije Vu imihhmb dmil mfttljl« pajaaih la tail m ptfrefcjhmpphkrteu, k NUtsbJ« «Mm la utm «*te m »
Mi frakrUM vn, MU pntaje trn pavntfa* *iilM>, potal I Me, visele ta m, kar Je ta peterMkJe |itniw v wjUtrejfcai hm. ta kar J« gtaviM. sa mjmmm»t sMta.
Nedttavjjaal aa| oe iftihj, n^Jeja tre—tam, ker prefce ^MMsJfasliactaaa pnrata dereijenje. U-BNnCV PKRMIT.
PWte terej take] sa hnHiim aaveaia ta »sasiailJaM« Vas, 4a boste pDeeai ta adetaie petevall.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
I
Gozdni požari
V /.adn jih dneh je nastalo po deželi posebno v bližini železniških prog, kar vee gozdnih požarov. Tako je nad Trstom pole<r proge Trst-Cioriea zgorel večji kompleks gozda in irn^ii-čevja. Drug požar je jiastal v neposretlni bližini Tržiča. Tam so bili že v nevarnosti objekti podjetja Solvav. Š le oddelki vojaštva so ta požar pogasili.
Manjši požari so nastali v tudi v Jamljah, v dolini pri Tr-Istii, v bližini Katinare, in pri iSesljanu, skupno so ti požari povzročili približno za 100,000 lir škode.
SAMOMOR VARŠAVSKEGA OFICIRSKEGA SLUGE.
Velik požar
V Bol juncu pri Tr?tu je nastal pred dnevi velik požar v hiši tnrovca in gostiln i iHirja JRomana Zerjala. Ogenj se je nag|o ra^iril na vso veliko stavbo in jo uničil do tal. Zgoreli sta tudi blago in oprema v prodajalni, skladišču, gostilni,
kleti ter v stanovanjskih pro-i ustrelil z revolverjem, da
torih, ki so bili v prvem nad-1 obležal na mestu mrtev, stropju. Ljudje so si mnogo
prizadevali, da hi požar omejili.	™---—sg;
Nai pomoč so prihiteli todi tr- Izvežbane ŠIVALKE zaski gasilei. Vsi napori pa *oj
bili zaman. Uspelo jim je ob- DOBE DELO pri OTROČJIH
varovati pred požarom le so- SLAMNIKIH. IRA G. KATZ,
sednie hiše. Triroven ie ogeni	_
prizadejal za 87.000 lir škode. |»5 ~ AVE,, NEW YORK
\'aršavska policija je po več-dnevih iskanja odkrila skrivali šef-oficirskega >luge Janow-skega le i je umoril ženo generala Ko-ciekega, njeno hčerko, guvernant^ in $t)užk|pjo. Morilec je >kr?\*r na podstrešju neke hiše v Kinsku. Ko je videl, da so ga obkolili, se je
.V'
V SPOMIN
NA DRUGO OBLETNICO SMRTI NA^f DRAGEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OZIROMA O^ETA
George Samson
Pomlad se vdrugič nam oznanja in tužni spomin na Te be v naših srcih se ponavlja. 31. marfca, za fias žalni dan ločitve, ko si se poslovil zavedno od nas*, nepozabljeni soprog in oče ter odšel v kraj, odkoder ni vrnitve.
Za teboj vedno žahijoei: JOSEPHINE SAMSON, vdova;. GEORGE in FRANK, sinova. Gowanda, N. Y., v mareu 1938^
:: Zgaga
Ko je hotel zlobni kritik posebno ponižati -fabega pevca, je zapisal:
I — Ko je odpel tri pesmi, j« (nastal v dvorani tak aplavz "kot če bi šla gosenica z gumijastimi podplati po debeli per zijski preprogi.
Hčerka vpraša mater:
—	Povej mi, mama, eemn no čejo na stanovanje družin, ki imajo mnogo otrok/
—	Ne vem. Sploh me pa po -!i v miru s takimi vprašanji. Poglej raje. Čemn <e Olga tako dere. In Franku povej, naj ne meče papirja po tleh. Mary in Johnnie naj a as t a mir, če ne, bom oba pretepla. Ln če ne bo nehal Joe udrihati po klavirju, bom znorela.
Sedanjost bi morala vedno služIti bodočnosti, kor pa v vseh dobah ljudje zaradi sebe pozabljali na bodočnost, je seda njo v t tako prekleto žalostna.
Neka pariška odvetnica pra. vi. da ženske premalo govore.
Po mojem mnenju nekolik«« preveč govore, toda povedo ze. lo malo.
Draga prijateljica, ali veš, kdaj je najprimernejši trenutek, da rečeš možu za denar? Ne veš ? No. dobro, ti bom pa jaz povedal.
Za denar mu reci tedaj, ko >e bo kopal. Takrat se namreč ne bo moucl izgovarjati, da jt-suh.
Kateri človek je izobražen* I Izobražen je tisti, ki te zna tal
io fino zafrkniti. dn te ie 'sram biti hud.
Nedavno sem vital o petletnem otroku, ki je tako pameten. da zna na najbolj prometni eesti voziti avtomobil. ; < e je to resnica, inora biti tant les pameten in razumem.
Dosti bolj pameten je kot so njegovi sta riši, ki mu dovole voziti avtomobil.
Iz Pariza }>oročajo, da je m. letošnji pomladni modni raz--tavi zmagalo kratko krilo.
Žensko krilo je res čudovit ; pripomoček. '/, njim ali brez
njeen ženske vedno zmagujejo. 1 ^p
Mlada gospodična je zadnjič vsa razburjena prišla na pošto in prosila za tiskovino, na katero bi napisala brzojavko.
Ko je popisala tiskovino, ji, je pretrgala in vrgla v koš. Na. pisala je drugo, a jo zopet pretrgala in vrgla v koš.
V tretjič pa ni pretrgala papirja, ampak ga-izročila urad niku, proseč ga, naj takoj od da naprej.	• •
Ko je gospodična odšla, je bil uradnik — ali pa morda uradniea — radoveden.
Pobral je obe pretrgani tiskovini in ju prebral.
Na prvo je gospodična napisala: 4'Vse je končano! Nočen* te več videti!"
Na drugo je napisala: "Na piši! Ne poskušaj priti me obiskat!"
Na tretjo, katero je odposlala, je zapisala: "Takoj pridi! S prvini vlakom! Odgovori!"
Pa naj bo še ena iz brzojavnega urada.
Neizkušeno dekle je stopilo k okencu in odkritosrčno povedalo uradniku, da jo je njen fani pismeno zasnubil.
—	Bnsojavila bi mu rada, — je rekla, — da sprejmem njego. vo ponudijo. Koliko- stane T
- Beset besed je trideset centov. Naslov in podpiš sta brezplačna. Sedla* je in napisala:
—	Dragf: Ja, ja, ja, ja, ja, i8* jš, ja, ja!

Denarne pošiljatve
"G T AS l* ABOD A" — New
Tuesday, March 29, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X.
1 Kratka Dnevna Zgodita 1
Um	. ar/ . .	.	H|
j^ffl '	i	> :yy V *t $ . , ;iuik*	— »i
■ k.	.	t .■ - • .v
TRISTAN BERNARD:

PRAKTIČEN ČLOVEK
SVSTOVNO POTOVANJE PRINCESE JTTLUANE.
Po vest-eli iz Amsterdama se bosta liolands-ka prestolona-slftdnica. princesa Jnlijana in njen soprog princ Tiippe Bies-terfeld oifcpravila na potovanje po svetu spomladi 1939. Obiskala bosta holandske kolonije, Jav*v Filiptn \ Havajske ot-oke ter Kitajsko in Japonsko.


ii
Najboljši prijatelj v nesreči vam je!
SLOVENSKA PODPORNA
NARODNA JEDNOTA
BRATSKA. DELAVSKA P9DPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 50,000
PREMOŽENJA: $7.5000.00 i
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni slan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
m&M
pr eno rita. Najeli smo v hotelu tri lepe sobe. fiedeon si je izbral srednjo z okni na trg.
—	I>raga otroka;.— jo dejal,
—	v-o pot >«em neudobno sedel spredaj:. K večerji ne morem, dokler si pošteno ne očistim nosu, ušes ki oči. Kdo mi posr d i malo koJin«ke vode?
Imela sva za svojo potrebo vsak svojo stekleničieo kolin-■ ske vode. Podu hal je obe in «i izbral najboljšo..
t Je z deset minut je pri-sel v mo.jo sobo.
—	Afc ima* novo y. >bno ščet-ko, prijatelj? — me je vprašal.
—1 Imam jo. samo malo obrabljena je.
—	Ka j ? — je vzkliknil ogorčeno. —- Tj si ne moreš kupiti nove zobne sčetke?
In odhitf i je v FVedericovo eobo. Kmalu še- je zmagoslavno vrnil, držeč v roki novo, krasno zobno ščetko. I — Vidiš. Frederic ni Tide ka-j k or ti.
— Mar ne ho rabil -voje zcH-j ae ščetko ?
i Kaj li pa pride na misel? Vi-j dva sta *edela zadaj. Vama ier prahu ni zanašal v obraz. Veš-, prijatelj, jaz s toaieto ne bom tako -kmaki pri kraju; ze-1 o .hi ti bil hvaležen. če l>i stopil v jedilnico in naročil, naj mi nrineso |»riirriz«-k.
S Frederteom <va odšla v je-iihiico. Sedla sva za mizo in : potrpežljiv.* čakala na G od cona.
j - Ta fant je pa re< čuden-, ' k dejal Frederic. — Vzel je mojo zobim <("-etk'». mojo šr-otko za obleko in moj glavnik. Rad bi bi i imel še zobno pasto ter kleščice in pilico za nohte. Ozmerjal me je. da nimam tudi i vriska za noht«4.
—	Rad l»i vedel, kje ima rezervno perilo. Ps menda ven-
! dar ne misli jx»tovati teden dni v i-t; srajci, spodnjih hlačah •in nogavicah? Zdi se. da tudi ; spiilne srajce nima.
—	Morda jo bo pa med potio J kupil. Poznan« lju li. ki delajo i tako.
—	.laz pa požiram tledeona. On >] > takimi rečni i ne beli ari a ve. Najraje kupuje zastonj.
—	Kako pa dela to;
—	Vpraša j va ga.
Vprašala sta ga, ko y prijel "k večerji.
Xamestu odgovora se je na-jsmehnil, potrese! z levo roko rokav suknjiča in otipal s prsti j zapestje.
—	Imam štiri zelo tenke srajce, drugo na dmgi, — je pojas-
jnjeval. — Vsak dan sleeeth j spodujo srajco tako, da mi o-: stanejo postopno tri. potem i-dve in končno samo ena srajca. ; To je tem bolj razumljivo, ker | smo v začetku pomladi in je od j dne do den topleje. Kar se tiče j nogaMie, jib in tam več parov v j žepih . . . za rezervo.
—	To je zelo duhovito. Toda povej mi, kam boš spravil umazano perilo?
—	Umazano perilo? No, odložim ga . . . saj ni važno, kam
—	reekivb v vajine kovčege. Toda vse to je brez pomena. Povej ta mi raje, kai srl;. naroČila zn večerjo.
' M^ !1' *1 ■ ^' 'C- i''T M «': nj n	' u i r 11 f (f j
f?
"LJUBLJANSKA PRAV LJICA"

Georges Ohnet:
zadnja. ljubezen

Xovosadski Ii>t *'D«Hitsehos Vo^ksblatt^ priohčuje interview nekoga svojega dopisnika z mlado fHlm>ko igralko (iorai-dino Katni4covo ali Katt, kakor se sama imenuje. IiiTervn \v jo bol v Novem Sadu. kjer <e jo mudila igralka na obisku. Med drugim čitamo v tem članku tudi naslednji »nistavek pod naslovom "Ljubljanska pravljica** ki bo gotovo zanimal | našo publiko.
**iAli je res. kar je bilo čitati pogostoma v jugoslovanskem ti.sla;i, da izhajate iz neko ljubljanska d nižine ali da «to se tam coin rodili V* je vprašal novinar.
"Ne. uo. jaz .-eni Dunajčan-ka!" jo od go vo?ila igralka. **ln moja mati tudi z l»tina-ia. To<l-r moj r»<V je iz fioriee. Tn laliko je mosro.'*e. da je vanskosra rodu. Tega pa m* bi verjela, kajtri moj praoče jr živel v Sinohorju (Honnaigor) na Koroškem in tu* morem -o •spomniti, da bi v naši družini govorili kdaj drugače neko nemško. ('eprav	bila ni-
koli v Ljubljani in poznam n«*-sto samo tako, ker sem m- mimo vozila, vrni. da ira smatrajo po gostonta za mojo rodno mesto. PomisFite. pripovedovali so mi celo v nekem kopaii^kem kraju ob Jadranu, da je bil tam neki učite*,, iz Ljubljane, ki s^ni bila j-a-z baje njegova učenka.**j
75
Solze so ji pritekle iz oči in srce se ji je skrčilo * silni bolesti. Ko se je nekoliko pomirila, ^ (Vjnla:
—	Ne jaz, ne on, midva si nima va kaj očitali, svoj«► globoko nesrečo prenašava z enakim pogumom. Jjucie sama je vam povedala, da ue mi>li vrniti, razen či bi...
Tn zasmejal a -e je. Njen -meh je pričal, da sree krvavi.
—	Razen če bi jaz izginila... Ovira sem sreči .iveli bitij, ki ju ljubim in ki trpita po krivi.-i. Morda mi bo Bog izkazal milost, ki ga prosim zanjo \-ak dan da me pokliče k sebi. Tako bi 5e v se lepo uredilo... Kar -e tiče vas, dragi moj. nikar ne mislite na svoje težave. Gotov* bo kmalu v<e pozabljeno, kar vas tare. Bodite prizanesljivi tistim, ki ne bodo nikoli pozabili.
Barona je postalo sram pred to plemenito ieiio. ki je tako junaško nosila svoje breme, fto jii je samo eno željo: zagotoviti jo, da bo za upati«) mu tajno zvesto čuval. To je bilo edin«', zadoščenje, ki ga je mogel dati.
—	Hvala vam za izkazano zaupanje. Naj -e zgodi karkoli, z menoj vedno lahko računate.
Te l»e>ed«» >o V»iie mišljene iskreno. Baron je čutil potrebo izraziti grofiei svoje občudovanje /Jato jo je prijel za roki in dejal:
—	Ne morem vam niti povedati koliko do '»rote m plemenitosti govori za va«. Prišel <e?n !< \ain - slabimi nameni, odhajam pa pomirjee in potolažen. To je vaš vpliv. Ah. če je človek Jako -rečen, da tra ljubi žena kakršna se vi. kako neki more...
Urofiea ira je prekinila, rekoč:
—	Ne obsojajte, prijatelj, če jaz odpuščam. Srce hodi svoja *krivnostiia pota. Roža, ki se je tazcvela na drugem "teblu, počasi nvene »n odpade. Prav tako je z ljubeznijo. Srečni so tisfi. ki njih obojestranska ljubezen ugaša i-točasiio. -laz sem -tara. Armaiid je pa mlad. Moje živ-
-jenje je končano, njegovo je pa še vedno v cvetu. .Jaz sem vela rož«, ki- ji ne preostaja drago, nego izginiti. On je drevo, polno zel: <»ja in svežosti, ki lahko še evetc. < M iod izvira vsa najina nesreča.
In smeje je pripomnila:
•—> Toda prosim va>. da mi oprostite, mnog . sem razmišljala o teh stvareh v prečutih nočeh. Rada bi vam da i a dober svet. Ce se mi-Jite ože niti, oženite -e z mlajšo ženo, zlasti pa ne Ij.i •kite je preveč tn vsaj ne kazite ji svoje ljubezni, kajti človek se hitro privadi svoji sreči.. •o pa potem izgubi, je to zanj smrten ndarcc.
Prišla sta do gradu in -kozi odprto okno *ta ogledala v -aIonu Armanda. Sedel je še vedno aa i-tem mestu, široko odprtih in nekam v da .javo uprtih oči.
—	Pojdite in sti-nite mu roko. — je dejala Mina.
—	Od vsega srca.
| — Vidite. kako nesrečen je. ( Ni >e smilila -ama sebi, smilil >e ji je sani" |»»n. Vstopila sta v >alon. O rot', je vstal in jima ' stopi! naproti. Videč njuna mirna in nasmeje sa obraza -e je tudi sam .»tresel svoje mra>''-i j osti.
— 'Paril odhaja in rad hi se ]»o«Jovil,- «» lejala grofiea.
—	Malo ostra sva bila prav kar, — je dejal •nrm dobrodušno. — Toda med nama dvema ro ue sme jemati tako resno. Saj nisi hud Harm
—	Ne!
—	Spremiva ^a do vrat, — je dejala Mina.
Armand je vstal molče kakor človek, ki mu
V se deveta briga. Odšli so ^knzi grajski drevored in se ustavili pri vratih.
—	Z boga in torej, — je dejal Oavanl.
—	/bogom iri torej. — je dejal Cravant. :«»an<l.
(Dalje prihodnjič.)
Rojakom po Penn/ylvauiji (posebno v Alleghany, Caw bria in Somerset okr&ju) naznanjamo, da jib bo obisM oaš novi potovalni zastopniV
FRANK AHLUi
Rojake prosimo, naj mn po-pknšajo ust reži pri uujir&njii naročnine.	f
Uprava GU* Naroda
"Padišahovi sen-"Ob Vadarju";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši «po-spomenik?
i
i
t
b
r
Kari mil "l
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Kast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSKBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — K&k^ sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi.
Gena fl.50
PO DIVJEM KURDISf ANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
▲madija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1-50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
tTSEBINA: •
Brata AladMja. — Koča v soteski. ~ Miridit. — Ob Vardarju.
^ \	Cena $1.50
V GORAH BALK ANA	n
. : 4 knjige, s slikami, 576 strani
kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. —• Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta* — Izdajalec. — - Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
f 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nso-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sana Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U TI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot.'
Cena $1.50
Naročite jih lahko prit
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N Y.
vratca. In daj mi vži^aliee. Posodi mi tudi svoja očal«, ker sem izpontavljen. pr\-enm pri-ti.sku vetra.
Avt omejil je	v mimo
slavoloka zmage in zavožil v Bonlo^neki gozd.
Do VersaiMeas smo se peljali mirno. <'im smio pa bili na poti proti Rarrtbonillotu. je nas začelo pošteno tresti. Pri tem je pa. ta neznani Oedeon kadil kakor Turek.
—	Prijatelj,"— se®n ina dejal. — Ti si 9ieeno?ien. Malo je manjkalo, dn mi nisi s t refuel cigaretnega pepela v oko. Nehaj že vendar ikaditi aH pa mi vrni moja očala. — Kuj <še, fant moj. obdržim jih. Da j»a ne lw»š godrnjal, vr/.em cigareto pro<"v Samo tiikrat ali Ktii-ti-krat se potegnem.
- Ve razumem, Oodecn, kako moreš kaditi v avtomohiln. Ka'ksen užitek imoš ]iri tem?
—	Jaz j »a razumem to.
—	Moral l»i bil vzeti vsaj pi-nV» - pokrovčkom.
—	Ali jo imaA.'
—	Da. Imam jo pri seb:. —i Toda ha« tnke prmlajajo v (Tin rt res.
—	Xo, dobro. |»o>o<li mi svo-io. V rniai*tre- ri pa kupim rt m go.
Ko sum -prispeli v ("h-artres. <*eveda ni niti omeni! >voje oh-liube. da mi b»» kupil uipo. Oedeon je odločno izjavil, naj na-dftljniemo pol brez.počitka, s da je treba nadomestiti čas, k; smo ga bili izgubili s čakanjem
pri odbr^ln i 7. Pariza. *
Vendar snjo se p:i morali n s ta vi t i v n^ki vasici, ker je nam bila počila pnevmatika, fihnieon jo najn urtisil, naj mu no-iOfliva flva iietd^setaka. čei. da nuna drnbižii. Pot« m je pr;' potrrl».-.val so znamke. Tine! sem pri sebi manjšo zbirko znamk za v<akdani<» rabo. Vzel je iz nje. kar je rabil za raz<rle<l-nice. Drutre ie r»a obdržal 7? vsak slučaj, «V hi botri ^ ko-ma pi-ati. tn -pravil ie 11107 album svež>h znamk v r n,
K večerii smo >0 ustavili v Ar<ge**s, kier <mr> boleli tudi
Avto je prij^pel pome ob 5. zjutraj. Oakal sem že pol ure prej pri veznih vratih, primerno opremljen s popotno hit ko, strašilnimi očali ju velikim kovčegom.
Potem -1110 >e rKlpeljali se po Fred«'rica, ki j«- imel na glavi nekakšen mornariški klobuk, 1 na ohrazn pa iwkaksno usnje- i no krinko. Priložil je moji pri- : Ijagi svojo jwypotno torbo.
Potem smo krenili k Gedeonu * ki j>a ni stal pred vrat L Morali smo zbuditi njegovega hišnika, . da ga je jvik I ieal k hišnemu te- i lefonu.	j
Pomislite, da je včeraj od- 1 ločno zahteval, naj se čim bolj požurimo. Zdaj je na- pa mir- J no pustil čakati dvajset minut. 1 Noveda. ko jr prijel <h>li, je n»as 1 Tia nalinili 1 in V ka-ko, češ, da i j<« hi I ze da vno pred na-im prihodom pripravljen, da je nas i čakal najprej pri oknu in ko 1 nas ni mogel pričakati, je iimlfi zadremat v »oho; za<nn£nl so j<* nato. da ga ho šofor zlmdll 1 s lni)v>. To»ln šotor ni hupa!.
—	Potem tnfef-m iia vojn hupa ne -lisi.	'
Lahko mislite, da se n? več < ustavil v -vojem laganju. V resnici je pa lepo sladko -pal ••no uro de!j nego mi v prijet- < nem upanju, da bo imel «e dovolj <a-a. za vstajanje, ko nas « za.-liši. Bilo j<' na j pametne je 1 pustiti jra. naj govori-	|<
Ko je udobno zleteli) kmj < šrferja, -eni opazil, dn nima b i seln> i jiojMrtne torbe.	j t
No. kje pa imaš torbo? Ali Ji >i i«» pn-til zgoraj?	j
Skomiafni' Je 7. rameni.	j
—	<*'eiim hi vlačil s seboj t*c- t potn^bno r«bn f — jo dejal č< z ( nekaj r«-u. — V<e. kar i»otre- 1 biljem, imam pri sebi. V:. l.iu-.« d je božji, ne znate pclovati.il Po-od i mi raje cigareto.	; ?
—	Pa menda vendar na-ji meravaš kadili v vagonu* Dim; bi nam spuščal v oči.	|i
—	Nič ne skrbi.	M
—	Kai? To naj b* me m n-ji brigalo?	ji
—	Da, vedi. »In kadim *flTtio med potjo iz Pariza. Zapri!

NIBODP-VivTM«
Tuesday, March 29, 1938
£CH1 LABGEST SLOVENS DAILY IN U. B. *
PRINCESA DEMIDOVA USTRELJENA.
Iz Varšave poročajo, da se agenti GPC ViteJ*?ku, kakšnih 500 km^tfd&oskve* ustrelili prince so DeBiT<|pvo. Princesa je živela po navadi v Berlinu, imela pa je v Rusiji se sorodnike, ki jih je z veljavnim potnim listam tu in tam obiskovala. Tudi tokrat je liila na takšnem obisku. GPU pravi, »la j° j<* prijela, ko se je hotela na letališču v Vitebsku skopaj s pilotom rdeče vojske Surovini polastiti nekega letala. Osumili so jo -špijonaže in na kratko ustrelili.
Iz Varspve poročajo, da je izginil tndi -dr. Romin, funkcionar kinematografskega reportažnega oddelka brzojavne a-genture Pat. Pred. nekoliko meseci je bil odšel na študijsko potovanje v Rusijo in se ni več vrnil. Menijo, da so ga aretirali agenti OPT'.
KDO JE STOKOWSKI?
O dirigentu Stokowskem. ženinu Grete Garl>o, govori zthij ves svet. Listi brskajo |>o njegovi preteklosti in pišejo, da je mož poljskega rodu, svojo mladost pa je preživel na Irskem. Rojen v Londonu, >e je glasbeno izobraževal pod vodstvom sira Parretta, dvornega kapel nika angleškega kralja. Potem jo skrbel za njegovo glasbeno vzgojo sir Bridges, organist Westminsterske katedrale.
V	17. letu življenja so sprejeli Stokowskega v Royal College, ena in dvajset let star je napravil zrelostno skušnjo v
Oxfordu. Potem je šel za eno leto v Pariz, študiral na ondot-nem konservatoriju. Tz Francije je odpotoval v Ameriko, kjer je 1. 1909 postal vodja o-pernega orkestra v Cincinnati, O. V tej dobi se je tudi prvič ožeml iti sicer si je izbral za nevesto rusko pianistko Olgo Se-marovo, ki mu je rodila hčerko Sonjo Marijo. Zakon pa ni bil. srečen. Leta 1923 je dal Sto-' kowski Cincinnati slovo. Prevzel je vodstvo orkestra v Philadelphia, Pa. in se je dal ločiti.
Kmalu potem se je drugič o-ženil. Poiskal si je nevesto'v ameriški visoki družbi, in sicer je bi.la to Evangelina Brewster-Joh-nsonova. Njen oče je bil sloveč kemik in prijatelj pre-sidenta Wilson a. Na svatbeno potovanje sta odšla novoporo-čenea v pravljični Orient. O tem potovanju se je Stokowski ponovno izrazil, da je na njem odkril nove vire in navdihe za mirziko. Javanski zvoki so se mu trajno vtisnili v spomin in so imeli velik cvpliv na njegovo poznejšo produkcijo.
V	d nagem zakonu, sta se Sto-kowskemu rodile dve hčeri, Glorija Ljuba in Andreja Sadja. Tedaj je bil Stokowski na višku svoie slave. Kot prvi kapelnik filharmonije v Phila-dolphiji je prejemal 75 tisoč do-
larjev lelino, poleg tega je ilobi-| val velikurjske nagrade za glasbo na ploščadi in tantijeme za avtorske pravice. Postal je zvezdnik ameriške muzi,We. Toda gangstri- so (»ostali nanj pozorni in mom I je čuvati svoje otroke, da mu jih niso ugrabili. Polagoma pa je prišel do spoznanja. da dirigentski poklie ne more zadostiti njegovega življenja. Začel je komponi-rati. Zlagal je skladbe do 1. lOMfi, šele potem je vnovič prijel za dirigentsko palico. Šel je v Hollywood. To mesto, kjer se* je že prej seznanil z dreto CSarbo, je napravilo nanj Yiepopisrn vtis. fireta Gar-bo ga je privlačevala * svojo zagonetno dušo in samo nji na ljubo se jo vrnil k orkestru.
Pred t resni meseci se je ločil od svoje druge žene. s katero sta si zastavila za cilj vprašanje, kateri izmed obeli se ho prvi stopil v nov zakon? E-vangelina je zmagala, omožila se je v Arizoni s princem Ale-ksejeni .Zalstenom-Zaloskim. — Stokowski jo nato izjavil prijateljem. da bo zdaj on dol^o čakal. Toda odpotoval je za Greto Garbo v Ttalijo in zdaj se govori, da se bosta poročila ter potem šla na šestmesečno svatbeno potovanje.
ANGLIJA SE OBOROZUJE
SVETOVNI REKORD V OD SKOKU S PADALOM.
Na veliki letalski produkciji v Cartresu je te dni izvajal francoski pilot in odskakovalee s padalom Jean Williams vaje, ki so pokazale veliko neustra-šenost. Odskočil je iz višine 8400 m in je gladko pristal na zemlji. Padalo se mu je odprlo šele 300 m nad zemljo. Eksperiment je trajal dve minuti 20i sekund in prijatelji so William sa ,pq pristanku na zemlji naložili na rame t' r so ga nosili po letališču.
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne zi Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb SU New York. N. Y.
KRETAWJE
PARN1KOV
SHIPPING NEWS
:to. marca :
Norinaudie v Havre Aquitanin v Cherbourg
1. aprila : Br?meu v
Bremen
Najmodernejši angleški submarin "Ursula" je bil nedavno *puš<Vn v morje. Poskusna plovba se je izborno obnesl:..
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Htileie naslova je luvliluo do kili) likate plasauo aaro£uluo. Prv
ft'*-riifcn pomeni mesec, druga dan lu trt*J« p« .eio. Da nam prlhre nI.e iKiiutrrtiufga dela lu titro&fctiv. Vas prosimo, da bkuSate naročnine ,uwVo£asuc poravnati. FuSljite uaročulno »in ravnost nam ail Jo pa plafa.Ue nagemu zastlupuiku v Vasem kraju ali pa kateremu lzmta xaa:oiiikuv, kojIL Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskali tudi d nitje naselbine, kjer Je kaj naSib rojakov naseljenih.
'2. aprila: Con te d i Savoia t Cienua
aprUu: gueen M»rj r Cherbourg Phiih v Havre
11.- aprila : Saturnla
v Trst
NESIM PAŠA JE UMRL.
V Kairu je umrl Teftik Xe-sim paša, bivši ministrski nred-sednik egiptske vlade. Zadela ga je srčna kap.
Nesim p;u^a je vzbudil zanimanje vesga sveta šele pred dobrim letom dni, Ivo se je raz-v< delo, da se hoče kljuib svoje starosti (65 let) oženiti s 17-lct-no hčerjo dunajskega hotelirja Hubnerja. Z dekletom se je seznanil na Dunaju, krumor je prišel iskat zdravniške pomoči svoji bolezni. Med 17-let no mladenko in velim starcem se je rascvil roman ljubezni, o katerem je poroča Ives svetovni tisk.
Nihče ni prav za pni v vedel, kaj tiči za to stvarjo, dokler ni že bil določen dan poroke Xe-sima paše s Hubnerjevo. Tik prod poroko pa iso se pogajanja za sik leni te v zataona razbila. Oče neveste je zahteval, naj Nesim paša zasigura svoji nevesti ogromno doto, s katero
CAi^IFOUNJ 4 :
Sati Franclsro, Jkrub lAtisbla
'•OLOKADO:
Pueblo, 1'eter Culig, A. SaTtli VValaeuburg, M. J. tlavuk
INDIANA:
ludiauaiMilis, Fr. ZumoCIA
•LLINOIS:
CUlrago, J. ilevfič
(Jk-ero, J. Kabbo (('blrago, Cl# tr»
to lilluola^
Joliet, Jennie Itaiuiiicli La Satie, J. S|ieU<b Uaseoulab. Krank Auguatln North rhieng" in Waiikegnii, Mvtb. WarSek
dAHYLANU:
Kltzwiiler. Fr. Vi-.loplrec MICHH<AN :
Detroit. 1,. Plankar
MINNESOTA:
Cbtsboliii. frank t i out* J. lA'SaiV Ely. Jos. J. IVshel Eveleth. Louis tioale Gilbert, Louis Vessel Hlbblug. JoLa Povfie Vlrgina, Frank Hrvatlob
V.ONTANA: Bound up, M. M. Panlan Wssboe, L Cbamp«
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW TOHK: Qowanda, Karl Btrahh*
Little FaUs. Frank lhat*
OHIO:
Barber t on, Frank Troba Cleveland. Anton iiobek.	Karl
Hnser, Ja<ob Resmik Jobn SlapnU Cilrard, Anton Najfode Lorain, Louis Balant, Jonn KiviM> Youxigstown. Anton KikeU »RZGON: Oreicon City, ')re^ J. Koblaf 1'faINNSYLVANlA:
Bessemer, John Jevnlkaf
Broughtun, Anton Ipavea Conemaugb, J. Bresavec Corerdale lu o kol Ira, Mrs. (wana Kupnik
Export, Louis SupaniM Farrel, Jerry Okorn Forest City. IMatb Kaadn fireeusburg, Frank Novak Homer City, Fr. Feretirhak Johnstown, Jobn Polants
Krayn, Ant. TauCelJ
i.uzerne, Frank Ballocb
Midway. John 2ust
Pittalmrfih in okolhn, Philip Progar
Kteeltnn. A. Hren
Turf le Creek, Fr. Srbifrer
West Newton, Joseph Jpvaa
WISCONSIN:
Milwaukee. West Allls. Kr. 8* a*
Sheboygan, Joseph Kaliei
WYOMING:
Koek SprioKs. I.ools Taoehar Diamondville. Joe Rollcb
Vsak castopoih Izda potrdil« sa if* to, katero Jo prejel. Zastopnike topi« orla«p«^sBO.
UPRAVA "filAS NARODA"
bo preskrbljena njegova hči vse življenje jki smrti svojega moža. Kgiptski vojak se je telim uprl. Zdelo se mu je, tla oče preveč špekulira z njegovi-
mi milijoni. Poroka je bila potom odgodena. Nevesta Nesi-ma paše je preživela letošnjo zimo v hotelu svojega očeta v Opatiji.
JCNJIGARNA
Bohinjsko jezero
GLAS NARODA" : i
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
^Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
216 WEST I8th STREET, NEW YORK
14. aprila :
!•]uropa v Bremen
ld aprila : Rex v Genoa
L.. £ pri ta :
Lafayette ▼ Havre Aquitania.v Chebourg
22. aprila :
Bremen v Bremen Borna v Genoa
'27. aprila:
Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre
•'10. aprila:
Paris v Havre
Conte d i Savoia v (Senna
2.	maja :
Europa v Bremen
4. maja: Normandte v Havre New York v Hamburg
0.	maja: Vuleanla v Trst
10.	maja : Bremen v Bremen
11.	maja:
| Queen Mary v Cherbourg • llausa v Hamburg
j 1-. maja :
Champlain v Havre
14.	maja:
Rex v Genoa
15.	maja:
NormaihIie v Havre Kuropa v Bremen L'l. maja:
Saturnia v Trst ■_'.'». maja :
Queen Mary v Cherbourg
t!7. maja:
Laaryette v Havre Bremen v Bremen ■28. maja:
Conte d i Savoia v Genoa
1.	junija:
' New York v Hamburg Aquitania v Cherbourg i Normandie v Havre
3.	junija: Europa v Bremen
4.	junija: Roma v Genoa
7.	junija:
He de France v Havre
8.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg U. junija: Rex v Genoa Colli in btia v Bremen Cbamplain v Havre 15. junija :
Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
Bremen v Bremen 18. junija :
Normandie v Hsvro ..Bremen v Bremen 18. junija: Conte dl 8a vola v Genoa Arjuitania v Cherbourg
21.	junija: I*afayette v Havre Europa v Bremen
22.	junija:
Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre 25. junija:
Vulcanla v Trst 2». junija:
New York v Hamburg Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
2.	julija:
.... Bremen v Bremen - . . Qhampiain v Havre Rex v Genoa
PKRJAN6EK
I RMUI 12 2MJEMJA E=3 ZA "fiUSIAAOIA" PMKBIL: I. H.
a	b
"»Kaj pa delate tukaj? Zakaj še sploh niste odšli z Lin-deeka?" ga n&hnuli in strese nad njih svojo jezo.
"Kavno grem v svojo sobo, da »pospravim svoje zadnje stvari. Čakal sem samo še na svoje perilo. Jutri odpotujem z Lindccka."
"Dobro! Sami sebi si pripišite, da *te bili odslovi jen i." France pa ga nevstrašeno poseda.
"Tako je odredi) ljubi Bog; "bo že vedel, zakttj. In bo že tudi uredil, da bo volja mojega milostljivega gc^ioda izvršena. O tem sem prepričan."
Kart bi se v svoji togoti najrajše dejansko lotil starega moža, toda nekaj v njegovih očeh ga je od te namer4* odvrnilo. Naglo se obrne vstran in samo reče:
"Tako, jutri odpotujete z Lindecka?" "Da, milosti ji vi gospod!" "Izpričevalo vam bo napisala moja mat: " "Ga ne maram, milostljivi gospod, kajti nisem bil v službi pri £io«pej baronici Scebachovi. tomveč pri svojem pokojnem gospodu.
"Oho, in ste tudi brez vsake zapuščine taiko dobro za se-' poskrbeli, da morete igrati vpokojenega bankirja." "Ne, milosti ji vi gospodi, večji del n*ojili prihrankov je pobrala inflacijo. Toda »noj ntilostljivi gospod mi je, ko je bil še živ, napisal izpričevalo in — sem tudi že dobil novo službo."
"»Potem pa ste imeli veliko srečo; kdo pa je vzel v službo tako nerodnega starca V* zaničevalno pravi Kurt, ki je zopet postal. V Francu vidi svojega nasprotnika in ga hoče jeziti. Tedaj pa tudi Francetu šine kri v glavo.
"Nerodni starec more še vedno več delati kot nvlnd fant, ki Bogu krade čas. Tn še .so na svetiu dobri in plemeniti ljn-| dje, ki starega moža, ki je po nedolžnem izgubil svojo službo, ne puste, da bi poginil."
Klirt jezno zamahne piloti Francetu. "Nikdar ne bodite neotesani! Ali se taiko obnaša sluga proti svojemu gospodrju?"
"Vi niste moj gospodar, niste nikdar bili in tndi nikdar
ne lw>ste1"
S temi besedami gre France dalje in v svojo sobo. Vsled tega dogodka Knrtova slaba volja ni bila poto!ažena; v svoji smbi se jezno vrže*na divan.
• * t
Anita gre počasi do vrtnih vrat in se izprcfoaja v njih bližini, dokler ne pride Gunnar. Anita mu gre naproti in mu ' ponudi roko.	1
"Kaj mi ima moj prijatelj Gunnar povedati?"	1
"Oprostite, Anita, da sem vas tu-se m naročil, toda sedaj ( se tako redkokdaj nudi priložnost, da bi nemoteno govorila H in kair vam imam povedati, tega ne morem povedati v navzoč- 1 nosti drugih."	<
"Ali ste kaj novega glede oporoke iznašli?"	1
"Ne, žal, da ne. Z vami sem hotel govoriti o vašem no- 1 vem šoferju."	i
Gunnar dobro opazi, kako je temna rdečica zalila njen ' obraz, kar mu tmdi potrdi, da je moral Frank Soltau napra- I viti na njo prav poseben utis. Zvest svojemiu sklepu je ho-1 tel pomagati njej in njemu.
Anita ga nemirno in radovedno gleda.
"O Franku Soltau?" ga vpraša.
Ni prvtič opazil, da se je vedno, kadar je govorila o njem, izogibala imenovati ga "moj šofer". Navadno, kot tudi sedaj, ga je imenovala Frank Soltau, tedaj tudi ne samo Soltau, kar bi prav gotovo storila, ako pri njej ne bi bilo prav posebnega zanimanja zanj.
"»Da, o njem, Anita; vas sem vedno poznad kot plemenito žensko, ki rada pomaga. Kar verno o Soltau, je, da se je le v veliki stiski odločil sprejeti Šofersko službo. Te dni pa sem ga opazoval in izid tega opazovanja je, da ga je škoda za tako službo."
Anita naglo premeni barvo in tudi tega Gunnar ne zgreši. Toda Anita se sili, da je mirna in pravi:
"Tudi jaz sem že to misli'la. Toda — ali men. naj vzame-1 mo to službo, ko tako nujno potrebuje delo?**
"Ne, ne, tega ne bomo, na vsak način mu moramo pomagati. Toda premišljeval sem, ako smo mu v resnici pomagali s tem, da sirto ga vzeli za šoferja. Brezdvomno imate v njem najboljšega Šoferja in prav gotovo ne -boste imeli nič proti temu, ako vam ročem, da vem za nekaj drugega, kar je zanj mnogo 'bolj primerno."
Anita se lahno zgane in ga napeto pogleda.
"Drugo službo?"
"Da, indslim namreč, da je navzlic temu, da svojega inži-nirskega učenja ni mogel dokončati, vsled pridnega učenja popolnoma zrel za inžinLrski izpit. Je najbrže samo vprašanje zaradi denarja, ako svojega inžinirskega izpita še ni mogel napraviti. O tem smo včeraj dobili dokaz. Pri nekem motorju, katerega irtžinir iz Kolina ni mogel popraviti, je Soltau v pol ure našel napako in ga je zopet spravil v red. Moj oče je pred svojo smrtjo nameraval pri nas nastavit' stalnega inžinirja, ker se pogosto pokvari kak motor Sn ga je treba naglo popraviti. Zaradi zamude je vedno velika škoda. Id tako sem si mislil, da bi bilo popolnoma po mnenju mojega očeta, ako bi Soltau, katerega smatram za zelo zmožnega,, dal priložnost, da bi ostal pri nas kot inžinir. Včeraj me je nuj-1 no pro s H za kako delo in kot rečeno, videli smo, s kako gotovostjo in jazumnostjo se je lotil dela. . S tem bi nam mogel mnogo pomagati in to bi mu mnogo pripomoglo, da bi mogel napraviti svoj izpit. — Kadar boste dobili novega šoferja — in to ne bp preveč težavno — bom Soltana namestit v podjetju. Odvisno pa je samo od vas, Anita, ako mi ga daste na razpolago."
Anita gn vznemirjena posluša. Sedaj pa trdno prime Ounu*rfcvo roko. . f* v. - - * - .
Razne vestu