117
Iz virni	znans tv eni	članek/ Article	(1.01)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly	82	(2022)	1,	117—136
Besedilo	pr eje t o/R eceiv ed:08/2021;	spr eje t o/ Accep t ed:03/2022
UDK/UDC:	726.034.7(497Sladk a	Gor a)
DOI:	10.34291/B V2022/01/Br a tusa
©	2022	Bratuša,	CC	BY	4.0
Tina Bratuša
Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi  
na Sladki Gori
New Findings on the Pilgrimage Church  
of the Virgin Mary on Sladka Gora
Povzetek:	 V	 pričujočem	 prispe vk u	 a vt oric a	 pr eds t a vlja	 nov a	 odkritja,	 zlas ti	 arhiv skih 	
vir ov ,	 o	 Marijini	 r omar ski	 cerkvi	 na	 Sladki	 Gori,	 ki	 sodi	 med	 najodličnejše	 bar očne 	
spomenik e	 pri	 nas.	 Besedilo	 se	 osr edot oč a	 na	 ambicio zna	 ž upnik a	 Mik c a,	 slad-
k og or sk o	 k ongr eg acijo	 Marijineg a	 br e zmade žneg a	 spoče tja,	 pa	 tudi	 na	 k on t ek s t 	
Cebeje v e	 oljne	 podobe	Marijin sprejem v nebesih. Ta zaseda v interierju cerkve 
posebno	 mes t o ,	 na	 Slov ensk em	 pa	 v elja	 z a	 doslej	 edino	 odkrit o	 k on v ek sno	 slik o. 	
S	 pomočjo	 arhivskih	 dok umen t ov	 lahk o	 tudi	 z anjo	 pos t a vimo	 nek aj	 t e z,	 ki	 se	 do-
tik ajo	 pr edvsem	 ok oliščin	 njeneg a	 nas t ank a	 in	 nar očnišk eg a	 vidik a,	 njene	 k on v e-
k sne	oblik e	t er	ik onogr a f sk e	pov e z a v e	s	pr eos t alo	ik onogr a fijo	cerkv e.
1
 
Ključne besede : bar očna	 sakr alna	 ume tnos t,	 Sladk a	 Gor a,	 An t on	 Cebej,	 Marijina 	
k ongr eg acija	br e zmade žneg a	spoče tja,	k on v ek sna	slik a,	nar očniš tv o
Abstract : In	 the	 paper ,	 the	 auth or ess	 pr esen ts	 ne w	 findings,	 particularly	 fr om	 ar -
chiv al	 sour ces,	 on	 the	 pilgrimag e	 chur ch	 of	 the	 Vir gin	 Mary	 on	 Sladk a	 Gor a, 	
which	 is	 one	 of	 the 	 mos t	 e x quisit e 	 Bar oque 	 monumen ts	 in	 Slo v enia.	 The	 paper 	
f ocuses	 on	 tw o	 ambitious	 parish	 pries ts	 fr om	 the	 Mik ec	 f amily ,	 the	 Congr eg a-
tion	 of	 the 	 Im m ac ula t e 	 Conc e p tion	 in	 Sladk a	 G or a, 	 as	 w e ll	 as	 on	 the 	 c on t e x t 	 of	
Cebej ’ s	 oil	 pain ting 	 of	 the Reception of Mary in Heaven, 	 which	 has	 a	 special 	
place	 in	 the	 chu r ch	 in t erior	 and	 is	 also	 kno wn	 as	 the	 only	 c on v e x	 pain ting	 dis -
c o v er ed	 i n	 S l o v eni a. 	 Wi th	 the	 hel p	 of	 ar chi v al 	 documen ts,	 i t	 i s	 possi bl e	 t o	 se t	
a	 f e w	 h ypotheses	 about	 the	 pain ting 	 tha t	 t ouches	 especially	 on	 the	 cir cum -
s t ances	 of	 the	 pain ting ’ s	 origin	 and	 its	 pa tr onag e,	 its	 c on v e x	 shape,	 and	 the 	
ic onogr aphic	c onnection	with	the	r es t	of	the	chur ch	ic onogr aph y .
Key words : Bar oque	 sacr al	 art,	 Sladk a	 Gor a,	 An t on	 Cebej,	 the	 Congr eg a tion	 of	 the	
Immacula t e	Concep tion,	c on v e x	pain ting ,	pa tr onag e
1	
Članek	 je	 nas t al	 v	 okviru	 r azisk ov alneg a	 pr ogr ama	 „ Ume tnos t	 na	 Slov ensk em	 v	 s tičišču	 k ultur	 (P6-0061)“ , 	
ki	g a	iz	drž a vneg a	pr or ačuna	sofinancir a	Ja vna	ag encija	z a	r azisk o v alno	deja vnos t	R epublik e	Slo v enije.

118 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
1. Uvod
Doslej	 smo	 besedila	 o	 sladk og or ski	 Marijini	 r omar ski	 cerkvi	 po	 v ečini	 po znali	 le	 k ot 	
pr epise	 iz	 župnijsk e	 kr onik e,
2
	 ki	 jih	 je	 ne znani	 a vt or	 z ačel	 obja vlja ti	 v	 let a	 1927	 iz dani 	
knjižici	 o	 omenjeni	 cerkvi	 (Romarska cerkev sv. Marije na Sladki gori), 	 sedaj	 pa	 je	 z 	
no vimi	 arhiv skimi	 in	 drugimi	 najdbami	 prišlo	 do	 v eč	 no vih	 spo znanj.	 Med	 drugim 	
po znamo	 mnog o	 v eč	 poda tk ov	 o	 dv eh	 župnikih	 Mik cih	 in	 ju	 lahk o	 tudi	 r azlik ujemo	 – 	
v	 na v e z a vi	 na	 nek danjo	 lember šk o	 ž upnijo ,	 v	 k a t er o	 je	 sladk og or sk a	 cerk e v	 spadala 	
do	 le t a	 1786,	 se	 je	 namr eč	 doslej	 v es	 č as	 omenjalo	 le	 eneg a	 Mik c a.	 Najv ečje	 odkri -
tje	 pr eds t a vlja	 drugi	 del	 popisa	 člano v	 sladk og or sk e	 k ongr eg acije	 Marijineg a	 br e z-
made žneg a	 spoče tja,	 s	 k a t erim	 lahk o	 primarno	 ug ot o vimo ,	 k ak o	 je	 bila	 t a	 družba 	
or g anizir ana	 o zir oma	 na	 k ak šen	 način	 je	 delo v ala,	 z a	 k ak šno	 z družbo	 je	 pr a v z apr a v 	
šlo	 –	 ob	 t em	 lahk o	 tudi	 dok až emo	 prisotnos t	 posame znih	 umetnik ov	 na	 Sladki	 Gori, 	
no v o	 soa v t or s tv o	 fr esk	 in	 hkr a ti	 odkrijemo	 nek aj	 v eč	 k on t ek s t a	 o	 nas t ank u	 Cebe-
jeve konveksne slike Marijin sprejem v nebesih.	 Slednje	je	v	pričujočem	prispe vk u 	
r az širjeno	 še	 z	 ik onogr a f skim	 vidik om,	 dok az ani	 pa	 s t a	 tudi	 t e zi	 o	 primarni	 lok aciji 	
in	 f ormi	 slik e .	 P ome mbno	 odk r itje	 pr e ds t a vlja	 še 	 de k anijsk i	 še ma tiz e m, 	 k i	 ob s t oj 	
omenjene	k ongr eg acije	potrjuje	pisno	in	us tr e zno	r azlik uje 	oba	Mik c a.
Besedila,	 ki	 se	 ukv arjajo	 z	 r omar sk o	 cerkvijo	 na	 Sladki	 Gori,	 so	 v ečinoma	 s t ar ej -
ša,	 nov ejših	 obr a vna v	 je	 le	 nek aj.	 Na v adno	 gr e	 z a	 z g odovinsk o	 nar a vnana	 besedila,
3
 
pr eglede	 r omar skih	 poti,
4
	 nek aj	 je	 tudi	 ume tnos tno z g odo vinskih	 obja v ,	 ki	 izpo-
s t a vljajo	 r azlične	 vidik e.
5
	 S	 Cebejem	 in	 z	 omenjenim	 k on v ek snim	 delom	 se	 je	 do -
slej	še	najv eč	ukv arjal	F er dinand	Šerbelj.
6
2 
K r onik o	 hr anijo	 v	 ž upnijsk em	 arhivu	 Šmarje	 pri	 Jelšah	 (Gedenkbuch	 der	 P f arr e	 Maria	 Sessenber g ,	 1334–
1888).
3	
V ečji	 del	 se	 opir a	 na	 kr onik o	 in	 us tno 	 izr očilo ,	 k asnejša	 dela	 pa	 tudi	 na	 pr v e	 obja v e.	 Glej	 Janisch	 1885,	
1036; 	 V ak aj	 1888a, 	 25–26; 	 1888b,	 30–31; 	 K o v ačič	 1928, 	 85–86; 	 293;	Krajevni leksikon dravske banovine 
1937,	 606 :	 k ot	 v	 Janische v em	 lek sik onu	 je	 omenjeno ,	 da	 je	 bila	 cerk e v	 ink orpori r ana	 v	 no v omeški	 s t ol -
ni 	 k ap i t el j,	 ki	 je	 t edaj	 še	 zmer aj	 vr ši l 	 pa tr on a tsk e	 pr a vi ce;	 S trmšek	 (1937)	 je	 z ap i sal ,	 da	 je	 bi l a	 sl adk og or -
sk a	k ongr eg acija	v	tis t em	č asu	še	delujoč a;	Me tlič ar	2004.
4	
Glej	pr edv sem	La v tiž ar	1936,	65–68; 	P e trič	1995,	90–93;	2008,	338–340;	Ha jnšek	1971,	424–430.
5	
Ce r k e v 	 s t a	 v 	 oblik i	 t opog r a f sk ih	 z apisk o v 	 obr a v na v ala	 Fr anc e 	 St e le 	 (Znans tv e nor azisk o v alni	 c e n t e r 	 Slo v -
ensk e	 ak ademije	 znanos ti	 in	 ume tnos ti,	Ume tnos tno z g odovinski	 inš titut	 Fr ancet a	 St ele t a,	 St ele t ovi 	
t er en ski 	 z ap i ski ,	 L XXXI,	 1927;	 XXV IA ,	 1960) 	 i n 	 Jo ž e	 Cu rk	 (1967,	 23–33),	 n aj b o l j 	 cel o s tn o 	 u me tn o s tn o z -
g odo vinsk o	 besedilo	 o	 njej	 pa	 pr eds t a vlja	 monogr a f sk a	 knjižic a	 Ser g eja	 V rišerja	 (1970).	 Fr esk an tskim 	
poslik a v am	 so	 se	 pos v e tili	 St ane	 Mik už	 (1940,	 544–602),	 Dark o	 Mušič	 (1968,	 153–176)	 in	 Z v onk a	 Zupanič 	
Sla v ec	 (2013,	 37–39)	 –	 slednja	 s t a	 jih	 obr a vna v ala	 z	 medicinsk eg a	 vidik a.	 Kipar s tv o	 s t a	 r azisk ali 	 Darja 	
K ot er	 (2009,	 45–63),	 ki	 je	 obr a vna v ala	 Janečk o v e	 or gle,	 in	 V alen tina	 P a vlič	 (2017,	 223–236),	 ki	 je	 pisala	
o	 Jo ž e fu	 Str aubu.	 P og os t e	 so	 kr ajše	 omembe	 v	 pr egledih	 ume tnos ti, 	 k ot	 so	 npr .	Umetnost baroka na 
Slovenskem 	 (1957,	 16),	Barok na Slovenskem 	 (1961,	 22),	 Ce v če v a	Slovenska umetnost	 (1966,	 114;	 119;	
132),	 Šumijev a	Baročna arhitektura	 (1969,	 38–39),	 kjer	 z asledimo	 napačno	 a tribucijo	 sladk og or sk e 	
cerkve	 arhitektu	 Janezu	 Nepomuk u	 Fuchsu,	Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem Marjane 
Lipogla v šek	 (1996,	 81–83),	 v eč	 besedil	 Me t ode	 K emperl	 (2001,	 177;	 2007,	 119;	 2012,	 147)	 in	 mono -
gr a fija	Barok na Slovenskem,	ki	jo	je	K emperlo v a	spisala	v	soa v t or s tvu	z	Luk o	Vidmarjem	(2014,	187).
6	
Šerbeljev	 članek	 iz	 leta	 1977	 (1977,	 109–133)	 predsta vlja	 del	 njegove	 diplomsk e	 naloge	 (1974),	 leta	 1978/1979 	
je	 obja vil	 k a t alog	 umetnik ovih	 del	 (1979,	 81–113),	 v	 drugi	 polovici	 80.	 in	 na	 z ačetk u	 90.	 let	 je	 spisal	 kr ajša 	
gesla za jugoslovansko (1985,	 623–624)	 in	 slov ensk o	 enciklopedijo	 (1988,	 1)	 t er	 biogr af ski	 lek sik on	 (1991, 	
782–783),	 ključen	 pa	 je	 k a t alog	 r az s t a v e	 v	 Nar odni	 g aleriji	 (1991).	 Glej	 tudi	 Mesesnel	 1923,	 78;	 St ele	 1924, 	
70;	 76;	 Stesk a	 1927,	 93–100;	 Stele	 1949,	 81;	 139;	 Cev c	 1956,	 14;	 27–28;	 Dobida	 1957,	 11;	 14;	 27–28;	 Horv at 	
1959,	 598–599;	Barok na Slovenskem	 1961,	 24;	 Cevc	 1966,	 138;	 Menaše	 1971,	 347–348;	 Lisac	 1974,	 172–175.

119 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
Slika 1: Romarska podobica Sladke Gore (vir: zasebna zbirka romarskih podobic g. Janeza 
Mavriča, Gornji Grad).
7
2.  Legenda o nastanku sladkogorske romarske cerkve
Leg enda	 o	 nas t ank u	 r omar sk eg a	 sr edišč a	 na	 Sladki	 Gori	 je	 z apisana	 v	 župnijski 	
k r onik i, 	 k je r 	 pa 	 je 	 pise c 	 pr ipom nil, 	 da 	 ne 	 g r e 	 z a 	 lis tinsk o	 izpr ič an	 dog ode k , 	 t e m v e č 	
us tno	 izr očilo.	 Slednje	 pr a vi,	 da	 so	 se	 r omanja	 z ačela	 le t a	 1738,	 k o	 so	 v	 k ot anji	 nad 	
v asjo ,	 ki	 se	 imenuje	 ,Najdeliše ‘ ,	 odkrili	 najdbo ,	 ki	 je	 spr o žila	 mno žična	 zbir anja	 pri	
pr v otni	 sladk og or ski	 cerkvi	 s v .	 Marje t e.	 Ni	 sicer	 na v edeno ,	 z a	 k ak šno	 odkritje	 je	 šlo. 	
K r onik a	 omenja	 še	 ob s t oj	 s tr ansk eg a	 olt arja	 Marijineg a	 br e zmade žneg a	 spoče tja	
v	 Marje tini	 cerkvi,	 ni	 pa	 znano , 	 ali	 je	 bil	 pos t a vljen	 v	 č asu	 omenjeneg a	 odkritja	 ali	
ž e	 pr ej.	 Ambicio zni	 lember ški	 ž upnik	 Jane z	 Mik ec	 naj	 bi	 pr a v	 ob	 t em	 olt arju	 us t a-
no vil	 k ongr eg acijo	 Marijineg a	 br e zmade žneg a	 spoče tja,	 in	 sicer	 ž e	 le t a	 1741,	 k o 	
dogma	 o	 Marijinem	 br e zmade žnem	 spoče tju	 sicer	 še	 ni	 bila	 r az glašena	 (1854). 	
V	 k ongr eg acijo	 naj	 bi	 ž e	 v	 pr v em	 le tu	 v s t opilo	 v eč	 k ot	 5000	 člano v .	 Med	 le t oma 	
1741	 in 	 1745	 je	 pri 	 r omar ski 	 cerkvi 	 pomag alo 	 pe t	 z unanjih 	 duho vnik o v .	 K er	 je	 bilo 	
r omarje v	 v sak o	 le t o	 v eč,	 je	 Mik ec	 le t a	 1744	 z ačel	 gr adnjo	 no v e	 Marijine	 cerkv e. 	
P os v ečena	 je	 bila	 25.	 julija	 1754,	 pos v e til 	 pa	 jo	 je	 g oriški	 nadšk of	 K ar el	 Mihael 	
A tt ems	 (Ž AŠ,	 Gedenkbuch	 der	 P f arr e	 Maria	 Sessenber g	 1334–1888).	 Omenjeni 	
o l t ar	 i z	 Marj e tin e	 cerkv e	 –	 k ak o r	 tu d i 	 sama	 cerk e v ,	 z	 i zjemo 	 n jen eg a	 z v o n i k a	 –	 d a-
nes	ni	v eč	ohr anjen.	
7	
Gospo du	J ane z u	Ma vriču	se	z ah v alju jem,	da	mi	je	r azk az al	s v ojo	ob se žno	zbi rk o	r omar skih	podobic.

120 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
3. Župnika Mikca in njuno delovanje
V	 obr a vna v ah	 nek danje	 lember šk e 	 ž upnije 	 in	 s	 t em	 sladk og or sk e	 cerkv e	 se	 je 	
do	 sedaj	 omenjalo	 le	 ž upnik a	 Jane z a	 Mik c a.	 O	 njeg o v em	 pr edhodnik u,	 pr a v	 t ak o	
Mik cu,	 ni	 bilo	 g o v or a,	 čepr a v	 je	 njeg o v o	 ime	 omenjeno	 v	 kr oniki,	 deloma	 pa	 tudi	
v	 dosedanji h	 i n t erpr e t aci jah	 fr esk	 –	 na t ančneje,	 v	 opi si h	 (ne	 v eč	 ohr anjen eg a)	 z a-
pisa	 k r a tic	 na	 k orni	 balus tr adi, 	 če sar 	 r azisk o v alci	 sicer 	 niso	 pose be j	 ar gume n tir ali,	
t em v eč	le	z aključili,	da	je	g o v or a	o	Jane z u	Mik cu.
Slednjemu	 so	 pisci	 v selej	 pripiso v ali 	 t ak o	 nar očilo	 cerkv e	 in	 njene	 opr eme	 k ot 	
tudi	 v zpos t a vit e v	 k ongr eg acije	 Marijineg a	 br e zmade žneg a	 spoče tja,	 čepr a v	 t o	 ni -
k oli	 ni	 bilo	 lis tinsk o	 dok az ano.	 K ot 	 dok az	 o	 nar oč ilu	 g r adnje 	 c e r k v e 	 se 	 je 	 r az um e l	
opis	 us tneg a	 izr očila	 v	 kr oniki	 in	 danes	 ne	 v eč	 r az viden	 z apis	 na	 fr esk ah,	 pa	 tudi	
č aso vni	 k on t ek s t,	 ki	 je	 so vpadal	 z	 ur adnim	 delo v anjem	 Jane z a	 Mik c a	 v	 ž upniji	 v	 le-
tih	1733−1760.	 P odobno	 v elja	 z a	 oba	 drug a	 omenjena	 pripisa	 –	 v zpos t a vit e v	 k on-
g r e g ac ije 	 in	 nar oč ilo	 opr e m e , 	 tudi	 Ce be je v e 	 k on v e k sne 	 slik e .	 K ong r e g acija	 naj	 bi 	
bila	us t ano vljena	le t a	1741,	slik a	pa	je	da tir ana	 v	 le t o	1761	 –	t or ej	 le t o	po	t em,	k o 	
je	 Mik ec	 ur adno	 pr enehal	 opr a vlja ti	 funk cijo	 ž upnik a.	 Znano	 je,	 da	 je	 kljub	 t emu	 še 	
bil	deja v en	v	ž upniji	in	tudi	maše v al	na	t akr a t	podružnični	cerkvi	na	Sladki	Gori.
8
 
8	
Glej	 pr epis 	 k or espon dence	 med	 Mik cem 	 in	 K arlom	 Mihaelom	 A tt emsom	 (Ž AŠ,	 Gedenkbuch	 der	 P f arr e	
Maria	 Sessenber g	 1334–1888, 42–44). 	 V	 pismih	 imenuje t a	 Marijino 	 cerk e v	 po	 nek danjem	 pa tr ona tu	 s v . 	
Marjete.
Slika 2: Freskantska poslikava na korni balustradi, kjer naj bi bil upodobljen Janez Mikec (vir: 
osebni arhiv).

121 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
Že	 samo	 ime	 oziroma	 oseba	 Mikca	 vzbuja	 precej	 nejasnosti	 in	 vprašanj.	 O 	
domnevno	 njegovih	 zapisanih	 kraticah	 je	 v	 članku	 o	 Jelovškovih	 freskah	 pisal	 Stane 	
Mikuž	 (1940,	 544–602).	 P o	 njeg o v em	 mnenju	 upriz arja	 sr ednji	 fr esk an tski	 priz or	
na	 k orni	 balus tr adi	 dog o v or	 z a	 zida v o	 Marijine	 cerkv e,	 upodo bljen	 pa	 je	 tudi	 ž u-
pnik	 Mik ec,	 ki	 je	 od	 nek eg a	 mo ž a	 (v erje tno	 gr ašk eg a	 guberna t orja)	 pr ejel	 lis tino.	
T a	 je	 upodobljena	 pr ed	 ž upnik om	 na	 tleh,	 na	 njej	 pa	 je	 bil	 nek oč	 r az viden	 la tinski	
napis,	 ki	 sicer	 ž e	 v	 Mik už e v em	 č asu	 sk or aj	 ni	 bil	 v eč	 ohr anjen.	 Kljub	 t emu	 je	 t a 	
kr a tice	r azbr al	o zir oma	sklepal,	da	je	z apisano:	
»M(ik e z)	G(eor gius)?	I(oannes).	P(ar ochus).	L(ember g ensis)?«	 
	 (Mik už	1940,	549)	
Omenjeni	 neohr anjeni	 z apis	 je	 opisal	 tudi	 St ele,	 in	 sicer	 v	 obliki	»M G J P L«, 
torej Mikez Georgius (?) Joannes Parochus Lembergensis	 (ZR C	 S AZU ,	 UIF S,	 St ele-
t o vi	t er enski	z apiski	XXVIA	1960,	13).	
Raz ume v anje	 z apisa	 se	 r azlik uje	 ž e	 pri	 obeh	 r azisk o v alcih.	 Mik už	 je	 v	 s v ojem 	
besedilu	 sicer	pripomnil,	 da	 je	z apis	 slab še	ohr anjen,	pri	 t em 	pa	 še	posebej	 izpo -
s t a vil	 črk o	 G.	 Iz	 r es t a vr a t or sk e	 dok umen t acije	 lahk o	 r azber emo ,	 da	 so	 bile	 fr esk e	
na	 k orni	 balus tr adi	 slabo	 vidne	 ž e	 le t a	 1939.	 K ot	 je	 z apisal	 Fr ance	 Mesesnel,	 so 	
fr esk e	 opr ali	 in	 jih	 pri	 t em	 pr e v eč	 z dr gnili	 (Z apiski	 Fr ance t a	 Mesesnela	 1939,	13).	
Obe	 r azličici	 z apisa	 so	 k asnejši	 pisci	 nekritično	 po v z emali.	 Ob	 pr egledu	 arhiv sk eg a 	
gr adiv a	 se	 je	 izk az al o ,	 da	 ž upnik a	 z	 imenom	 Jane z	 Jurij	 Mik ec	 v	 lember ški	 o zi r oma 	
k asnejši	 sladk og or ski	 ž upniji	 ni 	 bilo ,	 drži	 pa,	 da	 s t a	 bila	 prisotna	 dv a	 Mik c a	 –	 pr vi	
od	 le t a	 1705	 do	 1736	 in	 drugi	 od	 le t a	 1733	 do	 1760	 (neur adno	 do	 smrti	 le t a	 1765). 	
N juni	 ime ni	 s t a	 bili	 Jur ij	 o zir oma	 Gr e g or 	 Mik e c	 in	 Jane z	 Mik e c.	 O	 me dse bojni	 r od-
binski	 na v e z a vi	 z asledimo	 z apis	 v	 kr oniki,	 ki	 pr a vi,	 da	 je	 bil	 Jane z	 Jurije v	 neč ak	 (Ž AŠ, 	
Gedenkbuch	der	P f arr e	Maria	Sessenber g	1334–1888,	5).
O	 pr v em	 je	 znanih	 le	 nek aj	 fr agmen t o v .	 Njeg o v o	 celotno	 ime	 se	 glasi	 Jurij	 ali 	
Gr eg or	 Martin 	 Mik ec	 (Georgius ali Gregorius Martinus Mikez).
9
	 Od	 le t a	 1702	 do 	
1704	 je	 k ot	 k aplan	 služil	v	 Sr edišču.
10
	 V	 ž upniji	Lember g	 je	 slu žbo v al	 od	 13.	 aprila	
1705	 do 	 16.	 sep t embr a	 1736.	 Umrl	 je	 pr a v	 t akr a t	 na	 Sladki	 Gori,	 s t ar	 72	 le t
11
	 –	 od	
t od	 lahk o	 sklepamo ,	 da	 se	 je	 r odil	 le t a	 1664.
12
	 Le t a	 1713	 se	 je	 vpisal	 v	 meng ešk o	
duho vnišk o	 br a t o v ščino	 s v .	 Mihaela.
13
	 Le t a	 1693	 lahk o	 njeg o v o	 ime	 z asledimo	 v 	
9	
V	arhiv skih 	z apis ih	s e	enak o vr edno	p oja vlja t a	obe	r azličici	z apisa.
10 
V	 Slek ov čevi	 k art ot eki	 so	 pod	 š t evilk o	 1906	 z apisani	 poda tki,	 pov z eti	iz	 dek anijsk eg a	 šema tizma, 	 in 	
doda t en	 poda t ek	 o	 k aplansk em	 delu	 (P AM,	 X1537/002/006,	 Digit aliz a ti	 k art ot ek e:	 duho vniki	 18.	 s t ole tje 	
(2016),	š t.	1906).
11 
Mrlišk e	 knjig e	 z a	 obdobje	 ok oli	 t eg a	 le t a	 nisem	 z asledila.	 P oda tki	 so	 z abele ž eni	 v	 dek anijsk em	 šema tizmu: 	
» Admodum	 Rdus	 Nobilis	 Ex cellens	 ac	 Doctissimus	 Dnus	 Geor gius	 Martinus	 Mik e z,	 A:	 A:	 L:	 L:	 e t	 Phliӕ 	
Magis t er ,	 e t	 P ar ochus.	Electus	 ob	 Ill‘mo	 D ‘no	 Comit e	 Ra ymundo	 De	 Lan theri	 21	 Martij	 1705	 Con firma -
tus	 (e t	 Ins t ala tus)	 v er o	 a	 R:	 D:	 Michaele	 T schandig	 Commissario	 13	 Aprilis	 dicti	 Anni.	 obijt	 16	 7bris	 1736 	
ӕtatis	 72	 Annorum.«	 (NŠAM,	 Dek anijski	 šema tizmi,	 šk.	 1,	 Alt e	 Dek ana t e,	 D	 VI	 –	 Šmarje	 pri	 Jelšah, 	
Sladk a	Gor a,	Ca thalogus	D .	D .	P ar ochorum	e t	Cooper a t orum	[…],	4)
12 
N je g o v e g a 	 iz v or ne g a	 k r aja	 ni	 m og oč e 	 z asle diti	 nik je r .	 K e r 	 g r e 	 z a	 ose bo	 iz	 is t e 	 r odbine , 	 v 	 k a t e r o	 je 	 spa dal	
Jane z	Mik ec,	sem	pr e v erila	ž alsk e	kr s tne	knjig e,	kjer	je	vpisan	slednji,	Jurija	pa	v	njih	nisem	z asledila.
13 
»Adm	 Rdus	 Dnus	 Gr eg orius	 Martinus	 Mik e z,	 par ochus	 in	 Lember g.«	 (Duho vnišk a	 br a t o v ščina	 s v .	 Mi -

122 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
ma trik ah	 gr ašk e	 univ erz e,	 k o	 se	 je	 v	 sklopu	 višjih	 filo z of skih	 š tudij	 (studia superi-
ora)	 vpisal	 v	 pr vi	 le tnik	 logik e	 (Logici).
14
	 Kje	 o zir oma	 ali	 je	 š tudij	 nadalje v al	 in	 do -
k onč al,	ni	znano.
O	drug em	Mik cu	je	ohr anjenih	pr ecej	v eč	arhivskih	poda tk ov .	Imenov al	se	je	Ja-
ne z	 K r s tnik	 Mik ec	 (Joannes (Ioannes) Baptista Mikez).	 K r ščen	 je	 bil	 12.	 junija	 1705
15
 
v	 Galiciji	 (Žalec).
16
	 Le t a	 1723	 je	 bil	 z abele ž en	 v	 gr aških	 ma trik ah	 k ot	 učenec	 drug eg a 	
gimnazijsk eg a	 r azr eda	 (studia inferiora)	 poe tik e	 (Ex Poesi),
17
	 pr omovir an	 pa	 je	 bil	 v 	
dv eh	le tih,	in	sicer	1726
18
	in	1727.
19
	Iz	z apisa	z adnjeg a	iz v emo	tudi,	da	je	bil	nek da-
n j i 	 g o j en ec	 k o l egi j a	 D ru žb e	 Je z u so v e	 n ad v o j v o d e	 E rn es t a	 v	 Ju rkl o š tru 	 i n 	 b r an i l ec 	
univerze.
20
	Ali	je	š tudij	nadalje v al	z	višješolskimi	k urzi	(studia superiora), 	ni	znano. 	
Spr v a	 je	 službo v al	 v	 T eharju	 pri	 Celju,	 19.	 januarja	 1733	 je	 bil 	 imeno v an	 z a	 k a-
p l an a
21
	 i n	 na t o	 17. 	 mar c a	 1737	 še	 z a	 ž up ni k a	 l emb er šk e	 ž up ni je,
22
 h kateri je Slad-
k a	 Gor a	 spadala	 vse	 do	 le t a	 1786,	 k o	 je	 prišlo	 do	 pr enosa	 sede ž a	 župnije.	 Le t a 	
1741	 naj	 bi	 na	 Sladki	Gori	 us t ano vil	 Marijino	k ongr eg acijo	 (Ž AŠ,	 Gedenkbuch	 der	
P f arr e	 Maria	 Sessenber g	 1334– 1888,	 3–4).	 1744	 se	 je	 vpisal	 v	 duho vnišk o	 br a t o-
v ščino	 s v .	 Mihaela	 v	 Mengšu.
23
	 P oklic	 ž upnik a	 je	 ur adno	 z aključil	 23.	 julija	 1760,	 a	
haela	 v	 Mengšu 	 (Od 	 le t a	 1667	 do	 1799)	 1894,	 415)	 Z a	 poda tk e	 o	 vpisu	 v	 meng ešk o	 z družbo	 se	 z ah v alju -
jem	dr .	Lilijani	Žnidar šič	Golec.
14 
»Geor gius	 Martinus	 Mikiz,	 Styrus.«	 (Andritsch 	 1987,	 128)	 Z a	 v eč	 o	 je z uitski 	 ur editvi	 š tudija	 glej	 K alan 	
2009,	131–149.
15 
Doslej	 smo	po znali	n apačno	le tnic o	r ojs tv a	–	1709	(Ra t ajc	2004,	70).
16 
»12	 Junius 	 1705.	 Joannes	 Bap tis t a	 filius	 legitimus	 Joannis	 Mikiz	 e t	 Helena	 in g ali um	 bap tiz a tus	 e ‘	 a	 me	
Caspar o	 Pirich	 pa trinis	 assis t en tibus	 Jac obo	 Sk ar gihl	 e t	 d‘na	 Maria	 Mag dalena	 Alzin.«	 (NŠ AM,	 Ž alec, 	
R ojs tna	ma tična	knjig a	1702−1767,	16)
17 
»Mikhe z	Joannes ,	Civis,	Styrus,	Sa x en f eldt ensis.«	(Andritsch	2002,	70)
18 
»Joann es	MIKE Z,	Civis	Styrus	Sa x en f e ldensis.«	(Mair old	in	Golob	2013,	189)
19 
»R e v .	 D .	 Joannes	MIKE Z,	 Civis	Styrus	 Sa x en f eldensis,	e x	 Ar ch-Duc.	S.	J .	 Con v .	Coll .	 Alumnus	Ernes tiano-
G yriensis,	De f .	Univ .«	(Mair old	in	Golob	2013,	202)
20 
Dr .	Alešu	Ma vru	in	d r .	P olonci	Vidma r	se 	z ah v aljujem	z a	pomoč	pri	r az v o zlan ju	la tinskih	kr ajša v .
21 
»Joannes	 Mik e z	 A:	 A:	 et	 Phliӕ	 Magis t er	 na tione 	 Styrus	 Sa x enf eldensis	 Dis trictus	 Sitticensis, 	 Anno 	
prӕt erit o	 t anquam	 Supernumer arius	 in	 Tiecher	 pr o	 Cur ao‘ aoum	 Sitticij	 appr oba tus, 	 e t	 pr o	 Cooper a t or e 	
a ‘ 	 D: 	 P ar oc ho	 Le m be r g e nsi	 Susce p tus	 ac 	 a ‘ 	 me .	 c on fir ma tus	 die 	 19	 Januar ij	 173 3.«	 (N Š A M, 	 De k anijsk i 	
šema tizmi,	 šk.	 1,	 Alt e	 Dek ana t e,	 D	 VI	 –	 Šmarje	 pri	 Jelšah,	 Sladk a	 Gor a,	 Ca thalogu s	 D .	 D .	 P ar ochorum	 e t	
Cooper a t orum	[…],	11)	
22 
» Jo an n es	 Mi k e z,	 A:	 A:	 L :	 L :	 e t	 Ph l i ӕ	 Magi s t er ,	 P ar o ch u s 	 L emb er gi 	 i n s t al l a tu s 	 17	 Marti j 	 An n o 	 1737:	 es t	
na tione 	 Styrus	 Sa x en f eldensis	 Subdis trict a	 Sitticensi, 	ӕtatis	 31	 An:	 Or dina tus	 Grӕcij	 a t	 Alumnus	 G yrien -
sis	ad	omnes,	ad	Indultum	P on tificiū	Anno	1729.
P oniculensis	ab soluit	Theologiam	Specula tiuam	Grӕcij.
Samariensis	ab solutus	Cosis t a	e t	in	secundum	Annum	Audit or	Theologiӕ	Grӕcij.
Sibicensis	ab soluit	Philosophiam	Labaci,	et	in	t ertium	Annum	audit or	Casuum	Viennӕ.
Lember g ensis	 absolutus	 Theologus	 Grӕcij.	 Sequun tur	 Cooper a t or es,	 et	 Supernumer arij	 in	 Styria.« 	
(N Š AM, 	 De k anijsk i	 še ma tizmi, 	 šk.	 1, 	 A lt e 	 De k ana t e , 	 D	 VI	 –	 Šmar je 	 pri	 Je lšah, 	 Sladk a	 Gor a, 	 Ca thalogus	 D .	
D .	P ar ochorum	e t	Cooper a t orum	[…],	35)
K ot	 v	 primeru	 Jurija	 Mik c a	 najdemo	 pr epis	 poda tk o v	 o	 Jane z u	 K r s tnik u	 Mik cu	 iz	 dek anijsk eg a	 šema tizma	
tudi	 v	 Slek o v če vi	 k art ot eki	 pod	 š t e vilk ama	 1891	 in	 1905	 (P AM,	 X1537/002/006, 	 Digit aliz a ti	 k art ot ek e: 	
duho vniki	18.	s t ole tje	(2016),	š t.	1891,	1905).
23 
»D .	 Joannes	 Bap t.	 Mik e z,	 P ar ochus	 Lember gi.«	 (Duho vnišk a	 br a t o v ščina	 s v .	 Miha ela	 v	 Mengšu	 (Od	 le t a	
1667	 do	 1799)	 1894,	 432)	 Dr .	 Lilijani	 Žnidar šič	 Golec	 se	 z ah v aljujem	 tudi	 z a	 t a	 posr edo v ani	 poda t ek;	 glej 	
tudi	Žnidar šič	Golec	2019,	48–49.

123 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
Slika 3: Poslikava in grob Janeza Krstnika Mikca (vir: osebni arhiv).

124 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
je	 še	 klju b	 t emu	 maše v al.
24
	 Umrl	 je	 21.	 junija	 1765	 na	 Slad ki	 Gori,	 pok opan	 pa	 je	
pr ed	gla vnim	port alom	pod	pe v skim	k or om.
25
Z ar adi	 nejasnos ti	 z	 z apisom	 kr a tic	 imena	 na	 fr eski	 os t aja	 odprt a	 mo žnos t,	 da	 je 	
do v oljenje	 z a	 gr adnjo	 no v e	 cerkv e	 pridobil	 ali	 pa	 se	 z anj	 v saj	 dog o v arjal	 ž e	 pr vi 	
Mik ec,	 tj.	 Jurij	 o zir oma	 Gr eg or	 Martin	 Mik ec,	 ki	 je	 umrl	 16.	 sep t embr a	 1736,	 ur e-
sničil	pa	jo	je	na t o	Jane z	K r s tnik	Mik ec.	
4. Vprašanja o sladkogorski Marijini kongregaciji 
brezmadežnega spočetja
K ot	 ž e	 omenjeno ,	 naj	 bi	 Jane z	 K r s tnik	 Mik ec	 le t a	 1741	 us t ano vil	 Marijino	 k ongr e-
gacijo
26
	 b r e zmad e žn eg a	 sp o če tj a	 al i 	Congregatio Immaculatӕ Conceptionis B. M. 
V. 	 (Ž AŠ,	 Gedenkbuch	 der	 P f arr e	 Maria	 Sessenber g	 1334–1888).	 Kljub	 dosedanji 	
ner azisk anos ti	 ali	 pomanjk anju	 o zir oma	 neohr anjenos ti	 vir o v	 o	 t ej	 z družbi	 lahk o	
sedaj	 po v sem	 g ot o v o	 z a tr dimo ,	 da	 je	 delo v ala	 na	 Sladki	 Gori.	 Nadšk ofijski	 arhiv	 v	
Mariboru	 namr eč	 hr ani	 drug o	 knjig o	 popisa	 člano v	 t e	 družbe,	 k a t er e	 ob s t oj	 doslej 	
še	 ni	 bil	 dok az an	 (NŠ AM,	 Župni jski	 arhivi,	 Sladk a	 Gor a,	 C ONTINU A TIO	 ALBI	 MARI-
A N I	 inc(h)oa ti	 A nno	 Domini	 MDCC	 LII).
27
	 N je n	 ob s t oj	 potr juje 	 tudi	 na	 no v o	 odk r iti	
dek anijski	 šema tiz em,	 kjer	 je	 omenjeno	 le	 poimeno v anje	 k on gr eg acije,	 o	 us t ano -
vit elju	 ali	 da tumu	 us t ano vitv e	 pa	 ni	 g o v or a	 (NŠ AM,	 Dek anijski	 šema tizmi,	 šk.	 1, 	
Alt e	 Dek ana t e,	 D	 VI	 –	 Šmarje	 pri	 Jelšah,	 Sladk a	 Gor a,	 Ca thalogus	 D .	 D .	 P ar ochorum 	
e t	 Coop er a t orum, 54).	 Je	 pa	 t o	 z apisano	 v	 ž upnijs ki	 kr oniki,	 po	 čemer	lahk o	 skle-
pamo ,	 da	 je	 pise c	 še	 v	 le tu,	 k o	 je	 kr onik o	 z ačel	 pisa ti,	 imel	 na	 v oljo	 pr vi	 del	 popisa	
člano v	 k ongr eg acije	 (Ž AŠ,	 Gedenkbuch	 der	 P f arr e	 Maria	 Sessenber g	 1334–1888, 
46).	 Enak e	 poda tk e	 omenja	 tudi	 K o v ačič	 v	Zgodovini Lavantinske škofije (1928), 	
a	 br e z	 na v edenih	 vir o v	 –	 sklepamo	 lahk o , 	 da	 jih	 je	 pridobil	 iz	 kr onik e.	 Z apisal	 je, 	
da	 so	 pr a v	 z ar adi	 češčenja	 Marijineg a	 br e zmade žneg a	 spoče tja	 z gr adili	 sedanjo 	
sladk og or sk o	 cerk e v ,	 češčenje	 pa	 naj	 bi	 v zniknilo	 ž e	 v	 č asu	 nek danje	 Marje tine 	
cerkv e	(K o v ačič	1928,	293).	
Z	 odkritjem	 popisa	 člano v	 k ongr eg acije	 lahk o	 dok až emo	 ali	 v saj	 nak až emo	 še 	
nek a t er e	 drug e	 poda tk e	 o	 cerk vi.	 Pri	 iz vr šitvi	 fr esk an tskih	 del	 je	 s	 Fr ancem	 Jelo v -
šk om 	 sodelo v al	 njeg o v	 sin	 Andr ej, 	 ki	 se	 je	 vpisal	 v	 Marijino	 k ongr eg acijo	 le t a	 1752 	
(Andreas Illouschegk). 	 Naslednje	 le t o ,	 1753,	 z asledimo	 vpisaneg a	 arhit ek t a	 cerkv e, 	
24 
Glej	op .	8.
25 
»Ese	Dulci 	Mon t e
Die	 21	 Junij	 pie	 in	 D ‘no	 obijt	 A:	 R:	 D:	 Joannes	 bap tis t a	 Mik e z	 P ar ochus	 Emeritus	 Ss:	 Sacr amen tis	 munitus 	
(ӕt a tis	 suӕ	 59	 Annoum)	 Sepultus	 in	 Dulci	 Mon t e	 pene s	 Magnam	 port am	 per	 A: 	 Rd‘ um	 Dn ‘ um	 Ar chi -
par ochum	 P aulum	 Dr olz	 a	 S:	 Cruce	 Comitantibus	 alijs	 7	 Di	 Sacerdotibus	 23	 Junij	 765.«	 (NŠAM, 	 
Sladk a	Gor a,	Mrlišk a	ma tična	knjig a	1745−1784,	92)
26 
T êrmin	 ,k ongr eg acija ‘	 (congregatio)	 se	 v ečkr a t	 meša	 z	 izr az om	 ‚br a t ovščina ‘ (confraternitas).	 Pri	 slednjem 	
gr e	 z a	 z d ru ž en je	 z	 d o l o čen o 	 p o seb n o	 sk u p n o 	 zn ači l n o s tjo 	 (o b l ači l o ,	 d ej a vn o s t,	 n az o r	 i t d . ),	 med t em	 k o 	
k ongr eg acije	 t akih	 sk upnih	 posebnos ti	 nimajo ,	 posame zniki	 imajo	 pri	 usmerjanju	 delo v anja	 družbe	 v eč 	
moči	–	t e	pa	so	tudi	pr ecej	bolj	s v obodne, 	k ar	je	prispe v alo	k	njiho vi	populariz aciji	(Biz an t	1998, 	137).
27 
Z ah v aljujem	se	m ag.	Lilijani	Urlep	iz	 NŠ AM,	ki	je	omenjeno	knjig o	odkrila.

125 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
Jo ž e f a	 Hof erja	 (Josephus Hoffer),	 pa	 tudi	 Ano	 Marijo	 Jelo v šek 	 (Anna Maria Illou-
schekin),	 ki	 je	 bila	 v do v a	 podobarja	 Jak oba	 Gabr a	 in	 drug a	 ž ena	 Fr anc a	 Jelo v šk a.	
Is t eg a	 le t a	 s t a	 vpisani	 imeni	Gr eg orja	in	Jane z a	 Mik c a	 (Mihe z a/Mik e z a?;	Gregori-
us Michezh, Joannus Mikez),	 k ar	 lahk o	 pomeni,	 da	 us t ano vit elj	 k ongr eg acije	 ni	 bil	
ž upnik	 Jane z	 Mik ec	 –	 pov sem	 mog oče	 pa	 lahk o	 gr e	 v	 t em	 primeru	 z a	 Mik c a,	 ki 	
nis t a	 v	 nik akr šni	 pov e z a vi	 z	 omenjenima	 župnik oma,	 ki	 s t a	 službov ala	 v	 župniji 	
Lember g.
28
	 Le t a	 1755	 se	 je	 v	 družbo	 vpisal	 kipar	 in	 r e zbar	 Jane z	 Jurij	 Mer si	 (Geor-
gius Mersy), 	 le t a	 1760	 (le t o	 pr ed	 iz vr šitvijo	 slik ar sk eg a	 nar očila)	 pa	 tudi	 slik ar	 in 	
fr esk an t	An t on	Cebej	(Antonius Zhewey).	
T a	 obse ž en	 popis	 je	 naslovljen	CONTINUATIO ALBI MARIANI inc(h)oati Anno 
Domini MDCC LII;	 z ačenja	 se	 z	 le t om	 1752	 in	 k ončuje	 z	 le t om	 1781	 –	 dv e	 le ti	 pr ed	
odlok om	 Jo ž e f a	 II.,	 ki	 je	 t o vr s tna	 cerkv ena	 z druž enja	 ukinil	 (z a	 Marijine	 k ongr eg a-
cije	 je	 ce sar	 iz dal	 pose bno	 pr e po v e d, 	 saj	 se 	 t e 	 niso	 š t e le 	 me d	 br a t o v ščine )	 (Biz an t	
1998,	 141;	 149). 	 Na t o	 so 	 k on gr eg aci jo	 p on o vn o	 ob u d i l i 	 i n	 n adal je v al i 	 s	 p op i som	
od	 le t a	 1790	 do 	 1879.	 P opis	 vk ljučuje	 le	 imena	 in	 priimk e	 član o v ,	 ki	 niso	 r az vr šče -
ni	 po	 abecednem	 r edu;	 r edk e	 in	 pr edv sem	 k asnejše	 so	 izjeme	 s	 pripisom,	 da	 gr e	
28 
Gr eg or	 ali	 Jurij	 Mik ec	 je	 umrl	 ž e	 pr ed	 t em 	 le t om,	 pri	 vpisu	Gregoriusa	 gr e	 t ak o	 g ot o v o	 z a	 drug o	 osebo ,	
vpr ašanje	pripadnos ti	r odu	pa	os t aja	odprt o.
Slika 4: Izrezi popisa članov sladkogorske kongregacije: Andrej Jelovšek, Jožef Hofer, Jurij 
Mersi, Anton Cebej (vir: NŠAM, Župnijski arhivi, Sladka Gora, CONTINUATIO ALBI 
MARIANI inc(h)oati Anno Domini MDCC LII).

126 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
z a	 vpis	 duho vnik a.	 V	 knjigi	 ni	 poda tk o v	 o	 mor ebitnih	 iz s t opih	 člano v ,	 ob	 v sak em 	
z aključk u	 le t a	 pa	 je	 z apisano	 š t e vilo	 vpiso v	 z a	 t ek oče	 le t o.
29
	 Pr ed	 z ače tk om	 vpiso -
v anja	 člano v	 le t a	 1791	 je	 pisec	 z apisal	 nag o v or	 z	 nek aj	 besedami	 o	 č aščenju	 Ma-
rije.	 Na t o	 sledi	 kr ajši	 popis,	 ki	 je	 ločen	 po	 spolu.	 K ongr eg acija	 je	 bila	 v	 obdobju 	
popisa	 odprt a	 tudi	 z a	 ž ensk e;	 slednje	 je	 bilo	 od	 le t a	 1751	 ur adno	 omog očeno	 z 	
odlok om	 pape ž a	 Benedik t a	 XIV .	 (146).	 K njig a	 nima	 paginacije,	 k ar	 obdelov anje 	
t ak o	 ob se žneg a	 popisa	 nek olik o	 ot e ž uje.	 Na	 k oncu	 popisa	 sledi	 k ar	 nek aj	 pr aznih	
lis tiče v , 	 ki	 niso	 bili	 upor abljeni	 (z ar adi	 mor ebitneg a	 pr enehanja	 delo v anja	 družbe). 	
K njig a	 je	 v e z ana	 v	 rja v o	 usnje,	 ki	 je	 na	 pla tnic ah	 potisk ano	 z	 r elie fnimi	 g eome trij-
sk imi	 v z or ci	 in	 r as tlinsk o	 ornamen tik o.	 N otr anje	 s tr ani	 pla tnic	 so	 obar v ane	 vijolič-
no	in	okr ašene	z	ornamen t alnim	v z or cem.	Znotr aj	popisa	ni	z aslediti	ilus tr acij.	
Pri	 obr a vna vi	 sla dk og or sk eg a	 vir a	 se	 mor amo	 z a v eda ti,	 da	 v	 t em	 primeru	 ni	 šlo	
z a	 klasično	 k ongr eg acijo	 ali	 br a t o v ščino ,	 kjer	 bi	 člani 	 imeli	 r edne	 ses t ank e	 in	 opr a-
vljali	 r azne	 z ado lžitv e,	 t em v eč	 z a	 »r omar sk o«	 r azličic o ,	 ki	 je	 bila	 pr ecej	 bolj	 mno -
žična	 od	 obič ajnih	 (na	 le t o	 se	 je	 vpisalo	 tudi	 do	 nek aj	 tisoč	 člano v).	 Oseba	 se	 je 	
vpisala,	 v erje tno	 tudi	 nek aj	 dar o v ala	 –	 s	 t em	 pa	 je	 bila	 njena	 vlog a	 (bolj	 ali	 manj)	
z aključena.	
5. O Cebejevi konveksni sliki
V pis	 slik arja	 An t ona	 Cebeja	 v	 sladk og or sk o	 k ongr eg acijsk o	 knjig o	 le t o	 pr ed	 iz vr ši -
tvijo 	 dela	 dok az uje,	 da	 je	 pr os t or	 cerkv e	 na t ančno 	 po znal 	 in 	 v edel,	 kje	 bo 	 locir ana 	
nje g o v a	 slik a.	 A li	 je 	 bila	 iz de la v a	 k on v e k sno	 oblik o v ane	 podobe	 nje g o v a	 ide ja, 	 ni	
znano	 –	 v sek ak or	 pa	 sedaj	 v emo ,	 da	 je	 bila	 k on v ek sna	 f orma	 izbr ana	 primarno. 	
Slednje	 dok az ujejo	 ik onogr a fija,	 ki	 se	 ujema	 s	 šir šim	 ik onogr a f skim	 pr ogr amom 	
pr os t or a,	 ž e	 omenjena	 prisotnos t	 slik arja	 v	 sami	 cerkvi	 pr ed	 iz vr šitvijo	 dela,	 pa	 tudi 	
29 
Seš t e vk u	 lahk o	 sledimo	 tudi	 spr oti	 po	 s tr aneh,	 kjer	 so	 na	 spodnjem	 r obu	 seš t e ti	 vpisi	 na	 dotični	 s tr ani	
in	seš t e v ek	tis t eg a	le t a	do	dotične	s tr ani.
Slika 5: Popis članov sladkogorske kongregacije Marijinega brezmadežnega spočetja (vir: 
NŠAM, Župnijski arhivi, Sladka Gora, CONTINUATIO ALBI MARIANI inc(h)oati Anno 
Domini MDCC LII).

127 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
Slika 6: Notranjost popisa članov sladkogorske kongregacije (vir: NŠAM, Župnijski arhivi, 
Sladka Gora, CONTINUATIO ALBI MARIANI inc(h)oati Anno Domini MDCC LII).

128 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
v e lik os t 	 slik e , 	 k i	 po v se m 	 pr is t aja	 m e d	 pilas tr a 	 –	 s	 t e m 	 pa	 je 	 dok a z ana 	 t udi	 t e z a, 	 da	
je	t o	mes t o	njena	pr v otna	lok acija.
Cebej
30
	 –	 slik ar	 oljnih	 podob	 in	 fr esk,	 eden	 izmed	 š tirih 	 gla vnih	 pr eds t a vnik ov	 po -
znobar očneg a	 slik ar s tv a	 na	 K r anjsk em
31
	 –	 je	 v	 s vojem	 najbolj	 plodnem	 obdobju,	 let a 	
1761	 (Šerbelj	 1991,	 16),	 naslik al	 podobo	Marijin sprejem v nebesih.
32
	 V elja	 z a	 slik arje-
vo	 figur alno	 najobse žnejše	 delo ,
33
	 ki	 nam	 lahk o	 služi	 k ot	 k orpus	 s v etih	 oseb,	 njegov a 	
posebnos t	 pa	 je	 tudi	 sama	 f orma.	 Pr a v	 f orma,	 kv alit etna	 izv edba	 in	 k ompleksno	 f or -
mir ana	 vsebina	 to	 delo	 v	 našem	 umetnos tnem	 pr os toru	 umeščajo	 na	 posebno	 mes to 	
–	kljub	t emu	je	bilo	v	lit er aturi	obr a vna v ano	z elo	r edk o ,	pr edvsem	pa	z elo	sk opo.
Dosle j	 so	 pisci	 ome njali,	 da	 je 	 bila	 slik a	 iz de lana	 z a	 na t ančno	 določe no	 me s t o 	
v	 cerkvi,	 in	 sicer	 v	 k on v ek sni	 f ormi,	 niso	 pa	 t eg a	 dok az ali.	 Njena	 izbočena	 oblik a 	
namr eč	 ni	 z ado s t en	 dok az,	 da	 je	 slik ar	 o	 t ak šni	 f ormi	 r azmišljal	 ž e	 primarno ,
34
	 še	
30 
Z a	v eč	 o	a v t orju	 glej	op.	6.
31 
Ob	 Cebeju	 (1722–po	 1774)	 še	 V alen tin	 Me tzing er 	 (1699−1759), 	 Fr anc	 Jelo v šek	 (1700–1764)	 in	 F ortuna t 	
Ber g an t	(1721−1769)	(St ele	1924,	80).
32 
Naslov	 slik e	 se	 je	 ustalil	 šele	 z	 Menašejevim	 monogr afskim	 delom	 o	 Marjinih	 upodobitv ah	 (Menaše	 1994,	 277), 	
pr ed	tem	pa	g a	v	besedilih	z asledimo	v	r azličnih	v ariantah	(npr .	Vsi svetniki, Marija, sv. Trojica in svetniki ipd.).
33 
E dina	 figur alno	 podobno	 ob se žna	 do slej	 znana	 Cebeje v a	 slik a	 je	 olt arna	 pod oba	Vsi svetniki častijo sv. 
Trojico	 v	 podružnični	 cerkvi	 s v .	 K o zme	 in	 Damijana	 v	 Malo v šah	 pri	 Černič ah,	 v endar	 pa	 je	 na	 njej	 mog oče 	
iden tificir a ti	pr ecej	manj	oseb,	saj	je	v ečina	br e z	naslik anih	a tribut o v .
34 
S l i k e	 n a	 p l a tn u	 so	 l ah k o	 p ri marn o	 i z del ane	 k ot	 r a vne	 i n	 pl a tn o	 šel e	 k asn eje	 pri tr d i jo 	 n a	 z aob l jen	 okvi r 	
o zir oma	nosilno	plošč o	t er	s	t em	dose ž ejo	k on v ek sno	oblik o.
Slika 7: Marijina romarska cerkev na Sladki Gori, pogled proti prezbiteriju (vir: osebni arhiv).

129 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
manj	 po znal	 cerkv eno	 notr anjos t	 ali	 bil	 t am	 celo	 prisot en.	 V sek ak or	 pa	 se	 ume tni -
šk o	 delo	 sk or aj	 po v sem	 prileg a	 po vr šini	 in	 je	 tudi	 v	 popolni	 simbio zi	 s	 cerkv eno 	
no tr an jšči no. 	 Umeščen o	 je	 namr eč	 na	 pr a v	 t ak o	 k on v ek sn o	 obl i k o v an i 	 sl op 	 pr ed	
pr e zbit erijem	 naspr oti	 prižnice .	 Meri	 138	 x	 182	 cm	 (Šerbelj	 1991,	 78)	 in	 je	 z ar adi	
pr v otne	 nosilne	 plošče	 (o zir oma	 njeneg a	 mank a)	 med	 primeri	 doslej	 znanih	 e vr op-
skih	 k on v ek snih 	 slik	 pr a v a	 izjema.
35
	 Pla tno	 je	 bilo	 pr v otno	 nap e t o	 le	 na	 upognjen	
podokvir	 br e z	 nosilne	 plošče,	 z ar adi	 česar	 je	 prišlo	 do	 pošk odb	 –	 ob	 r obo vih	 se	 je	
namr eč	 pr ecej	 r azt egnilo	 in	 z ačelo	 guba ti,	 k ar	 je	 bilo	 še	 poseb ej	 r az vidno	 na	 z g or -
njem	 delu	 slik e.	 Med	 le t oma	 1988	 in	 1989	 so	 slik o	 z ar adi	 načrt o v ane	 r az s t a v e	 v 	
Nar odni	 g aleriji	 (Benedik	 1989, 	 359–360)	 pod	 v ods tv om	 Mihe	 Pirna t a	 pr vič	 r es t a-
vrirali v Restavratorskem centru.
36
	 Okvir	 slik e	 je	 ses t a vljen	 iz	 pr epr os t eg a	 obodne-
g a	 dela,	 v sak o	 s tr anic o	 pa	 kr asi	 bog a t o	 r e zljano	 in	 po zlačeno	 ornamen t alno	 okr as-
35 
S v en	 V an	 Dor s t	 je	 do	 le t a	 2012	 odkril	 24	 k on v ek snih	 slik	 (Dor s t	 2013),	 po znane	 so	 mi	 še	 obr a vna v ana	
sladk og or sk a,	 š tirje	 primeri	 iz	 samos t ansk e	 cerkv e	 v	 V or auu,	 v saj	 šes t	 v elikih	 olt arnih	 slik	 in	 š tiri	 manjše	
v	 cerkvi	 Marijineg a	 vnebo v z e tja	 v	 Chełmnu	 na	 P oljsk em	 (k olegici	 K arin	 P o žin	 se	 z ah v aljujem	 z a	 namig	 o	
š tirih	 v or auskih	 primerih	 in	 primeru	 slik e	 s v .	 V alen tina	 v	 Chełmnu),	 en	 primer	 v	 cerkvi	 s v .	 An t ona	 P ado -
v ansk eg a	v	K uźnici	pr a v	t ak o	na	P oljsk em	in	dv a	primer a	iz	belgijsk e	cerkv e	s v .	Ba v a	v	Z ellik u.
36 
Slik o	 so	 zr a vnali	 z	 vlaž enjem	 hrb tne	 s tr ani	 in	 napenjanjem	 na	 r a vno	 plosk e v .	 S	 hrb tne	 s tr ani	 so	 jo	 k on -
ser vir ali	 s	 smolna t o	 v oščeno	 maso ,	 s	 k a t er o	 so	 jo	 tudi	 prilepili	 na	 no v o	 laneno	 podlag o.	 Ob s t oječi	 po -
dokvir	 so	 okr epili	 z	 dv ema	 v	 obliki	 lok a	 prir e z anima	 le tv ama	 in	 na	 t eh	 ukrivljeno	 lesonitno	 plošč o	 (ZVKDS 	
Ljubljana,	 R C ,	 Oddelek	 z a	 dok umen t acijo	 in	 knjižnic a,	 Sladk a	 Gor a,	 A .	 Cebej:	 V si	 s v e tniki	 1989,	 Miha 	
Pirna t,	P or očilo	o	r es t a vrir anju	slik e).
Slika 8: Cebejeva slika Marijin sprejem v nebesih pred restavriranjem, sprednja in hrbtna 
stran (vir: ZVKDS Ljubljana, RC, Oddelek za dokumentacijo in knjižnica, Sladka Gora, 
A. Cebej: Vsi svetniki 1989).

130 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
je.
37
Pri	 umes titvi 	 dela	 v	 cerkv eni	 in t erier	 so	 r az vidna	 hier arhična	 načela,	 ki	 so	 jih 	
z ače li	 še 	 pose be j	 poudar ja ti	 po	 tr ide n tinsk e m	 k oncilu	 (1545–1563)
38
	 –	 dispo zicijo	
cerkv ene	 opr em e	 so	 podr ejali	 hier arhiji	 s v e t eg a.	 P odoba	 je	 iz obešena	 na	 ,ženski‘	
o zir oma	 e v ang elijski	 s tr ani	 ladje,	 ki	 v elja	 z a	 častnejšo	 od	 ,mošk e ‘	 o zir oma	 lis tne 	
ali	 epis t elsk e	 s tr ani	 (La vrič	 2011,	 338).	 Kljub	 t emu	 da	 slik a	 ladjo	 ž e	 delno	 uv aja	 k	
pr e zbit eriju,	 t or ej	 k	 najs v e t ejšemu	 pr os t oru	 v	 cerkvi,	 je	 usmerjena	 k	 v ernik om, 	
tudi	 iz	 njene	 ik onogr a fije	 pa	 je	 jasno ,	 da	 je	 namenjena	 pr a v	 z a	 njiho v o	 poglabljanje 	
vere.
Motiv 	 Cebeje v e	 podobe	 je	 v	 lik o vni	 ume tnos ti	 v ečkr a t	 pr eds t a vljen	 le	 k ot	 del 	
bolj	 priljubljenih	 motiv o v ,	 k ot	 so	 Marijino 	 vnebo v z e tje	 in 	 kr onanje,	 r edk eje	 pa	 k ot 	
ločen	 motiv	 Spr ejema	 v	 nebesih.	 Upodobitv e	 t eg a	 so	 nas t ale	 na	 osno vi	 lit er arnih	
vir o v ,	 zlas ti	 Marijinih	 življenjepiso v ,	 ki	 opisujejo ,	 s	 k ak šno	 r ados tjo	 so	 ang elski	 zbo -
ri,	 s v .	 T r ojic a,	 apos t oli,	 mučenci	 in	 drugi	 spr ejeli	 Marijo	 v	 nebesih	 (De	 V or agine 	
1975; 	 Rück e rt	 1853; 	 Mlinarič	 1977).	 V	 delu	Legenda aurea je v odlomku Homilij 
šk of a	 in 	 mučenc a	 Ger ar da	 z api san	 njeg o v	 opis	 t eg a	 dog odk a	 (Menaše	 1994,	 268,	
277–278):
»[ H] odie 	 v ir g ine m 	 be a t am 	 c oe li	 susc e pe r un t 	 lae t an t e r , 	 ang e li	 g aude n-
do ,	 ar chang eli	 jubilando ,	 thr oni	 e x alt ando ,	 domina tiones	 p sallendo ,	 prin -
cipa tus	 harmonisando ,	 pot es t a t es	 citharisando ,	 cherubin	 et	 ser aphin 	
h ymniz ando	 a t que	 ad	 supernum	 majes t a tis	 divinӕ	 tribunal	 ducendo.	 T er -
tio	 honor abilit er ,	 quia	 ip se	 Jesus	 e t	 t otus	 militiӕ	 c oeles tis	 e x er citus	 eidem 	
ob viam	v enit.«	(De	V or agine	1850,	512)
Menaše	 meni,	 da	 motiv	 sicer	 najučink ovit eje	 prik az ujejo	 v elik e	 fr esk an tsk e	 upo -
dobitv e,	 k ot	 najkv alit e tnejšo	 iz v edbo	 pa	 izpos t a vlja	 pr a v	 sladk og or sk o	 oljno	 slik o.	
Ob	 celo vitih	 prik azih	 t eg a	 motiv a,	 kjer	 so	 na v z oče	 mno žice	 s v e tih	 oseb,	 po znamo	
tudi	 r educir ano 	 oblik o ,	 kjer	 s t a	 k ot	 ak t erja	 prisotna	 le	 Marija	 in	 s v .	 T r ojic a	 (18.	 in	
19.	 s t oletje)	 (Menaše	 1994,	 268;	 277–278).	 Cebej	 je	 v	 sladk og or sk em	 primeru 	
upor abil	 pr v o	 r azličic o ,	 saj	 je	 gla vnemu	 motivu	 dodal	 š t e vilčno	 s v e tnišk o	 spr emlja-
v o ,	ki	jo	je	r az vr s til	v	sk upine	in	s	t em	us tv aril	nadv se	z animiv o	k ompo zicijo.	
Slik o	 lahk o 	 ik onogr a f sk o 	 r az delimo 	 na	 tri	 dele.
39
	 Zg ornji	 plan 	 z a v z emajo 	 tri	 ope-
rutničene	 ang elsk e	 gla vice,	 ang eli	 in	 putti	 t er	 s v .	 T r ojic a,	 ki	 je	 pos t a vljena	 v	 sr edišče 	
in	 uv aja	 pogled 	 v	 sr ednji	 plan.	 Celotna	 k ompo zicija	 ang elskih	 gruč	 je	 oblik o v ana	 v	
37 
Okvir	je	le t a	1990	r es t a vrir al	Sandor	 Huz sar	(Šerbelj	1991,	78).	
38 
Z a	 v eč	 o	 triden tinsk em	 k oncilu	 glej	 Jedin	 1949–1975.	 O	 pr a vilih,	 ki	 so	 se	 nanašala	 na	 sakr alno	 ume tnos t, 	
glej	tudi	Cv e tnić	2007,	22–23;	52;	La vrič	2007,	53.	
39 
Za	 primerja v o	 glej	 fr esk an tsk o	 upodobit ev	Marijin sprejem v nebesih	 iz	 let a	 1769,	 cerk ev	 s v .	 K riž a, 	
Gor enje	 Dole	 pri	 Šk ocjanu	 na	 Dolenjsk em;	 gr a fiki	 Philippa	 Andr easa	 Kiliana	 in	 Martina	 Eng elbr ech t a, 	
FEST. OMNIUM SANCTORIUM in neznanega avtorja, Vsi sveti v nebesih,	 1734	 (V er sammlung	 aller	 Heili -
g en	 im	 Himmel	 (Allerheilig en)	 1734);	 oljno	 podobo	Vsi svetniki 	 iz	 cerkv e	 V seh	 s v e tih	 v	 V áhov c ah,	 Slov ašk a 	
ipd.	

131 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
1	Bog	Oče
2	Sin	(Je z us	K ris tus)
3	s v .	Duh
16	s v .	Jane z 31	s v .	Gr eg or	V eliki
17	s v .	Jak ob	s t ar ejši 32	s v .	A v guš tin
18	s v .	Jak ob	mlajši 33	s v .	Ambr o ž
4	Marija 19	neiden tificir an	apos t ol 34	s v .	Hier onim
5	s v .	Jo ž e f 20	s v .	T omaž 35	s v .	An t on	P ado v anski
6	s v .	Jane z	K r s tnik 21	s v .	Simon 36	s v .	Dominik
7	kr alj	Da vid 22 sv. Marjeta 37	s v .	Fr ančišek	Asiški
8	Melkiz edek 23	s v .	Barbar a 38	s v .	An t on	Pušč a vnik
9	Abr aham 24	s v .	K a t arina 39	s v .	Ignacij	Lojolski
10	Mojz es 25	s v .	Dor ot eja 40	s v .	Fr ančišek	K sa v er
11	Adam 26	s v .	Lucija 41	s v .	Izidor
12	E v a 27	s v .	Ne ž a 42	s v .	K ar el	Bor omejski
13	s v .	P e t er 28	s v .	Cecilija 43	s v .	Fr ančišek	Saleški
14	s v .	P a v el 29	s v .	Apolonija 44	vit eški	s v e tnik
15	s v .	Andr ej 30	s v .	Ur šula 45	s v .	Leopold
sv. Trojica
Slika 9: Identifikacija naslikanih svetih oseb z legendo (vir: osebni arhiv).

132 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
obliki	 kr o žnice	 ok oli	 s v .	 T r ojice,	 ki	 je	 s	 t em	 še	 močneje	 poudarjena.	 Na	 t em	 delu 	
slik e	 pr e vladuje	 zla t o-rumen	 k olorit,	 ki	 o značuje	 najs v e t ejšo	 nebešk o	 a tmos f er o.	
V	 sr ednji	 plan	 je	 slik ar	 na	 gledalče vi	 desni	 s tr ani	 umes til	 osebe	 St ar e	 z a v e z e,	 pr o-
ti	 sr ed i šču 	 j e	 i zp o s t a vi l 	 Mari j o 	 i n 	 n a	 l e vi 	 s tr an i 	 o seb e	 i z	 No v e	 z a v e z e,	 n a t an čn ej e 	
dv anajs t	 apos t olo v . 	 Marija	 v	 poklek u	 vidno	 g anjena	 pogleduje	 na v z dol 	 pr oti	 mno-
žici,	 ki	 je	 z azrt a	 v anjo	 in	 jo	 č as ti. 	 Dlani 	 ima	 sklenjene	 na	 pr sih,	 k ar	 k až e	 na	 njeno 	
ponižnos t,	 nad	 njo	 pa	 je	 naslik an 	 z v e z dni	 nimb.	 T eg a	 lahk o	 po v e ž emo	 s	 pr otir e f or -
macijskim	 poudark om	 njene	 br e zmade žnos ti.
40
	 V	 k ompo ziciji	 slik e	 z a v z ema	 Marija 	
izpos t a vljeno	 mes t o	 pod	 Bog om	 Oče t om,	 sli k ar	 pa	 je	 njeno	 osr ednjo	 vlog o	 pou-
daril	 tud i	 z	 deln o	 osamitvijo	 figur e	 in	 bar v ami	 –	 s	 tr adicionalnim	 izbor om	 modr e	
in	r deče,	 ki	se	 sk upaj	 na	poslik a vi	ne	pono vit a	nikjer	 drugje.	Z a	Marijo	sledi	 v	 po -
klek u	 s v . 	 Jo ž e f ,	 ki	 ji 	 podarja	 lilijo ,	 simbol 	 čis t os ti,	 in	 sk upina	 s t ar o z a v e znih	 oseb	 s 	
s v . 	 Jan e z o m	 K r s tn i k o m	 n a	 čel u . 	 Ob 	 n j em	 j e	 kr al j 	 D a vi d 	 z	 l i r o ,	 z a	 n j i m	 Ab r ah am	 i n 	
Melkizedek
4 1
	 t e r 	 Mojz e s.	 V	 o z adju	 se 	 v ije 	 m no žic a	 fig ur , 	 izm e d	 k a t e r ih	 lahk o	 ide n-
tificir amo	 le	 še	 Adama	 in	 E v o ,	 ki	 s t a	 naslik ana	 z a	 Mojz esom.	 Na	 naspr otni 	 s tr ani 	
je	 sl ik ar	 upodob il	 dv anajs t	 apo s t olo v ,	 ki	 k ot	 o znanje v alci	 Je z uso v e	 besede	 simbo -
lično	 z a v z emajo	 njeg o v o	 desno 	 s tr an. 	 Med	 njimi	 v	 ospr edju 	 pr epo znamo 	 s v .	 P e tr a 	
in	 P a vla,	 z a	 njima	 pa	 sledijo	 še	 s v .	 Andr ej,	 s v .	 Jane z,	 s v .	 Jak ob	 s t ar ejši	 in	 mlajši,	 s v .	
T omaž	 in	 v	 o z adju	 s v .	 Simon	 t er	 pr eos t ali,	 ki	 nimajo	 r az vidnih	 a tribut o v .	 S v .	 P e t er ,	
ki	 je	 na	 čelu	 t e	 apos t olsk e	 sk up ine,	 z	 g es t o	 nak az uje	 pr oti	 s v .	 T r ojici.	 Z a	 apos t oli	 je	
Cebej	 v	 o z adje	 naslik al	 zbor	 mučence v	 in	 mučenic,	 ki	 jih	 ne	 mor emo	 posame zno	
iden tificir a ti.	 V	 spodnjem	 planu	 sledijo	 na	 desni	 mošk e	 s v e t e	 osebe	 in	 nek olik o 	
pr ed	 nji mi	 na	 le vi	 ž ensk e.	 S v e tnice	 in	 mučenice	 so	 zbr ane	 pod	 sk upino	 apos t olo v .	
V	 ospr edju	 je	 med	 njimi	 s v .	 Marje t a	 An tiohijsk a, 	 z a v e tnic a	 pr v otne 	 sladk og or sk e	
cerkv e,	 ob	 njej	 s t a	 posedeni	 še	 s v .	 K a t arina	 Alek sandrijsk a	 in	 s v .	 Barbar a.	 K ot	 v e-
čina	 os t alih	 pris otnih	 tudi	 one	 pr esunjeno	 zr ejo	 v	 sr edišče	 dog ajanja.	 Na	 k olo	 s v .	
K a t ari ne	 je	 sl i k ar	 v	 n asp r otju	 s	 s v oji mi 	 z g od n ejši mi 	 d el i 	 z api sal 	 d a t aci jo	 i n	 si gn a tu -
ro »An t:	Z ebeӱ	pin x:	1761:«.	
Z a	 omenjenimi 	 s v e tnic ami 	 sledijo	 s v .	 Dor ot eja,	 s v .	 Lucija,	 s v .	 Ne ž a,	 s v .	 Apolonija 	
in	 ob	 or glah	 s v .	 Cecilija.	 Z adaj	 pr epo znamo	 še	 s v .	 Ur šulo	 s	 puščic ami,	 pri	 os t alih	 pa 	
ni	 r az vidnih	 a tribut o v .	 Na	 desni	 je	 spr edaj	 med	 sk upino	 moških	 figur	 v	 pr ofilu	 na-
slik an	 s v .	 Gr eg or	 V eliki,	 z a	 njim	 pa	 sledijo	 še	 pr eos t ali	 trije	 cerkv eni	 oče tje	 –	 s v . 	
Ambr o ž,	 s v .	 A v guš tin	 in	 naz adnje	 s v .	 Hier onim.	 Ob	 s v .	 Gr eg orju	 V elik em	 lahk o	 iden -
tificir amo	 s v .	 K arla	 Bor omejsk eg a,	 ki	 je	 po	 triden tinsk em	 k oncilu	 z ačrt al	 smernice	
o	 gr adnji 	 in	 ur editvi	 cerkv a	 (Borr omeo 	 1577),	 ob	 njem	 pa	 njeg o v eg a	 sodobnik a, 	
Fr ančišk a	 Sale šk e g a.	 P o v se m 	 na	 le v i	 je 	 naslik an	 e de n	 izme d	 a v s tr ijsk ih	 z a v e tnik o v ,	
s v .	 Leopold	 z	 modelom	 cerkv e,
42
	 ob	 njem	 pa	 okr onana	 figur a,	 ki	 r az en	 oklepa	 nima 	
r az vidnih	 a tribut o v .	 K do	 je	 t a	 vit eški	 s v e tnik,	 t ak o	 os t aja	 odprt o	 vpr ašanje.	 Z a	 fi-
40 
Na	 5.	 seji	 k oncila	 let a	 1546	 so	 obr a vna v ali	Odlok o izvirnem grehu, 	 v	 k a t er eg a	 so	 dodali	 opombo	 o 	
Marijini	 br e zmade žnos ti.	 Dogmo	 o	 Marijinem	 br e zmade žnem	 spoče tju	 je	 na t o	 r az glasil	 šele	 Pij	 IX.	 z	 bulo 	
„Ine ff abilis	 Deus “	 le t a	 1854	 (Strle	 1997,	 179–180,	 272).	 O	 dog ajanju	 v	 tis t em	 č asu	 pri	 nas	 glej	 T urnšek	
2006,	111–123.	
41 
Z a	pom oč	pri	ide n tifik aciji	Abr ahama	in	 Melkiz edek a	se	z ah v aljujem	dr .	P olon ci	V idmar .
42 
Mnogi	g a	na	t ej	poslik a vi	in	pr a v	t ak o	na	gla vnem	olt arju	sladk ogor sk e	cerkv e	z amenjujejo	s	s v .	Henrik om	II.

133 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
gur ami	 iz	 pr v e	vr s t e	so	 upodobljeni	 pr eds t a vniki	 r azličnih	 r edo v .	 V	 drugi	 vr s ti	 sle-
dijo	 s v .	 An t on	 P ado v anski	 z	 lilijo ,	 s v .	 Dominik	 in	 s v .	 Fr ančišek	 Asiški.	 Z a	 s v .	 An t onom 	
P ado v anskim	 je	 s v .	 An t on	 Pušč a vnik,	 z a	 njim	 s v .	 Fr ančišek	 K sa v er	 in	 s v .	 Ignacij	 Lo -
jolsk i.	 Me d	 v se mi	 naš t e timi	 je 	 izje ma	 s v .	 Izidor	 (upodoblje n	 ob	 s v .	 A n t onu	 P ušč a v -
nik u),	 z a v e tnik	 kme t ov ,	 ki	 g a	 je	 slik ar	 umes til	na	 poslik a v o ,	 da	 bi	 z	 njim	 slednjo 	
približ al	 ok olišk im	 v ernik om.	 Ti 	 so	 bili	 t edaj	 v ečinoma	 kme tje	 in	 je	 bil	 t ak o	 pr a v	 t a	
s v e tnik	njiho v	dobr o	znan	z a v e tnik.	
Pri	 obr a vna vi	 ik onogr a f sk eg a	 pr ogr ama	 se	 z di	 z animiv o	 dejs tv o ,	 da	 na	 sliki	 niso	
upodobljeni	 pa tr oni	 v seh	 cerkv a	 t akr a tne	 ž upnije	 Lember g	 –	 prisotni	 s t a	 le	 z a v e-
tnici	 pr ejšnje	 in	 z dajšnje	 sladk og or sk e	 cerkv e,	 s v .	 Marje t a	 in	 Marija.
43
	 T o	 vpr ašanje 	
so	 poudarjali	 sk or aj	 v si	 r azisk o v alci,	 ki	 so	 k daj	 obr a vna v ali	 t o	 slik o ,	 nik oli	 pa	 se	 na	
t em	 mes tu	 niso	 dot aknili	 ne	 nar očnišk eg a	 vidik a	 ne	 podr obnejše	 ik onogr af sk e 	
analiz e.	 Pr a v	 (ne)upodobit e v	 pa tr ono v	 bi	 lahk o	 k az ala,	 da	 je	 bila	 nar očnic a	 t eg a 	
dela sladkogorska kongregacija oziroma njen vodja, domnevno Janez Mikec, in ne 
ž upnija 	 o zir om a	 sla dk og or sk a 	 c e r k e v .	 V	 pr oc e su	 r azisk o v a nja 	 sic e r 	 nise m 	 z asle dila	
dok umen t a,	 ki	 bi 	 neizpodbitno 	 potr dil,	 da	 je	 nar očnic a	 slik e	 Marijina	 z družba. 	 V 	
k r onik i	 in	 pr e os t ale m 	 g r adiv u	 om e m be 	 slik e 	 nise m 	 z asle dila, 	 k ar 	 bi	 lahk o	 pom e ni-
lo ,	 da	 so	 jo	 e viden tir ali	 v	 in v en t arnem	 popisu	 k ongr eg acije,	 ki	 še	 z aenkr a t	 ni	 odkrit. 	
Da	 in v en t arja	 družb	 ne	 bi	 pomešali	 s	 cerkv enim,	 je	 bilo	 namr eč	 značilno ,	 da	 so	 g a	
na t ančno	 popiso v ali	 v	 s v ojih	 las tnih	 in v en t arnih	 z apisnikih.	 Slabo	 ohr anjenos t	 gr a -
div a	 dr užb	 je 	 m og oče 	 pojasniti	 tudi	 z	 jo ž e finsk im i	 r e f or m am i, 	 s	 k a t e r im i	 je 	 c e sar 	
43 
Ob	njim a	še	s v .	Mikla v ž,	s v .	P ankr acij ,	s v .	Mihael	in	s v .	Benedik t.
Slika 10: Cebejev podpis in datacija (vir: osebni arhiv).

134 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
med	 drugim	 ukinil	 br a t o v ščine	 in	 k ongr eg acije	 t er	 ž elel	 uničiti	 v se	 sledi	 njiho v eg a	
delovanja	( Ambr o žič	 2015, 	 55–56;	 67).	 Mor ebiti	 pa	 so	 bili	 ti	 dok umen ti	 iz gubljeni	
v	 po ž aru,	 v	 k a t er em	 naj	 bi	 z g or ele	 sk or aj	 v se	 lis tine	 o	 z g odo vini	 cerkv e	 in	 ž upnije	
(V ak aj	1888,	30).
6. Sklep
Razisk ov anje	 sladk og or sk e	 cerkv e	 je	 dolg o	 s t agnir alo ,	 pa	 čepr a v	 gr e	 z a	 izr edno 	
kv alit e tno	 po znobar očno	 celos tno	 ume tnino	 ali	Gesamtkunstwerk.	 P o	 odkritju 	
no v eg a	 arhiv sk eg a	 gr adiv a	 o	 ce rkvi	 se	 k až e	 v	 njeg o v em	 r azisk o v anju	 v elik	 pot en-
cial.	 No v oodkriti 	 dok umen ti	 nak az ujejo ,	 da	 t e z a	 o	 uničenju	 v seh	 v	 po ž aru	 ne	 drži,	
in	 je	 t or ej	 le	 vpr ašanje	 č asa,	 k daj	 bo	 pono vno	 odkri t a	 k ak šna	 li s tina, 	 ki	 bo	 o	 t em 	
spomenik u	 posr edo v ala	 no v a	 spo znanja	 –	 in	 mor da	 spr o žila	 disk usijo	 o	 njeg o vi 	
vr ednos ti	in	ohr anjanju	v	s tr oki	in/ ali	med	ljudmi.	
Kratice
 MK, INDOK	 – 	 Minis tr s tv o	 z a	 k ultur o	 R S,	 In f ormacijsk o-dok umen t acijski	 cen t er 	
z a	dediščino.
 NŠAM		–	 Nadšk ofijski	arhiv	Maribor .
 PAM 	–	 P okr ajinski	arhiv	Maribor .
 ZRC SAZU, UIFS –	 Zna ns t v e nor a zisk o v a lni	 c e n t e r 	 Slo v e nsk e 	 a k a de m ije 	 zna nos t 	 in	
ume tnos t,	Ume tnos tno z g odo vinski	inš titut	Fr ance t a	St ele t a.
 ZVKDS, RC – 	 Z a v od	 z a	 v ar s tv o	 k ulturne	 dediščine	 Slov enije,	 R es t a vr a t or ski 	
center.
 ŽAŠ 	–	 Župnijski	arhiv	Šmarje	pri	Jelšah.
Reference
Arhivski viri
NŠAM, Dekanijski šematizmi ,	š k .	1,	A l t e	D e k a n a -
t e ,	D	V I	–	Š m a r j e	p r i	J e l š a h ,	S l a d k a	G o r a ,	C a t h a -
l o g u s	D .	D .	P a r o c h o r u m	e t	C o o p e r a t o r u m	[ … ]. 	
–, Sladka Gora ,	M r l i š k a	m a ti č n a	k nj i g a	1 7 45 − 1 7 8 4 . 	
–, Žalec ,	R o j s t n a	m a ti č n a	k nj i g a	1 702 − 1 7 6 7 . 	
–, Župnijski arhivi, Sladka Gora ,	C O N T INUA T I O	A L BI 	
M A RI A NI	inc (h ) o ati	A nno	D o mini	MD CC	L II.
MK, INDOK,	S la dk a	G o r a,	Z ap i sk i	Fr an c e t a	M e -
s esn ela,	III,	1939 ,	1 3.
PAM ,	X1537 /0 02 /0 0 6,	Di gi t alizati	kar toteke: 	
duhovniki	18 .	s toletje	(2016),	š t.	1891,	19 05	in 	
19 0 6.	http :/ /w w w .siranet.si/ detail.
aspx ?ID = 18 0 4 739	(pridobljeno	18 .	12.	2018).
ZVKDS, RC ,	O d d e l e k	z a	d o k u m e n t a c i j o	i n	k nj i ž n i c a , 	
S l a d k a	G o r a ,	A .	C e b ej :	V s i	s v e t n i k i	1 9 8 9 ,	M i h a 	
Pi r n a t ,	Po r o č i l o	o	r e s t av r i r a nj u	s l i ke ,	1 9 8 9 .
ZRC SAZU, UIFS ,	St e l e t o v i	t e r e n s k i	z a p i s k i,	L X X X I –
XXV I A. 	
ŽAŠ ,	G e d e n k b u c h	d e r	P f a r r e	M a r i a	S e s s e n b e r g 	
1 3 34 – 1 888.
Sekundarna literatura
Andritsch, Johann, ur. 	1 9 87 .	Die Matrikeln der 
Universität Graz: 1663−1710 .	G r a d e c:	A k a d e m i -
s c h e	D r u c k -	u .	V e r l a g s a n s t a l t . 	
– – – .	20 02.	Die Matrikeln der Universität Graz: 
1711−1765 .	G r a d e c:	A k a d e m i s c h e	D r u c k -	u . 	

135 Tina Bratuša - Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori 
V e r l a g s ans t al t .
Benedik, Valentin.	1 9 8 9 .	Po r o č i l a :	Re s t av r a t o r s k i	
c e n t e r	S l o v e n i j e.	V :	I v a	C u r k ,	u r .	Varstvo spo-
menikov: Revija za teorijo in prakso spomeni-
škega varstva ,	35 9 – 3 6 0 .	L j u b l j a n a :	Z av o d	S R 	
Slovenije za varstvo naravne in kulturne dedi -
š č i n e.
Bizant, Milan.	1 9 9 8 .	M a r i j i n e	ko n g r e g a c i j e	v 	
l j u b l j a n s ke m	j e zu i t s ke m	ko l e g i j u .	V :	V i n c e n c 	
R aj š p,	u r . Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–
1773): zbornik razprav ,	1 3 7 – 1 5 6 .	L j u b l j a n a : 	
Z go d o v i n s k i	i n š ti t u t	M i l k a	Ko s a	Z n a n s t v e n o r az -
i s ko v a l n e g a	c e n t r a	S A Z U .
Borromeo, Carlo .	1 5 7 7 .	Instructiones Fabricae Et 
Supellectilis Ecclesiasticae .	M e d i o l a n i:	A p u d	P a -
c i fi c um 	 P o n tium .
Cevc, Anica.	1 9 5 6 .	C e b ej ,	A n t o n .	V :	A n t o	B a b i ć ,	u r . 	
Enciklopedija Jugoslavije .	Z v .	2,	1 4 – 2 8 .	Z a g r e b : 	
L e k s i ko g r a f s k i	z av o d	FN R J.
Cevc, Emilijan.	1 9 6 6 .	Slovenska umetnost .	L j u b l j a -
n a :	G l av n i	o d b o r	Pr e š e r n o v e	d r u ž b e.
Curk, Jože.	1 9 6 7 .	Topografsko gradivo. Zv. 7, Sa-
kralni spomeniki na območju občine Šmarje pri 
Jelšah .	C e l j e :	Z av o d	z a	s p o m e n i š ko	v a r s t v o. 	 	
Cvetnić, Sanja.	20 07 .	Ikonografija nakon Trident-
skog sabora i hrvatska likovna baština .	Z a g r e b : 	
FF	Pr e s s .
De Voragine, Jacobus .	1975. Die Legenda aurea des 
Jacobus de Voragine .	H ei d elb er g:	L .	S c hn ei d er .
– – – .	1 8 5 0 .	Legenda aurea: Vulgo historia Lombar-
dica dicta ad optimorum librorum fidem .	L e i p -
zi g:	L i b r a r i a e	A r n o l d i a n a e.
Dobida, Karel, ur.	1 9 5 7 .	Umetnost baroka na 
Slovenskem .	L j u b l j a n a :	N a r o d n a	g a l e r i j a .
Dorst, Sven van. 201 3 .	C o nv e x	p i l l a r	p a i n ti n g s	i n 	
c h u r c h	i n t e r i o r s:	c o n t e x t ,	m a t e r i a l s	a n d	c o n -
s e r v a ti o n	p r o b l e m .	C e ROA r t ,	št .	3 .		h tt p s: / /
c e r o a r t . r e v u e s .o r g / 32 2 9	(p r i d o b l j e n o	9 .	5. 	
2 0 16).
Duhovniška bratovščina sv. Mihaela v Mengšu 
(Od leta 1667 do 1799) .	1 8 9 4 .	V :	M a r ti n	Po g a -
č a r ,	u r .	Zgodovinski zbornik ,	321 – 32 6 .	L j u b l j a -
n a :	M a r ti n	Po g a č a r .
Hajnšek, Odilo .	1 97 1 .	Marijine božje poti .	C e l o v e c: 	
D r u ž b a	s v .	M o h o r j a .
Horvat, Branimir .	1 9 5 9 .	C e b ej ,	A n t o n .	V :	S l av ko 	
B a t u š i ć ,	A n d r e	M o h o r o v i č i ć	i n	M i r ko	Š e p e r ,	u r . 	
Enciklopedija likovnih umjetnosti ,	59 8 – 59 9. 	
Z a g r e b :	L e k s i ko g r a f s k i	z av o d	FN R J.
Janisch, Josef Andreas .	18 8 5.	Süß enb er g	[ S ladk a 	
go r a ].	V :	Topographisch-statistisches Lexikon von 
Steiermark mit historischen Notizen und Anmer -
kungen , 	 1 036. 	 Gr adec: 	 L eykam - Josef s t ahl.
Jedin, Hubert .	1 9 49 – 1 975.	Geschichte des Konzils 
von Trient .	5	z v .	Fr e i b u r g:	H e r d e r . 	 	
Kalan, Valentin .	20 0 9 .	O d d e l e k	z a	fi l ozo fi j o.	V : 	
V a l e n ti n	B u c i k ,	A n d r ej	Č e r n e	i n	M a r ti n	G e r m , 	
ur. Zbornik Filozofske fakultete Univerze v 
Ljubljani 1919–2009 ,	1 3 1 – 1 49 .	L j u b l j a n a :	Z n a n -
s t v e n a	z a l o ž b a	F i l ozo f s ke	f a k u l t e t e.
Kemperl, Metoda.	20 01.	Ro mar ske	c er k ve	-	novo -
gr adnje	1 7 .	in	18 .	s to l etja	na	S l ovenskem.	A r hi -
tek tur ni	tipi, 	p oslik ave,	o p rema.	D o k to r sk a	dis er -
t a c ija.	Fil ozof sk a	f akul tet a,	Uni ver z a	v	L jub ljani.
– – – .	20 07 .	Korpus poznobaročne sakralne arhitek-
ture na slovenskem Štajerskem .	L j u b l j a n a : 	
F i l o z o f sk a 	 f ak ul t e t a .
– – – .	201 2.	Arhitekturna tipologija romarskih 
cerkva v 17. in 18. stoletju na Slovenskem. 
L j u b l j a n a :	S l o v e n s k a	m a ti c a .
Kemperl, Metoda, in Luka Vidmar .	201 4 .	Barok na 
Slovenskem: Sakralni prostori .	L j u b l j a n a :	C a n -
k ar j ev a 	 z al o ž b a .
Kovačič, Franc .	1 92 8 .	Zgodovina Lavantinske 
škofije (1228−1928) . 	 Mar i b o r: 	 L a v an ti nsk i 	 k n . 	
š k . 	 o r di n ar iat .
Krajevni leksikon dravske banovine .	1 93 7 .	M a r i -
b o r :	Z v e z a	z a	t u j s k i	p r o m e t	z a	S l o v e n i j o	v 	
L ju b jani. 	
Lavrič, Ana.	20 07 .	Ljubljanska škofija v vizitacijah 
17. Stoletja: Vizitacije kot vir za umetnostno 
zgodovino .	L j u b l j a n a :	Z RC	S A Z U .
– – –.	2011	O	hier arhiji	s vetnikov	na	olt arnih	nas t av -
kih:	Iz	vizit acijskih	zapisnikov	ljubljanskega	škof a 	
O tona	Friderika	Buchheima	( 16 4 1 – 16 6 4 ).	RIHA 
Journal	2 7 .	https:/ /w w w .riha -journal.org /
ar ticles/2011/2011 -jul -sep /lavric- o - hierarhiji -sve -
tnikov - na - olt arnih - nas t avkih	(pridobljeno	26.	12. 	
201 7).
Lavtižar, Josip .	1 93 6 .	Marijina božja pota v Evropi. 
L j ub l j an a : 	 s am o z al o ž b a .
Lipoglavšek, Marjana.	1 9 9 6 .	Baročno stropno 
slikarstvo na Slovenskem . 	 L j ub l j an a : 	 V i h ar n i k , 	
Z n ans t v e n i 	 i n š ti tu t 	 F i l o z o f sk e 	 f ak ul t e t e .
Lisac, Ljubomir Andrej .	1 97 4 .	C e b ej	A n t o n .	V : 	
Mar ti n 	 J ev n i k ar , 	 ur . 	Primorski slovenski biograf-
ski leksikon ,	1 7 2– 1 75.	G o r i c a :	G o r i š k a	M o h o r j e -
v a	d r u ž b a .
Mairold, Maria, in Andreas Golob, ur.	201 3 . 	
Promotionen an der Universität Graz, 
1682−1773 .	G r a d e c:	A k a d e m i s c h e	D r u c k - u . 	
V e r l a g s ans t al t .
Menaše, Lev .	1 9 9 4 .	Marija v slovenski umetnosti: 
Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od 
začetkov do prve svetovne vojne .	C e l j e :	M o h o r -
j e v a	d r u ž b a .
Menaše, Luc .	1 97 1 .	C e b ej ,	A n t o n .	V :	Evropski 
umetnostnozgodovinski leksikon ,	3 4 7 – 3 4 8 . 	
L j ub l j an a : 	 M l a di nsk a 	 k n j i g a .
Mesesnel, France.	1 92 3 .	A n t o n	C e b ej .	V :	Izi d o r 	
C ank ar , 	 ur . 	Zbornik za umetnostno zgodovino, 

136 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1
7 8 .	L j u b l j a n a :	U m e t n o s t n oz go d o v i n s ko	d r u -
š t v o.
Metličar, Rok, ur.	20 0 4 .	Skriti biser: Zbornik župni-
je Sladka Gora .	S l a d k a	G o r a :	Ž u p n i j s k i	u r a d .
Mikuž, Stane.	1 9 4 0 .	Fr e s ke	Fr a n c a	I l o v š k a	n a 	
Sladki gori. Dom in svet 1 5, 	š t .	9:	5 4 4 – 6 02.
Mlinarič, Jože, ur.	 1 9 7 7.  Carmen de vita beatae 
Mariae virginis metrica: in codice nr. 137 Bibli-
othecae dioecesannae Mariborensis asserva-
tum . 	 Mar i b o r: 	 s am o z al o ž b a . 	
Mušič, Darko .	1 9 6 8 .	M e d i c i n a l i a	n a	f r e s k a h	Fr a n c a 	
J e l o v š k a	n a	S l a d k i	go r i	i n	a n a l o g i j e	s	p o d o b n i m 	
gradivom na drugih lokacijah. Časopis za 
zgodovino in narodopisje 	39 ,	N V	4,	š t .	4 : 1 53 –
176 .
Petrič, Franci.	1 9 9 5.	Duša, le pojdi z mano: Božje 
poti na Slovenskem .	K r a nj :	G o r e nj s k i	ti s k .
– – – .	20 0 8 .	Slovenske božje poti .	L j u b l j a n a :	D r u ž i -
na.
Rückert, Heinrich.	1 8 53 .	Bruder Philipps des 
Carthäusers Marienleben . 	 Q u e dli nb ur g : 	 G . 	
Ba sse .
Stele, France.	1 92 4 .	Oris zgodovine umetnosti pri 
Slovencih .	L j u b l j a n a :	N o v a	z a l o ž b a .
Šerbelj, Ferdinand.	1 97 4 .	A n t o n	C e b ej ,	b a r o č n i 	
slikar. D i p l o m s k a	n a l o g a	d r u ge	s t o p nj e.	F i l ozo f-
s k a	f a k u l t e t a ,	U n i v e r z a	v	L j u b l j a n i .
– – – .	1 97 7 .	S l i k a r	A n t o n	C e b ej .	Zbornik za umetno-
stno zgodovino (Nova vrsta) ,	1 3 : 10 9 – 1 3 3 . 	
– – – . 1 97 9 .	K a t a l o g	C e b ej e v i h	d e l .	Zbornik za 
umetnostno zgodovino (Nova, vrsta) ,	1 4/ 1 5 :8 1 –
11 3 . 	
– – – .	1 9 8 5.	C e b ej ,	A n t o n .	V :	Enciklopedija Jugosla-
vije .	Z v .	2	62 3 – 62 4 .	Z a g r e b :	J u go s l av e n s k i 	
l e k s i k o gr a f sk i 	 z a v o d .
– – – .	1 9 8 8 .	C e b ej ,	A n t o n .	V :	M a r j a n	J av o r n i k	i n 	
A l e n k a	D e r m a s ti a,	u r .	Enciklopedija Slovenije. 
Z v .	2.	L j u b l j a n a :	M l a d i n s k a	k nj i g a .
– – – .	1 9 9 1 .	Anton Cebej: 1722–1774 . 	 L j ub l j an a : 	 Na -
rodna galerija. 
– – – .	1 9 9 1 .	Z e b e y ,	A n t o n	( C e b ej ).	V :	J o že	M u n d a , 	
ur. Slovenski biografski leksikon .	Z v .	1 5,	7 8 2–
7 8 3 .	L j u b l j a n a :	S l o v e n s k a	a k a d e m i j a	zn a n o s ti	i n 	
u met no s ti . 	
Stele, France.	1 9 49 .	Slovenski slikarji .	L j u b l j a n a : 	
S l o v e n s k i	k nj i ž n i	z av o d .
Steska, Viktor .	1 92 7 .	Slovenska umetnost: Slikar-
stvo .	Pr e v a l j e :	D r u ž b a	s v .	M o h o r j a .
Strle, Anton.	1 9 97 .	Vera cerkve: Dokumenti cer-
kvenega učiteljstva .	C e l j e :	M o h o r j e v a	d r u ž b a . 	
Strmšek, Pavel.	1 93 7 .	Lemberg in Sladka gora. 
C e l j e :	M uzej s ko	d r u š t v o.
Šumi, Nace.	1 9 6 9 .	Baročna arhitektura .	L j u b l j a n a : 	
Mladinska knjiga.
Turnšek, Marjan.	20 0 6 .	B l a že n i	š ko f	A n t o n	M a r ti n 	
S l o m š e k	i n	r az g l a s i t e v	d o g m e	o	M a r i j i n e m 	
b r e zm a d e ž n e m	s p o č e tj u .	Bogoslovni vestnik 
6 6 ,	š t .	1 : 111 – 1 2 3 .
Vakaj, Alojzij.	1 8 8 8 a .	S l a d k a	go r a ,	s l av n o	M a r i j i n o 	
s v e ti š č e	n a	Št aj a r s ke m .	Slovenski gospodar ,	1 2. 	
julij.
– – – .	1 8 8 8 b.	S l a d k a	go r a ,	s l av n o	M a r i j i n o	s v e ti š č e 	
n a	Št aj a r s ke m .	Slovenski gospodar ,	9 .	av g u s t .
Versammlung aller Heiligen im Himmel (Allerhei-
ligen) .	1 7 3 4 .	H e r zo g	Au g u s t	B i b l i o t h e k	W o l -
fe nb ü tte l . 	 B i l di n d e x . 	 h tt p s : / / w w w .b i l di n d e x .
de / do cu me n t / ob j 3 5 0 1 9 0 7 9 ? pa r t = 0 & med i u m =
h a b g r a p h - r e s - b - 1 97 - 32	(p r i d o b l j e n o	2 5.	1 2. 	
201 7) .
Vrišer, Sergej.	1 970 .	Sladka Gora .	M a r i b o r :	O bzo r -
ja.
Zupanič Slavec, Zvonka .	201 3 .	V o ti v n o	s l i k a r s t v o	z 	
m e d i c i n s ko	t e m a ti ko	n a	S l a d k i	G o r i .	Isis 22, 
š t .1: 37– 3 9.
Žnidaršič Golec, Lilijana .	201 9 .	Kariere duhovnikov 
na Slovenskem v zgodnjem novem veku: Vzvo-
di, okoliščine, (samo)reprezentacija .	L j u b l j a n a : 	
Z a l o ž b a	Z RC	S A Z U .