195. žttlilla. | LMillHi. I tuft, Z7. muti 1912. XLV. teto. **^------- — - ....._. ____ -*- _____ ^ ^^^m^^m'mmm^^^*I^^U^n^^^^n^^n^^^0*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*^^^^Bn^mi^^^n^^^^gB^^^K^*^^^^^l^^^^gjnni^B^^BBn^^^^Bn*im*^l^*^^*^^*t*^***^**a^^mmm^^m^^^^^^^^^^^^^^^^^ .Slovenski Narod* velja: ▼ Ljrtiljmi mm dm dojavljen: v upcavniitvu prcjesnu: **lo teto .•••••• K 24-— ctk> teto.......K 22»__ f»i leta.......m \2 — pol teta........ 11-— cetrtjek .......6*— čem leta....... 5*50 na Mcscc ...... . 2-— na mesec...... 1-90 Dopisi na i se frankiiajo. fefcaptoi se ne vrača io. lmfca|a vsak dan sv*6«r iifMMM m«4*1|« te prmnik*. Inserat; veljajo. peierostopna petit vrsta za enkrat do 14 vin,, za dvakrat po 12 vul, za trikrat ali većkrat t>o 10 vitl Parte in zahvala vrsta 16 vin. Posiano vrsta 20 vin. Pri vcčjtti uiseicijah po dogovoru. Upravništvu nai se pošiliaio Mtoćnine, reklamacije, inserati itd. to -e administrativne stvari. ---------------- *»m*m*Mmm štmwilMm v«U« 1« viuriftv. ---------------- Na pismena naroćila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. .Naroda« tiskar««- teUfon *t tS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nernčijo: ćelo leto....... K 25-— ćelo leto.......K 3O— pol leta ... # « . . . 13*— ., J . x . četrt leta •••••• , 6*50 za Ar*enko m vse druge dezele: na mesec ...••. . 2*30 ćelo le\t> ... . . . K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTmiitvo spodaj, dvorišče levo). Kn a nov a ulica: ŠL 5 telefon St. 85 Sprave. Različne sile so na delu. da pri-pravijo tla za jesensko zasedanje dr-žavnega zbora. Pripravijajo se sprave, ki naj dajo gotovost, da bo zbo-rovanje poslanske zbornice mirno in ki naj ustvarijo temelje trdni in veliki većini v parlamentu, naj se iz te većine že izeimi parlamentarno mi-nistrstvo ali ne. Sprava med Čehi in Nemci na Ceškem je že dolgo na dnevnem re-:u in navzlic vsem velikim te/avam, i jih je premagau, se vender kaže, da se sprava posreći, kar bi ustva-rilo veliko premembo v parlamentarni konstelaciji. Sicer je tako med Nemci kakor med Čehi mnogo odpora proti spravi, a vendar ne takega. da bi se ob njem razbila pogaianja ali da bi nastal tak vihar. kakor proti svoječasnim punktaeijam. Pripravlja se tuđi sprava med Poljaki in med Rutenci. Nasprotje med tema narodoma je srdito. Pri spravnih pogajanjih se gre za jako težka vprašanja. kajti uzadovoljenje rutenskim zahtevam pomeni za Poljake efektivno izgubo na veljavi in na moči, ali vzlic temu je precej upa-nja, da se doseže sporazumljenje. Prav iepo na tihem skušajo me-rodajni krogi rudi z Italijani doseći tako sporazumljfnje. da bo ustanovi-rev italijanske pravne fakultete šla gladko skozi parlament in se vladi ne bo bati sitnosti italijanske delegacije. Na severu. na jugu in na vzho-du predejo spravne niti, da bi uzado-voljili nezadovoljne in poravnali na-sprotja. Slovenci seveda ne prićejo v poštev. Slovenski narod je sicer v ćeli Cislitvanski najbolj prikrajšan v j svojih pravicah in nima niti najele- | mentarnejših pogojev življenja, kaj sele drugih institucij n. pr. vseuči'i-šće. a vendar ga ni v ćeli državi fak-toria. ki bi le v sanjah mislil na to, da je treba tuđi s slovensko državni >-zborsko delegacijo računati. Tako vlada, kakor vse velike stranke v državnem zboru stoje na stalisču. da reprezentantje slovenskega nadoda nimajo v narodnem oziru nobenih zahtev. da so popolnoma zadovoljni. Slovenski klerikalci. ki so na škodo in nesrećo vsega slovenstva repre- zentantje našega naroda v parlamentu, so vrgli narodne zahteve popolnoma pod klop. Iz slovenskega vseučilišča se samo se norca delajo, jezikovna ravnopravnost jim je Sfiiešna zahteva, pri šolstvu vidijo samo vprašunie o duhovski nad vladi nad učitelji. Kaj čuda, da se vlada sploh ne ozira nanje kadar se gre za nucijonalna vprašanja. \ lađa ve, da slovenske klerikalce lahko dobi z napitninami. da je politika slovenskih klerikalcev uravnana na sprejema-nje - trinkgeldov« v obliki subven- sankcij klerikalni >;. - . kranjski deželi pa šk. „ ... __ :... .uh postav. Vlada izhaja s slovenskimi klerikalci laglje. kakor z vsako drugo stranko, kajti slovenski klerikalci stoje vedno na rreži in čakajo. da jih pokliče vlada in jini stisne kako napitnino v roke. Stranka, ki nirna v narodnem oziru nobenih žeija. stranka, ki ničesar takega ne zahteva. kar bi biio drugim narounostim neprijet-no — obstrukcija v štajerskem dež. zboru ne izvira iz narodnih, nego strankarskoklerikalnih nagibov — ki se da pridobiti z malenkostnimi napitninami. je vladi seveda jako všeč. Poravnanje v najtežavnejših narodnih vprašanjih je v polnem tiru — drugod. na nas Slovence se vladi ni treba ozirati. slovenski nared ostane prikrajšan, kakor je bil deslej. Kaj zato. če tuđi izdihne ta mučeniški narod, da le živi brezdomovinski kle-rikaJizem. _________ RlBriMci—učitBljsIvfl— uredništvo. Vsak trezno misleč človeK bi moral misliti, da ni mngoče, da bi bil na Kranjskem še sploh kak učitelj ali uradnik pri klerikalni stranki. Kar počnejo zadnji čas klerikalci z učitelji in kakor se sovražno obnašajo proti službeni pra^mruiki dr/avnih uradnikov, to bi menda vendar za-dostovalo, da se ^dnro oči še tako -lepljenemu učitelju in r,radniku. Zal. da je med učiteljstvom H še več med uradništvom ljudi, ki /a skle-dico lece prodajo vse svoj. stanov-ske tovariše. V čast učiteli■■rvii moramo priznati, da je med učttelji več značajev ostalo, kakor pri icd de- želnimi uradmKi, akoravno žive uči« telji v najhujšem preganjanju. Starej-si učitelji so že drugič v izjemnem stanju. V dobi nemškutarstva so bili tuđi narodno - napredni učitelji zapostavljeni pri oddaji služb, a ne tako, kakor sedaj pri klerikalcih. V splošnem so pa nermkutarji jako mnogo storili /a učiteljstvo in za šol-stvo- Takratnim koritarjem torej ni bilo toliko zameriti, ako so se prodali, ker so s tem pač oškodovali svoje bolje kv alitiko\ane in starejše tova-rise, nikakor pa nišo škodovali s tem vsemu uciteliskemu stanu. Isto je : »-io z uradniki. Sedanji koritarji so pa naravnost v pogubo vsemu učtelj-skcinu stanu. Klerikalna stranka ni samo so-vražna naprednim učiteljem, ampak soli in učiteljstvu sploh. Ona pač plačuje izdajice, a ne iz ljubezni do njih. ampak samo radi tega. ker jih potrebuje. S pomočjo Slomškarjev sklepa postave, s katerimi utesnuje učiteljske pravice. S pomočjo Slomškarjev odklania predloge za zbolj-šanje učiteljskih plač. Kakor smo omenili, da je častno za napredne učitelje, ker v takih razmerah vztra-jajo, tako moramo v sramoto vsch Slomškarjev priznati, da v nobenem drugem stanu izdajice nišo tako niz-ko padle, kakor ravno učitelji. V vseh stanovih imamo brezznačajne ljudi, ki se hočejo okoristiti na škodo drugih posameznikov. Kadar so pa splošne koristi dotičnega stanu na dnevnem redu, takrat se pa vendar zavedaio in skušajo škodo zabraniti. Pri Slomškarjih pa njih voditelja prostodušno glasujeta za vse predlože, ki oškodujejo ves učiteljski stan. Ko sta bila izvoljena za poslanen, so klerikalci vpili. da so s tem pokazali, kaki prijatelji so učitcljstva, ker so j'm dali dva zastoprika. Ako jih pa sedaj kdo opomni, kako je mogoče, da učitelja - poslanca glasujcta proti učiteljskim interesom, pa kratko odgovore, da jih ni«o volili učiteli. ampak ljudstvo? torej morata glasovati za ljudstvo. Radi bi vedeli. kateri po-slanec - duhovnik bi ^lasoval proti interesom duhovščine in bi potem rekel, da ga nišo volili dutiovniki, ampak ljudstvo. To je pa tuđi skraj-nn neljubo Slnmškarjem, ako se iih vnraša. kako morejo biti pri stranki, ki deluie v pojjubo vsega učitelistva in ki sili ćelo njih tovariša - voditelja, da morata proti njih interesom gla- sovati. Pri tem se jako radi poslužu-jejo izgovora, da tuđi liberalna stranka ni nič storila za učitelje. Tuđi to se jim mora pojasniti, da brez laži in zavijanja niti živeti ne morejo. Res je, da so bili med liberalnimi poslan-ci tuđi možje, ki nišo bili posebno naklonjeni učiteljskim težnjam. Res je pa tuđi, da nišo sami imeli nikdar većine v dežclnem zboru in da so storili, v kar so veleposestniki privo-lili. Največia zasluga napredne stranke pa je, da imamo osebni status. Knka krivica bi se učiteljem zdaj go-uiL.^a'j Li bil krajevni status. Pri-znalPpa tuđi moramo, da takrat, ko je bil sklenien osebni status, nismo bili tako na slabem. Od tistega časa so se življenjske potrebsčine podra-žile najmanj za 10T» odstotkov. Naj nam klerikalci zvišaio vse naše isto-časne dohodke za 100 odstotkov in videli boste, da borno prav zadovoljni. S tem bi bili sele tam. kar so nam liberalci svoj čas dali. Več pa zaen-krat ne zahtevamo. Vi zabavljate čez liberalce. da tuđi opi nišo nič storili, a mi bi hvalili klerikalce, če bi nam vsaj toliko dali, kakor svoj čas liberalci. Končno se neko prav ponizno vprasanje šolskim nadzornikom Slomškarjem: Oaberšku. Stiasnemu in Novaku, kako morejo biti v Slom-škovi zvezi, ker oni morajo vendar zastopati ir.terese vsega ućiteljstva, ne pa interese posameznih oseb na škoda drugih tovarišev in na škodo učitelistva sploh. O tem se pogovo-rimo drugič. Tz Trbovelj. (Trboveljsko prosto voljno gasilno dru-š t v o) je v soboto. dne 24. avgusta in v nedelio, dne 25. avgusta na slo-vesen način obhaialo 251etnico svoje- i ga obstanka. Trboveljsko prebival-stvo je pokazalo temu človekoljubne-mu, za javno dobrobit delujočemu društvu simpatije s tem, da je okrasi-lo svoje hiše v soboto in nedeljo z naro<^nimi in cesarskimi zastavami. Zveza slovenskih prostovolinih ga-sihiih društev na Spod. Štajerskem pa je počastila svojo odlično trboveljsko Članico jubilantinjo s tem, da je priredila v nedeljo. dne 25. avgusta gasilski zlet v Trbovlje in imela tu tuđi svoj občni zbor.V soboto zve- čer se je vršilo v Kukenbergovi dvorani slavnostno zborovanje trbovelj-skega prostovoljnega gasilnega društva, katerega so se udeležili poleg mnogih izvršuiočih in podpornih čla-nov: Gustav V-odušek, župan tr-boveljski. dalje načelnik Zveze slov. prostovoljnih gasilnih društev na Sp. Štajerskem dr. Rihard Bergman iz Žalca; Ivan L o g a r, vpokojeni učitelj v Celju in častni član trbovelj-skega gasilnega društva; Ivan P o d-m e n i k, načelnik slovenske požarne brambe v Hrastniku in Janko L e -š n i č a r, podpredsednik Zveze narodnih društev na Štajerskem. Na tem zborovanju je podal dr. Albert K r a m e r zanimivo sliko društvene-ga dela v minulih 25. letih. Omeniti je iz tega govora, da je trboveljsko gasilno društvo med prvimi na Štajerskem leta 1899. uvedlo slovenski poveljni jezik in da je danes vsled darežljivosti trboveliskega občinske-ga zastopa, kar se tiče opreme, orod-ja in pripravljenosti, eno izmed naj-boliših gasilnih društev na deželi. — Načelniku Ivanu K r a m e r j u, ki vodi trboveljsko gasilno društvo z ma-limi pfcsledki že 25 let in podnačel-niku Antonu Počiva všku so podarili tovariši - požarniki lepa spo-minska darila in jima priredili na slavnostnem zborovanju prisrčne ovacije. V nedeljo, dne 25. avgusta se je pričela slavnost že zjutraj z budnico požarniške ^codbe. Dopoldne so od vseh strani, s Štajerske, Kranjske in ćelo Hrvaške prihajali z vlakom, peš in na vozovih požarniki in drugi gostje. Na trgu pred Kramer-jevo hišo se je vršil slovesen spre-jem. Pozdravil je došle gasilce in druga društva dr. Albert Kramer, odzdravila sta dr. Bergman in v imenu Zveze prostovolinih gasilnih društev na Kranjskem L a j o v i c iz Litije. Odtod se je premikal dolg sprevod z godbo na čelu pred trbo-veljski gasilni dom. V sprevodu je korakalo poleg: pazniškega in vete-ranskega društva v Trbovljah 234 požarnikov. Bilo je 5 zastav (trbo-veljska. hrastniška, dolska, nova braslovška in zastave prostovoljnega gasilnega društva v Šmartnem pri Litiii, pazniškega in veteranskega društva v Trbovljah). V sprevodu so bile zastopane požarne brambe: Ža-lec, Oaberje pri Celju, Arja vas, Bra-slovče, St. Jur ob Juž. železnici, Raj-henburg, Loka pri Zidanem mostu, LISTEK. Gesta. (Odlomek iz romana.) Spisal Ivan Cankar. (Dalje.) Marta se je ozrla z mirnim in svobodnim očesom; tuđi v tistem hipu ni bilo solze v njem. »Zdaj so se vzdrarnili, zdaj so vstali in zdaj jokajo__* Pomislila je napol s tiho otož-nostjo v srcu, napof smehljaje; kakor pomisli mati na bridkost otroka. ki si je bil ranil mezinec. In kakor pomisli na človeka vsegamogočni Bog, ki ve čisto sam, da čuje nad njim. »Ne bojte se, ne bodi vas strah, ne jokajte! Jaz gledam.« Zasvetilo se je jutro, oblaki pa so bili gostejši. Ko se je poizgubila megla, so se vzdignila visoko sivi in pusti. Ni se še dobro zdanilo, ko je zapršilo kakor iz megle, kakor iz vlaznega vzduha. Marta je ovila ruto tesno okoli glave in okoli ram; veliko sivo ruto, ki ji je segala do koien. »Še bol| bodo jokavi ob takem vremenu!« je pomislila. »Skozi okno bodo gledali: tam hodi zdaj, bo rekla ta Ivanka, tam v tem dežfu ... Otro-ci so: poglej jih osorno, le besedo reci, pa bodo solze v očeh!* In ko je mislila nanje, se je njeno srce vrnilo k njim . .. OdprI je oče zaspane oči. ozrl se je, segel je z roko. da bi vzel pipo z miže, ozrl se je vdrugič in je planil. »Kaj je š!a?Name se oprite!« je stopila Marta prednjo in vesel je bil njen obraz. Vesel je človek, vajen bremena, kadar mu leže breme na ramo. >Orr ne more več!« se je nasmehnila ženska. • »Kako bi ne niogel?« Vzdignila je Marta fanta in ga je vzel# v naročje. Velik je bil in težak, ko se je naslonH ob njeno ranio; bojažljiv in objokan je bit njegov obraz. »Pa nič ne jokaj!« je tolažila Marta. »Kako bi ne jokal? Zdaj gre, kakor je sel lani ... to obleko ima, te čevlje, denarja nič ... tam, dekle, tam nišo dobri ljudje . . . spodili so ga, pomisli, ko jim nič sto-ril ni— kaj bo na cesti spal? Še psa ne pode iz kuhinje... Fant je tako zanič, tako je majhen in bole-hav... ker je bil tako majhen, smo mislili, da bi študiral...« Marta se je zasmejala. »Zato ker je bil majhen?« Ženska je pripovedovala dalje, s tištim pojočim jokavim glasom, kakor govore ljudje, ki so toliko trpeli, da so trpljenja vajeni. »Toliko jih gre, ki nimajo dru-gega v ćuli nego kos kruha in čevlje za zimo, pa smo rekli: zakaj bi še naš ne šel,... Leto dni je bil tam ... zdaj je samo še sedem let, samo Še sedem let skrbi... minila bodo!« Marta se je ozrla na žensko, na lica, izglojena od bolezni. »Ne bos jih dočakala, teli sedem let!« je pomislila in se je začudila, da je tako malo usiniljenja v njenem srcu. Tuđi fantu je pogledala v obraz, v izpiti, bojažljivi, prezgodaj ostareli. »Ne bos jih dočakal, ten sedem let, ti moj mali, težki fant! Jokal bos veliko, dojokal ne boš!« Morda je bilo njeno srce preblizu njegovemu: fant se je stresel in je izpustil roke, ki so se oklepale njenega vratu. »Ne maram, da bi me nosila v naročju, nisem otrok!« »Hodi!« je rekla Marta in ga je postavila na tla. Rama jo je bolela in njeno čelo je bilo potno. S tenkim glasom in brez solz je zaihtela ženska. »Čemu jokati?« se je razsrdila Marta, ki ni marala solz. »Saj je res prevelik, da bi ga nosil človek v naročju! Tam je furmanska krčma, tam čakajmo da priđe voz, tam prosite! Ne bil bi človek, ki bi vaju ne peljal do mesta!« »Kako bi v krčmo?« je vprašala ženska. »Jaz imam!« je odgovorila Marta. Ob cesti je stala samotna krčma, ki se ji je takoj poznalo, da je furmanska: kraj ceste vodnjak z dol-gim koritom, pred hišo korita za proso, prostrano dvorišče. (Dalje prihodnjiC) Stran 2. ______ SLOVENSKI MABOP. 19b štev. Hajdm, Prekopa, Mozirje, St Peter v SaviiL dolini, Zagorje, Smartno pri Litiji, Litija, Radeče, Hrastnik, Dol in Trbovlie. Dvm požamika sta došla v kroju iz Siska na HrvaŠkem. Pred gasilnim stolpom so se formirale požarne brambe v velik odprt štirikot s slavljencenu trboveljskim gasilnim društvom v sredi. Tu je gasilee po-zdravil trboveljski župan, ravnatelj Gustav Vodušek s prekrasnim nagovorom, v katerem je Se posebe poudarjal zasluge jubilirajočega domaćega društva na polju humanitete in požrtvovalnega dela za narod. Na-to je razdelil častne kolajne, katere je naklonil cesar za 251etno delova-nje v gasilnih društvih: Ivanu K r a -m e r i u, Antonu Počivavšku, Ferdinandu Rosu, Alojziju Podni e n i k u, Jožefu D o 1 i n š ku in Ivanu So r Č a n u. Zadnji trije so elani prostovoljnega gasilnega društva v Hrastniku, katere jim je po Rosu ml. izročilo tuđi lepe darove v spo-min. — Županja Frida VoduŠko-v a je pripela nato na prapor trbo-veljskega prostovoljnega gasilneea društva s prelepim nagovorom kra-sen trak, dar trboveUskeh narodnih dam. Na ostale zastave sta pripeli spominske trake gdč. M o 11 o v a in Podmenikova. Po tej svečanosti so se podali gasilci v sprevodu v vas nazaj in na obeni zbor Zveze slovenskih prostovoljnih gasilnih dru-štev na Spodnjem Stajcrskem, o katerem pa priobčimo drugič obširneje poročilo. Ob .*. popoldne se je vršila javna vaja trboveljskega gasilnega društva, v kateri se je pokazala na naravnost sijajen način izurjenost društvenih članov. Ccio najstr-vi-strokovniaški krinki so le hvaitli. Velika«, vrk> uspela ljudska veselica, na kateri je tjubek zbor trboveljskih narodnih dam izvrstno postregel več tisoč glav broječim gostom, je slav-nostna dneva zaključila. Pokazalo se je znova. da slovensko gasilstvo na Spod. ^tajerskem navzlic vsemu ovi-ranju od strani nemške*ja deželnega odbora in v zadnjem času ćelo ro-varjenju v lastnem slovenskem taboru, izborno napreduje. Na pomoć! V Loki pri Žusmu so v soboto. dne 24- avgusta zmagali pri obČinskih volitvah na ćeli crti naprednjaku Ob-čina Loka leži v klerikalne« šmar-skem okraju. Iz LjHtonera. (Svarilo našim narodnim krogom!) Naši nemškuiarji delajo sistematično na to, da bi dobili pri občinskih volitvah tuđi tretji razred v svoje roke. Pri razdrapanosti in popolni apatiji, ki vlada v slovenskem taboru, se jim to utegne tuđi posrećiti. Mesto da bi mi Slovenci gledali na to, da bi si osvojili pri občinskih volitvah še en razred in tako postali gospodarji v Lju-tomeru. borno se morali pri prihod-njih volitvah trgati za tretjega. Naši nemškutarji ponosno nosijo glave po-konci, saj vedo. da jih ščiti vlada in poslanci — za nas trske Slovence pa ni v slovenskem taboru nobene ohrambe. Roškar — se najbrže naših narodnih razmer niti ne pozna in kaj hočejo tuđi storiti Ijudje, ki vidi-jo samo kmeta in fajmoštra, obrtnik, delavec in uradnik pa so jim postran-ska stvar. Čujemo, da neki Lrschitz pri davkariji že sedaj izpisuje volilce v trgu. Gotovo zato, da bi nemšku-tarii bili dobro podučeni in bi lažje sleparili. Ce je to res. potem odločno zahtevamo od deželne finanene direkcije, da tega Lrschitza poduči, kaj je to: uradna tajnost. Nekaj bo že resnice na teh govoricah, ker pošilia župan Thurn Urschitzu jerobice in buteljke. — (V ljutomerskem pevskem društvu) je došlo vsled nestrpnosti klerikalcev, ki so od pevcev zahtevali. naj bi peli na tišti klerikalni slavnosti. na kateri so popje grdo napadali in blatili Sokole ter neklerikalne Slovence sploh, do razoora. Narodni pevci in pevke si bržkone ustanove lastno društvo. Iz Vojnika nam pišejo: One 2X avgusta zvečer je zažgal v Bezovju krojač Matjaž Kocuvan nišo svoje sorodnice in sosede Neže Repec. — Ogenj je uničil hišo z vsemi premič-ninami, še obleka in živež je zgorel. Repec ima veliko škodo, ker je bila zavarovana le za 4O0 K. Kocuvan je zažgal Repički hiso zato, ker mu je večkrat očitala pijančevanje. Hrugi dan pa ga je zgrevalo i n se je sam ja-vil sodniji kot požigalec. Fram« Veselica, ki jo priredila tukajšnja Ciril-Metodova podružnica dne 18. t. m., je uspela prav dobro. Cisti dobiček prireditve je za-dovoljiv in se posije C. M. družbene-mu vodstvu. Ševe si šteje podružni-čin odbor v prijetno dolžnost, da se tem potom prav iskreno zahvali vsem faktorjem, ki so z veliko po-žrtvovalnostjo in Ijubeznijo do narodne stvari omogocili tako lep gmo-ten in moralen vspeh. — V prvi vrsti gre topla zahvala cenjenemu mari-borskemu Sokolu, ki }e tok rat prvič prihitel y Fram, toda upamo tuđi, da ne zadnjikrat. Izborna je bila telo-vadba: proste vaje vzorne in naporne. Solnce je pripekaio, a telovad-cev-Sokolov ne straši m£, tuđi ne tekrvadni teren, karšen je moral lali-bog tukaj zado&tovati. Pri telovadbi na orodju pa niM vedel, koga bi gle-dal in občudoval, komu ploskal, ali telovadcu na kozi ali na bradiji ali na drogu: v$e se je nudilo hkrati. Slišal si priproste ženice, ki ie take telovadbe sevc svoje žive dm videle nišo, kako so pri vratolomnih vajah sočustveno vzlikale: Siromaki, siro-maki! Mislile so vsekakor, da se kaj takega ne more vršiti brez škode za sicer čila, zdrava in krepka sokolska telesa. Posebno srčno zahvalo izreka odbor dikama mariborskega Sokola, velecenjenemu gospodu dr. Pivku in velecenjenemu gospodu dr. Rosini, ker sta se, tičeča seveda v soko-skem kroju, blagevolje potrudila semkaj v Fram. Upamo, da navdu-ševalne, kremenite besede g. dr. Ro-sine, ki jih je govoril pri prihodu Sokolov in po dokončani gledališki igri, nišo zgrešile svojega cilja, ampak da so globoko in prepričevalno ucin-kovale na poslušalce. Zasejalo se je s tem sokolskim nastopom morda se-me, iz katerega še vzklije za narod kaj dobrega! Ziveli mariborski Sokoli! — Nadalje se zahvaljuje odbor vsem cenjenim narodnim gospem in gospicam, ki so tako skrbijivo pomagale pri veselici, ali že s tem, da so napekle in prinesle >domu na oltar« izvrstne pohorske gibanice, ali da so pripravile drugega izbornega peciva in ga razpečavale, ali da so pro-dajale narodne znake in dehteče rožice in dr. Pri tem naj bo pohvalno omenjeno, da so se veselice v prav obilnem številu udeležili naši vrli Planičani. ki pač ne zamudno nik-j.j.7 :n :h'1\- c '•.;- -J;-.^ t r,rcJitve. Bog jih živi! — Prav toplo $^ zahvaljuje odbor vsem igrakein in igralkam. Izvrstno se je vprizorila igra ->Trije lički-. Vzbudila je v ob-činstvu mnogo smeha in veslja. Za-res se je igralo tako dovršeno, da nisi vedel. kateremu »tičku< bi se bolj smejal. Nadejamo se, da vidimo te izvrstne igralce še večkrat na odru. — Končno pa še lepa zahvala pev-skemu zboru, ki je zapel nekaj prav lepih pesmic in s tem pripomoget. da je imela vsa pri redite v vesel obraz in hvala še vsem ostalim, ki so na ta ali oni način koristili veselici. Poza-biti pa se tuđi ne srne rodoljubne go-stilničarke g. M. Turnerjeve. Dala je podružnici za prireditev veselice vse gostilniške prostore na razpotago in nostregla je gostom z dobro pijaco in z dobrim jedilom. Hvala ji. Drotme novke. Imenovani!. Imenovan je prof. dr. Franc H a n d 1 na celjski gimnaziji za profesoria na dunajski Plizabetni gimnaziii. Sodni kancelist Franc W e i t z v Ormožu ie imenovan za oficijala. — Iz Maribora. Neki Martin Pevec. doma v Hermancih pri Ormožu. je poneve-ril pri delavski pekariji. za katem je raznašal kruh. 6O0 K in pnbegnil z denarjem. — T z C e li a. Zaprli so agenta Dre venska, domn nekie v ptujskem okralu. ker je osumljen. dn ie izvrši! tatvino v oskrbniški pisnrni ietnišnice pri okrožnem ^odisču. Našli so pri niem ^e precei denaria. Dre-venška dolže tuđi. da ie izpraznil po različnih cerkvah puščice. — Iz Maribora. V Krčevini je umrla n9.oon kiloinctrov. S sabo je vzel dva Itali-jana, dva franeoza, enega Spanca in cnega Amerikanca. Družba je preho-diia Italijo, Kgipet, Abesinijo, Sirtjo, F^erzijo. Malo Azijo in f!vropo. Med potjo so oboleli vsi spremljevalci in predvčerajšnjim je prisel dr. Zampieri v spremstvu enega dečka v Pulj. l>r. Zampieri mora prepotovati do M. decembra t. 1. še 730 km. Pozi« iz maščevanja. V Poreču so aretirali posestnika Grubisso in Rad mana, ker sta zažgala iz maščevanja gozd posestnika Lovrinoviča. V gozdu sta zažgala na več mestih kupe slame. Pri tem pa jih je zalotil gospodarjev sin in jih prepodil. Po-klical je takoj ljudi, ki so ogenj zadu-šili, zažigalca pa je žandarmerija aretirala. Ruska voliHnka. Na Đrionskih otokih so aretirali hčerko nekega ru-skega generala, ki biva tam na leto-višču. Dekle se je vozilo s čolnom okrog otoka in je fotografiralo obal. Policija je to opazila in jo je osumila, da vohuni za Rusijo. Na našem jugu se podobne aretacife vedno bolj množe in res je že nevamo hoditi s foto-grafičnim aparatom v tujino, ker smatra jo že vsakega, ki ima fotogra-fični aparat, za vohuna. Sokolski dao i Ribnlci. (Dopis iz Ribnice.) Bilo je 4, avgusta, ko so po pre-cejšnjem odmoru zopet doneli sokolski rogovi po naši krasni dolini. »Rib-niiki Sokol« z obema odsekoma Vel. Lašče in Sodražica si je izbral ta dan, da pokaže najširšim slojem pre-bivalstva sad vztrajnega, sistematičnega dela na polju negovanja te-lesnih vaj. Vršila se je V. javna telo-vadba in to, kar je posebno značilno, že petič pri najlepšem vremenu. Zanimanje za to prireditev je bilo vsestransko, kljub temu, da ni bilo nikake reklame, kajti vsak, kogar preveva še iskrica narodnega duha, se je hotel na lastne oči prepričati o napredku društva, ki bije tako težak boj z Ijudmi, ki nočejo in noćejo duševno samostojne in telesno jake generacije. Slavnost se je vršila natančno po sestavljenem sporedu. — Veselico je otvoril br- starosta dr.A. Schiff-rer potem ko so prikorakali krepki in čili Sokoli domačega društva, obeh odsekov ter delegatje kočevskrga, trebanjskega in litijsko - šmartinske-ga »Sokola« na veselični prostor, v najsrcnejših besedah. Sledila je kma-lu nato telovadba. Prva točka so bile proste vaje. Izvajale so se prve tri za vsesloven-ski sokolski zlet v Ljubljani leta 1913. Nastopilo je 21 bratov pod vodstvom načelnika br. Stanko Oražma in izvedlo prav hvalevredno svojo nalogo. Vsi gibi so bili lični, kritje prav dobro, naravnost pa ie presene-tila gledalce skladnost pod vtiskorn, da pred nastopom ni bila mogoča ni-kaka skupna vežba. Obilo ploskanie občinstva. ki se zlasti po tretji prosti vaii ni hotelo poleči, je bila zaslužena zahvala bratom za njihov trud. Pruga točka so bile ženske proste vaje praške, izvajane od 6 sester Sokolić litijsko - šmartinskega »Sokola" pod vodstvom vrle sestre načelnice Rogličeve. Izpeliava vseh š-tirih prostih vaj je bila elegantna in Ijubka ter je pričala o oni visoki sto-pinji strumnosti. finoćo in gibčnost, katero smo vajeni obeudovati pri naših vrlih Sokolicah Gledalci so bili naravnost očarani in spontane salve Na zdar« - klicev med vsakim odmorom in pri odhodu so pričali o hvaležnosti telovadkinjam, za tako izreden užitek. Marsikdo pa se je ravno pri tej točki zamislil nazaj v one čaše. ko je tak duh preveval tuđi naše ribniške deklice, ko so tuđi še stale navdušeno v sokolskih vrstan. Ali res temu ni mogoče odpomoči? Omenjeno naj bo še, da so tuđi bratje tamburaši pod vodstvom tehnika Rado Jvajgerja pokazali svojo spretnost na tamburicah. Svirali so vse Štiri proste vaje popolnoma hrez vsake hibe, tako, da se je marsikdo čudil tej sigurnosti naših fantov. Kot zadnja točka je sledila orod-na telovadba. in sicer v štirih vrstah z enkratno menjavo. Tu je imel gledalec.kakor malo kje. priliko zasledovati težkočo posamez-nih vaj od stopnje do stopnje. Videl si različne začetne skoke čez kozo in vrvico članov, žarečih ponosa in veselja ob njihovem prvem nastopu, težje in daljše, a lepo vezane srednjih vrst na konju in srednji bradlji, največ pozornosti pa je seveda vzbuja-la vzorna vrsta na visoki bradlji in visokem drogu s svojimi vrhniškimi vajami. F3repričal se je marsikdo, kako da »Sokol« dela in napreduje. Po končani telovadbi so nasto-pili Sokoli in Sokoliće z »besedo«, narodnim plesom, kateri je zelo im-noniral. Vodil ga je br. podstarosta Bogumil Fišer. kateri je bil tuđi pred-sednik veseličnega odseka, za kar inu bodi izrečena najsrčnejša zahvala. Nato je občinstvo navalilo na šo-tore. v katerih so stregle najodlič-neiše dame našega trga, za kar jim bodi izrečena tuđi gorka zahvala, z dostavkom, da nam tuđi v bodoče odpomrejo v takem slučaju. Veselica se je nadaljevala pozno v noč. Uspeh veselice je bil nepričakovan. Zahvaliti se imamo predvsem domaćemu občinstvu, Sodržanom in odličnim Laščanom. Hvala pa tuđi oddaljenim gostom, kateri so nas obiskali ter pokazali, da ljubijo idejo Tvrša. da Iju-bijo svetlobo in napredek. Hvala tuđi odličnim darovalcetti. — Na svidenje drugo Ieto na župnem zletu! Na zdar! IV. mednarodna pazstava za unetniško vzgojo v Đraž- danih. Poroča S. S. Dne 4. avgusta se Je otvorila v Draždanih IV. mednarodna skupŠČi-na za umetniško vzgojo. Obenem s skupščino se je otvorila mednarodna razstava za umetniško vzgo}o in to poleg razstavnih prostorov velike (tuđi mednarodne) umetniške razsta-ve. Vsa prireditev je opremljena s sijajem velikih svetovnih razstav in nudi v vsakem oziru zelo mnogo materijala za resno studiranje pa tuđi za umetniški užitek prve vrste. Ker pri naših listih še ni v navadi, da bi referirali o umetniških do-godkih izven mej naše preozke domovine, posebno če segajo preko črno-rumenih mejnikov, se na tem mestu ne bom pečal z umetniško razstavo, pač pa smatram za svojo dolžnost, da napišem par besed o razstavi za umetniško vzgojo, ki nam je, oziroma ki bi nam mogla biti bllžja. Velik je bil boj novostrujarjev na polju risarskega pouka proti oko-stenelim metodam pedagogov iz pol-pretekle dobe. Vsakdo, ki ima priliko delovati na tem polju v ljudski, meščanski ali v srednji soli, ve kako različna so naziranja o uporabi pravih sredstev za dosego dobrih učnih uspehov. Ta raznovrstnost v modernih metodah se kaže tuđi na rastavljenih šolskih risbah internacijonalne razstave, vendar pa mora objektivni gledalec priznati, da ne pelje samo ena pot v Rim. Vse različne metode preveja vendar en duh, vsem se namreč pozna, da hočejo v deci zbuditi liube-zen do predmeta, ki je bol] nego vsi drugi sposoben pridobiti si otrokovo simpatijo. Saj je risanje otrokov drugi jezik: česar ne zamorejo povedati usta, česar ne more zapisati pero, to povedo svinčnik in barve. V mnogih šolah je uvedeno na prvi stopnji svobodno risanje po spo-minu. Kdor ima le malo smisla za otroško psiho, bo užival gledaje take risbe, ki nekako ilustrirajo vse ono, kar otrok čuti in kar ga najbolj zanima. Polagoma sele začenja risanje določenih predmetov; toda najprej le karakterizacija tipičnih oblik, nato se otrok sele vadi oblike njemu znanih predmetov gledati vse na-tančneje in risati jih vse pravilneje, (perspektiva) uči se pa poleg tega tuđi najti vedno pravilnejo barvo teh predmetov. Na zadnji stopnji zadobi otrok sele spretnost predstavljati iste predmete na čim lepši način in v čim slikovitejših skupinah itd. Poleg tega se pa v mnogih šolah goji ornamentika, ta barvni kontrapunkt, ki uči otroka krasiti predmete svoje okolice-pa tuđi uživati pri gledanju lepo okrašenih stvarL- Pri nas se v srednjih šolah posebno pa na gimnazijah vsled vpliva starejše dunajske sole, v osebi stro-kovnih nadzornikov ornamentika, (v mislih imam komponiranje ornamen-tov) ne goje. češ. Škoda je čas kratiti s takimi otročarijami, to je predmet za obrtne sole. Kako vse ćruga-če je v tem oziru na Nemškein! Po-vsodi se goji na sličnih zavodiii tuđi ornamentalno risanje in sicer med rednimi za risanje namenjeniini ura-mi, kajti tam vedo, da komponiranje ornamemov najbolj budi iznajdljivost in samostojni okus učencev, da budi v njem najbolj Ijubezen do barve in lepih oblik in razurnevanje ornamen-talne ritmike. Naravno je. da mnogi vpošilja-telji risb nišo razumeli svoje naloge in so vposlali le dovršena dela naj-nadarjenejših učencev, mesto da bi z razstavljanjem poprečno dobrih risb vseh stopenj pokazali način, kako poučujejo ta predmet. Razstavile so dela učencev sole skoraj vseh kulturnih držav v prvi vrsti nemške, franeoske in angleške, a tuđi ruske, švedske, norveške, finlandske in avstrijske sole. Med zadnjimi pa treba na prvem mestu imenovati češke sole, katerih učni u.spehi morda budijo največ zanimanja na ćeli razstavi. Čehi, posebno moravski, gojijo namreč s kaj lepim uspehom narodno (slovaško) ornamentiko v ljudskih in drugih šolah, posebnost, v kateri jih pač druge narodnosti ne morejo posnemati. Morda bi se dala narodna ornamentika gojiti tuđi na slovenskih šolah, ako bi se otresli gotove ozkosrčnosti, posebno pa prevelikega vpliva nemških pedagogov, ki ševe ne morejo imeti smisla za to. Priporačati bi bilo, da se vse sole naročijo na strokovni časnik češko - moravskih učiteljev risanja*), ki bo prinašal odslej tuđi slovenske članke, kakor poročam na drugem mestu. Konstatirati, da Slovenci na tej razstavi sploh nismo zastopani bi bilo skoraj odveč, tešiti pa nas srne to, da tuđi Hrvati nimajo — vsaj kolikor sem mogel v naglici spoznati — \eč nego eno solo zastopano (in to prav slabo!), pa tuđi Srbi in Bolgari nimajo ničesar. *) »Naš sm£r, revue pro umSL v^ehovu, kresleni a umčleckj?' pru-myls« (revija za umetniški in risar-ski pouk in za umettio obrt), izhaja mesečno v Brnu in stane 9 K na leta 195 itev.____________________________________________________ SLOVENSKI NAROD. ______________ Stran 3. Prihodnji kongres v zvezi z međnarodno razstavo bo po itirih ietih vParizu. Upajmo da borno ta-krat tadi Slovenci pokazali svetu, da *mo živi Zato pa vsi učitelji risan ja ~a srednjih, meščanskih in ljudskih ^olah na krov! Strnimo se v tesno vrsto in posnemajrno brate Čehe. ki rrinesejo s te razstave svofemu narodu zopet novih lavorik domov' Dnevne vesti. -T- Potom »Ljudske&a odra-. 2e v soboto smo poročali. da je deželni xibor kupil vso opravo klerikalnega ^edališča. irnenovanega »Ljudski x!er« ter jo prenese v deželno gle-jališče. Ta oprava je veljala ogromno rtfifji »Ljudski oder« je naro- cval in kupoval vse najlepše in naj-:ražje potrebščine, kupoval jih v ta-<\\ množinah, da je kar strmeti — vamo barok je toliko, da bi zadosto-vale za najvecja gledališča — plačal : a menda ni ničesar. Končno so prišli abeljeni računi in ž njimi polom; ^er klerikalci sami nišo mogli plača-ri — je priskočil na pomoč deželni jbor. Ta »Ljudski oder«, oziroma >Liudski dom , nam kaže. kako brez-mfcehio In brezvestno gospodarilo Klerikalci z denar jem. Tuđi vsak pa-tnejši klerikalec prizna danes, da k bila velrkanska neumnost, kupiti «taro strelisče. zazidati vanj stotiso-če in ustvariti peseben katolički te-ater. ker vse to, kar so hoteli klerikalci ostvariti z »Ljudskim domom«, bi bili lahko imeli zastonj: Za zboro-^ anja in predavanja in zabave je vendar klerikaleeni ravno tako, ka-v>r drugim strankam. na razpolago Hestni dom« in vrh tega zc irnajo ;el »Union«, za svoje itak redke ;:edališke predstave jim je na raz--1 laganje deželno gleda lišće, za ti«;ta "Tala posvetovanja pa zadostuje »Ro-kadetski dom«. Prav nobenega vzro-*u ni bik), da so zabili v »Ljudski :>m in v Ljudski oder^ stotlsoče, sama donrišljava baharija iih je za--cliafeu da so storili tako velikansko vTidalost. Zdaj so si pomagali na ta • aćin. da je dežefni odbor kupil no--anjo opravo Ljudskesa odra«. Saj «e gotovo dobro in koristno. če se spopotai inventar deželnega gledali-^ča in gotovo je tuđi, da ne bo nihče govana!, če se bodo klerikalci ka-rrictrali na to, da bodo imeli sem in :^a svoje posebne predstave v gleda-—rn. ali za ta denar. ki ga je moral ?Jaj plaćati deželni odbor, bi bili ven-c»ar lahko kaj reč in kaj primernejše-;a doKi. Liferant je sr* narr.reč ujdski oder« neusmiljeno odrli: - >žje, ki so za »Ljudsko oder« na- - ćevali potrebščine, *e nišo nič spo-^afi m so razHcne stvari silno pre--'v-ičali. Tako so sli tisočaki v nič, tl-^r^aki, s katerimi bi se bik) lahko - - ero dobrega in pametnega storilo. r^lom »Liudskega odra- nam kaže, kako brezvestno gospodarilo kleri-kaki in kako brezmiselno se loteva-^ stvari, za katere ni pogojev. Vsak-c ve, da načeloma nismo bili nikoli TKisprotni »Ljudskemu odra«, nego smo vedno poudarjali, da zna biti 'iudski izobrazbi v korist. Izkazalo ra se je, da klerikaki nimajo prav r:č občinstva za vzdrževanje svojega gledališča. Morda jih bo žalostni r^lom >Ljudskega odra spametoval ;n bodo izprevidefi, da je tuđi žanje najbolje, če podpirajo deželno gleda-Hšče, četudi se v niem ne uprizarjajo ?re, kakor --.Mlini pod zemljo*. -r Narodnostno vprašanje in so- j cijalni demokratje. Socijalni demokratje so najsrećnejši ljudje na sve-ni. Najpametnejši so, to se pač ob sebi razume, in vsi drugi so sami tepci, -otje in kreteni in naipoštenejši so, k3)ti kdor ni socijalni demokrat, je < !oh lump in krvoses, zlasti če ie ta--r nesrečen, da je delodajalec. V te) s\ oji neskončni modrosti so socijalni ^>pol-'ma nesmiselni in zdaj pravijo, da r.ajo program, s katerim bodo re-^li narodnostno vprašanje tako, da ~r> za vse dobro. In ko so enkrat ime-ta program, se je takoj pokazalo, -uko je izvrsten, tako izvrsten, da se ** v sociialnodemokratični stranki ni obaeseL Še v svoji lastni stranki ne Korejo socijalni demokratje narod-"ostnega vprašanja tako resiti, da bi gli med seboj izhajati. V rndustri-.nih dežeiah je ravno zaradi narod->%Xi in vzlic programu, ki se »Zarji« akodopade,dazmeria kakor obsede-t tercijalka, prišlo do največjih raz-r>rov. Prvi so se točili od sociiamih demokratov češki narodni delavci in si ustanovili svojo posebno stranko, potem je prišlo do razkola med so-cijatnimt demokrati in so češki socijalni demokratje pokazali ne niskim socijalnim demokratom hrbet in se konstituirali kot samostojni češki socijalni demokratje, ki so si z neni-skimi tovariši neprestano v laseh. Tuđi v Galiciji, ki je agrarna dežela, se že kaže, da se pripravlja razkol med socijalnimi demokrati prav zaradi narodnostnega vprašanja, in kako nasprotje vlada med italijanski-mi socijalnimi demokrati v Trstu proti slovenskim tovarišem, je tuđi znano, saj se v Trstu vzdržuje edi-nost v socijalnodemokratični stranki le vsled tega, ker bi slovenski voditelji brez italijanske opore ne mogli eksistirati in skrbe zato, da se med slovenskimi socijalnimi demokratje ohrani večja poniznost Edinost med socijalnimi demokrati v Trstu je ohranjena le, ker puste slovenski socijalni demokratje, da njih laški tova-riši ž njimi pometajo kakor hočejo, a to vendar ni dokaz, da je narodnostno vprašanje v rdečem taboru v Trstu rešeno. Ta defstva kažejo najbo-lie, koliko je v resnici \ reden socijalnodemokratični rtarodnostni program. Će se program se v socijalnodemokratični stranki sami ni obnesel in ni dal uresničiti, potem mora i »Zarja« že dovoliti, da ne priznamo ! temu programu nič več pomena, kakor lurški vodi in Blaževemu žegnu. »Slovenec« — preklicuje. Kadar se začne v Ljubljani zasedanje porotnega sodišča, takrat se navad-no pojavijo \ ^Slovencu- vsakovrst-ni — preklici. Tako je tuđi sedaj. Včeraj se je začelo zasedanie porot-.! -.-.i •■ K^\ \ ..: j; .• za^cl ! v^. v enec* preklicevati. Objavil je namreč naslednjo izjavo: »Slove-nec- je v številki Q2. letošnjega leta prinesel s sledečo notico: »Liberalci so ustanovili novo revijo, ki so jo krstili za »Napredno miseU. 2e v prvi številki so priobčeni sami otro-bi. Iz časopisia zija vsa dolgočasna frazeologija češkega svobodomisel-stva. Ni čuda, ker vrhovni urednik in sotrudnik je dr. Mihajlo Rostohar, o katerem se vsi, ki ga poznajo, ču-dijo, kako je mogel habilitirati za docenta. Bilo je to mogoče Ie vsled tega, ker so češki proiesorji iz nacio-nalnopolitičnih ozirov eno oko zatis-nili. kajti deiansko Rostoharjeva habilitacija, kakor smo iz merodajnega vira izvedeli, ni bila ravno sijajna. ->Napredna misel« se je pa porodila vsled tega, ker se je dr. Rostohar sprl z »Vedo-; ne vemo, ali je bil Rostohar za Yedo«r preučen, ali pa -Veda« preučena za Rostoharja.« Podpisano uredništvo obžalujc, da je prišla ta notica v naš Časopis; prepričalo se je o neresničnosti vsebine te notice, v kolikor zadeva g. dr. Mihajla Rostoharja, docenta na češkem vseučilišču v Pragi, ki mu v znan-stvenem pogledu ne more ničesar očitati ter vsled te^a rade volje preklicuje omenjeno dnevno vest — V Ljubljani, dne 26. avgusta 1912. — Uredništvo »Slovenca«. -1- Čuki v smrtni nevarnosti? Moravski >>Orii so imeli pred kratkim svoj zlet v Kromerižu, kamor je pohitelo tuđi nekaj slovenskih Cu-kov. Znano je, da imajo moravski *prli* raodrobojne srajce, slovenski Čuki pa so od Sokolov ukradi rde-če srajce. Na dan zleta v Kror erižu so bili v tem mestu na vseh v galih nabiti lepaki z velikim napisori: »V červenvch košilkach oblečeni čast-nici orliho sletu nefsou Sokoli, nvbrž slovinsti Orli*. (V rdeče srajce ohle-čeni udeležniki orlovskega zleta nišo Sokoli, marveč slovenski Orli.) — Ni nam znano, kdo je dal nabiti te lepa-ke. Morda so iih dali nabiti kromeri-ški Sokoli v svarilo, naj ljudje ne smatrajo slovenskih Cukov zaradi rdečih srajc za Sokole in naj jih ne pozdravljajo. morda so izdali te le-pake moravski Čuki v opozorilo. naj ljudje ne smatrajo slovenskih Cukov zaradi rdečih srajc za Sokole in naj jih ne napadajo. Bodi pa kakorkoli: to je gotovo s temi lepaki vnovič dokazano, da so Čuki rdeče srajce ukradli Sokolom in da klerikalni svet ne smatra rdeče srajce za pri-merne za Čuke. že ker so rdeOe srajce nosili tuđi Oaribaliijevi juna-ki, ko so napadli papeževo državo. Torej dol Čuki z rdečimi sraicami. — Za prireditev cvetličnih dne-vov narašča zanimanje in navduše-nje. Dobili smo v teh dneh več prija v in premnogo dopisov glede infor-macij, tako da bodo le zaspani in narodno - nedelavni kraji ostali brez cvetličnih dni. Prijavila sta prireditev cvetlićnega dneva za I. septem-ber 1912: Velike Lasče in Opčine pri Trstu. V obeh krajih vodi priprave Ciril - Metodova podružnica. Kje ostajajo vsa »Sokolska« društva? — Prijavite nemudoma »Centralnemu odboru za I. vseslovenski cvetlični dan* v Ljubljano, Subičeva ulica 3, koder nameravate napraviti cvetlični dan. — V Ljubljani priprave vrlo napredujejo. V kratkem se razpošlje-jo oklici in prošnje za doposlanje cvetk na znane naslove po vsem Slo-venskem. Slovenske žene in dekleta prosimo, da pomagajo z brezplačnim doposlanjem cvetk naši prireditvi, katere dohodek je namenjen Ciril-Metodovi družbi, slovenskemu So-koistvu in revnim dijakom. — Načelnik! vseh v Ljubllam ob-stolečlh obrtnih zadrug imajo jutri v sredo, dne 2H. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi gostilne pri Rusu na Marije Terezije cesti štev. 8 važno skupno posvetovanje o zadružnih zade-vah. 2eleti je, da se tega posvetovanja udeleže vsi člani zadružnih na-čelstev, da se temeljito pouče o za-devah, ki jih ima potem resili še vsa-ka zadruga zase. Posvetovanje skli-cuje načelstvo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug in pričakuje, da se istega zastopniki vseh zadruga za-nesljivo udeleže. — Novi dvajsetkronski bankov-cL »Az Est v poroča, da je avstro-ogrska banka sklenila, izdati tuđi nove dvajsetkronske bankovce, ker se je izkazalo, da so mnogo teh bankov-cev ponaredili. Ponarejeni bankovci se raziikujejo od pristnih s tem, da je podpis generalncga tajnika Pran-gerja nekoliko krajši, nego na originalnih. Minister javnih del dr. Trnka je v ponedeljek napravil z Bleda izlet v Idrijo, da si ogleda c. kr. rudnik. Minister je prišel z avtomobilom preko 2irov v spremstvu gospe so-proge in sina ter drugih. Ministru se je peljal nasproti c. kr. dvorni svet-nik in predstojnik idrijskega rudnika Billek, sicer pa je izostal vsak drug sprejem. Mcsto je bilo v zasta-vah na čast odličnemugostu.Minister se je v spremstvu podal v rudnik, ogledal si čipkarski tečaj in gospo-dinjsko solo, nakar se mu je v rudni-ški posvetovalnici v gradu predstavilo c. kr. rudniško uradništvo in je minister sprejcl deputacijo idrijskega občinskega odbora in delavstva pod vodstvom deželnega poslanca E. Oangla ter druge. Minister je deputacije prijazno sprejel in zagotovil uvaževanje izraženih želja. Obed je bil v gostilni pri »Crnem orlu« in se je gostilničarki g. Živičevi izrazila pohvala za izborno postrežbo. Po-poldne se je minister odpeljal proti Ljubljani. Iz Hadeč na Gorenjskem. Radeš-ki famje se vsako leto pri vojaškem naboru vrlo postavijo. Letos jih je šio k naboru devet in štirje so bili potrjeni. Ilustracija delovanja posredoval-nega urada v Beguniah. Z ozirom na predrzni popravek , ki ga je dal po-sredo\t»lni urad v Begunjah o pikantni nočni idilici — pod kozolcem v Begunjah — nam je poslal odličen in vseskozi verodostojen somišljenik naslednie pojasnilo: »Šest let sem bival v Begunjah in sele pred mese-cem dni sem se preselil od tam na Javornik. Poznam torej razmere v Begunjah in dalcč na okrog po okolici, v napred. hišah in družinah imam tam povsod dobre in zanesljive znance in prijatelje. Med te liiše in družine spada tuđi »Tončkova« (Men-cingerjeva), hisa, oziroma rodbina na Zgoši. Mencingerjevo hišo in družino sem obiskoval skozi leta in pu-ščal tam »Slovenski Narod % katere-ga je vsa ta družina na moje veliko veselje z neko posebno slastjo čitala in prebirala. V tej družini sem užival veliko spoštovanje in neomejeno za-upanje. Tu v tej hiši je doma fant — domnči sin, I. Mencinger. kateri je v družbi z I. Fajdigo, vojakom alpin-skega polka. zasačil tamošnjega junaka - župnika Jaka ponoći z devico pod tako slavno postalim kozolcem. Ko se dne 24. julija t. 1. vračam s izprehoda iz Lesec po cesti domov v Begunje, pokliče me 1. Mencinger s ceste na njivo, kjer je oral za ajdo. Na njivi začne mi Mencinger iz last-nega nagiba, brez kakega povpraše-vanja, pripovedovati kako sta s Fajdigo zasačila župnika Jaka z devico pod kozolcem. Pripovedoval mi je to-le in tako - le na njivi v blizini ^generalove vile*: »S Fajdigo greva ponoći iz Poljć po poti proti Begu-njam.kar zaslišiva pod kozolcem neko šumenje; izgledalo je kakor črn kup; bliskoma pa se kup zniža — nekaj črnega se pograbi na tleh (ha-velok, pisec) — nekdo — steče, na tleh pa čepi ženska — in vstaja. Mi-dva (Mencinger in Fajdiga) stečeva za njima, pogledava žensko v obraz, ukresavsi vžigalico — jo spoznava — stečeva dalje, dojdeva beguna, ga spoznava, pogledavši mu v obraz. — To je izpoved fanta I. Mencinger-ja, katero je iz lastnega nagiba meni nasproti pravil na njivi poleg »generalove vile« in katero izpoved sem si dobro zapomnil in jo vsaki čas lahko pod prisego potrdim kot tako govor-jeno. Pripomnim še, da mi je I. Mencinger že takrat — dne 24. julija t. 1. — na njivi rekel: »Ljudje me strašijo, da bom zaprt, če bom to od župnika raznašal —, pa jaz se nič ne bojim, Če me tuđi zapro —, tako je bilo.« — Stisnem mu roko in pristavim: Tako je prav, resnico se mora spoštovati in se poslovim od poštenega fanta. Kak- šen je torej moral biti teror in pritisk od klerikalne strani na poštenega ianta, da so ga pripravili k taki izpo-vedi, kakor je v »Popravka«! O dragonski dirki v Lescah. Poroča se nam, da so gospodje, ki imajo govoriti pri železnici, pustili na dan dirke naškropiti, oziroma namazati prehode v smrečni rneji, katera je za-sajena okrog postaje, s karboline-jem. Mnogo občinstva, med temi od-fični organi, še ćelo radovljiski okraj-ni glavar gosp. Župnek, so si občutno pokvarili s to smrdljivo tvarino oble-ke. Seveda se je vsak opravičeno pritoževal nad tem početjem. Kakor da bi se ne moglo drugače zapreti, zastražiti ali na kak drugačen način prepovedati prehode čez tir, ko je bilo na razpolago šest orožnikov. Naj vendar merodajni krogi poskrbe, da se kaj takega več ne zgodi. Mogoče da nazadnje polože še kako razstre-Hlno snov na imenovane prehode! Dotičnim pleskarjem pa svetujemo, naj se oblečejo v parado; Škrope in kopljejo naj se sami v karbolineju! Smola Ljubljančana na Dunaju. Neki gospod iz Ljubljane si je šel ogledat Dunaj. Na sprehodu v Schon-brunnu se je — kakor poroča dunaj-ski list — seznanil z nekim moškim, ki se mu je predstavil kot trgovec iz Znojma. Sla sta v neko gostilno v Fiinfhaus, kjer se iima je pridružit neki mož. Kmalu je prišel še tretji, ki je predlagal »trgovcu iz Znojma«, naj igrata. In začela sta igrati. V par urah je izgubil »trgovec iz Znojma« sto kron. Ljubljančanu je igra uga-jala in je tuđi stavil 200 kron. Toda v tem hipu je eden izmed igralcev pograbil teli 200 kron ter zbežal. Takoj nato 'sta sledila še ostala dva. Ljubljanpan pa ni dolgo premišljeval, temuč je vzel voznika ter začel za-sledovati »trgovca iz Znojma«, ki ga je v sedmem okraju tuđi dohitel in ga dal aretirati. Sleparja so izročili de-želnemu sodišču. Njegova tovariša iščejo. Blejskim klerikaleeni se je začelo blesti; očitno zmeden je »Slo-venčev« dopisnik, ki pisari o sokol-skem zletu. Zmešal ga je mogočni uspeh sijajne prireditve in popolni fiasko njegovih intrig. Nad vse priča-kovanje ogromna udeležba, umetni-ško izvajanje posameznih vaj, impozantni, disciplinirani nastop sokolske množice in vseobče priznanje ga je udarilo po glavi, da so se mu pretresli možgani. Jezi ga do blaznosti, da je farovška disciplina popolnoma odrekla in da je v trenutku zmago-nosnega pohoda sokolskih vrst pod-le.s:el duhovski vpliv. Domačini in tujci, najodličnejši med njimi in vseh narodnosti so z občudovanjem zrli na vzorno telovadbo, so se divili zmagi krepke volje in prožnosti tele-sa, črnemu intrigantu pa je zavist in sovraštvo glodalo dušo. Resnično težko je preboleti tak udarec! Kdo naj presteje množico domačinov, ki so, ne oziraje se na obljubljeni pekel in večno trpljenje prisostovali zmagi sokolske misli, kdo tolmači njih misli ob triumfu smotrenega narodne-ga dela? Udarec za udarcem na glavo naših izdajic! Nikjer in ob nobe-nem času se ni kalil mir, v najlepsi slogi in v miru se je končala prireditev — izdajice so si želele škandalov in pretepov. Toda po takem uspehu so duše tako polne zadovoljnosti in veselja, da v njih ni prostora za zavist in jezo. Udarec za udarcom na glavo naše izdajice! Vpliv farovža je segal le do prihoda — sramotno se je starešinstvo poskrilo — pohod sokolski pa je hipoma premagal crno moč: vsi so se udali. Verjamemo, da hudo boli tuđi ta udarec. Kje so ta dan ostali zvesti zaupniki farovški, kje je ostala njih zvestoba? Zrušila se je, kakor se bo zrušila stavba klerikalne stranke, zgrajena na hinavsči-ni in korupciji. Zmaga sokolske misli je bila tako popolna, prireditev na sebi tako sijajna, da je bilo priznanje vseh domačinov in najodličnejših tujcev enodušno in dosedaj še Bled ni bil videl kaj podobnega, upamo pa, da to ni bilo zadnjikrat. In še nekaj je, kar jezi zbesnelega »Sloven-cevega« dopisnika: Grozoviti Čin blazne matere, ki je poklada svoje 4 otroke se ni prigodil v »liberalni« hiši. Tuđi to je hud udarec za Človeka, ki mu je zlobno podtikanje, obreko-vanje in zavijanje resnice smoter življenja. Od tod tuđi prihaja ne-opravičeni in izmišljeni osebni napadi, ki pa naj bi bili poleg drugega še na drugo stran napeljana osebna reklama. Pober tek! Viont pri Sv. Križu kraj Kosta-njevlce. V noči od 24. na 25. avgusta so neznani tatovi viomili v prodajal-nico g. Josipa Kodriča v Sv. Križu. Viomili so v blagajnico ter odnesli blizo 2000 K gotovine. Odnesli so tuđi raznega blaga iz trgovine. Gosp. Kodrič ima do 4000 K škode. Zavaro-van je proti vlomu pri »Prvi avstr. zavarovalnici proti vlomu«. Isto noč so tatovi viomili tuđi v Bušeči vaši in v Šutni. V Sutni so streljali na trgovca Jarkoviča, ki ga pa nišo za-deli. Pri trgovcu Ruperju so viomili na izložnem oknu, mesto na vratih ter odšli. 2e lansko leto je bilo pri Ruperju vlomljeno. Tatovi so prišli skoraj gotovo s Hrvaškega, ker so začeli operirati v Bušeči vaši. Ker se v zadnjem času v Sv. Križu po-navljajo vlomi in poboji, bilo bi jako potrebno, da se nemudoma bolj po-skrbi za varnost ljudi. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 27., sredo 28. in četrtek 29. avgusta 1912: 1. Obisk v Alžiru. (Ve-lezanimiva potovalna slika.) 2. Pe-pelka. (Humoreska.) 3. Slavnostno odkritje spomenika Aleksandra III. v Moskvi. 4. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši do-godljaji, šport, moda itd.) 5. Mašče-vanie strica Tomasa. 6. Luka in njegova tašča. (Velekomično; igra An-dree Deed.) — Samo popoldne. 7. Šala maske. (Senzacijska drama v dveh dejanjih z Hennv Porten v glavni vlogi. Messterfilm C) — Samo zvečer. 8. Fric dobi majhnega brata. Velekomično. Igra 61etni Fric Abelard.) — Samo zvečer. — V soboto, dne 31. avgusta: »Ćastna beseda.« (Učinkovita tragedija iz častniškega življenja v treh dejanjih.) V torek, dne 3. septembra: »Moje je maščevanje.« (Učinkovita drama.) — Pripravlja se: »Papež v Vatikanu.« (Prvo av-tor. fotografsko posnetje njegove svetosti papeža.) Koncem septembra se bo predvajal: »Sokolski zlet v Pragi.« (Izborno uspeli posnetki. Dol-gost tisoč metrov. Predvajanje traja eno uro.) Vsak petek: Specijalni ve-I čer z izbranim sporedom. ; S ceste. Ko je včeraj pustil hla-| pec Ljud. Cestnik na Blei^eisovi cesti pri nekem vozičku od peric vpre-ženega konja in šel v bližnjo hišo po opravkih. je konj začel z vozička vleči perilo, katerega je grizel in raz-trgal tako, da je napravil perici 5 K škode. — Snoči je v Šelenburgovi ulici neki pes prišel pod avtomobil, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali oddati konjaču. Lastnik psa precej visoko ceni. Nasilen berač. Včeraj je prišel k neki stranki v Gradišću neznan tu-jec, ki je govoril nemško in prosil mi-loščine. Ko mu ej stranka ponudila kruha, ga ni hotel vzeti, marveč je : zahteval denar in neko tam visečo obleko. Postal je zelo nadležen in je zahteval, da bi ga pustili v stanovanje, češ. da se prepriča, če res ni denar ja pri hiši. Ko so vrata za njim zaloputnila. je nekaj zamrmral in od-šel. Take ljudi se mora naznaniti takoj policiji. Najdeno ukradeno kolo. Kakor smo že poročali. je bilo v nedeljo de-lavcu Mihaelu Čarmanu iz Reining-hausovega dvorišča v Spodnji Siški ukradeno 90 kron vredno kolo. To kolo so našli danes zjutraj v Grada-šci na Viču. Kdo je kolo zapelial tja, še ni znano. V prenočtšče brez dovoljenja je snoči prišel 1892 v Dvoru rojeni brezposelni pekovski pomoćnik Vaso Rudič. Priplazil se je na južni kolodvor in šel v kupe. kjer je zaspal. Do-bil ga je pa stražnik, ki ga ie odve-del v policijski zapor. Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovan leta 1858. v Zalogu v kamnišk. okraju rojeni Anton Kočar, katerega so izročili sodišču, nato pa poslali domov. V Ameriko se je hotel včeraj od-peljati leta 1888. v Ritmiku pri Karlovcu rojeni dninar Mirko Skradski, ter se s tem odtegniti vojaški dolžno-sti- Na južnem kolodvoru ga )e are-toval nadstražnik Nikolaj VeČerin. Skradski je bil že v Ameriki in ko je prišel domov, so ga potrdili k vojakom. Pri sebi je imel 645 K denarja. Oddali so ga sodišču, odkoder bo šel k vojakom. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev, 100 Hrvatov in 28 Slovencev, nazaj je prišlo pa 90 Hrvatov in 25 Slovencev. V Heb je šio 25, v Buchs 35, v Inomost 19, na Dolenjsko pa 27 Hrvatov. Na Dunaj pa se je odpeljalo 16 Kočevarjev. Izgubila ie zasebnica gospa Slava Strahovnikova denarnico, v kateri je imela 15 K denarja. — Neka dama je izgubila v zelenem papirju zavito gu-mijevo nogavico. — Vdova Rozalija Suličeva je našla zlat prstan. Narodna obramba. Cvetlični dan bo v Vel. Laščah prihodnjo nedeljo 1. septembra od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Vrši se pod vodstvom odbora ženske podružnice D. C. in M. Ob 3. ure naprej pa priredi ženska podružnica v Ščiti, to je tik vaši, velik pic-nic, kjer se bo točilo pivo in vino in se bo prodajalo različne jestvine. Za zabavo poskrbe vrtiljak, plesišče in še polno drugih stvari, za katere so priprave že v polnem teku. Vabimo tem potom na to prireditev naših marljivih in vztrajnih Cirilmetodaric vse one, ki bi slučajno morda ne pre-jeli vabila. Podružnica sv. Cirlla In Metoda v Radečah pri Zidanem mostu ima 1. septembra ob 5. popoldne v prosto-rih narodne gostilne g. Hmela svoj s*™n *- SLOVENSKI M ABOD.___________________________________________________135 Stev. občiti zbor, na kateri vabi člane in prijatelje. Podružnica dril - Metodovc družbe v Mokrono^u, Bralno društvo fat Mokronoški Sokol prirede v nedeifo. dne 1. septembra ljudsko veselico in sicer na sodnijskem dvo-rišČiL Veselica ima bogat spored in fe za goste vsestransko poskrbljeno. Veselica se prične ob 4. popoldne, vstopnhia znaša za odrasle 30, za otrofce 20 vin. Društvena naznanila. Sokol L nazmanja, da je damski Sestanek za veselico v nedelip 1. septembra pretožen od torka na so-boto, ko se ob 7. zvečer na licu mesu vse potrebno ukrene glede soto-rov. — Društvo se priporoča svojim članom in članicam za žive dobitke. Sprejema jih in daje vsa toza-devna pojasnila br. Gorup (tvrdka Mejač v Prešemovi ulici) in gostima Počivalnikova na Sv. Petra cesti. — Javne telovadbe Sokola I. se ude-leži korporativno poleg br. drustev iz Most in Stepanje vaši tuđi br. društvo Sokol U. — Sokol I. je skleniU da sprejme obe prvi društvi ob pol 3. na Poljanah ob domobranski vo-jašnici. vsa tri društva pa pozdravi-jo Sokola II. ob tri čem na Sv. Jakoba trgu. odkoder je skupni izpre-vod po drugi strani Ljubljanice na Ledino. — Za skupni pohod se vršilo danes in v četrtek zvečer skuš-nje br. trobentačev vseh omenjenih društev pod vodstvom br. Rozmana. Prosimo za zanesljivo udeležbo. — Oblastveno dnvnUer^e za mestni teritorij oskrbi A kad. fer. društvo »Sava« na-znanja. da bc vrši njen občni zbor v soboto. dne 14. septembra t. !. v »Na-rodnem domu z običajnim dnevnim redom. Odbor opozarja tovariše, da je treba v sniislu pravil, prijaviti sa-mostojne predloge S dni pred občnim zborom. Izlet v Trst. V nedeljo, dne 1. septembra t- 1. slavi v Trstu * Narodna delavska organizacija« petletnico. Ta dan vozi iz Ljubljane (odhod ob 5. zjutrai z iužnega kolodvora) v 1 rst (prihod ob 8*36) in nazaj — i odhod iz Trsta 12*20 ponoći in prihod 422 zjutrai 2. septembra v Ljubljane) poseben vlak. — Na spo-redu v Trstu je tuđi zabavna vožnja po morju na velikem salonskem br-zoparniku paronlovne družbe »Dalmacija-. Parnik je pripravljen za ? do 600 ljudi ter odpluje ob 1. iz Trsta in vozi d %'*'"a. Kopra. Pirana. nad Gradež, • ^„n. Miramar in pri-pluje nazaj v Trst ob 4. Vozi torej tri ure. Vstopnice za posebni vlak in parnik se proda ja jo v trafikah pri Ćeiarku v :>elenburgovi ulici, pri Doiencu v Prešernovi ulici, pri na-takarici v Nar. domu in pri društvu »Bratstvo* istotam. Dne 1. septembra bo v Trstu dan slavlja sloven-skega delavstva; kdor čuti s slovenskim delavstvom, pohiti ta dan v Tr^. Telovadno društvo »Sokol« v i>L Vidu nad LjmMmo priredi v ne-deljo. dne & septembra, javno telo-vadbo in ljudsko veselico na travni-ku gospe Fr. Cirmanove nasproti pošte. Cisti dohodek te prireditve je namenjen za stavbo >-Sokolskega doma-, kateri se prične graditi prihod-nio pomlad. Brat je Sokoli in prijavit sokolstva pri hitite ta dan vsi v Št. Vid. da pomagate tuđi vi mlađemu društvu čimpreje do lastnega doma. Sedaj se mora potikati iz kota v kot. po zimi sploh preneha vsaka telovadba. ker ni mogoče dobiti pri-memega prostora. Vzlic nedostatne-mu in malemu prostoru pa. kjer se telovadi v letnih mesecih, hoće Šent-vidski Sokol pokazati občinstvu, da vendar napreduje in dela. Na svide-nje toraj 8. septembra v Št. Vidu! Na zdar! Sokol v Cerknem priredi v ne-deljo 1. septembra javno telovadbo na travniku za župnisčem. Spored je sledeči: Proste vaje (praške) članstva, orodna telovadba, skupine na-raščaja po godbi, vzorna vrsta idrij-skega Sokola na drog - bradlji, ljubljanske proste vaje. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Po telovadbi velika ljudska veselica v gostilni >Pri Firbarju-.<. Svojo udeležbo sta korporativno priglasila Sokol v Idriji in Žireh. Vse letošnje priredbe v idrij-ski soklski župi so imele lep uspeh, zategadelj je opravičeno upanje, da tuđi priredba mlađega cerkljanskega Sokola ne bo zaostala. Obeta se tuđi častna udeležba z Ooriškega. Sokol v Idriji vabi vse članstvo, da se v kar najvećjem številu udele-ži priredbe Sokola v Cerknem dne 1. septembra. Odhod iz Idrije je ob 1. uri popoldne z avtomobilom. Književnost. — »Lovec«, glasilo »Slovenske-ga lovskega društva« ima v 8. števil-ki sledečo vsebino: Josip Seško: »Lov na srnjaka". Fr. Lokar: »Spo-mini belokranji>kega lovca«. J, Ples- ničar: »Ir Trnovskeca gazda«. M. Hanzlovsky: »Na niševca« in voč zammivosti ii lovskega in iz ribarske mreže. Listek. Anton Godec: »Lovska smola«. Isprsi solista. Kaieaake rmspraT* pr«4 okrajml« Naftiien oče. Pred tukajšnjan okrajnim sodtščem se je vršila te dni obravnava, pri katen je tzpovedala neka priča, da je neki Kramar, dela-vec v Sisku hotel posiliti svoio 191et-no hčerko. Mož je bil bržkotne pijan. Postal je že skrajno nasilen in dekle mu je komaj uteklo. Pnbežala je dekle k sosedom in si ne upa več do-muv. Obdolženec ni pri^el k obrav-navi. Sodnik ic ovadbo te priče pro-tokohral in se izroće spisi driavne-mu pravdništvu. 2ato&tne druiinske razmere. Jo-že Pečnik \z Žiške, posestnik, je bil obsojen na 7 dni zapora, poostrene-ga s trdim ležiŠčem in postom, ker je poskodoval svojo ženo s tem, da ji je strgal $ telesa bluzo in jo ugriz-nil v prsi. Iskal je baje denar pod biuzo. Obenem jo je poskodoval se z grabljami. Oba, mož in žena nudita žalostno sliko uničenega družinske-ga življenja. Imata tepo no^estvo, pri katerem bi lahko redila 6 do 7 glav žjvine in nimata skoraj nič dolga. Žena je bila iz dobre hise in je pri-nesla možu 280c? veJ ^^ . \ anem irjal in se je morala sama preŽivljati in skrbeti tuđi za otroke. Žena se je pričevaniu proti mo/u odpovedala, priznala pa ie. da je popolnoma iz-Kub'iena. Pije iz jeze in žalosti. Mož je trdi!. da ie bil takrat tako pijan. da je tninul cei teden, ko se je zave-dti. Pravi pa, da ima ženo rad. samo če bi bila pametna. Oba sta pod kuratelo. Imata 3 in polletnega sina in Hletno hčerko. Sodišče je izreklo obsodbo na nodlagi verodostojne priče Tometa. ki ie cei dogodek vide! in obenem tuđi izpovedal, da mož takrat ni bil tako pijan, da bi ne vedel kaj dela. • Izpred tukajsniega norotnega sodišča. Starec požigalec. Na zatožni ktopi sedi *v* let stari .Tožtf Logar. vžitkar v Tominju, ker je na sumu, da je zažgal svojemu sinu, pri katerem je imel on vžitek. hišo. Dne in. junija t. 1. sta prišla orožniški straž-mojster Martin Votič in <\\\%z okr. sodišča v TI. Bistrici Alojzij Hirš-man po naključju mimo hise Jakoba Logaria v Tominjah. ter zapazila, da gori streha. Da bi »se prepričala o vzroku požara, ^topila sta v hi^o, katere vežtie duri so bile odprte. Na ognii^ča ni gorelo. in se v hiši sploh ni nihče nahajal. Vzbudil se je v njima «um. da ie zlobna roka požar za-netila. In res sta videla starega Logaria v smeri od hiše odhajati. ko je pa ta sodnega slugo opazil. se je nazaj k hiši vrntl. Obdolženec \t s svojim sinom in sinaho živel v vednem prepiru in večkrat je njima ^agrozil, da hode hišo zažRal. kar se ie konč-no tuđi zgodilo. Sin Jak h Logar ima okoli 700 K, a kar je ; ajhuje je to, da bi bila ćela vas žrtev požara. da nišo Ijudje naglo na p^moč pri-skočil in z največjim napor m ogenj omejili. Obdolženec pravi, da je pri-šel od dela, ter šel k sosedovi hiSi, ko je pa zapazil o^enj je urno šel domu, da bi bil svojo škrinjo rešil. Po izreku prič pa to ni istina, kaiti obdolženec je bil že pol ure pred požarom doma, potem je pribežal od go-reče hise in ko je slugo opazil se je urno nazaj vrnil. Da je svojo nakano lahko in nemoteno izvršil, sledi že iz tega, da sta bila sin in sinaha istodobno na dnini. ter se je obdolženec nahaial sam doma. Porotniki so z devetimi glasovi krivdo zanikali in starega moža oprostili. Mož se je vsem zahvalil in vesel odšel iz dvorane, ki bi znala postati zan] v visoki starosti usodna. Detomorilka. Danes se vrši pred tukajšnjo poroto obravnava proti Frančiški Rink »Šuštarjevi«, samski delavki iz Javorja. še neka-znovani, ker je svojega nezakonske-ga otroka, deklico, takoj po porodu zadušila. Obravnava je tajna. Ob-tožnica dolži Rinkovo, ki je 26 let stara in ima že enega 41etnega za-konskega otroka, da je postala koncem 1. 1911 zopet noseča. To pa je vsem zakrivala, posebno pa župniku in svojemu očetu. Dne 23. junija je delala na polju in začutila, da se bliža porod. Sla je domov in porodila v domaći kamri otroka, deklico. Po porodu je otroku zamašila nos in usta in ga na ta način zadušila. Mrt-vega otroka je zavila v cunje in ga Je skrivala 3 dni v škrinji, nato pa ga je prenesla v klet, kjer ga je pokopala. Zdravnika izvedenca sta dognala, da je bil otrok donošen, da je b# po rojstvu itv in da je umri vsled zadušeaja. Obdolženka, ki dejanje prisna, se opravićuje s strahom. Bala se je župnika, ki ii je rekeU da naj nese otroka raje v Ljubljano, ker ima že itak enega nezakonskega otroka pisanega, posebno še, ker bi bil Škot, ki je zelo hud na nezakonske otroke, jezen, če bi prišel gori in to videl. Očeta pa se ie bala, da bi jo ne ubil. Toliko v kratkem obtožnica. Po obravnavi, ki je bila precej zammiva, in kakor smo že zgoraj po~ ročali, tajna, so porotniki knvdorek zavrnih, nakar ie senat obtoženko o p r o s t i 1. Razne stvari. * Stavka pismoooš. V Belgradu so začeli stavkati pismonoše. Zahte-vajo zboljšanje plače in pa mesečuo izpiačevanje. * Sirov sin. Iz Jaroslava poro-čajo: 181etni kmetski sin Gorinak je v prepiru s svojo materjo potegnil nož ter hotel napasti mater. Neki so-sed je hotel to preprečiti. Pri tem je pa Oorinak sunil tega ter ga zaklal. Morilec je pobegnil. 4 Velika nesreća na izletu. Iz Madrida poročajo: Na progi proti (iallarate je tramvajski vlak zadel ob neki voz, na katerem je bilo 20 izletnikov. Dve deklici sta bih ubiti, sedem oseb pa težko ranjenih. Kur-jac tramvajskega vlaka je zblaznel. Le z največjo težavo so preprečiii, da ni izvršil samomora. * Boj z roparji. Iz Varšave poročajo: V neko gostilno v Senator-ski ulici so v nedeljo popoldne vdrli roparji in oplenili goste. Dva gosta, ki sta se branila, so ustrelili. Ko je prišla policija, so roparji pobegnili. Policija je streliala za roparji, ki so tuđi odgovarjali s streli. Šest oseb, med temi en policist. jebilo težko ranjenih. Pne^a roparta so prijeli, osrali so pobegnili. * Strupene gobe. Iz Monakov^e-ga poročajo: Tu sta zboleli rodbini Schottenhaml in Miiller po zavžitju Kob. ki sta jih sami nabrali. Zbolelo je šest oseb. Ceprav je takoj prišcl zdra\-nik. vendnr ie bila ta nomoč prepozna. 2eni Schotterhamla in Mii'leria sta umrli. Tuđi Sehoiten-haml in njegov bodoči zet sta kma-!u nato umrla. Zet Schottenhamlov. tajnik Butz, se je dal na smrtni postelji poročiti s hčcrjo Schottenliamio-vo. — Iz Berolina poročajo: V Neu-stadtu so umrli hišna posestnica Freidcl, njena (»semletna vnukinja in ni.oa služkinja, ker so jedle strupene gobe. * Lmor zaradi dvajsetih vinar-jev. Z Dunaja poročajo: Meseca fe-bruvarja je odšel vajenec Josip Ru-salem iz svojega stanovania. Od tega časa so ga pogrešali. Ko so njegovi starši razpisali nagrado za oiie-ga, ki bi ga našel. se je oglasil neki Rudolf Schossel, ki je povedal, da je Rusalem padel v vodo ter utonil. Njego\ o trunio je iz?inilo v vodi. Policija pa temu ni verjela ter je smatrala to pripovedovanje za navađno sleparijo. Maja meseca so potegnili Rusalemovo truplo pri Požunu iz Do-nave. Tedaj pa nišo mogli več dobiti Schosselja in sele pred tremi dnevi sta s?a izsledila dva policijska a«:en-«a, Schossel je nato priznat, da mu je bil Rusalem dolžan 20 vinarjev. Ker mu jih ni hotel vrniti, ga je okloiutal ter pahnil v vodo. Schosselja so izro-čili sodišču. * Zblaznel vojak. Iz Lvova poročajo: Desetnik Adam Lukavski je dobil v pretepu z delavci na glavi precej težko rano. V nedeljo je vsled tega v voiašnici kar naenkrat zblaznel. Vzel je tri nabasane puške in več patron ter sel v sobo za mo-štvo v drugo nadstropje. Tam je za-čel streljati proti vsakomur, ki se je približal vratom. Nastala je grozna panika. Vojaki nišo mogli blizu priti, ker se je Lukavski zabarikadiral. Poklicali so na pomoč požarno brambo, ki je z vodo polivala blaz-nika. Ta je pa venomer streljal. To je trajalo več ur. Nato so sli po mater Lukavskega. Ta je šla do sina ter mu ponudila steklenico žganja. Lukavski je segel po stektenici. V tem trenotku so ga prijeli trije vojaki. Brani! se je na vso moč in streljal ćelo na svojo mater, ne da bi jo zadel. Končno so mu vojaki vendarle iztr-gali puško ter ga zvezali. Ranjen ni bit k sreči nihče. * Zopet klerikalen svinjar. Ino-moška »Volkszeitung« poroča o sle-dečetn svinjarskem činu klerikalnega voditelja. Občinski zdravnik v Lau-teraehu na Predarlskem, dr. F i n k , velik klerikalen agitator, je dolgo časa izvrševal razne homoseksuelne svinjarije z mladeniči v starosti od petnajstega do dvajsetega leta. Dr. Fink je bil načelnik krščanskosoci-alne telovadne zveze — torej naĆel-aSk čukarske zveze na Predarlskem in Tiroiskem. Najprvo je traktiral svoje žrtve z Alkoholom in v pijano-sti je mladeniče izrabljal prav na klerikalen način v svoje pohotne na-mene. In zgodilo se je, kakor se na-vadno zgodi pri klerikaicih. Klerikal- na stranka, ozironta vplivni klerikalni voditelji so pripomogli temu svinjarju, da je pobegnil ter se tako umaknil zasluženi kazni. Predno so ga aretirali, mu je neki vplivni klc-rakalni voditelj iz Bregenza sporo-Čil, da naj pobegne, ker ga bodo sicer aretirali. Ćudno je pa vsekako, kako je ta klerikalni voditelj izvedel, da dr. Finka zasleduje sodišče. Dr. Fink se je nato v zaprti kočiji odpe-Ijal do Bregenca in iz Bregenca z brzovlakom v Curih. Pobegnil je, ko je bil orožniški stražmojster, ki naj bi ga aretiral, že v Lauterachu. Za klerikalno moralo je pa tuđi zna-čilno, da je neki bregenški odvetnik poslal temu svinjarju petsto kron v Curih, da je mogel nadaljevati svoj beg. Seveda bodo zopet klerikalci vpili, da stranka kot taka za to ni odgovorna. Toda v tem slučaju je stranka, oziroma njeni voditelji dr. Finku pripomogli, da je pobegnil. Ta skandal da pa tuđi vpogleda v de-lovanje one organizacije, ki jo imenujemo — čukarija. Telefonska in brzojavna poročila. Berchtold zopet na Dunaju. Dunaj, 27. avgusta. Minister zu-nanjih zadev grof Berchtold se je danes opoldne vrnil s svojega poseta na romunskem dvoru na Dunaj. Čuvaj pri cesarju. Išl, 17. avgusta. Komisar Čuvaj je bil danes dopoldne spr^jet pri ce-sarju v avdijenci. Dunaj, 27. avgusta. »Fremden-blatt« piše v svoji večerni izdaji o Cuvajevi avdijenci. Gospod ph Čuvaj, ki je imel prejšni teden z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Luka-esem enourno konferenco o hrvaških zadevah, je prosil za avdijenco pri cesarju, ki mu je bila dovoliena. To avdijenco razla^aio tako. da se v kratkem odpravi komisarnat na Hr-vaškem. Nesreča pri voia^kih vajah. Dunai, 27. avgusta. Uradni kore* spondenčni biro je priobčil od kompetentne vojaške strar.i prihajajoče poročilo, po katerem vest. da bi bilo pri ka\aleri]skih manevrih v Galiciji utonilo več vojakov, nikakor ne od-govarja resnici. Pcnesrecen zrakoplovec. Praaa. 27. avgusta. Češki avija-tik Ćitak je pri Pardovicah padel z aparatom vred na tla in je obdežal težko ranjen. Pretresel si je možga-ne. zlomil več kosti in težko, da bi ga mogli resiti. KoSera v br zov laku. Černovice, 27. avgusta. V brzo- vlnku Duraj-Bukarešt so konstatirali kolere sumljiv slučai. ki je končal s smrtjo. Uvedli so strogo prciskavo. Stjepan Radič se naseli na Ceškem. Osjek, 27. avgusta- Hrvaški po-litik Stjepan Radić, ki je bil pred kratkem izpuščen iz zapora, je skle-nil, da se stalno naseli na češkem, da se tako preganjanju hrvaške vlade innakne. Crnogorsko-turški mejni spor. Cetinje, 27 avgusta. (Uradno.) Z ozirom na težaven položaj med Crno Koro in Turčijo zaradi obmejnih do-godkov, zlasti pa prekoračenja crnogorske meje po turskih mejnih stra-žah. so zastopniki velevlasti v imenu svojih vlad napravili prijateljske korake pri kralju in crnogorski vladi, nasvetujoč. da se ohrani mir. Kralj in vlada sta odgovorila, da bo Crna gora vkljun velikim težkočam v čim najobsežnejši moči ugodila željam velevlasti. Crna gora nima agresivnih namenov, temveč hoče edino le braniti svoje meje proti napadom^in prekoračenjem s strani Turkov. Crna gora ne more trpeti, da bi Turki na črnogorskem ozemlju tuđi še nadalje gradili stražnice in okope, ker to nasprotuie integriteti črnogorske-ga kraljestva. Kralj in vlada sta končno izrazila upanje, da najdejo velevlasti -pri svojem namenu, da se ohrani mir, primerna sredstva, da se ugodno resi črnogorsko-turško mej-no vprašanje in mirnim potom konca ta spor. Carigrad, 27. avgusta. »Tanin« poroča, da Crna gora še vedno koncentrira svoje čete ob turski meji. V Bar so dospeli novi brzostrelni topovi za crnogorsko artilerijo. Politična aretaci}a. Belgrad, 27. avgusta. Dr. De-dier, docent na belgrajski visoki soli, rodom Bošnjak in bivši poslanec bosenskega sabora, Je bil v Dalmaciji aretiran kot politično osumljen. Rasko - turski incident Urmiia, 27. avurusta. Kakor javlja petrograjska brzojavna agencija, so vojaki in kavasi turškega konzulata v Urmiji napadli in pretepli dra-gomana ruskega konzulata. Ruski konzul je protestiral pri turškem konzulu, in zahteval kazen za kriv- ce in popolno zadoščenje napadencu I in tastopstvu ruske vlade. Dogodki na Turškem. Solun, Z7. avgusta. Iz uradnih turskih virov se poroča, da se je zbralo v okolici Elbasana nanovo okrog 4000 Albancev v namenu, da napadejo in oropajo zalogo orožja v Šajaku. Oblasti so zahtevale pomoći iz Skadra.VValoni je oboroženo ljudstvo napadlo jetnišnico in oprostilo vse jetnike. Bitoljski vali ie bil poklU can v Carigrad. Carigrad, 27. avgusta. Govori se, da so Albanci v Valoni napadli in oropali tamkajšnjo zalogo orožja. Kolin, 27. avgusta. »Kolnische Zeitung« poroča iz Belgrada, da je ljudstvo silno razburjeno zaradi turskih ekcesov v Sjenici in da pozivlja vlado k najenergičnejšemu nastopu. Castniki južnosrbskih garnizij, ki se nahajajo v Belgradu, so baje dobil; ukaz, da se nemudoma vrnejo v svoja garnizijska mesta. Govori se, da se v kratkem mobilizirate moravska in drinska divizija in se odpošljek čete na mejo. Milan, 27. avgusta. »Corriere della sera poroča iz Carigrada: Sultan je imel včeraj s Kiamil pašo pogovor, ki ]e trajal tri ure in tekom ka-ttrega mu je ponudil veliki vezirat z zahtevo, da sestavi kabinet neodvisnih mož. Kiamil paša je odklonil p> nudbo ter izjavi!, da ne želi to lete sfc.stavliati novega kabineta. Zatorei tuđi kabinet ni dal postavke, temve: so bili imenovani samo posamezn; ministri. Klanje kristjanov v Stari Srbiji. Belgrad, 27. avgusta. »Samouprava« piše v članku, naslovljen em »Hiobska poročila«: Prvo potrjen poročilo o masakru v Stari Srbiji ie moralo povzročiti v Srbiji velik ir težak vtisk, med širokimi masami p: opravčeno nevoljo napram državi, k ni zmožna, braniti svoje podanike Turčija bo ali dala za padle žrtve pc-polno zadoščenje ali bo morala p: naše vzeti logične poslediee za svo;^ nezmožnost. Belgrad, 27. avgusta. V nedeljr zvečer so priredili vseučiliščniki veliko demonstracijo po vseh glavnih cestah, katere se je udležilo tuđi mnogo meščanov. V govorih so za-htevali v varstvo bratov v Turci]:, naj nastopi takoj nova, moćna vlada. Pred oficirsko kazino, kjer je bilo zbranih mnogo častnikov, so demonstrirali za armado. Demonstracija se je končala popolnoma mirno. Ita'ijansko-turška vojna. Carigrad, 27. avgnsta. Bivši za-stopnik Tripolitanije Nadži je imel konferenco z ministrom zunanjih del. pri kateri mu je baje razjasnit stali-šče prebivalcev Tripolitanije napram govoricam o miru. Tripolitanci nišo zadovoljni z mirom, ki bi bil neugo-den njihovim interesom. Revolucija v ruski mornarici. Petrograd, 27. avgusta. V Seba stopolu in Kronstadtu so zopet areti-rali nad 300 mornarjev zaradi revo-lucijonarne agitacije. Zdravje cesarja Viljeraa. Berolin, 27. avgusta. Zdravstva no stanje cesarja Viijema se je čez noč poboljšalo. Vojaška avijatiška postaja v Benet-kah. Lenetke, 27. avgusta. Ministr-stvo za vojno mornarico je ustanovilo v Benetkah postajo za vojaške avijatike. Von der Goltz ne gre v Carigrad. Koln, 27. avgusta. »Kolnische Zeitung< priobčuje brzojavko iz Be-rolina, ki dementira vest lista »No-voje Vremja,« po kateri naj bi odše! von der Ooltz v kratkem po nalogu nemške vlade v Carigrad. Italijansko-srbska banka v Belgradu. Pariz. 27. avgusta. V tukajšnjih finančnih krogih se zagotavlja, da se v kratkem vresniči nacrt ustanovitve italijansko-srbske banke v Belgradu. Nova banka bi bila nekaka podružnica italijanskega denarnega zavoda »Banca di Roma« in bi se ustanovila s temeljno glavnico dveh milijonov dinarjev. Banki bi bil glavni namen pospeševanje trgovinskih zvez med Srbijo m Italijo. Revolucijonarno gibanje na Špan« skem. Barcelona^ 27. avgusta. Po vse] I Španski se opaža nevarno revoluci-l jonarno gibanje. Hmelj. Norimberk, 27. avgusta. Tržne cene hmelja so: 200, 120, 10 ceneje 80/130. Dunajski damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-gert koncertuje danes in prihodnje dni v kavarni Central na &y. Retra nasipu. 195. itev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Darila. SeSfcotai v Idriii k vlansala vr- '3 rodoljubna gospa Mju Uroinov* Trsta znesek 5 K. Za velikodušni ' izreka odbor klrijsekga Sokola skrenejšo zahvalo. koU so darovali: bc. Ivan Klan, me- običajne fantovšOinc 10O K in »šrango«, katero so mu napraviti olt ob priliki njegove poroke 100 n: dalje Je darovat *. prvi. Anton -£er *za šrango« 100 K; g. Ivan s„ iz Loskega potoka, ker se ni ?el radi nujnega zadržka udele- sokolske veselice 20 K: istotako an Ras iz Loškega potoka 20 K. '. Nem ce njen im darovalcem iskrena :ahvala ter sokolski Na zdar! Dau&ii gst obsega 6 strni. ________t________ iziiajatelj i« odgovorni nrednik: Valentin Kopitar. [ ^stnina in ti»k »Narodne tiskarnr <. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. avgusta: Vitkor Hof-- ann, računski svetnik v p.„ 12 let, Vmska cesta 24. — Neža Kosec, za-^Hnica, 80 let. Sv. Petra cesta 25. V deželni bolnici: One 23. avgusta: Ivan Turk, po-*-'k. 41 let. — Ivan KreC\ bivši . ..:rski pomoćnik, -U let. Dne 24. avgusta: Lidija Mravlje, li sprevodnika južne železnice, 4 le- -2. — Primož Trček, užitkar, 70 let. Serranallo0 železnato Kina-vino Higijevtčia raistavi ■* Dmaja Ittf: Drtnmo oiilif >»jc ia ctstii tfipk« k zUti k*t*j*i. Afrtir^ča v*lj« i« jetfi, okrepe* firer, p^tofjša Ini hi je rekonvalescentom ia »slokrTnis relo priporočeno od zdrav-ni&kih avtoritet u Izborni okus. :: Veckrat odlikovano. j j " *•« 7000 %Ar*T*iš*l* »prićCTaL s 1/. MMA VALLO, itkr.M iMHf \ TmiT-Barkovlie. 4 48 4 Borzna poročila. IJaMlastka „Kreditna banka v Ljubljani-. l>i«mi kini šisajsfce toru 27. trgati 1112 4* • majeva renta .... 87 25 87 45 4> , venrat renta .... 00-35 90--5 v , tvstr. kraaaka reati . . ^7 25 87 45 4 , off. „ „ . . s 8710 8730 Ir , VraiiiiVo iefclnopoaajtTo 9350 94-95 r , k.o. češke dež. banke . W25 91 25 -efte I« I. 1860 * , . . 1 444-— 456 — M . „«w; . . . -^1*- 623~ „ tfsfce......2^1 — 303 — „ *e«e!j»ke I. tsda|e . 2* — 2*2 — II. ., . i 2bO-5O 27250 » Qg»*< hlpotečnc . 2»S-75| 257 75 " avstr. kretfHn« . . . . 4*»- — , 49« — „ iptUJanske .... 69 50* 7550 „ avitr rdeč. krtia . .'? 55 25 f>i 2o „ Off. M „ ... 34-75 4075 _ fcM*tnai..... 31 25 35 25 „ twik«......i 239-50 242-50 VnifVm " aUjAnike kreditne bftnkc . 443- 444 50 Avrtr. kredit ne *a zavodi . . « ">45*50 , 64^> 50 Ounajske bančite družbe . . ' ~3 v črnomlju, ter bi rada Se višie razrede —da^jtirala v Novem mestu ah Liub-\\*mtt pnmi Mit IfOdi za hrano ali stanovanje v enemu ttJi dveh mest. Odda se ie dobrotnikom, katrri so narodno-naprednega mišljenja. Naslov pove uprava »Si. Naroda«. 303» Stanovanje s hrano se išče za 2 gospodični. Ponudo* pod 304i „gospoditari*' upravništvu »Slov. Naroda«. iustipiJtinjo perfektno v nemščini in slovensčmi !§£• tvornica za stroje na Gor Avstrij-sKerr. za trajno. — Samo ie i^kušene, spretne prcsilke naj pošliejo ponudbe na Franc Asen, Ljubljana, hotel pri Slonu. iiTial za 150 hl drožjaJ Samo zeio izvežbaoi kuharji naj ponudbe poMjejo na 3A38 A. Kaj!ti, Koč«Tjev vlaški trgt?cc CffHni n ordinira đe začetka &mi j n Pf*va domaća iovarna n omar za led j Simona Praprotnika v Ijnbljani, jenkova ulica 1. i rBM>< n^j Prevzemajo se vsa v JlfflljiJpin stavbno rn po?ir$tveno fTpJi l*Bo mizarstvo spadajoča iJ^ri r 3 dela, katera se toCno I HTii^n H '° ^° na'n^iiJl cenah | rffHif m**^jf z izTršajejo. :: Veliki zaleta goitiinukili okrogliti mi Cesta si postaje » zaiittn brtqHiiM m pitom ws\% I Vsem pn'jateljein in znancem javljamo pretresujoCo vest, da se ■ je danes 2jutraj naia iskreno ljubljena, predobra 3042 I po kratki botezni previđena s svetotajstvi, preselila v večnost. I Ćas pogreba, ki se vrši v Postoj ni je Se nedoločen. I V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1912. I Potrta rodbina Hudnik-Dekleva. Narodna knjigama v Ljubljani priaaitia stote«« k»Hff«: Alul I« VsCalVA p°vest. Spisa! Lena broi 1 K 50 v, vez. 2 K M vin., s pošto 20 vin veC. Ini VaiMAiiisa Ko mart. Ruski spi* Ana a^«reniu. ^i l*v grOf toi- stoj Ctna broš. b K 40 vin., vez. £ K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela kriiantema. ^Lr.^» broš. I K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. veČ Rali Piliaki Pove*ti Spisa! E Gang. D0U lllJttaU. Gena broš. 2KW vin., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več. DAn Dnm Roman iz Kristusovih časov. DCU HUl. Spisal L VVallace. Cena vei. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Brodkovski od?etnik. ^; češki spisal V. Bene£-Šumavsky. Cena brat. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, i pošto 20 vin. več. Cez trnje do sreče. RS F. Senčar Cena broš 1 K 20 vin., vez. ?K% vin , s poSto 20 v več. Dvajset let pozneje Nvaad°,r Treh mušKetirjev ) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. P «*«■•* n fvijtif Spisal Ivan Cankar. ttOSpa JnOlt Cena broš 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več fli*oll in Qmph Zabeljene in oso-Ul6U lU SIDcll. tjene kratkočas- ntce. /.dral 1 inCeK Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. Grof Monte Christo. ^ A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomoćnice. Spisai Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova ft* a VI f* 9 Spisallvan Cankar. Cena pravna. broš x k 40 v,vez. 2 k, s po^to 20 v več. ; Izlet v Carigrad. SiS^S 80 v, s pošto 90 v. Kako pišejo ženske. ^ soisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne llTIlii Spisal Ivr^n Car.kar Cena broš ljUUl 2 K 0 vin., vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v ve*. ITf»*lli Matio? Zgodovinski roman HidiJ Ifidl]d6. spisa! Fran Remcc Cena croš. 2 K, vez. 3 K. s pošto 20 v več Libera nos a malo. I"'.ft ro;nan. Sp.sal V'ladim;r Vcscl. Cena broS. I 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v več. Ljubezen in junaštva stra-hopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broS. 80 vin., vez. 1 K 60 v, 5 pošto 20 v več. Ljnbezen Končanove .\ ITIfli^A Zsodovmski roman. Spisa! UlCtl C. Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. 1 Mali linriip s?isal Miian Pu?e]J- iUdll lJUUjC cena broš. 3 K, vez. i 4 K, s pošto 20 v več. HH ni i 1ai»#1 R^nian za mladino in od-• iUdll 1U1U ras|e Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez. I 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Mali vitov Zgodovinski roman H. , itLalt Y1IC£. Sienkiewicza. Cena broš. I 7 Kt vez. 9 K 50 vin.f s pošto 20 v več. Voti R°TTian. Ruski spisal Maksim Gorki. JUdll. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto JJ vin. več. Min4 Socijalen roman iz liubljanskega lUIUđ. življenja. Spisal A. P. RuSiČ Cena | broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več. Mllhnhnrpi SpisalFr. Miieinski.Cena i inuiiuuurui. bro§ 2 k 50 v, vez. 3 k I ~A) v;n., s pošto 20 v več Najhnjši sovražniki. ^J;:1 Murnk. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Narodni kataster Ko- rj|£WA Spisal Ante Beg. Cena b0 v, 1UOA.C- s posto 70 v 1$1&*% vac Spisal A. Novačan. Cena . llddd fdd. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, j s pošto 20 v več. Min9 Spisal Ivan Cankar Cena broš. H1U4- 2 K, vez. 3 K 50 vin, s pošto 20 vin. več. 1 lili 9A1»i Spisal Ivan Cankar. Cena UU AU11 3 K, s poSto 20 v več. niilTDI* Tliriet Angle§ki spisal Char-UI1V6I IWlOl. les Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s posto 30 v več. OiinctninnaH srisal Rozman. UUblUJUUSSIl. Cena 70 v, s pošto 80 vin. Opato? praporščak. zf°% roman Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v. vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Osnovni tanki o narod-nem gospodarstva, f^ li rin Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v. Pol litra Tipa¥ca.Fsetea.cDena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Pfllfim Zgodovinski roman iz nemško-A U1UUI. franeoske vojne. Spisal E. 2ola. i Cena broš. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin., s pošto 30 vin več. Ponižani in raiialjeii Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevskl. j Cena brol 3 K, vez. 4 K 20 v, $ pošto 20 v vtC. Pffttfin Zgodovinski roman H. Sieokic-* UtU|P. wTc2a. Cena broS. 6 K 40 v. ver. 8 K 40 v, i potto 20 v več. Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek Zikoo o dovoljevanjo poti za silo K — 40' II. in III. zvezek: Preatisi « železoiških ia rod- ■iškik kajigafa K —-hu. IV. in V. zvezek: Pristftjbiaske olajiare ofc koaverzlji v knjižnih terjatcv K — 80. VI. —X zvezek Pred piši o razredbi ia nredbi ter • ztežbi zemljišč K 2—. XI. in XII zvezek Predpisi zoaer okvaro polj- šćiae za Kraajska, Karotto, Gorisko, Istro, Trst ia Štajersko K — 80 XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pri- stajbiaaa ia zapovedanib notarskih spisi ta K - «u. XV. zvezek: 2ipaastvo« izročeaa oprafila so- 4iit K — 40 XV!. zvezek: Pristojbine o zapaščinah K —*80. Povesti dr. It Tavčarja. Pet knjig Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K £0 vin., s pošto 20 v več. Prava in neprava ljube- van Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena SCU« broš. 1 K €0 v, vez. 2 K 50 vin., Prešernov album. K^S 2 K 40 v. ^ pošto 2 K 60 vin. Qnt% varile 9 Zgodovinski roman H. UH VdUlO 5 Sienkievvicza. Cena vez. 5 K 50 vin., s- pošto 30 v već. Rodbina Polaneškib. z& roman H. Sienkievvicza. Cena broš. 10 K, vez 13 K, s pošto 20 v več. Pilani CTTIah Ruski spisal Leonid liUCUl biUCll Andre)ev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več. Skušnjave Tomaža Kr- mP7llQirMra SPisal Sepetavec,2 UlC^ljctVLJld. 2vezka.Cenabro§.2K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v veČ\ Slike in revolucije. RF "I M. Arcibašev. Cena broš. 1 K60v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Slovensko gledališče. ss-/r A Trstenjak. Cena 2 K. s poito 20 v več. Slovensko - neraška meja na Koroškem. BTlLX0^. 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. RnrMijlli-ZPm SpisalV.KnafHC.Cena OULlJctllAClil 4 K, s pošto 30 v več. Qt^1»a HoVlOa Povest. Spisa! J. DuKld UcVlLd. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Strahovalci dveh kron Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. U, s pošto 40 v več. Stiri ruske slike, bo^e^t 60 v, s pošto 20 v več. Trije mnšketirji. ^°vi$L A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več. fTflnvin«) Povest iz 18 stoletja. Spisal UUUVlUa. i. p. Tomić. Cena 1 K 60 v, s pošto 20 v več. IThn IH OilllH Poliudno znanstvena UUU 111 blUU razprava. Spisal dr. dr Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v. TTniitno Povest. Francoski spisal Andre UllUllld. Thevvuet. Cena 90 v, s pošto 1 K. Ustoličenje koroških voj- Vitli spisal Ante Bee- Cena 30 vin., VII U- s pošto 40 v. Vašfra brnnita Povesti iz D°- VdO&d &rilllllkd. lenjske pretek-losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Vin 1 at a Spisal Ivan Cankar. Cena broš. W lUjClC. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več. V narovi Izbrani spisi Frana Erjavca, UđiaVl. Uredil dr. G. Sajovic. Cena 1 K 20 v, vez 1 K 70 v, s pošto 20 v več. V štndentovskih nlicah. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K ,30 v, s rošto 20 v več. Vnlia in mnn sPisaI lvan Cankar VUlja 1U 111UL. Cena broš. 2K,vez. 3 K. s pošto 20 v več. 7fl lritivAin Spisal lv. Cankar. Cena i*a &TUCU1. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pešto 20 v več. 7anhlinha Povest Hrvatski spisa! F. AdUUlJUUd. Becić. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zadnji rodovine Benalja. Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez. 2 K 50 ▼, s pošto 20 v več. Zbirka citatOT in aforiz- mu« Uredil Slavko Klepec. Cena broš. Biw¥. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in mečem. ^r roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Josipa Jur- XiA«i U zvezkov. Cena vsakenm l#lU€t. zvezku broJ. 1 K 20 v, vez. 2 K s poSto 20 v več. Zbrani spisi Janka Kers- niL>A Pet knjig. Cena broš. 25 K, lUmO. vez. 30 K, s poSto 20 v več. Zbrani spisi Frana Le?- atika Pet knJ'? Cena broš. 21 K, »»•• vez. 27 K, s posto 20 v več. Zgodbe ii doline šentflor- lonaVa Spisa! Ivan Cankar. Cena JdUaaO. broš. 2 Kf vez. 3 K, s pošto 20 v več. Zločin in kaien. Rp°,^n fRum' Doetojevski. Cena broš 10 K 50 v. vez. Inteligentna gospodična, popoina sirota, 22 let stara, domaCe vzgo-jena, spretna s 250000 M. premoženja, se namerava kmalu omežiti z inteligentnim, dobro situiranim gospodom s stalno pozicijo Samo resne direktne ponudbe pod: , ,£rs6tuit«s ■•lm*( C51a ■anptpoflttagernd Obojestranska molčečnost. Stalni kraievni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nasta-vijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro - Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brao, Tfengasse 20, lliiktgali sprejme takoj 2952 fr. f. Zajecv £jmbljaat, Stari trg it. 9. Duali ali Dospođitne u sprejmejo na lepo stanovanje in hrano v sredini mesta po nizki ceni. 3006 I. flilil, LiDtiliaDa. firaiiite štev. 15. III, nafistr. Vpokojen " 2953 orožnii postaievodla išče kake primeme službe Nastop lahko takoj. — Ponudbe pod ,št. 2953* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. I&čem za takoj ali za november s koncesijo za točenje vina, piva in žganja ali pa tuđi brez nje. — Ponudbe sprejema 3006 Fran Žabkar, Đonajska cesta 52. kupuje v vsaki množini 2957 žgan jarna Hobert Điehl CbIjb, Mlad trgovskl Mili mešane stroke, želi premeniti službo. Vstop v šestih tedaih. Cenjene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Vesien 1000u. 3984 Prešernove slike prodala in pošilja po puštien ponetjn Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 kron. 273 Crsouski lokal prostoren, z večjimi izložbenimi okni Uče ali tako} prevxame dunajska tvorniška firma za ustanovite v trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event skico pod. ,Vorwarts 50001 na Dunaj, Postamt 88. Pozor! PozorS Hisa tik kolodvora na Jesenicah z 2 vrt om a za sočivje z vsemi občinskimi pravicami je naprodaj zaradi družinskih razmer. Na hiši so konesesije, gostilna, pekarna, in trafika, vse v najlepŠem teku. Pogoji jako ugodni. Vprašanja na Albin Haupt* ■tan Jeaeniee Oorenisko. Grofovski zavod WaMsee v Gorici, Primorsko. Edini zavod na Primorskcm za dečke dobrih družin. 2947 Spreieraaio se očenci, ki obiskujejo c. kr. slovenske, nemške, i talijanske sole alt se hočejo učiti pri- vatno. —• Prospekte pošilja ravnateljstvo. StrMI a___________________________\______________SLOVgHSM NAROP,___________________________________ 195 štev. Dobra brana in staaovaile kjcr se strogo gleda nanj tuđi izveo Šolskega časa, in nekoliko instruira ▼ učenju, M lite. Naslov pove upravDiŠtvo »SI. Naroda«. ^relcma »~~~»J« ftovea.ef.av- ..8LAVIIA" Zavaruje „oslopja in premitnine proU *t^nrjir*iiozrejMhkombin- »♦ »«-*«.<* --j-t^ požarnimSm«n *cePalu c.jai. pod tako usođnimi pogon, ko ... . ... »»*!•»•• lavartvalat banka v Pragi. .-. - .«. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. nobcna đn>caj*varovalnica. ■.....1 anal ■ M.TSUM44. - l«plaa—m iHHarni- ta kapitalu« K m,3M.«03-«l. Uživa naiboljši sloves. kodet posluje. ziasu je ugodno xav«ov«n,« na Po *«•»•*« tfragi VZtjcmu zmmalaica n«S€ države i vseskozi slovansko-narodno upravo. Dovoljuje iz £iste dobiCka izđatno doživetje ta smrt z manjSaiofimi se I----------------------------- ••• Mlaaaita «•*« ----------------------------- podporo v narodne in občnokoristoe vpUfi" |a»- tamta mm i LiiMin •.s.rss«.,'!:* i Oomoski ulici im. 11 -m* »•-«* ||H|||||l|f| po vseh kombinaciiah na poijaoao števiio let. Istotako pla ■ ■ IIIFII 111 Vi *-™*?T*rihdolgov :n s|*dlB|oafo v nova posojilo nad mnogo ■ ■ II | % 11 | S | ^fl agođnejšiml pogon Diskretnu in kuUntno posredovanje I I IlilUIIIU ^811"0 p'ssmw' €lzabetia cesta 4.1 JI VPIp^P JI1M — Prošnje samo pismeno. - (Za f ran katu re naj se priloži I • — znamk za 30 vin) —=-==-— — ■ I Pravi in neprava litai U: osatov mml: I I Povest — Spžsal BU2 Pailii. I I Zgodovinslu povest. Spisallv. Rea.ec. I I Ccoa broš. 1 K 6O vin., vez. 2 K ^^1 Cena broš 1 K 8U vm., vez 2 K I ■ 50 vin., s po5to 20 ti nar jer tcČ I I 70 vio., s pošto 20 vinariev več I I ■ Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi pruo'jca najtopln? I I Mj5 I »^ 3 kocke aca 10 vinarjev -w ■ Zabtevajtc izrecno kt^Cke Z3 gOVejO juho ,.URAtf. ■ En sam poiikus za 10 vinaijev T»eatfif da ne kupite nobemh drugih kock već. I MJtopTSSS.? F. S. Rcjafc, Liubliana, Pred skofijo 21. ? Krasna umetniika reprodukcija v ve£ barvah V r x\Ani;viTi; ^KoiiHtnvi: suhi: € i PRIMOŽATRUBARJA ■ ■■ USTAHOViTELJA SLO^E^SKE KvJIŽE/NOST ■■ } ™ f ---1 1 K M^\ Visoka SS cm im ilroka 55 c« je u,- f>rf| ! fi m S^jl lePii °*jril*Jir***4L 6lO¥eilmk* ^^lT? LvG 9 ^ \m§^ dovT*ene^ia kmr |Hi iaiuuno Sloveaei. flk\ll f(f( Jj] |2aQ Cena s pošto kron 3-20 GUI V jliiAR03HflRHJv potom HlB vulkaniziranja. Baa>ela In alfa za p^SEJ—— vse vporabe Isaaaaiavaktlea ka- 'l^Š^L«. !•»- Sala u waatai|a z vsemi vo- J^Oy žili. lataraaaitai smo s strokov- • a» nimi pojasnili brezplačno na razpolago. ^HmToTI LUSKINAMT'lMHn ^Mituhamju ^MBfnJaf ^^H^HpHHBLgAA^JbJHHHHHiaaHflr ■ D^oerija ;*ADRIJA", Ljub)jana,y [^^■■■1 S«ttnburo«va &WSUŠBKt^ BaBBBBBMHninin^n^Ba^^^^^a^^^^B^^^*i^^^nWl^Vr^BBE98^ 3 aa»r' *■ « ■'^^■■■■BaaapvjBaBaaapa^^^p^^viaBjaaaai^'v ^"-^"»^c^H^v-jiai Dr. Demšar odpotuje do 8. septembra. K*t tamostojno iospodinlo k dvema otr<:>k*»ma 29tl iUem ženske, srednje starosti. Plača po ilogocoru. — l>ismene n n d-be na upravmštvo »Slov. Naroda« Proda se takoj majlma biša l^žeča ot) giavn: ce>ti, oddaliena rr>-bližno 15 minut od dolenj^ke<*a kolo dvora, pripravna za obrtmka, sosebno pnporoćljiva /a vpokojence ^==^— Haprodaj Je tud! — m slatt p»[i!l ii iravnlksv. Kupm pojon ^-» ?eio solidni — Poia^tl* da e Anton Berglez, v Ljubljani, Klade zna ul. št. 5. 2v$\ Dajo se v najem ^)U Iskali za iiia z ¥se pripravo in stanovanjem, ta obrt se je izvrševala v h'ši že nad 30 let Ravno tam je prodati pod ceno 11 aisii na »Jarraica« od tvrdke Manntler, Dunaj. Pn?la i na Aaico Žrrnr, posestnico v Črnem S vrhu Atev. 9 pri I4riji. :: Kniisoveita \i Bonat L nbljana, Selenbnrgova nlica inasproti glavne pošte) 2386 priporoča vsakovrstna knjicoveSka dela, mape, galanterijo, passepartuje itd — Posebno rnočna vez za knjižnice, čitalnice in bralna druStva. Cene zmerne, delo solidno! Izdelki za veselice: Korjandoh, giriande, serpentine, balon čki, zalepke za šaljivo pošto,moderni mali kuvertki za srečolov, vstopnice (bloki). Cena /merna, postrežba točna' :: Oniiiško Mi društvo v Gradcu ■% x. x a. x- O$ebni lta 1910 o'eli 375 nilijoiov. — Rezerve koncem leta 1910 okoli 112 milijanov Gener zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu 1., Schmiedgasse 40, kfer s rofio reelni, delavni sotradniki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 ----- Ljubljana, Hrvatski trg št. 4. ===== Razpts slnžbe. ^ Na c. kr. veliki realki v Ljubljani je stalno popolniti službo šolskega sluge s 5istemiziranimi službenimi prejemki. i • r < ,o s'užbeno mesto naj svoje pravilno opremljene, z <.b»^ajn ni1, za takšne službe potrebnimi dokarili podprte prošnje predla^ajo pri predsedstvu mestnega magistrata a«r do 25. septembra 1912« "ma Pro-^ilcem, ki dokažejo mehan-ko u hniško ročnost za postrežbo pri prirodoslc vnih zbirkah, se bo dajala pri podelitvi službe prednost pred drugim i prosiici. Zakasnele in pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale. lešini magistrat v Ljubljani, dne 21 avgusta 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. C. kr. avstrijske ijjjt državne železnlce. Izvleček iz voznega reda. - Veliaven od 1. maia 1912. . Postala; Izubijana ^u±nJ kolodvor. Odhod. 6-5£ zjutaraj. Osebni vlak na Kran% Tr-žič, Jesemce, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob GHni, Dunai 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kocevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 9-O9 dopoldtie. Osebni vlak na Kranj, Jesensce,