SLIVNICA 2B Bine Kramberger 91Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S SLIVNICA 2B Bine Kramberger 91 Slivnica 2B  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Recenzentki  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Bine Kramberger  ⁞Biba Teržan urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Univerza v Ljubljani  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞bine.kramberger@zvkds.si in likovna urednica  ⁞Martina Blečič Kavur  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Bernarda Županek, članica Lektorica  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) Izdajatelj  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Prevajalka  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Maja Sužnik Zanj Oblikovanje in prelom  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Nives Zupančič Tehnična priprava publikacije  ⁞Vanja Celin Terenske fotografije  ⁞Mira Strmčnik Gulič, Ivo Bizjak, Primož Predan Geodetske izmere  ⁞Bogo Žontar Načrt najdišča  ⁞Mira Strmčnik Gulič, Bogo Žontar, Uroš Bavec, Juraj Belaj, Dženi Los, Vesna Koprivnik, Primož Predan, Bine Kramberger, Danilo Cvetko, Robert Lebar Terenske risbe  ⁞Uroš Bavec, Juraj Belaj, Dženi Los Vektorizacija terenskih risb  ⁞Niko Krušič, Ino Prelog, Damir Pjanić, Danilo Cvetko, Robert Lebar Risbe predmetov  ⁞Samo Ohman Računalniška obdelava risb predmetov in postavitev tabel  ⁞Bine Kramberger, Marko Reš, Tamara Strmšek, Nataša Svenšek Fotografije predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Računalniška obdelava fotografij predmetov  ⁞Monika Kodrič, Maruša Kores, Davorin Ciglar Milosavljević Spletna izdaja Ljubljana, 2021 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 61882627 ISBN 978-961-6990-83-7 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geomorfološki oris prostora najdišča 6 3⁞ Arheološka podoba širšega prostora severozahodnega dela Dravskega polja 8 4⁞ Potek dela in stratigrafska slika najdišča 13 5⁞ Rezultati arheološkega izkopavanja 22 ⁞ 5.1 Naselbinski sledovi iz pozne bronaste ali starejše železne dobe 22 ⁞ 5.2 Sledovi poselitve iz mlajše železne dobe 24 ⁞ 5.3 Najdbe iz različnih zemeljskih plasti 28 6⁞ Datiranje z metodo 14C po postopku AMS 30 7⁞ Sklep 32 8⁞ Slivnica 2B 33 9⁞ Literatura 34 10⁞ Katalog stratigrafskih enot 39 ⁞ 10.1 Plasti 39 ⁞ 10.2 Jame iz pozne bronaste ali starejše železne dobe 40 ⁞ 10.3 Jame iz mlajše železne dobe 41 ⁞ 10.4 Ostale jame in lise 42 11⁞ Katalog najdb 45 1Uvod Zaradi gradnje avtocest in z njimi povezane infrastruk- Skupaj je bilo raziskanih 4821,64 m² površine, rezultati pa ture, največjega razvojnega projekta preteklih let v Re-so bili že naslednje leto v strokovnih poročilih preliminarno publiki Sloveniji, je bilo v okolici Slivnice med leti 1997 in ovrednoteni (Belaj 1998; Los 1998; Bavec, Belaj, Los 1998). 2007 izvedenih več preventivnih arheoloških izkopavanj. Tega leta in leto poprej so bile najdbe prvič pregledane. Izkopavanja na najdišču Slivnica 2B (EŠD 15522) sodijo Narejen je bil izbor manj značilnih najdb in tipološko bolj med najzgodnejša, ki so potekala v okviru gradnje avto-opredeljivih kosov, ki so bili izrisani. ceste in z njo povezane hitre ceste (Slivnica−Maribor) na Pri pripravi objave so bile najdbe ponovno pregledane. Na-slovenskem Štajerskem, s 4.821,64 m² raziskane površine rejen je bil končni izbor najdb s poudarkom na tistih iz jam, pa sodijo tudi med najmanjša.1 Najdišče je bilo odkrito ob ki predstavljajo edine intaktne ostaline na najdišču, iz vrh-ekstenzivnem terenskem pregledu leta 1996 (Djurić, Kajzer njih plasti, v katerih so se nahajale skupaj najdbe iz različnih 1996) in potrjeno z intenzivnim pregledom leta 1997 (Dju-obdobij, pa je bil za izris predviden manjši procentni delež rić 1997). Izkopavanje je med 4. junijem in 8. julijem 1997 najdb glede na njihov količinski delež. V tem času je bil iz ob pomoči zunanjih sodelavcev izvedel Zavod za varstvo posameznih izsekov izkopnega polja narejen tudi digitalni naravne in kulturne dediščine Maribor (ZVNKD Maribor − načrt celotnega najdišča. danes ZVKDS OE Maribor). Vodila ga je Mira Strmčnik Gulič, Izkopavalci in avtorji prvega ovrednotenja najdišča ugota-naročnik raziskav pa je bil DARS, d.d. Celje, št. pogodbe vljajo, da je bil raziskan del poselitvenega prostora, ki je bil 362/97 (DARS) in 2935/97 (ZVNKD Maribor). v rabi v pozni bronasti in v starejši železni dobi (Ha B3−Ha Vsa geodetska dela na terenu je opravil geodet Bogo Žon-D) ter ponovno v mlajši železni dobi (Lt D) (Bavec, Belaj, Los tar iz Domžal. Pri izkopavanjih so sodelovali še arheologi: 1998, 10−11). Podpisani avtor zaključne obdelave najdišča Uroš Bavec iz ZVNKD Novo mesto, Vesna Koprivnik iz Po-lahko njihove ugotovitve v veliki meri potrdim, kar bo poka-krajinskega muzeja Maribor, Dženi Los in Juraj Belaj ter ab-zano v nadaljevanju. solvent arheologije Primož Predan. Izkopavanja niso potekala v idealnih pogojih in brez zapletov. Območje na zahodni strani izkopnega polja je namreč služilo kot gramozna jama, iz katere je gradbeno podjetje pridobivalo prod za gradnjo avtoceste. Tako je poleg težkih vremenskih pogojev (vročina) delo na terenu oteževal tudi hrup gradbenih strojev, ob kopanju proda pa je prihajalo celo do samovoljnih posegov izvajalcev gradbenih del, ki so v sektorju 9 še pred izkopavanjem v celoti uničili del obmo- čja s kvadranti 196, 197, 198, 204, 205, 206, 207, 215, 214, 216, 217, v sosednjem sektorju (sek. 10) pa so lahko bili iz enakega razloga uspešno raziskani le štirje od prvotno predvidenih 25 kvadrantov (sl. 7, 21). 1  Prim. npr. z Orehovo vasjo (Grahek 2015, 5), Rogozo (Črešnar 2010, 7) in Hotinjo vasjo (Gerbec 2015, 5). V pripravi za objavo so poleg najdišča Slivnica IIa (Strmčnik Gulič 2003e, 239) še Spodnje Hoče (Strmč- nik Gulič 2003f, 242−243), Bohova (Strmčnik Gulič 2003c, 98−99), Slivnica Ia in Ib (Strmčnik Gulič 2003d, 237−238), Pobrežje (Strmčnik Gulič 2003b, 206−207) in Malečnik (Strmčnik Gulič 2003a, 181−182). Slivnica 2B, AAS 91, 2021 5 2Geomorfološki oris prostora najdišča Slivnica je naselje ob vznožju vzhodnega Pohorja pri Mariboru (sl. 1−2). Nahaja se na ravnini ob Polanskem potoku, na nadmorski višini 279 m, ter meji na več vasi in zaselkov, ki so poznani po arheoloških najdiščih. To sta Orehova in Hotinja vas, ki se nahajata vzhodno in jugovzhodno od naselja. Severno in severovzhodno od Slivnice sta vasi Spodnje Hoče in Rogoza, medtem ko je zahodno od vasi, že na obronkih Pohorja, Čreta. Najdišče Slivnica 2B leži dober kilometer severovzhodno od današnjega naselja Slivnica (nadmorska višina 266 m), v neposredni bližini železniške proge Maribor−Pragersko−Zi-dani Most−Ljubljana (sl. 3−4). Gre za skrajni severozahodni 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. del Dravskega polja oziroma za izgonsko pokrajino, ki je geografsko zamejena z naseljem Zgornje Radvanje na se-Maribor−Pragersko. Za to pokrajino je značilno, da kot ge- veru, z Zgornjo in s Spodnjo Polskavo na jugu, Pohorjem ološka podlaga na njej prevladujejo debeli sloji nepropu-na zahodu in navidezno črto vzhodno od železniške proge stne gline in ilovice ter peska, ki so jih čez silikatni dravski 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj 3 Položaj najdišča na trasi AC odseka Miklavž−Slivnica, AC trase, merilo 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, © Mladinska merilo 1 : 10 000; podlaga TTN5, list 1273300A; ©GURS, knjiga Založba, d.o.o. ©DARS. 6 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 prod nanesli potoki. Ime je dobila po izgonih, nad pokrajino jezer je Hočko jezero, severovzhodno od arheološkega naj-dvignjenih strugah potokov, ki so jih v 19. stoletju skupaj dišča. Nahaja se okoli 250 m od arheološkega najdišča, čez s številnimi jarki uporabljali v sušnem obdobju za umetno njega je speljana avtocesta Pesnica−Slivnica. Drugo večje namakanje, v deževnem obdobju pa so služili za odvaja-jezero, staro le nekaj let, se nahaja okoli 400 m jugovzho-nje preobilne vode iz pohorskih hudourniških potokov (Baš dno od arheološkega najdišča, še dlje proti jugovzhodu pa 1937, 326; glej tudi Pak 1964, 75−77; Pak 1998, 592−593). ležijo t. i. Hotinjski ribniki (gramoznica Stavbar). Pomembno je, da najdišče leži na samem zahodnem robu Pred arheološkimi raziskavami je pretežni del ravnine, kjer je izgonske pokrajine, zato kot geološka podlaga že prevladu-najdišče, služil za veliko njivo s koruzo (Belaj 1998, 3). Ena-je prod, ki je sicer značilna geološka podlaga v osrednjem ka je bila situacija na tem območju na začetku 19. stoletja, delu Dravskega polja. kar je razvidno iz Franciscejskega katastra (sl. 5), verjetno Prod so v preteklosti pogosto izkoriščali za pridobivanje pa je ravnina služila za njivo tudi že pred tem. Posledica gradbenega materiala, zato so v različnih delih Dravskega poljedelstva je, da sega do globine 30 ali 40 cm vrhnja pre-polja nastale velike gramoznice (Pak 1998, 594). Več gra-orana plast, t. i. ornica, v kateri se mešajo najdbe iz različnih moznic je bilo tudi v okolici arheološkega najdišča Slivnica arheoloških obdobjih, in da so intaktne arheološke ostaline 2B, vendar so te danes večinoma zapuščene in preurejene v ( jame različnih velikosti) ohranjene le na in pod nivojem jezera ali ribnike, ki služijo v rekreativne namene. Eno takih prodnate geološke osnove. 4 Položaj najdišča na digitalnem ortofoto posnetku, 5 Trasa AC odseka Miklavž−Slivnica in območje najdišča na merilo 1 : 10 000, list 1093362; ©GURS. Franciscejskem katastru, merilo 1 : 10 000; AS177/M/F/M580, lista A01 in A02, AS177/M/R/M540, listi E03, E03J in E03Z; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 7 3Arheološka podoba širšega prostora severozahodnega dela Dravskega polja Naše poznavanje prazgodovinske, antične in zgodnje- Priložnostno pa je bilo ob prizadevanjih S. Pahiča nekaj srednjeveške poselitve severozahodnega dela Dravskega zgodnjeeneolitskih naselbinskih ostalin odkritih že leta 1972 polja je v največji meri rezultat raziskav S. Pahiča, nekda-ob kopanju vodovodnega jarka v Spodnjem Dupleku (Pa- njega kustosa v Pokrajinskem muzeju Maribor (npr. Pahič hič 1976, 59−61) in ob topografskem ogledu nedaleč stran, 1965; Pahič 1970; Pahič 1972, Pahič 1974; Pahič 1974b; vzhodno od Dvorjan proti Vurberku (Pahič 1976, 63). Pahič 1985; Pahič 1991, Pahič 1998) in izkopavanj, ki so po-Naslednji val poselitve v kulturnem smislu sodi v horizont tekala v okolici Maribora zaradi obsežnih gradbenih pro-keramike z brazdastim vrezom oziroma v kulturo Retz−Ga- jektov v zadnjih desetletjih (glej npr. Teržan 1990, 13−20; jary, v kronološkem smislu pa v srednjo bakreno dobo (prva Teržan 1999, 97−100; Teržan, Črešnar 2012). Izkopavanja polovica 4. tisočletja pr. n. št.). Iz tega časa imamo v seve-je večinoma izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine rozahodnem delu Dravskega polja dve pomembni najdišči Slovenije, OE Maribor pod vodstvom Mire Strmčnik Gu- (sl. 6). Eno izmed njih je Malečnik, saj je bila na istem mestu lič (Strmčnik Gulič 1990b; Strmčnik Gulič 2001; Strmčnik kot zgoraj omenjene jame lasinjske kulture odkrita tudi na-Gulič 2001b; Strmčnik Gulič 2003a; Strmčnik Gulič 2003b; selbinska jama z razmeroma številnimi in dobro ohranjeni-Strmčnik Gulič 2003c; Strmčnik Gulič 2003d; Strmčnik mi posodami kulture Retz−Gajary. Ta jama ni pomembna le Gulič 2003e; Strmčnik Gulič 2003f; Strmčnik Gulič 2006; zaradi bogate vsebine, ampak tudi za razumevanje krono- Črešnar 2010; Grahek 2015; Gerbec 2015), deloma pa so loškega odnosa med omenjenima eneolitskima kulturama. jih izvedla zasebna podjetja, pri čemer velja izpostaviti Stratigrafsko se je namreč nahajala nad plastjo z lasinjskimi predvsem podjetje PJP, d.o.o. (Murko et al. 2008; Murko jamami (Strmčnik Gulič 2006, 196−200), pri čemer je bila 2008; Črešnar, Murko 2014; Murko 2012). vkopana iz precej višjega nivoja, vmes pa sta bili še napla-Arheološke raziskave so pokazale, da se pojavljajo prazgo- vini, kar kaže na to, da srednjeeneolitska poselitev na naj-dovinska najdišča ob robovih Dravskega polja, na eni strani dišču ni kontinuirano sledila zgodnjeeneolitski. Drugo po-ob vznožju Slovenskih goric in na nizkih terasastih ravnicah membno najdišče srednjega eneolitika v severozahodnem ob reki Dravi med Miklavžem in Kamnico, na drugi strani delu Dravske polja je Slivnica 1 kot edino najdišče z ostanki pa ob Pohorju med Limbušem in Slivnico oziroma Framom stavb. Poleg arhitekturnih ostalin so bile tudi tukaj odkrite (sl. 6). Na tem območju so bili odkriti doslej najstarejši sle-naselbinske jame z značilno lončenino, okrašeno z brazda- dovi poselitve, iz lasinjske kulture zgodnjega eneolitika ozi-stim vrezom (Strmčnik Gulič 2001, 120, sl. 4; Strmčnik Gulič roma bakrene dobe. Najbolje raziskana naselbina iz tega 2003d). Taka keramika pa je bila odkrita še pri gradnji objek- časa je bila v Radvanju, na trasi zahodne obvozne ceste ta Habakuk 2 v naselju Zgornje Radvanje, a v nekoliko manj mesta Maribor v letih 2007 in 2008 ter deloma leta 2010 jasnem kontekstu (Arh 2012, najdbi št. 117 in 122). ob gradnji objektov podjetja AJM (Kramberger 2010; Mur- Naslednji redki sledovi človekove prisotnosti na tem pro-ko 2012; Kramberger 2014a, 241−242; Kramberger 2014b, storu sodijo šele v sredino 3. tisočletja pr. n. št. (sl. 6), saj 52−75; Kramberger 2015a; Kramberger 2015b). Naselje je arheoloških najdišč z obdobja poznejšega srednjega in po-iz druge polovice 5. tisočletja pr. n. št. oziroma najverjetneje znega eneolitika v severozahodnem delu Dravskega polja iz 44. do 42. stoletja pr. n. št. ter na širšem prostoru s svojimi še ne poznamo. Gre za skupino Somogyvár−Vinkovci, ki ji razmeroma dobro ohranjenimi hišnimi inventarji in arhitek-je mogoče po podatkih B. Teržan in M. Črešnarja na osnovi turnimi ostalinami spada med najpomembnejša najdišča žare in pridane skodele pripisati dva plana žgana grobova tega časa. Poleg tega najdišča so bile naselbinske jame la-na najdišču Slivnica 3b (Murko et al. 2008). Ta skupina je v sinjske kulture odkrite še v letih 1988 in 1989 ob gradnji kronološkem smislu mlajša od vučedolske, katere najdišča v orglarske delavnice pri cerkvi v Spodnjih Hočah (Strmčnik okolici Maribora še manjkajo, a starejša od skupine Kisapo-Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990; Kramberger 2014a, 243; stag, zato pri nas predstavlja prehod iz eneolitika v bronasto Kramberger 2014b, 76−80) in pri gradnji mostu na avtoce-dobo (Teržan, Črešnar 2012, 12), na sosednjem Madžar-sti v Malečniku (Strmčnik Gulič 2003a; Strmčnik Gulič 2006). skem in Hrvaškem pa začetek zgodnje bronaste dobe (npr. 8 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 6 Najdišča od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka v severozahodnem delu Dravskega polja (vir podatkov: Pahič 1985; Teržan 1990, 256, sl. 1; Teržan 1999; Strmčnik Gulič 2001; Strmčnik Gulič 2003a; Strmčnik Gulič 2003b; Strmčnik Gulič 2003c; Strmčnik Gulič 2003d; Strmčnik Gulič 2003e; Strmčnik Gulič 2003f; Murko et al. 2008; Črešnar 2010; Teržan, Črešnar 2012; Grahek 2015; Gerbec 2015 in RKD, ARKAS). Merilo 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, © Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 9 Bondár 1995, 220−226). Najdba kaže, da je morala v tem bila na Pobrežju med arheološkimi izkopavanji odkrita plana času v bližini Slivnice bivati skupina ljudi, ki je ostanke svojih žgana grobova (Kramberger, Črešnar 2021). Ali grobova na umrlih sežigala in jih pokopavala v žarah. Pobrežju pripadata naselbini v Malečniku, ni jasno, vsekakor Več sledov poselitve med Mariborom, Slovenskimi goricami pa bi bilo to možno, zlasti če je bil tukaj v prazgodovini res in Pohorjem je ohranjenih od konca 3. tisočletja pr. n. št. eden od prehodov čez reko Dravo, kot se to domneva (npr. dalje. Gre za najdišča skupine Kisapostag in kompleksa vrviTeržan, Črešnar 2012, 10). často-pramenaste keramike (sl. 6). Prve ostaline s tega časa Iz začetka obdobja kulture žarnih grobišč, v starejše žarno-so bile odkrite že v sredini 20. stoletja ob širjenju Smoletove grobiščnem obdobju (Ha A stopnja, 13. in 12. stoletje pr. ulice, na južnem bregu reke Drave v Mariboru. Takrat je bil n. št.), ki se povezuje s širjenjem novih religioznih predstav, tam odkrit vrč, okrašen s pramenastim okrasom, pri čemer so bila še nedolgo nazaj v severozahodnem delu Dravske-ni jasno, ali gre za najdbo naselbinske narave ali morda za ga polja poznana le tri najdišča: lokacija v okolici Kamnice, grob. Preostala najdišča pa so bila odkrita nedavno na ju-kjer je bila najdena plavutasta sekira, depo kovinskih najdb gozahodnih obronkih Pohorja ob gradnji avtoceste in jih iz območja v okolici Špurejeve domačije na Hočkem Po-gre obravnavati kot naselbine. V ta čas tako sodi najstarejša horju in depo kovinskih predmetov iz bližine železniškega poselitev, odkrita na obsežnih najdiščih v Rogozi (Črešnar predora pri Peklu (Pahič 1985, 5−6). V zadnjem času pa so 2010, 96) in v Orehovi vasi (Grahek 2015, 26−28). Sledovi iz bile odkrite naselbine, ki kažejo, da je bilo območje inten-tega časa pa so bili odkriti tudi v bližnji Slivnici na najdišču zivno poseljeno (sl. 6; Teržan, Črešnar 2012, 12). Najbolj Slivnica 1 (Strmčnik Gulič 2001, 120; Strmčnik Gulič 2003d) znani naselbini sta Orehova vas (Grahek 2015, 29−41) in in na obravnavanem najdišču. Rogoza (Črešnar 2010). Že pred tem je bila odkrita nasel- Na najdišču Slivnica 1 je bila med arheološkimi izkopavanji bina Ha A stopnje pri gradnji Orglarske delavnice v Spo-konec 90. let 20. stoletja izpričana tudi poselitev v času sre-dnjih Hočah (Strmčnik Gulič 1989), ki ji morebiti pripadajo dnjebronastodobne kulture gomil oziroma bronaste dobe tudi arhitekturne ostaline in hrambena posoda, raziskani ob B po Reineckejevi kronološki shemi (Strmčnik Gulič 2001, gradnji hitre ceste v neposredni bližini (Strmčnik Gulič 2001, 120−121; Strmčnik Gulič 2003d, 238). To je skupina, ki sodi 121−122; Strmčnik Gulič 2003f). na začetek srednje bronaste dobe oziroma v sredino 2. ti- Razen posamičnih grobov na obsežnem žarnem grobi- sočletja pr. n. št., ime pa je dobila po velikih gomilah, ki so šču na Pobrežju (Pahič 1972; Pahič 1991; Črešnar, Bonsall, sploh prve na tem prostoru. V ta čas sodi znamenita gomi-Thomas 2014, 215) grobišča, ki bi pripadala naselbinam iz la, ki jo je v Brezju nad Zrečami v 50. letih 20. stoletja raziskal starejše žarnogrobiščnega obdobja, zaenkrat še niso bila S. Pahič (Pahič 1962−63). Nekaj gomil iz tega časa je tudi odkrita (sl. 6). Vsa poznobronastodobna grobišča v seve-nedaleč stran, na obronkih Pohorja pri Morju pri Framu (Pa-rozahodnem delu Dravskega polja so namreč za stopnjo hič 1965) in pri Bukovcu nad Zgornjo Polskavo (Pahič 1974; mlajša in spadajo v tako imenovano ruško skupino, ki prične glej tudi Črešnar, Teržan 2014, 679−681). s pokopavanjem okoli leta 1000 pr. n. št. in traja do oko- Drugo polovico srednje bronaste dobe (Bd C−D po Rei-li 800 pr. n. št. (Ha B). Med njimi je posebej pomembno neckejevi shemi) na širšem prostoru srednje in jugovzhodne ravno plano žgano grobišče na Pobrežju, pa ne le zaradi Evrope zaznamuje sprememba v načinu pokopa, ki je zna-svoje velikosti in ker je dobro dokumentirano, ampak tudi nilka novega obdobja. Pojav nove oblike materialne kultu- zato, ker je bila med letoma 2000 in 2001 na trasi avtoceste re je označen kot kultura Virovitica oziroma kot horizont na Pobrežju odkrita in raziskana grobišču pripadajoča na-Oloris−Podsmreka, kot sta ga na podlagi dveh značilnih selbina (Strmčnik Gulič 2003b; Kramberger, Črešnar 2021). naselbin na Slovenskem imenovala M. Črešnar in B. Teržan Drugo poznobronastodobno grobišče je bilo odkrito ko- (Črešnar, Teržan 2014, 681−689). Po doslej znanih podat-nec 19. stoletja ob kopanju gline v Radvanju (Pahič 1985, kih sodita v severozahodnem delu Dravskega polja v ta čas 6−7; Teržan 1990, 59−60). Njemu pripadajoča naselbina dve najdišči. Obe se nahajata na vzhodni strani mikroregije, se verjetno nahaja nedaleč stran in je bila deloma morda v bližini Drave. To sta večobdobni najdišči Malečnik in Po-raziskana leta 2010 (Murko 2012), kažejo pa jo tudi povr- brežje, ki sta bili raziskani ob gradnji avtoceste in novega šinske najdbe (Kavur 1997). Tretje precej obsežno grobišče mostu čez reko Dravo. V nasprotju z Malečnikom, kjer je Ha B stopnje, ki sicer po svojih bogatih grobnih pridatkih bilo odkritih več naselbinskih jam iz pozne srednje brona-izstopa (Teržan, Črešnar 2012, 14), vendar se je žal izgubil ste dobe (Strmčnik Gulič 2003a, 182), od tega ena s precej načrt najdišča, je bilo odkrito pred drugo svetovno vojno številčnim in dobro ohranjenim keramičnim inventarjem, sta na Mladinski ulici v Mariboru (Müller−Karpe 1959). Nekaj 10 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 poznobronastodobnih grobov Ha B stopnje je bilo najdenih petih železnih suličnih osti in daljšega noža, ki je bil odkrit v tudi med drugo svetovno vojno, pri kopanju zaklonišča pod dravskem produ pri gradnji hidroelektrarne Mariborski otok vznožjem grajskega griča v Limbušu (Pahič 1962−1964, (Pahič 1985, 14; Teržan 1990). Na prisotnost ljudi na tem 137, t. 2: 18). Zadnje grobišče v severozahodnem delu Dra-območju kažejo tudi latvica iz naselbinske jame na mestu vskega polja, ki spada na konec mlajše žarnogrobiščnega kasnejšega starega gradu na Piramidi, odkrita med izkopa-obdobja, pa je bilo odkrito pri nadzoru ob gradnji bencin- vanji leta 2010,2 keramične najdbe naselbinskega značaja skega servisa v Miklavžu leta 2007 (Črešnar, Murko 2014). iz Meljskega hriba (Pahič 1985b, 214−215; Kavur 2001) in Poselitev severozahodnega dela Dravskega polja v železni nekaj keramičnih odlomkov iz vrhnjih plasti v Malečniku dobi se naslanja na žarnogrobiščno tradicijo, kar je med (Kramberger 2021). drugim videti ravno na primeru bogatih grobov z železnimi Po doslej znanih podatkih so bile proti koncu 6. stoletja pr. predmeti iz Miklavža, deloma pa bi naj bil prehod v novo n. št. vse halštatske naselbine v zgornjem Podravju še iz ne-obdobje človeške preteklosti, ki ga zaznamuje obvladova- znanega razloga opuščene, intenzivnejša poselitev prosto- nje tehnologije izdelave železa, povezan tudi s prihodom ra pa je sledila šele po nekaj stoletnemu premoru, v mlajši novih priseljencev, kar naj bi se kazalo v drugačnem načinu železni dobi oz. latenu (sl. 6). Sledove nižinskih naselbin iz pokopa (sl. 6) (Teržan, Črešnar 2014, 706−713). Poglavitna mlajše železne dobe v jugozahodnem delu Dravskega polja značilnost tega obdobja, poleg vnovičnega pojava gomil-so odkrili pri gradnji avtoceste v Slivnici (najdišči Slivnica I in nega pokopa, je pojav utrjenih višinskih naselbin. Domneva 2b; Strmčnik Gulič 2003d; Strmčnik Gulič 2003e) in v Maleč- se, da je imelo centralno vlogo v vzpostavljenem novem niku (Strmčnik Gulič 2003a), pri gradnji mariborske zahodne poselitvenem sistemu v severozahodnem delu Dravskega obvozne ceste v Radvanju (Kramberger 2010, 311; Kram-polja gradišče nad Razvanjem, Poštela. Dobro raziskana na- berger 2014a, 241, sl. 15) ter pri gradnji trgovskega centra selbina ima namreč dominantno lego v pokrajini, saj vizual-Hofer v Spodnjih Hočah (Kajzer Cafnik, Predan 2006). Nase- no obvladuje večji del Dravskega polja in spodnji del Dra- litev v Radvanju je kot kaže iz srednjelatenskega obdobja (Lt vske doline s Kozjakom, s površino 400 × 300 m pa je tudi C1), morda pa sega še v Lt B2 stopnjo, naselbina na najdišču največja na tem območju. V bližini naselbine je ugotovljenih Slivnica 1 naj bi sodila na konec srednjega latena in na za-več grobišč. Tik pod Poštelo je Lepa ravna s planim gro- četek poznega latena (Strmčnik Gulič 2001, 121), medtem biščem in dvema večjima skupinama gomil. Večje gomilno ko naselbina v Malečniku verjetno sodi pretežno v pozno-grobišče z manjšimi in srednje velikimi gomilami, ki so danes latensko obdobje (Kramberger 2021). V tem času je ponov-večinoma sploščene ali v celoti izravnane, se je raztezalo no zaživela tudi Poštela. Latenska poselitev namreč sodi v med Razvanjem in Pivolo. Nekaj večjih gomil je bilo tudi na poznolatensko obdobje (Pahič 1985, 15−16; Teržan 1990, samem pobočju Pohorja, med Lepo ravno in Razvanjem, 26−31; Teržan, Črešnar 2012, 18−19) in je približno sočasna eno od grobišč pa bi se lahko raztezalo tudi v smeri proti jamam na najdišču Slivnica 2B. V pozni laten najverjetneje severu, saj je bil pri gradnji trgovskega centra E.Leclerc tam sodi tudi grafitna keramika iz Meljskega hriba (Pahič 1985, odkrit nakit, ki izvira iz starejšeželeznodobnega groba (Ter-16; Pahič 1985b, 214−215; Kavur 2001) nad Malečnikom, žan 1990, 256−337; Teržan, Črešnar 2012, 16; Kavur 2008). kjer gre glede na strateško lego hriba pričakovati utrjeno Druga višinska utrjena naselbina iz starejše železne dobe je naselbino. Nekaj odlomkov poznolatenske grafitne kerami- Čreta pri Mariboru (sl. 6) (Pahič 1973, 525−529, sl. 2; Pahič ke, ki kaže na bližino latenskih naselbin, je bilo odkritih tudi v 1974b, 99−100; Teržan 1990, 340, 341), ki je manjša in tudi Rogozi (Črešnar 2010, 96), v Orehovi vasi (Grahek 2015, 43) slabše raziskana. Tretja naselbina je nižinskega ruralnega in ne nazadnje v neposredni bližini Malečnika in Meljskega tipa v Hotinji vasi (Gerbec 2015). Da je bilo območje ob hriba, na Pobrežju.3 Tukaj je bil že pred časom odkrit tudi vzhodnih obronkih Pohorja pri Mariboru intenzivno pose-latenski grob (Pahič 1985, 15), ki spada v fazo Lt B2 po sre-ljeno, nakazujejo najdbe iz bližnje Slivnice 2b, ki so pred-dnjeevropski shemi (Božič 1987, 869, t. 85: 1−2). Nedolgo stavljene v tej publikaciji, in verjetno tudi gomile iz bližnje je bil ta grob edini latenski grob s širšega območja Mari-Rogoze (Strmčnik Gulič 2001, 125−126, sl. 9, sl. 13; Črešnar bora, leta 2006 pa je bila na zaščitnih izkopavanjih na trasi 2010, 96). Na drugi strani pa se kažejo sledovi obvladovanja avtoceste v Orehovi vasi odkrita še ena skupina grobov iz prostora zahodno od reke Drave v starejši železni dobi le zgodnjelatenskega obdobja, kar so doslej najstarejše osta-skozi posamične najdbe. Med njimi velja na prvem mestu line v okviru mlajše železne dobe na tem prostoru (Grahek omeniti depo orožja, sestavljen iz dveh plavutastih sekir, 2015, 42−43, 349). 2  Neobjavljeno. Najdba je bila odkrita med izkopavanji leta 2010. 3  V pripravi za objavo. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 11 Po prihodu Rimljanov se je v severozahodnem delu Dra-kje. Najbližje zgodnjesrednjeveško grobišče je bilo odkrito vskega polja izoblikovala značilna rimskodobna podeželska na mestu nekdanje vile rustike v Radvanju (Strmčnik Gulič poselitev (sl. 6). Ob vznožju Pohorja je zrastla vrsta kmetij, 1991), katerega ime je prvič izpričano že konec 9. stoletja t. i. vil rustik , in manjših zaselkov. Ostaline le-teh so bile izpri- (Pahič 1970, 209). To grobišče je poleg grobišča iz Zgor- čane v Pekrah pri Korbunovi ulici (Pahič 1985, 20), v Radva-njega Dupleka (Ciglenečki 1975; Strmčnik Gulič 1977; Ci-nju (Strmčnik Gulič 1991; Strmčnik Gulič 1990b, 139−141), glenečki, Knific 1979) edino doslej poznano staroslovansko pri Betnavskem dvoru, na dveh mestih pri Bohovi (Pahič grobišče v severozahodnem delu Dravskega polja. 1985, 19; Pahič 1970, 171, 174, sl. 7, sl. 10; Strmčnik Gulič 1990b, 135−19; Strmčnik Gulič 2003c), v Slivnici (Strmčnik Gulič 2001, 121; Strmčnik Gulič 2003d), v Spodnjih Hočah (Strmčnik Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990; Strmčnik Gulič 1990b, 135), na Pobrežju (Strmčnik Gulič 2003b) in tudi pri Račah in v Dogošah (Pahič 1985, 20). Poleg nižinskih neutr-jenih naselij so iz rimskega obdobja poznane tudi naselbine, ki kažejo na težnjo po branjenju in kontroliranju prostora. Po najdbah sodeč sodi morda v zgodnje rimsko obdobje nižinsko gradišče kvadratne tlorisne zasnove pri Limbuškem zalivu (Pahič 1970, 167; Pahič 1985, 14), rimskodobni fazi okupacije kažejo tudi prazgodovinsko gradišče na Pošte-li (Pahič 1970, 161−166; Teržan, Črešnar 2012, 18) in dve najdišči na levem bregu reke Drave: na Piramidi4 in na Melj-skem hribu (Pahič V. 1985, 226−227). Značilni rimskodobni način pokopa na tem prostoru je pokop pod gomilo. Rim- skodobna grobišča se večinoma nahajajo v bližini omenje- nih naselbin (v Limbušu, Pekrah, Slivnici, Brezuli, Dogošah), deloma pa so bila odkrita tudi na območjih, na katerih naselbin še ni poznanih, zagotovo pa gomile opozarjajo na njihovo bližino (npr. v Lokah in v Miklavžu).5 Pregled arheoloških najdišč v severozahodnem delu Dra- vskega polja zaključujemo s predstavitvijo zgodnjesrednje- veških najdišč. Njihova razporeditev kaže, da so bile poseljene večinoma tiste lokacije, kjer je bila odkrita že starejša poselitev (sl. 6). Najpomembnejše naselbine so poznane iz Spodnjih Hoč (Strmčnik Gulič 2003f), Malečnika (Strmčnik Gulič 2003a; Kramberger 2021) in Slivnice (Strmčnik Gu-lič 2003b; za vse glej tudi Strmčnik Gulič 2001; Murko et al. 2008; Magdič 2018, 27−28, sl. 16), ponovno pa je bila v zgodnjem srednjem veku poseljena Poštela (glej tudi Magdič 2017, 448−449, karta 6). Pomembna se zdi ugo-tovitev, da so najdbe s Poštele deloma vojaškega značaja, vendar ni jasno, ali je naselbina služila kot zatočišče okoli- škim prebivalcem ali kot karolinška utrdba (Teržan, Črešnar 2012, 20). Morebitno grobišče teh prebivalcev je neznano 4  Še neobjavljeno. Rimskodobne najdbe so bile odkrite leta 2010 in tudi že ob izkopavanjih v 80. letih 20. stoletja (ZVKDS, OE Maribor, vodja izkopavanj M. Strmčnik Gulič). 5  Za gomile v Limbušu, Pekrah, pri Miklavžu, v Dogošah, v Lokah, v Slivnici in pri Brezuli glej: Pahič 1970, 167−185; Pahič 1974c; Pahič 1985, 17−34. Novo odkrite gomile v Slivnici: Murko et al. 2008. 12 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 4Potek dela in stratigrafska slika najdišča Površina raziskav severno od gramozne jame je bila raz- prvotno načrtovanih 20 × 20 m. Novi kvadranti na tem deljena na mrežo kvadrantov in sektorjev (sl. 7−9), usmer-mestu so bili označeni tako, da se je uporabila številčna jeno v smeri sever−jug. Kvadranti so bili veliki 4 × 4 m in oznaka najbližjega sosednjega kvadranta v isti vrsti in tej tekoče oštevilčeni tako, da se je nahajal kvadrant z ozna-dodala črka a, naslednjemu kvadratu, ki je ležal vzhodno od ko 1 v skrajnem jugovzhodnem delu izkopnega polja njega, črka b in naslednjemu v isti vrsti črka c. Enak sistem in kvadrat z oznako 194 na skrajnem severozahodnem označevanja kvadrantov je bil uporabljen tudi v drugih delih delu. Prvotno so bili sektorji velikosti 20 × 20 m, a ker je najdišča, kjer je prišlo do razširitve izkopnega polja (kv. 2a bilo tekom izkopavanja izkopno polje večkrat razširjeno, in 1d−1f v sektorju 1; kv. 44a v sektorju 3; kv. 111a in 112a njihova dejanska velikost variira. Do največjih sprememb v sektorju 4), zahodno od sektorjev 6 in 7 pa sta bila izko-je prišlo na vzhodni strani najdišča, saj je bilo v tem delu pnemu polju dodana dva nova sektorja (sek. 9 in 10), ki sta celotno izkopno polje povečano v smeri proti vzho-bila oštevilčena po prvotno načrtovanem principu, začen- du za okoli 12 m oziroma za dolžino treh kvadrantov. ši s številčno oznako 1966 (sek. 9, kv. 196−220; sek. 10, kv. Tako sektorji 1 in od 5 do 8 merijo 32 × 20 m, namesto 221−222, 224−225). 7 Pogled z zahoda na najdišče med arheološkimi izkopavanji; v ospredju gramozna jama. 6  Oznaka 195 je bila prvotno rezervirana za kvadrant v skrajnem severozahodnem delu izkopnega polja, vendar je ostal ta kvadrant (glede na načrt najdišča) iz neznanega razloga neraziskan. Morda je šlo za podobno situacijo kot v sektorjih 9 in 10, kjer je bil del izkopnega polja s strani izvajalca gradbenih del ob kopanju proda uničen, preden so bile lahko izvedene raziskave. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 13 8 Pogled z juga na najdišče med arheološkimi izkopavanji; v ozadju na severozahodni strani Pohorje in Hoče. Izkopavanje se je pričelo z odstranitvijo ruše in gornjega sloja Po odstranitvi ornice je bila površina najprej očiščenja s str-ornice z buldožerjem. Do tega je prišlo vsaj v nekaterih sek-ganjem, za tem so bile dokumentirane geološke plasti brez torjih še pred prihodom arheologov, kar je razvidno iz enega najdb ter z arheološkega vidika zanimive stratigrafske enote od strokovnih arheoloških poročil (Belaj 1998, 2). V sektorjih (v nadaljevanju SE). V skladu s standardi o arheoloških iz-1, 2, 3 in 4 je znašala debelina s strojem odstranjenega sloja kopavanjih so bile plasti in jame pod ornico pred njihovim ornice okoli 30 cm. Koliko je znašala drugod, ni znano, jasno izkopavanjem najprej fotografirane, temu je sledil tehnični pa je, da v nekaterih sektorjih ornica ni bila odstranjena v ce-izris tlorisa raziskane površine, nazadnje pa so bile izmerje-loti ter da se je od sektorja do sektorja globina strojnega izko-ne s pomočjo teodolita še absolutne višine ugotovljenih SE. pa razlikovala. Tako je bilo npr. v severozahodnem delu sek-Na enak način so bili dokumentirani tudi značilni preseki, torja 5 ostranjene več ornice kot v severovzhodnem (sl. 14). preseki odkritih jam in negativi posameznih SE. Do podobne globine kot v severozahodnem delu sektorja 5 Med izkopavanji je bilo odkritih več plasti, v posameznih de-je segal tudi izkop v južnem delu sektorja 5 (prim. s sl. 11) in lih izkopnega polja pa tudi nekaj jam naselbinskega značaja. v sosednjem sektorju 1 (prim. s sl. 10). Nasprotno pa je bila v Številčenje jam je bilo vezano na številke sektorjev, v katerih sektorjih od 2 do 4 z buldožerjem odstranjena celotna plast so bile odkrite, in je obsegalo dve oznaki − eno za vkop in ornice pred prihodom arheologov (sl. 12–13, 15). drugo za polnilo oziroma zasutje jame (npr. sek. 1 − jame Po strojnem izkopu ornice je izkopavanje sprva potekalo SE 101/102 do SE 122/123; sek. 10 − jame SE 1000/1001 do planumsko, z ročnim izkopavanjem plasti debeline 10 cm. SE 1003/1004; sek. 5 − jame SE 501a/501 do SE 506a/506). Kot osnova za pregled in razlago stratigrafije so služili vme-Tudi številčenje ugotovljenih plasti je bilo enotno (SE 1– sni kumulativni preseki, široki približno 50 cm, ki so se na-SE 10), pri čemer so arheologi že na terenu korelirali plasti, hajali ob vseh robovih sektorjev, in kontrolni stolpci, veliki ki so segale v sosednje sektorje. Totalna postaja se še ni 50 × 50 cm v vogalih kvadrantov (sl. 7−8). Celotno izkopno uporabljala,7 fotografiralo se je še s klasično fotografijo na polje je ostalo odkrito vse do konca izkopavanja, saj se je diapozitivih. Vsi tlorisi in preseki stratigrafskih enot so bili v deponija izkopane zemlje nahajala izven območja, predvi-vsaki fazi izkopavanja fotografirani najmanj dvakrat. Enkrat denega za raziskave, na zahodnem in južnem robu izko-z eno ali dvema trasirkama in dvema tablama, najmanj en pnega polja. Tekom izkopavanja so bile izkopane tudi vme- posnetek pa je bil brez dodatnih označb. Na eni od tabel sne sonde velikosti 4 × 4 m, ki so prebile geološko osnovo, a jih večinoma ni mogoče prostorsko locirati, saj so načrti 7  Oznake PN (posebne najdbe) so bile določene šele po arheoloških brez lokacijskih podatkov. raziskavah, v preliminarnem sortiranju gradiva, nanašajo pa se na odlomke, ki so bili prvotno predvideni za izris. 14 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 raziskano območje presek 4m P 8 Sek. 8 P 9 P 7 Sek. 7 Sek. 10 P 11 P 10 Sek. 9 Sek. 6 P 5 P 6 Sek. 4 Sek. 5 P 2 P 4 P 1 Sek. 1 Sek. 3 Sek. 2 P 3 9 Načrt raziskanega območja s sektorji in kvadranti ter lokacijo presekov. Merilo 1 : 400. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 15 sta bila zabeležena ime najdišča in datum posnetka, druga V večjem delu izkopnega polja je bila nad plastjo SE 2 od-je vsebovala št. sektorja, kvadranta in stratigrafske enote. krita le še vrhnja preorana plast. Gre za prhko peščeno ilo-Oznake za sever manjkajo, a je na podlagi mreže izkopnega vico temno rumeno-rjavega barvnega odtenka, ki je bila v polja iz fotografije večinoma mogoče razbrati smer, iz kate-sektorjih 9 in 10 označena kot SE 6 (sl. 19−20), v ostalih re je bila posamezna fotografija narejena. sektorjih pa kot SE 1 zaradi nekoliko svetlejšega barvnega Osnovna stratigrafska slika na najdišču Slivnica 2B je prika-odtenka in manj proda (sl. 10−11, 14). Izjema je osrednji zana z izbranimi sektorskimi kumulativnimi preseki (sl. 9). Iz del izkopnega polja s sektorji 1, 5 in 6, v katerem je bila presekov in terenske dokumentacije je razvidno, da pred-geološka osnova najgloblje. Tam se je nad geološko osno- stavlja geološko osnovo na najdišču plast rjave peščene vo nahajala zemlja svetlo rjave barve, SE 10, debeline med prodnate rečne naplavine (SE 3, sl. 9−19). Gre za skrajni 10−20 cm (sl. 10−11, 14), ki so jo izkopavalci zaradi večje-zgornji sloj dravskega silikatnega proda, ki je na območju ga števila najdb, posebej pa zaradi najdenih zgostitev hi-najdišča segal v globino več kot štiri metre, kar se je izkazalo šnega ometa, označili kot ostanek t. i. kulturne plasti (Bavec, iz profila, nastalega pri kopanju gramoza s strani izvajalca Belaj, Los 1998, 2, 4). Za razumevanje njenega nastanka sta gradbenih del (sl. 7) (Belaj 1998, 9). zanimivi dve stvari. Prvič, da na območju, kjer se pojavlja, ni bila odkrita plast SE 2 kot v sosednjih sektorjih, ampak le Nad prodnato geološko osnovo se je v sektorjih 2−4 in 8−10 ornica (SE 1) in geološka osnova (SE 3). In drugič, da je bila nahajala plast temno rjave prhke peščene ilovice s prodom, tudi ta plast premešana z novodobnim oranjem, saj so bili označena kot SE 2 (sl. 12−13, 15−20). Podobna plast je bila v njej odkriti najdbe iz različnih arheoloških obdobij ter tudi odkrita tudi v zahodnem delu sektorja 5, v kvadrantih z ozna-kosi zrnja in stebel koruze. kami a, b in c, kjer je bila označena kot plast SE 5. Pomembno je, da so se v obeh plasteh nahajale najdbe, a le v njunem Na najdišču so bile, kot že rečeno, odkrite tudi jame, vkopa-zgornjem delu, zato izkopavalci domnevajo, da gre za infil-ne v prodnato geološko osnovo (SE 3). Pri tem velja omeniti, tracijo iz ornice zaradi oranja (Bavec, Belaj, Los 1998, 3). da so bili sledovi nekaterih vidni tudi že v premešani plasti nad geološko osnovo − SE 2 (sl. 20−21).8 SE 1 - ornica, temno rumenorjava peščena ilovica SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 1 - ornica, temno rumenorjava peščena ilovica SE 10 - ostanki kulturne plasti, svetlo rjava ilovica SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod z drobnim prodom SE 10 - ostanki kulturne plasti, svetlo rjava ilovica z drobnim prodom SE 1 - ornica, temno rumenorjava peščena ilovica SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 10 - ostanki kulturne plasti, svetlo rjava ilovica z drobnim prodom 5 26 35 54 63 1 1 SE 1 - ornica, temno rumenorjava peščena ilovica 10 3 3 SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 10 - ostanki kulturne plasti, svetlo rjava ilovica 5 26 35 54 63 z drobnim prodom 1 1 10 3 3 5 26 35 54 63 1 1 10 3 3 10 Presek P 1, zahodni rob sektorja 1. Merilo 1 : 50. 8  Nekaj je bilo odkritih tudi recentnih jam (SE 501a/501, SE 400/401), ki smo jih iz nadaljnje obravnave izpustili. Prav tako v našo interpre-tacijo najdišča nismo vključili tri lise, odkrite v sektorjih 9 in 10, saj so bile brez najdb in interpretirane kot jame naravnega izvora, nastale zaradi delovanja korenin (SE 900/901, SE 902/903 in SE 904/905). 16 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 SE 1 - ornica, temno rumenorjava peščena ilovica SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 10 - ostanki kulturne plasti, svetlo rjava ilovica z drobnim prodom 78 79 80 81 82 1 265,28 m 10 10 3 3 78 79 80 81 82 1 265,28 m 10 10 3 3 78 79 80 81 82 1 265,28 m 10 10 3 3 11 Presek P 2, južni rob sek. 5. Merilo 1 : 50. SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 6 7 8 9 10 2 2 3 3 6 7 8 9 10 2 2 3 3 6 7 8 9 10 2 2 3 3 12 Presek P 3, južni rob sektorja 2. Merilo 1 : 50. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 17 SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 45 72 2 3 13 Presek P 4, zahodni rob sektorja 3. Merilo 1 : 50. SE 1 - ornica, temno rumenorjava peščena ilovica SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 10 - ostanki kulturne plasti, svetlo rjava ilovica z drobnim prodom 116 117 118 119 120 1 10 3 116 117 118 119 120 1 10 3 116 117 118 119 120 1 10 3 14 Presek P 5, severni rob sektorja 5. Merilo 1 : 50. 18 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 114 109 2 3 15 Presek P 6, vzhodni rob sektorja 4. Merilo 1 : 50. SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 170C 161C 160C 151C 150C 2 2 2 3 170C 161C 160C 151C 150C 2 2 2 3 170C 161C 160C 151C 150C 2 2 2 3 16 Presek P 7, vzhodni rob sektorja 7. Merilo 1 : 50. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 19 SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 191C 190C 181C 180C 171C SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 2 2 2 3 191C 190C 181C 180C 171C SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 2 2 2 3 191C 190C 181C 180C 171C 2 2 2 3 17 Presek P 8, vzhodni rob sektorja 8. Merilo 1 : 50. SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 175 176 185 186 195 SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom 2 SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod 2 3 3 175 176 185 186 195 2 2 3 3 18 Presek P 9, zahodni rob sektorja 8. Merilo 1 : 50. 20 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 6 - ornica, rumeno rjava peščena ilovica SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 6 - ornica, rumeno rjava peščena ilovica 219 220 145 6 2 3 19 Presek P 10, severni rob sektorja 9. Merilo 1 : 50. SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 2 - temno rjava peščena ilovica s pr SE 6 - or odom nica, rumeno rjava peščena ilovica SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni pr SE 1000 - jama od SE 6 - ornica, rumeno rjava peščena ilovica SE 1000 - jama SE 2 - temno rjava peščena ilovica s prodom 146 155 156 165 SE 3 - geološka plast, rjavi peščeni prod SE 6 - ornica, rumeno rjava peščena ilovica 6 6 SE 1000 - jama 2 1000 3 146 155 156 165 6 6 2 1000 3 20 Presek P 11, vzhodni rob sektorja 10. Merilo 1 : 50. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 21 5Rezultati arheološkega izkopavanja Na najdišču Slivnica 2B so bile odkrite arheološke osta- Preostali jami sta prav tako vsebovali kose ožgane ilovi-line iz različnih obdobij. Keramično gradivo izhaja pred- ce in keramične odlomke, a gre le za manjše kose posod. vsem iz vrhnjih premešanih plasti, nekaj najdb pa je bilo Odlomki iz jame SE 1000/1001 pripadajo trem različnim odkritih tudi v jamah. Na osnovi lončenine ugotavljamo, hrambenim posodam (prva posoda: G4; druga posoda: da so jame vsaj iz dveh različnih arheoloških obdobij: iz G5−G79), keramika iz jame SE 700/701 pa fragmentirani pozne bronaste ali starejše železne dobe in iz mlajše že-keramični uteži za statve (G2) in najširšemu obodu posode lezne dobe (sl. 21). Precej jam pa je ostalo tudi neopre- s stožčastim vratom (G3). deljenih, saj so bile brez najdb, ali pa so bili v njih odkriti Za datacijo jame SE 700/701 je relevantna posoda s stožča-manjši keramični odlomki, ki niso kronološko natančno stim vratom, pri kateri sta v zgornjem in v spodnjem delu opredeljivi. Največ takšnih jam je bilo odkritih v sektorju ramen ohranjeni dve odebelitvi (G3). Pogled na keramične 1 (sl. 21, 22). zbire iz drugih najdišč kaže, da bi lahko vsaj ena od odebe-litev predstavljala prehod v ročaj, kar bi pomenilo, da gre za dele amfore. Več kosov takih posod je bilo odkritih v nasel-5.1 Naselbinski sledovi iz pozne binskih plasteh na Ptujskem gradu in v Ormožu (Dular 2013, bronaste ali starejše železne dobe t. 37: 1; Dular, Tomanić Jevremov 2010, t. 19: 1, t. 90: 7, t. Na občasno rabo prostora v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. 112: 1), na poznobronastodobnem grobišču v Pobrežju in št. kažejo tri majhne jame, odkrite v severnem delu arheo-na gomilnem grobišču v Kleinkleinu, Dular pa jih na podlagi loškega najdišča, v sektorju 10 (SE 1000/1001), v sektorju 8 analogij datira v razpon med Ha B1 in Ha C0 (Dular 2013, (SE 800/801) in v sektorju 7 (SE 700/701) (sl. 21). 36−37, sl. 10: A 2). Vendar zaradi slabše ohranjenosti po- sode prav tako ni za izključiti, da gre za nekoliko drugačno Posebej zanimiva je jama SE 800/SE 801, v kateri je bilo od-amforo, npr. za posodo, kakršna je bila odkrita na naselbini krita obilica oglja in ožgane ilovice ter slaba polovica spo-v Rogozi v okviru starejšežarnogrobiščnega obdobja (prim. dnjega dela plitve posode z robom (G1). Verjetno gre za npr. s Črešnar 2010, t. 18: 9). pekvo, zato bi lahko jama služila kot kratkotrajno ognjišče, v katerem je potekala priprava hrane. Okvirno starost najdbe V tretji jami, SE 1000/1001 so bili odkriti odlomki večje poso-kažejo primerjave iz bližnjih starejšeželeznodobnih in po- de, ki je bila med držaji okrašena z razčlenjenim plastičnim znobronastodobnih najdišč. Od železnodobnih naselbin je rebrom (G5−G7), in odlomek hrambene posode, ki je bila treba najprej omeniti višinsko utrjeno naselbino Poštela nad pod ustjem okrašena z vodoravnim nizom vtisnjenih jamic Radvanjem, ki sodi v čas med Ha B3 in Ha D1 (Teržan 1990, (G4). Posode z nizom vtisnjenih jamic srečamo na bližnjih 26−36, t. 35: 9, 11, 12, 15, 16), in halštatsko nižinsko naselbi-naselbinah v Rogozi (Črešnar 2010, 13−14, sl. 4: 71, t. 4: 3) no v Hotinji vasi iz obdobja Ha C do Ha D1 stopnje (Gerbec in Orehovi vasi (Grahek 2015, G512), ki sodita v starejšežar-2015, G54−56, G104, G119, G120, G190, G281−289, G346, nogrobiščno obdobje, kar je podkrepljeno s 14C datacijami G369). Sicer pa so pekve splošno značilne tudi za pozno- (Črešnar 2010, 72−73, sl. 37; Grahek 2015, 345−348, sl. 42, bronastodobne in starejšeželeznodobne naselbine. Podob-sl. 61), ter na Brinjevi gori, v plasteh domnevno sočasne ni primerki so bili npr. odkriti na bližnji nižinski naselbini Ha Hiše C (Oman 1981, 145−146, 148, sl. 1, 149−150, t. 11: 7, A stopnje v Orehovi vasi (Grahek 2015, G82, G200−201), v t. 15: 1). Tak okras na hrambenih posodah pa je prisoten bronastodobnih plasteh na Brinjevi gori (Oman 1981, t. 32: tudi v mlajšežarnogrobiščnem obdobju, kar nakazujejo 6, t. 36: 9), na naselbini v Ormožu iz razpona Ha B2/3−Ha D1 (Dular, Tomanič Jevremov 2010, 69−72, t. 4: 4, t. 26: 16, t. 30: 8, t. 31: 4, t. 32: 4, t. 65: 7, t. 100: 6, t. 113: 1, t. 115: 12) 21 (stran 23) Kompozitni tloris najdišča. Merilo 1 : 300. in na njej približno sočasni naselbini v Gornji Radgoni (Dular 2013, t. 68: 7, t. 73: 9, t. 90: 9). 9  Odlomek tretje posode ni predstavljen v katalogu. Gre za kos podobnega ostenja z razčlenjenim plastičnim rebrom. 22 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 raziskano območje Sek. 8 pozna bronasta/starejša železna doba mlajša železna doba prazgodovina neopredeljeno uničeno pred izkopavanjem 504 stratigrafska enota 801 Sek. 7 Sek. 10 701 1001 1003 602 606 601 608 Sek. 6 Sek. 9 604 907 505a 503a Sek. 4 Sek. 5 504a 502a 104 Sek. 1 102 107 115 121 Sek. 3 Sek. 2 105 117 123 111 113 115 primerjave iz mlajših plasti na Brinjevi gori (Oman 1981, t. ilovice SE 601 (G8) in SE 602, ki sta se nahajali pod ornico 34: 13) in v starejši železni dobi, kar je videti npr. v seve-v rdečkasti plasti SE 610, preostali pa izhajajo iz plasti. Tem rovzhodni Sloveniji na primeru gradiva iz Poštele (Teržan ostalinam lahko s funkcionalnega vidika pripišemo naselbin-1990, t. 6: 21, t. 11: 6) in Ormoža (Dular, Tomanič Jevre-ski značaj, vendar ostaja njihova podrobnejša funkcija nezna-mov 2010, t. 7: 1, t. 17: 4, t. 32: 15, t. 69: 8, t. 92: 3), na na; verjetno pa ne gre za sledove hiš. Za latensko obdobje v avstrijskem Štajerskem pa na primeru gradiva iz naselbine severovzhodni Sloveniji so namreč značilne zemljanke oval-Burgstallkogel (Smolnik 1994, t. 104: 1, 2, t. 115: 13). V isti nega ali pravokotnega tlorisa, grajene s pomočjo stojk.10 Na čas lahko spadajo tudi odlomki posode, ki je bila okrašena z obravnavanem najdišču pa so jame nepravilnega tlorisa in razčlenjenim plastičnim rebrom med držaji (G5−G7) (prim. brez spremljajočih jam za stojke. Dve jami (SE 605/SE 606 in npr. s Teržan 1990, t. 53: 10, t. 54: 2, t. 55: 11; Dular 2013, SE 607/SE 608), ki bi lahko služili za stojki, sta bili odkriti v bli-t. 29: 9−10). žini zgostitev ožgane ilovice (SE 601 in SE 602), vendar tudi ti nista zanesljivo iz mlajše železne dobe. 5.2 Sledovi poselitve iz mlajše V naselbinskih jamah in med koncentracijama ožgane ilovi- železne dobe ce je bila odkrita izključno keramika. Gre za manjše keramič- ne odlomke, med katerimi je prepoznati več tipov posod Na najdišču Slivnica 2B so bili odkriti tudi razmeroma številni (G8−G21, G24, G31−G48, G51−G56), vijčke (G22, G23, odlomki lončenine iz mlajše železne dobe. Največ jih izhaja G26, G27, G49, G50) in keramične uteži (G25, G28−G30). iz plitvih jam nepravilnega tlorisa SE 505/SE 505a (G9−G30), V osnovi je videti, da je bila keramika izdelana na eni stra-SE 503/SE 503a (G31−G52), SE 504/SE 504a (G53−G55), ni prostoročno, na drugi strani pa na vretenu. Prostoročno SE 502/SE 502a (G56) v osrednjem delu najdišča (sl. 21). Ne-so bili poleg vijčkov in keramičnih uteži izdelane večje po-kaj kosov posod je bilo odkritih med koncentracijama ožgane sode, ki jih obravnavamo kot lonce (G8, G13, G17−G21, 22 Pogled z juga na območje z jamami v kvadrantih 1e in 1f. 10  Glej npr. Guštin et al. 2017, 99–100; Kerman 2011; Kerman 2011b, 41; Kerman 2011c, 32−33; Kerman 2016. 24 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 G53−G55), nekatere sklede polkroglastih oblik (G15, G33, grafitne keramike (G34, G42) in za nekaj skled preproste G35, G36, G38−G41) in sklede z neizrazitim navpičnim ro-oblike prostoročne izdelave (G36, G37, G39, G41); poseb- bom ustja (G14, G37),11 medtem ko so bili na vretenu iz- nost na najdišču pa predstavlja odlomek ustja z ostenjem delani lonci iz grafitne keramike (G42), sklede z izvihanim majhne, na vretenu izdelane posodice (G10), saj je bila žga-robom ustja (G11, G31, G32) in posodi z rahlo uvihanim na oksidacijsko, njena površina pa je bila dodelana z gline-odebeljenim ustjem − skledi ali keliha (G9, G10). Keramika, nim premazom rdeče-rumene barve. ki je bila izdelana prostoročno, ima večinoma grobo površi-Lončenina iz mlajšeželeznodobnih jam je bila v nekaterih no neenotne barve. Lončarsko glino, iz katere je bila nare-primerih tudi okrašena. Od 48 odlomkov jih ima okras 18, jena, lahko opišemo kot finozrnato oziroma drobnozrnato,12 torej 37,5 %. Ornament je bil vedno narejen pred žganjem, saj je v njej opaziti tudi posamezne delce keramike (npr. in sicer na različne načine: z lepljenjem razčlenjenih plastič- G13−G15, G21, G24, G33, G37, G47, G54), keramike in nih reber (G19, G54), z modeliranjem gladkega plastičnega kalcita (G39), keramike in kremena (G17, G19) ali le kreme-rebra (G55), z vrezovanjem oziroma s potegi različnih pri- na (G20). Izjeme, ko je bila prostoročno izdelana posoda pomočkov po površini predmeta in z vtiskovanjem paličici narejena iz zelo finozrnate lončarske gline brez pustila, so podobnega orodja v površino predmeta. Vrezan okras je redke. V enem takem primeru je imela posoda gladko, rav-lahko bil narejen z orodjem, ki je imelo majhno konico (G9, no površino (G8), pri ostalih pa gre za preprosto oblikovane G10, G11, G31, G32, G34, G48, G49), z orodjem, ki je imelo sklede z neravno površino (G35, G36). Na drugi strani so več prožnih konic – t. i. metličenje (G8), ali z orodjem z ve-bile posode, oblikovane na vretenu, brez izjeme narejene čjo topo konico (G13). Pri enem od vijčkov iz jame SE 505/ iz gline brez večjih delcev pustila (zelo finozrnate lončarske SE 505a je bil okras narejen v kombinaciji vrezovanja in vti-gline), površina pri taki keramiki je običajno povsem ravna, skovanja, pri čemer je verjetno šlo za isto orodje (G22). Dru-gladka in enotne barvne (G9−G12, G31, G32, G34, G42− gi vijček iz te jame je bil okrašen s koleščkom ali z orodjem, G46, G48, G52), v enem primeru tudi svetlikajoča se, kar ki je imelo več konic (G23). kaže, da je bila verjetno spolirana (G16). Okras je bil narejen na zunanji površini posod, najpogosteje Posode so bile žgane različno. Ločiti je mogoče štiri named najširšim obodom in ustjem (G9−G11, G13, G31, G32, čine − nepopolno oksidacijsko, nepopolno oksidacijsko z G34, G48, G54, G55). V dveh primerih so vtisnjene jamice redukcijskim žganjem v končni fazi, redukcijsko in oksida-na ustju (G12, G17), v enem pa se nahaja okras − gre za cijsko žganje (Horvat 1999, 53−54). Največ posod je bilo vreze − v spodnjem delu posode nad dnom (G8), kar je žganih nepopolno oksidacijsko, pri čemer gre v tej kate-sicer tipično za čas mlajše železne dobe. goriji predvsem za izdelke, ki so bili narejeni prostoroč- no (G8, G13–G15, G17−G21, G33, G35, G38, G40, G47, Lonci G53−G55). Drugi, precej pogost način žganja je nepopolno oksidacijsko z redukcijskim v končni fazi. Tako so bile žgane Daleč največ latenskega keramičnega gradiva je bilo odkri-predvsem posode, ki so bile izdelane na vretenu iz zelo fitega v jamah SE 505/SE 505a in SE 503/SE 503a. Je precej nozrnatih glinenih mas in imajo gladko, ravno površino: to enotno. Med najznačilnejše najdbe spada odlomek na vre-so sklede (G31, G32), skleda ali kelih (G9) in druge slabo tenu izdelanega lonca iz sive grafitne keramike s poudarje-ohranjene posode tankih sten, ki so ostale zaradi njihove nim prehodom v ustje in vodoravnim žlebom na ramenih iz slabe ohranjenosti neopredeljene (G12, G43−G46, G48, jame SE 505/SE 505a (G42). Najverjetneje gre za sodčast tip G52). Ena skleda, izdelana na vretenu, je imela površino in lonca z odebeljenim ustjem in trebušastim spodnjim delom, jedro temno sive do zelo temno sive barve (G11). Enako kakršni so bili v spodnjem delu okrašeni z navpičnim me-velja za edini odlomek steklenici podobne posode, ki ima tličastim okrasom ali metličastim okrasom v mreži, čemur svetlikajočo se, morda spolirano površino (G16). Ti dve po-v prid poleg oblike govori tudi dejstvo, da gre za grafitno sodi sta bili najverjetneje žgani redukcijsko skozi celotni čas keramiko (prim. npr. z Guštin et al. 2017, G2310 in Teržan žganja. Enako lahko sklepamo za oba odlomka posod iz 1990, G19). Za enak tip posode gre verjetno tudi pri majh-nem odlomku ustja posode iz grafitne keramike, ki je bil odkrit v jami SE 505/SE 505a (G34), saj so lahko bili tovr-11 Rob ustja imenujemo del med najširšim obodom in ustjem sklede stni lonci različnih velikostnih razredov (prim. npr. s Kerman oziroma med rameni in ustjem, pri skledah, ki imajo zgornji del po-2011, 70−71, najdba št. 10; Guštin et al. 2017, 101−102, sode sestavljen iz dveh delov (Kramberger 2014b, 118–119; sl. 79). 12  Horvat 1999, 159, 217. Razdelitev glede na zrnavost lončarske gli-542−667, G1886, G2502). K temu tipu lonca pa verjetno ne je bila narejena po enakih razredih kot tukaj: Kramberger 2010, sodi tudi odlomek dna z ostenjem lonca iz SE 601, ki je bil sl. 8−9; Kramberger 2014a, App. 1. okrašen z navpičnim glavničenjem (G8), čeprav ne gre za Slivnica 2B, AAS 91, 2021 25 grafitno keramiko. Raziskave latenske keramike iz bližnjega Poleg omenjenega lonca je bilo v latenskih jamah na naj-Ormoža namreč kažejo, da se metličast ornament večino- dišču Slivnica 2B odkritih več drugače oblikovanih loncev ma navezuje na tako oblikovane lonce, ki niso nujno izdela- (G13, G17, G18, G20, G21, G54). Od teh so ožje tipolo- ni iz grafitne keramike (Dular, Tomanič Jevremov 2009, 172). ško določljivi trije kosi, ki pripadajo dvema različnima tipo-Sodčasto oblikovani lonci z odebeljenim ustjem so splo-ma posod: sodčasto oblikovanemu loncu s skoraj oglatim, šno značilni za konec srednjega latena in za stopnjo Lt D, odebeljenim ustjem (G17, G18) in loncu z usločenim zaob-na širokem območju od spodnjega Podonavja do srednje ljenim ustjem, pod katerim je širok žleb (G13). Vse poso-Evrope (npr. Guštin et al. 2017, 105; Dular, Tomanič Jevre-de so bile izdelane prostoročno, pri čemer je bil eden od mov 2009). Pri nas so bili odkriti npr. na najdiščih Trnava sodčasto oblikovanih loncev na odebeljen ustju okrašen s (Novšak et al. 2006, G22, G23, G25, G72, G83) in Šmatevž poševnimi vtisnjenimi jamicami (G17), druga zelo podobna (Tica, Djurić 2007, G92, G126), ki sta bili raziskani na trasi posoda pa je bila brez okrasa (G18). Nobena od omenjenih štajerske avtoceste, na odseku Arja vas−Vransko in iz Celja posod nima na bližnjih latenskih najdiščih povsem ustrezne (Tiefengraber 2011, 96, sl. 4). V Podravju so odlomki posod primerjave, kar bi lahko kazalo na lokalno posebnost ali na tega tipa poznani npr. s Poštele (Pahič 1966, t. 17: 5; Teržan infiltrirano starejšo najdbo iz pozne bronaste dobe. Primer-1990, t. 13: 10, t. 16: 19), iz Meljskega hriba (Pahič 1985b, ljivega loncu (G17), ki ima ustje ravno tako razčlenjeno s 214, sl. 25: 4, 9; Kavur 2001, sl. 8: 7), iz kompleksa latenske poševnimi vrezi, je najti le na Novi tabli pri Murski Soboti, peči iz Spodnje Hajdine (Tomanič Jevremov, Guštin 1996, vendar med kronološko neopredeljenim keramičnim gradi-sl. 5: 7, sl. 6: 3, sl. 7: 1−3; Božič 1993, 197), iz Ormoža (Pahič vom (Guštin et al. 2017, G2562). 1966, t. 13: 3; Dular, Tomanič Jevremov 2009, t. 4: 1−7, t. 5: Za precej bolj razširjen tip posode gre pri odlomku lonca 3−7, 10) in iz številnih drugih najdišč, ki še čakajo na objave z usločenim zaobljenim ustjem, pod katerim je širok žleb (npr. Malečnik, Pobrežje itd.). Na južnih obronkih Pohorja (G13). Tudi za to posodo je najti dobre primerjave na Novi je približno sočasna latenska poselitev izpričana na višinski tabli, pri čemer gre v tem primeru za enega značilnih tipov utrjeni naselbini na Brinjevi gori, kar med drugim kaže tudi za opredelitev latenskodobne naselbine na konec stopnje Lt sodčasto oblikovan lonec iz grafitne keramike z odebelje-C2 in v stopnjo Lt D (Guštin et al. 2017, 101−102, 105, sl. 54: nim ustjem (Pahič 1985c, 1−2, 4, 10, 13, t. 1: 21). L1, G1930, G1978, G1979, G2029). Primerjave jim je, kot Poselitveni horizont s konca srednjega in iz poznega latena je ugotavlja že M. Guštin s sodelavci, najti tudi na drugih so-dobro zastopan tudi na najdiščih v Prekmurju, kar je rezultat časnih najdiščih v Prekmurju, kot so Kotare−Krogi (Kerman najnovejših arheoloških izkopavanj, ki so potekala ob gradnji 2011c, G407), Pri Muri pri Lendavi (Šavel, Sanković 2011, 48, pomurske avtoceste. Na vseh najdiščih so pogosti sodčasto 49, G381) in Zatak pri Lendavi (Guštin, Tomaž 2014, G3, G4) oblikovani lonci z odebeljenim ustjem iz grafitne keramike. ter na sosednjem Hrvaškem (Banjščina − Bukovje − Bekić Najpomembnejše naselbine so Nova tabla pri Murski Soboti 1996, 75, t. 1: 7; Jakopovec − Blizna − Bekić 1996, 159−164, (Guštin et al. 2017, G1896, G2332, G2431), Kotare−Baza pri t. 13: 3, 15: 1, 3, 16: 2, 4; Sisak − Drnić, Miletić Čakširan 2014, Murski Soboti (Kerman 2011, najdbe št. 1, 8−10, 53; Kerman 231−244, t. 5: 9, 8: 12, 9: 3, 13: 12, 14: 5, 25, 18: 29; glej tudi 2011b, 43−44, G919−922), Kotare−Krogi pri Murski Soboti Guštin et al. 2017, 102). (Kerman 2011c, 33, G362, G363, G434−G436), Pod Kotom- Sklede -sever pri Krogu (Kerman 2011a, 50, G430, G441) in Oskrbni center jug pri Murski Soboti (Pavlovič 2011, 88, najdba št. 1, Datiranju jam SE 503/SE 503a in SE 505/SE 505a v pozno la-sl. 6). Omeniti velja tudi nekaj primerjav z najdišč s sosednje tensko obdobje ali na prehod iz stopnje Lt C2 v stopnjo Lt D avstrijske Štajerske, npr. s poznolatenske naselbine Frauen-ustrezajo tudi sklede, ki jih je mogoče razdeliti na dva tipa: berg pri Lipnici (Tiefengraber 2015, 635) ter naselbin Söding-prostoročno izdelane sklede polkroglaste oblike (G14, G15, berg in Leibing, ki sta datirani v srednjo (Lt C) in predvsem v G33, G35, G36, G38−G41) in na vretenu izdelane sklede z pozno latensko stopnjo (Lt D) (Tiefengraber 2009, 261−277, izvihanim robom ustja (G31, G32, morda tudi G11, G12 in sl. 18: 1, sl. 23: 4, 6). Podobno oblikovani lonci so značilni tudi G46). Za kronološko opredelitev gradiva se zdita pomemb-za približno sočasne naselbine v vzhodni Avstriji (npr. Urban nejši skledi z izvihanim robom ustja. Omenjeni posodi sta 1996, 198−199, sl. 3; Kern 1996, 212, t. 7: 1, t. 8: 6−7, t. 10: enake izdelave. Imata gladko, ravno površino, zelo temno 4−5) in na sosednjem Hrvaškem (npr. Jakopovec − Blizna − sive oziroma sive barve, izdelani sta bili iz zelo finozrnate Bekić 2006, 115, t. 20: 1, 5; Ciglana − zeleno polje − Drnić, lončarske gline, žgani nepopolno oksidacijsko, redukcijsko Skelac 2008, t. 9: 1; Sisak − Drnić, Miletić Čakširan 2014, t. 6: v končni fazi in okrašeni z dvema vodoravnima vrezoma na 11, t. 7: 2, t. 19: 4, 7, t. 20: 1) ter tudi širše. ramenih (G31, G32). 26 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 Sklede z izvihanim robom ustja sodijo med običajno la-pri Moravčah (Guštin 1977, 72−73, sl. 2). Tam so bile po- tensko gradivo na širšem prostoru. V latenskem obdobju dobne posode odkrite predvsem v grobu 39 (Knez 1977, t. so del pivskih servisov že v Lt B stopnji po srednjeevropski 1: 13) in grobu 7 (Knez 1977, t. 3: 11). Podobne posode so kronološki shemi, pojavljajo se v stopnji Lt C in tudi še v poznane tudi iz prostora današnje Srbije, ki ga je poselje-stopnji Lt D. Če se omejimo na začetke latenske poselitve na valo keltsko pleme Skordiskov. Na konec srednjega latena Dravskem polju, je treba najprej omeniti skledo iz bogatega in v pozno latensko obdobje je datirano npr. najdišče Kale− ženskega groba 4 v Srednici pri Ptuju, ki je bil predvsem na Krševica, na katerem je bil v ritualnih jamah odkritih precej osnovi kovinskih najdb, kot so bronasta zapestnica z ode-skled, ki imajo ravno tako kot naše na ramenih vodoravne belitvijo, bronasta fibula tipa Duchcov, votli dvodelni železni žlebove (Popović 2011, 158, najdbe št. 2−4, 10). obroček, votle narebrene nanožnice iz bronaste pločevine, Skledi z uvihanim in odebeljenim robom datiran na konec La B stopnje (Kavur, Lubšina Tušek 2016, ustja ali keliha? 49−72, sl. 14, sl. 23; Kavur 2014, 25–27). Podobna skleda je bila odkrita tudi v grobu 2 v Orehovi vasi, skupaj z glinenko, Odlomka specifično oblikovanih ustij z ostenjem majhnih ki ga L. Grahek vzporeja z grobom 6 iz Srednice (Grahek posod iz jame SE 503/SE 503a, ki sta na prvi pogled videti 2015, 43, G1094). Omenjeni skledi se od naše prve (G31) precej podobna odlomeku majhnega lončka iz grafitne ke-razlikujeta po tem, da je njuno ustje manj odebeljeno in da ramike iz jame SE 505/SE 505a (G34), a ne gre za grafitno imata na notranji strani ustja utor, ki manjka pri naši drugi keramiko, sta lahko pripadala majhnim skledam ali kelihom posodi (G32). V tem pogledu so bolje primerljive posode iz (G9, G10). Obe posodi sta bili izdelani na vretenu in imata najdišč na Dravskem polju, ki so datirane v pozno latensko gladko površino, ki je bila pod ustjem okrašena z vodorav-obdobje oziroma na prehod iz stopnje Lt C v stopnjo Lt D nim žlebom. Ena od njih je bila žgana nepolno oksidacijsko, in v stopnjo Lt D. Izpostaviti velja najdbe iz okolice latenske redukcijsko v končni fazi (G9), druga pa oksidacijsko, pri lončarske peči na Spodnji Hajdini, kjer je bilo odkritih pre- čemer je bila njena površina dodelana s premazom rdeče- cej podobnih posod z dvema vzporednima ozkima žlebi- -rumene barve (G10). Čeprav tipološka opredelitev obeh čema na prehodu v vrat (Tomanič Jevremov, Guštin 1996, odlomkov ni mogoča, sta merodajna za datacijo gradiva, 276−277, sl. 5: 2−5, sl. 6: 4−6), najdbe iz Ormoža (Dular, kar je videti na podlagi primerjav iz najdišč, ki so bila že Tomanič Jevremov 2009, 189−193, t. 9: 2−7, t. 13: 12) in omenjena. eno tako posodo z grobišča v Skorbi (Pahič 1966, t. 14: 6). Odlomek podobne na vretenu izdelane posode s površino Precej podobni sta tudi edina objavljena skleda iz poznola-rjave barve je bil odkrit na najdišču Kotare−Baza pri Mur- tenske naselbine Slivnica I (Strmčnik Gulič 2001, 104, 115, ski Soboti (Kerman 2011, 73−81, najdba št. 51), na kate-sl. 9) in ena od skled iz Poštele (Teržan 1990, 427 t. 51: 1), ki rem najdemo tudi sicer veliko paralel. Najdišče je, kot že se nahajata v neposredni bližini. rečeno, datirano na konec Lt C2 oziroma v Lt D, posoda Od prekmurskih najdišč velja omeniti primerjave za sklede pa je bila tam opredeljena kot skodela. Kot sklede z ravnim z izvihanim robom ustja najprej z najdišča Kotare−Baza pri odebeljenim ustjem so opredeljeni tudi podobni odlomki s Murski Soboti, datiranega v čas prehoda iz stopnje Lt C2 v sočasnega najdišča Kotare−Krogi pri Murski Soboti (Kerman stopnjo Lt D (Kerman 2011, 45, 65−82, najdbe št. 21−26, 2011c, 34−35, G416−G418). Primerjave za tako oblikovano 39, 44). S tega najdišča je še posebej primerljiva ena skle-in okrašeno ustje majhne posode je najti tudi na sočasnih da, ki je bila na ramenih okrašena z dvema vodoravnima najdiščih Trnava (Novšak et al. 2006, 46−55, G58, G87) in vrezoma (Kerman 2011, 65−82, najdba št. 47; glej tudi Ker- Šmatevž (Tica, Djurić 2007, 32−33, G71) na trasi štajerske man 2011b, 219, G1090); preostale so namreč, kot kaže, avtoceste pri Celju, kjer so odlomki ponovno obravnavani neokrašene. Enake tipe posod srečamo tudi na drugih so-kot sklede. Nasprotno pa je podobne odlomke M. Guštin s časnih prekmurskih najdiščih, kot so Nova tabla pri Murski sodelavci pri obravnavi gradiva z Nove table opredelili kot Soboti (Guštin et al. 2017, 542−635, G1884, G2235−2237, kelihe. Prepoznali so jih kot ene najpomembnejših elemen-G2269, G2342, G2360, G2361), Murska Sobota - Nova Tabla tov za okvirno datacijo gradiva in latenskega dela najdišča / Oskrbni center jug (Pavlović 2011, 83−89, najdbe št. 1, 9), v razvito Lt C2 in Lt D stopnjo (Guštin et al. 2017, 103−105, Kotare−Krogi pri Murski Soboti (Kerman 2011c, 99, G369) in 538−647, G1866, G2420, G2421; glej tudi Guštin 1977, t. 20: Pod Kotom-sever (Kerman 2011d). 5−6, 8). Podobne odlomke srečamo tudi iz kompleksa soča- sne latenske peči v Rabelčji vasi na Ptuju (Tomanič Jevremov, V osrednji Sloveniji so podobne sklede z izvihanim robom Guštin 1996, t, 6: 10, 12, t. 7: 7, 9, 10). ustja poznane tudi iz mokronoške skupine (Gabrovec 1966, 181−183). Značilno grobišče iz stopnje Lt C2 in Lt D je Roje Slivnica 2B, AAS 91, 2021 27 Steklenici podobna posoda kot pustilom in da njena površina niha od rjavega do sive- ga barvnega odtenka. Naselbinski sledovi iz tega časa so Odlomek izrazito izvihanega ustja z ostenjem na vretenu bili odkriti na vseh sosednjih najdiščih, ki so bila raziskana izdelane posode s premerom okoli 9 cm iz jame SE 503/ v okviru gradnje avtoceste, in sicer v Rogozi (Črešnar 2010, SE 503a je glede na velikost ustja in obliko pripadal posodi, 96), Orehovi vasi (Grahek 2015, 26−28; prim. tudi G105, ki bi jo lahko opredelili kot steklenico (Horvat 1999, 171, G106 z Grahek 2015, 124−133, G1, G32) ter na najdišču A/2/D) oziroma steklenici podobno posodo (G16). Pogled Slivnica 1 (Strmčnik Gulič 2001, 120−121). na mlajšeželeznodobna najdišča v severovzhodni Sloveniji kaže, da so posode, ki imajo tako ustje, prisotne tako v zgo-Pozna bronasta doba dnjem latenu, kot dokazujeta posodi iz groba 4 v Srednici ali starejša železna doba (Kavur, Lubšina Tušek 2016, 52, sl. 14) in groba 2 v Orehovi vasi (Grahek 2015, 289, G1093), kot tudi na prehodu iz sre-Raziskave kažejo, da je med posodjem in ornamenti iz po- dnjega v pozni laten oziroma v poznem latenu, kar kaže zne bronaste in starejše železne dobe le malo takih, ki jih npr. posoda iz groba 123 na najdišču Nova tabla, ki je bila je mogoče kronološko ozko opredeliti (Dular 2013, 25−58). obravnavana v okviru bikoničnih loncev z zoženim vratom Takšno keramično gradivo prevladuje tudi v premešanih in izvihanim ustjem (Guštin et al. 2017, 101, 102, 678−679, plasteh na najdišču Slivnica 2B (G60, G61, G63−G75, G79, G2552). Omenjene posode se sicer med seboj nekoliko raz-G95, G97−G100, G107, G110−G114, G118, G121, G122, likujejo, kar je pomembno za njihovo podrobnejšo datacijo, G131, G140, G162, G163, G164, G165, G169 in G170). V vendar pa pri našemu kosu nimamo ohranjenega spodnje- nadaljevanju obravnavam le najbolj značilne kose. ga dela, tako da podrobnejša opredelitev ni mogoča. Gle- Odlomek lonca z zaobljenimi rameni, izvihanim ustjem in de na spremljajoče gradivo (G9, G10, G13) bi pričakovali nalepljenim razčlenjenim plastičnim rebrom lahko korelira-poznejši tip, torej posodo bikonične oblike z ozkim grlom, mo s tipom L3 po J. Dularju (G170), ki ga na osnovi pri-kakršno poznamo poleg tiste iz groba 123 na Novi tabli merjav z Brinjeve gore in Poštele datira v časovni razpon tudi iz groba 49 v Moravčah (Knez 1977, 117, t. 6: 49) ali iz od Ha B1 do Ha C0 (Dular 2013, 30−31, sl. 7). Drugi bo-groba 169 na Beletovem vrtu v Novem mestu (Božič 1987, lje ohranjeni lonec iz tega časa na najdišču ima, kot kaže, 878−879, sl. 46: 23). polkroglast trup in izvihano ustje (G118). Ker je ohranjen le manjši del posode, ni jasno, ali je imela morebiti ročaj. Tako 5.3 Najdbe iz različnih je možno, da gre bodisi za tip L13 (z ročajem), ki je značilen zemeljskih plasti za čas med Ha B1 in Ha B2/3, bodisi za tip L8, ki bi naj bil značilen za čas med Ha B2/3 in Ha C0, glede na primer-Precej keramičnih odlomkov je bilo leta 1997 na najdišču jave z naselbinama Burgstallkogel in Poštela (Dular 2013, Slivnica 2B odkritih tudi v zemeljskih plasteh, brez sledov 32−35, sl. 8). V Ha B1 stopnji se začno pojavljati tudi lonci z jam, stavb, itd. Gre za t. i. ornico SE 1 (G104−G161, G167), izbočenim ostenjem, rahlo uvihanim ustjem in nalepljenimi SE 6 (G78−G94) in za vmesne plasti, ki so se pojavile v raz-držaji, kakršnemu sta domnevno pripadala odlomku ustja z ličnih delih izkopnega polja med ornico in geološko osno- ostenjem iz SE 10 (G65) in SE 2 (G98), vendar tovrstne po- vo: SE 2 (G96−G103, morda tudi G95), SE 5 (G57−G59) in sode nadaljujejo svojo tradicijo skozi vso halštatsko obdobje SE 10 (G60−G77). Analize kažejo, da pri nobenemu od naj-na Štajerskem (Dular 2013, 34−35; prim. npr. tudi z Dular, denih zgostitev ne gre za enotni kronološki horizont, ampak Tomanič Jevremov 2010, t. 86: 12; Teržan 1990, 452, t. 76: 5; za najdbe iz različnih obdobij. Za ponazoritev te situacije je Gerbec 2015, 71−81, G137, G177, G178). bil pripravljen izbor keramičnega gradiva, katerega podrob-Poleg loncev spadajo v kategorijo najdb, ki jih lahko le okvir-nejša členitev je predstavljena v nadaljevanju. no datiramo v čas pozne bronaste ali starejše železne dobe, Zgodnja bronasta doba sklede s poševno nažlebljenim robom (G60, G110−G112) in sklede z vodoravnima kanelurama pod ustjem (G95, V obdobje zgodnje bronaste dobe verjetno sodita dva ke-G97). Sklede s poševno nažlebljenim robom lahko primerja- ramična odlomka. Gre za dva odlomka ostenja prostoročno mo z latvicami tipa La 1−La 3 po J. Dularju, ki so značilne za izdelanih in nepopolno oksidacijsko žganih posod iz plasti čas med Ha A, pa vse do Ha D1 (Dular 2013, 42−44, sl. 12: SE 1, ki sta bili okrašeni z metličastim okrasom (G105, G106). La 1−La 3), medtem ko bi naj bile latvice z vodoravnima Značilno za to keramiko je, da je bila izdelana iz drobnozr-kanelurama značilne za čas med Ha A in Ha C0 (Dular 2013, nate lončarske glinelončarske gline s kremenčevim peskom 44−46, sl. 13: La 5; prim. tudi z Dular, Tomanič Jevremov 28 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 2010, t. 6: 1, t. 12: 2, t. 14: 3, t. 22: 8, t. 37: 4; Tomanič Jevre-t. 9: 1−4, 10: 18), iz Poštele (Teržan 1990, 384, t. 8: 3) in mov 1988/1989, t. 6: 1). V približno isti čas spadajo morda naselbine v Hotinji vasi (Gerbec 2015, 56−117, G69, G327), podobno oblikovane sklede brez okrasa (G61, G63, G113, če omenim le nam najbližja halštatska najdišča. Primerjave G140; Dular 2013, 44, 45−47, sl. 13: La 7−La 9), čeprav bi na bližnjih starejšeželeznodobnih naselbinah imajo še od-lahko katera od teh bila tudi mlajšeželeznodobna (prim npr. lomek ustja z ostenjem majhne posodice, ki je bila na ra-z G15). menih okrašena s plitvimi navpičnimi kanelurami (G62) (glej Okvirno v čas pozne bronaste in starejše železne dobe spa-Ormož − Dular 2010, t. 23: 9; Velika gomila nad Razvanjem dajo pekve, na kar smo že opozorili pri obravnavi gradiva Strmčnik Gulič, Kajzer, Kramberger, v pripravi, t. 9: 2), od-iz jame SE 800/SE 801. V vrhnjih premešanih plasteh je bilo lomek, okrašen z vodoravno kaneluro in nizom vtisnjenih odkritih več odlomkov pekev z držajem in s prehodom v jamic nad njo (G82) (glej Ormož − Dular 2010, t. 106: 2; dno (G71, G99, morda tudi G131), pri čemer je odlomek Lamut 1988/1989, t. 25: 14, 18; t. 160: 4), ter odlomek votle G131 lahko pripadal tudi loncu (glej Guštin et al. 2017, 50, noge posode, okrašene z vodoravnimi kanelurami (G138) 468−469, G1521; Teržan 1990, t. 34: 18−21; glej tudi Ger- (glej Ormož − Dular 2010, t. 53: 15, t. 93: 4). Halštatske sta-bec 2015, G278−G280, G345−G359; Dular, Tomanič Jevre- rosti je verjetno tudi odlomek prenosne pečke (G168) (prim. mov 2010, t. 28: 11, 83: 8; Črešnar 2010, sl. 23: D2). V ta ča-npr. z Gerbec 2015, 56−57, G63, G65; Dular 2010, t. 78: 7; sovni okvir pa sodijo tudi odlomki z okrasom: niz vtisnjenih Teržan 1990, 32−35, 384, t. 8: 1). jamic na ustju posode (G79, G162; glej Teržan 1990, t. 50: Mlajša železna doba 3; Dular 2013, 30−31, sl. 7: 1, t. 28: 3; Gerbec 2015, G131), vodoravne vtisnjene jamice na ostenju posode s kratkim iz-Keramični odlomki iz latenske dobe so v plasteh SE 1, SE 2, vihanim ustjem (G121; glej Dular 2013, 48−51, sl. 14: O17), SE 6 in SE 10 po številčnosti za najdbami iz pozne bronaste psevdovrvičast okras (G122; glej Dular 2013, 52−53, sl. 15: ali starejše železne dobe (G139−G145, G167; G92, G93, O25; Teržan 1990, t. 67: 5; Tomanič Jevremov 1988/1989, t. G76, G102). Ugotovimo lahko, da gre za enake tipe kot 8: 3, t. 12: 3; Dular, Lubšina Tušek 2014, t. 4: 1) in morda na-v jamah, kar verjetno pomeni, da je časovni okvir podo-lepljena gladka (G86) in razčlenjena (G70, G83, G84, G88, ben (prim. npr. G76 z G11; G141 z G8; G142 in G145 z G107, G123, G124) plastična rebra. G46; G139 z G10). Deloma lahko te najdbe izvirajo tudi iz ohranjenih spodnjih delov jam, ki so bile poškodovane z Starejša železna doba oranjem. Med skupino prazgodovinskih najdb iz plasti SE 1, SE 2, Rimsko obdobje, srednji in novi vek SE 6 in SE 10 je nekaj tudi takih, ki sodijo v starejšo železno dobo. Taka je redukcijsko žgana skleda s stožčastim vratom, Poleg dveh kosov keramike domnevno iz zgodnje bronaste ki je bila izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske gline, dobe, keramičnih odlomkov, ki spadajo ali v pozno bronas spolirano površino zelo temno sive barve (G96). Poso-sto dobo ali v starejšo železno dobo, in odlomkov iz starejše da je bila na vratu okrašena z vodoravnimi kanelurami, na in mlajše železne dobe je bilo v plasteh SE 1, SE 2, SE 6 in najširšem obodu razčlenjena z odtisi prsta. Gre za najdbo, SE 10 odkritih tudi nekaj odlomkov iz mlajših arheoloških ki ima dobro primerjavo v Ferkovi sondi iz Poštele (Teržan obdobij. Taki odlomki so zelo redki. V rimsko obdobje lahko 1990, 389, t. 13: 11), več enakih, a precej bolje ohranjenih zanesljivo umestimo le nogo trinožnika (G152). Zgodnje-primerkov, pa poznamo iz velike gomile nad Razvanjem, srednjeveške starosti so trije odlomki posod, okrašenih z va-kjer je videti, da je šlo za skodele s presegajočim ročalovnico (G153−G155), odlomek ustja posode (G77) in dno jem z ušescem (Strmčnik Gulič, Kajzer, Kramberger 2021, posode (G156), ki imajo izrazito luknjičavo površino. En ke-t. 9: 5−9). ramični odlomek lahko pripišemo visokemu srednjemu veku Iz starejše železne dobe je najverjetneje tudi odlomek ustja (G157), nekaj kosov keramike pa je iz novega veka (G103, z ostenjem redukcijsko žgane posode s svetlikajočo se po-G158−G161). vršino in nekoliko nižjim vratom, okrašenim s plitvimi vzporednimi kanelurami (G115). Gre za značilen način ornamen- tiranja v starejši železni dobi. Glede na obliko ohranjenega odlomka je lahko šlo za skledo. Na enak način okrašene in primerljive so npr. posode iz gomile v Veleniku pri Spodnji Polskavi (Teržan 1990, 447, t. 71: 2, 3, 5, 6), iz velike gomile nad Razvanjem (Strmčnik Gulič, Kajzer, Kramberger 2021, Slivnica 2B, AAS 91, 2021 29 6Datiranje z metodo 14C po postopku AMS Z najdišča Slivnica 2B sta bila uspešno datirana dva pogostih klimatskih sprememb, zato imajo datumi, ki pade-vzorca oglja po metodi radioaktivnega ogljika 14C z ma- jo v ta čas, širši kalibracijski razpon (sl. 24−25). snim spektrometrometričnim pospeševalnikom (AMS), Rezultat datiranja je morda nekoliko nepričakovan glede oba v CEntro di Fisica applicata DAtazione e Diagnostica na analizo keramičnega gradiva, vendar obstajata vsaj dve v Lecceju (CEDAD) (sl. 23). razlagi, zakaj je vzorec iz jame SE 503/SE 503a iz starejše Čiščenje vzorcev je potekalo z mehaničnim odstranjeva- železne dobe, lončenina pa vsaj večinoma iz mlajše železne njem makro kontaminantov pod optičnim mikroskopom in dobe. Globina jame SE 503/SE 503a ni presegala 0,22 m, kar z izmeničnim raztapljanjem vzorcev v kislini, lugu in ponov-pomeni, da je sorazmerno plitva. Ker se je nahajala jama no v kislini. Vzorci so bili nato z izgorevanjem v zaprti kre-tik pod plastjo SE 10, v kateri so se mešale najdbe iz raz-menovi cevi spremenjeni v CO in pri temperaturi 550 °C v ličnih obdobij, predvsem pa so v njej prevladovale najdbe 2 grafit z uporabo vodika ultravisoke čistosti kot redukcijskega iz pozne bronaste dobe, halštata in latena, in ker je bil za medija in 2 mg železovega prahu kot katalizatorja. Meritve datiranje uporabljen drobec oglja, je prva možnost ta, da koncentracije izotopa ogljika 14C so bile narejene na podlagi gre za infiltriran vzorec iz te premešane plasti. Lahko pa je primerjave izmerjenih tokov izotopov ogljika 12C, 13C in 14C prišlo starejše oglje v jamo tudi z nasutjem že v mlajši želes tistimi, ki so bili pridobljeni iz standardnih materialov, ki jih zni dobi. Obe možnosti sta zaradi obljudenosti območja v dobavljata IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energi-obeh obdobjih povsem realni, zlasti zato, ker so bile najdbe jo) in NIST (Narodni urad za standarde in tehnologijo). Kon-v jami SE 503/SE 503a raztresene in fragmentirane, kar po vencionalna vrednost za starost vzorca je bila izračunana z vsej verjetnosti kaže, da gre za sekundarni odpad. δ13C korekcijo (razmerja med 13C in 12C) na podlagi meritve Ker padeta datuma iz Slivnice 2B na halštatski plato, se pres pospeševalnikom. Pri oceni datacijske negotovosti sta bili krivata tako z najmlajšimi datumi v okviru zaključka kulture upoštevani statistika v štetju radioizotopov in razpršitev po- žarnih grobišč (Ha B3) kot tudi z datumi za starejšo železno datkov, pri čemer je kot končna napaka podana višja od dobo (Ha C0 in Ha C). Podobni datumi so poznani na pri-obeh spremenljivk (Calcagnile 2018).13 mer iz najzgodnejših železnodobnih najdišč na Slovenskem Datirana vzorca se nanašata na jamo SE 800/SE 801, ki smo (Črešnar, Teržan 2014, 706−713), s poznobronastodobnih jo na osnovi pekve okvirno datirali v pozno bronasto ali grobišč Ha B v Podravju (stopnja Ha B3), npr. na Pobrežju starejšo železno dobo, in na jamo SE 503/SE 503a, za ka- (Črešnar, Bonsall, Thomas 2014, 215−219, sl. 11.8; glej tudi tero je bilo ugotovljeno, da v njej prevladuje lončenina iz Črešnar, Teržan 2014, 696−698, sl. 33) in z bližnjega nižin-mlajše železne dobe. Podatke o vzorcih, rezultatih datiranja skega naselja Hotinja vas iz Ha C stopnje do prehoda v sto-in končnih napakah predstavljamo na sliki 23 (sl. 23). Datu-pnjo Ha D (Gerbec 2015, 21−22, 172−175; Gerbec 2019). mi so bili kalibrirani s program OxCal, verzija v4.3.2 (Bronk Ramsey 2017) in ob uporabi kalibracijske krivulje IntCal13 (Reimer et al. 2013). Kot vidimo, kažeta dataciji oglja iz jame SE 800/SE 801 in jame SE 503/SE 503a na zelo podoben časovni razpon, saj obe padeta v čas t. i. halštatskega platoja. Gre za posebej razgiban del kalibracijske krivulje v sredini 1. tisočletja pr. n. št., ki je, zelo posplošeno rečeno, posledica nihanja količine izotopa ogljika 14C v atmosferi v starejši železni dobi zaradi 13  Poročilo »Results of Radiocarbon Dating (Rif.CEDAD: 2018_0154)«. 30 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 Vzorec Kontekst BP δ13C (‰) cal BC/AD (68,2%) cal BC/AD (95,4%) Referenca No. Material LTL18294A oglje SE 800/SE 801 2552±45 -23,7 ± 0,2 801–566 BC 809–540 BC / LTL18295A oglje SE 503/SE 503a 2553±45 -20,8 ± 0,4 801–567 BC 809–540 BC / 23 Radiokarbonski dataciji. 24 Radiokarbonska datacija vzorca oglja LTL18294A iz jame SE 800/SE 801. 25 Radiokarbonska datacija vzorca oglja LTL182945 iz jame SE 503/SE 503a. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 31 7Sklep Najdišče Slivnica 2B (EŠD 15522) je bilo raziskano v okvi- morala namreč biti ravnica pod obronki vzhodnega Pohorja ru izgradnje avtocestnega odseka Miklavž−Slivnica in je v latenskem obdobju razmeroma gosto poseljena. Latensko le eno od takšnih najdišč, ki bodo v prihodnje s celovi-keramično gradivo kaže precej sorodnosti s sočasnimi na- timi objavami dopolnila poselitveno sliko severozaho- selbinami v Podravju in v Prekmurju, pa tudi na avstrijskem dnega dela Dravskega polja. Sodi med manjša in slabše Štajerskem, v okolici Celja in na sosednjem Hrvaškem. ohranjena najdišča, kar je posledica plitvih zemeljskih Bistveno več keramičnega gradiva kot v jamah je bilo od-plasti nad dravskim prodom in intenzivne poljedelske kritega v ornici (SE 1 in SE 6) ter v plasteh, ki so se nahajale rabe prostora v preteklosti. med ornico in prodnato geološko osnovo (SE 2, SE 5, SE 10). Izkopavanja na skupaj 4821,64 m² površine so pokazala, Ugotovljeno je bilo, da se v vseh teh plasteh mešajo kera-da raziskano območje najdišča najverjetneje nikoli ni bilo mične najdbe iz različnih arheoloških obdobjih, pri čemer intenzivno poseljeno, ampak so se morale naselbinske ar-so najštevilčnejše prav najdbe iz pozne bronaste ali starejše hitekturne ostaline nahajati v neposredni bližini. Posamezne železne dobe in iz mlajše železne dobe. Te najdbe bi lahko manjše in srednje velike jame lahko sicer označimo za osta-prvotno izvirale iz jam, ki so bile uničene z oranjem, deloma line naselbinskega značaja. Peščico teh (skupaj tri jame) je pa tudi iz naselij ali zaselkov v bližini. Dva keramična odlom-bilo mogoče na osnovi keramičnih najdb okvirno datirati ka iz ornice sta po vsej verjetnosti iz zgodnje bronaste dobe v razpon med pozno bronasto in starejšo železno dobo. (kultura Kisapostag), nekaj odlomkov je halštatskih, poleg Med njimi je najzanimivejša jama z ožgano ilovico in ogljem prazgodovinskih keramičnih odlomkov pa so bili v preme- (SE 801/SE 802), v kateri je bila odkrita pekva (morda ognji- šanih plasteh odkriti tudi odlomki iz rimskega obdobja, zgo- šče). Radiokarbonska datacija iz te jame pade v čas halštat-dnjega in visokega srednjega veka ter iz novega veka. skega platoja. Več jam lahko natančneje datiramo v latensko obdobje (skupaj 5), verjetno v konec srednjega in v pozni laten, kot je pokazala tipokronološka analiza keramičnega gradiva. Relevantne za takšno datacijo so predvsem poso- de, izdelane na vretenu, kot so sodčasto oblikovani lonci z odebeljenim ustjem iz grafitne keramike (G34, G42), spodnji del verjetno enako oblikovanega lonca, okrašenega z metličastim okrasom (G8), odlomek lonca z usločenim za- obljenim ustjem, pod katerim je širok žleb (G13), in skledi ali keliha z uvihanim in odebeljenim robom ustja (G9, G10). Precej jam pa je vsebovalo le drobce keramike, tako da so ostale kronološko ožje neopredeljene. Nekaj več latenske keramike sta vsebovali le dve jami (SE 503/SE 503a in SE 505/SE 505a), vendar bržkone tudi v teh primerih ne gre za sledove kakršne koli arhitekture, ampak za jame drugačne namembnosti, morda za odpa-dne jame. Tako ostajamo ob predpostavki, da so se morale tudi latenske hiše nahajati v bližini, morda južneje od tod, v smeri proti Slivnici, saj so bile tam latenskodobne arhitekturne ostaline že odkrite (Strmčnik Gulič 2001, 119−121, sl. 2), lahko pa tudi v katero koli drugo smer. Sodeč po najdbah iz bližnje Rogoze, grobov in sporadičnih najdb iz Orehove vasi ter objektov v Zgornjem Radvanju in Spodnjih Hočah je 32 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 8Slivnica 2B The site of Slivnica 2B (EŠD 15522) was researched within direction, too. Judging from the finds from nearby Rogoza, the project of the Miklavž−Slivnica section of the high-graves, and sporadic finds from Orehova vas and structures way construction and is only one of such sites which will in Zgornje Radvanje and Spodnje Hoče, the plain at the add to the settlement picture of the north-western part eastern edge of Pohorje must have been quite densely po-of the Dravsko polje in the future with comprehensive pulated during the La Tène period. La Tène pottery materi-publications. It belongs among smaller and more poorly al displays many similarities with simultaneous finds in the preserved sites, which is the consequence of shallow soil Podravje and Prekmurje regions, as it does with the region layers above the Drava gravel and intensive agricultural of Austrian Styria, the surroundings of Celje, and in neigh-use of the area in the past. bouring Croatia. Excavations in a total area of 4821.64 m² showed that the Significantly more pottery material than in pits was discove-researched area of the site was most probably never inha- red in the plough layer (SU 1 and SU 6) as well as in layers bited; however, settlement architectural remains must have between the plough layer and the gravelly geological base been located in its immediate vicinity. Nevertheless, indivi- (SU 2, SU 5, SU 10). It was determined that pottery finds dual smaller and middle-sized pits can be considered re- from various archaeological periods are mixed in these la- mains of settlement character. Based on pottery finds, it was yers, the most numerous of which are the finds from the possible to roughly date a handful of these (three pits in Late Bronze/Early Iron Ages and from the Late Iron Age. total) into the time span between the Late Bronze and Early These finds could originally have come from pits which were Iron Ages. The most interesting one among them is the pit damaged by ploughing and partly also from settlements/ (possibly a hearth) with charred clay and charcoal, in which hamlets nearby. Two pottery fragments from the plough a baking lid was found (SU 801/SU 802). The radiocarbon layer are most probably from the Early Bronze Age (the Ki-date from this pit gives the time of the Hallstatt period. Se-sapostag culture), a few fragments are from the Hallstatt veral pits (5 in total) can more precisely be dated to the La period, while in addition to prehistorical pottery fragments, Tène period, probably to the end of the Middle and Late La fragments from the Roman period, Early and High Middle Tène, as was revealed by the typo-chronological analysis of Ages, and the Modern Era were discovered in mixed layers. pottery material. Relevant for such dating are primarily ves-sels made on a potter’s wheel, such as barrel-shaped pots with a thickened rim made of graphite fabric (G34, G42), the bottom part of a probably identically shaped pot de- corated with brushed ornamentation (G8), a fragment of a pot with a curved rim, under which is a wide groove (G13), and two dishes or goblets with an inverted and thickened rim edge (G9, G10). Many pits yielded only a few pottery fragments, leaving them chronologically undefined. Only two pits included some more La Tène pottery (SU 503a/SU 503 and SU 505a/SU 505), yet these are pro- bably also not traces of any kind of architecture but pits of a different nature, possibly waste pits. Thus, we are left with the presumption that La Tène houses must also have been located nearby, possibly south of here, in the direction of Slivnica, since remains of La Tène architecture have already been discovered there (Strmčnik Gulič 2001, 119−121, Fig. 2); however, the houses could have been built in any other Slivnica 2B, AAS 91, 2021 33 9Literatura ARH, M. 2012, Neo/Eneolitska naselbina Zgornje Radvanje ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bro- – Habakuk 2. – Diplomska naloga, Oddelek za arheologijo, naste dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Age in Slovenia. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno BAŠ, F. 1937, Izgoni na Dravskem polju. – Časopis za zgodo-datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute vino in narodopisje 32 (4/1), 325–340. dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 661–702. BAVEC, U., J. BELAJ in D. LOS 1998, Slivnica 2B (sektorja 9, 10), k.o. Rogoza. Arheološke raziskave 1997. – Maribor (neo- ČREŠNAR, M., C. BONSALL in J.-L. THOMAS 2014, Pobrežje bjavljeno poročilo o arheoloških izkopavanjih). pri Mariboru. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute BEKIĆ, L. 2006, Zaščitna arheologija u okolici Varaždina. Ar-dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in heološka istraživanja na autocesti Zagreb – Goričan i njezi-monografije 40, 215−224. nim prilaznim cestama / Rescue archaeology in the Varaždin environs. Archaeological researh on the Zagreb – Goričan DJURIĆ, B. 1997, Slivnica 2A in 2B, Poročilo o arheološkem Higway and its access roads. – Zagreb. intrasite pregledu in izkopu testnih jarkov, Ljubljana (neobjavljeno poročilo). BELAJ, J. 1998, Slivnica 2B/1997. Sektorji 1, 2, 3 in 4. – Maribor (neobjavljeno poročilo o arheoloških izkopavanjih). DJURIĆ, B. in M. KAJZER 1996, SK 04/1 Slivnica–Miklavž, M-10 HC Slivnica – BDC. Poročilo o ekstenzivnem arheolo-BONDÁR, M. 1995, Early Bronze Age settlement patterns in škem pregledu, Ljubljana - Maribor (neobjavljeno poročilo). South−West Transdanubia. − Antaeus 22 (1996), 197−268. DRNIĆ, I. in G. SKELAC 2008, Latenski nalazi s lokaliteta Ci-BRONK RAMSEY, C. 2017, Methods for Summarizing Radio- glana – Zeleno polje u Osijeku. – Vjesnik Arheološkog mu-carbon Datasets. – Radiocarbon 59(2), 1809−1833. zeja u Zagrebu 41, 385−415. BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna gru-DRNIĆ, I. in I. MILETIĆ ČAKŠIRAN 2014, Naselje iz mlađe- pa. − Praistorija jugoslavenskih zemalja 5: Željezno doba, ga željeznog doba na lijevoj obali Kupe u Sisku: Strabono-Sarajevo, 855−897. va »ΣισκÍα«? − Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 47, BOŽIČ, D. 1993, O latenskih najdbah na območju Ptuja. − 147−251. Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Arheolo-DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti škega društva (1993), Ptuj, 189−204. dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera CALCAGNILE, L. 2018, Results of Radiocarbon Dating. Rif. Instituti Archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. CEDAD: 2018_0154). – Centro di Datazione e Diagnostica DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, Sledovi po-dell’Università del Salento, Lecce. znolatenske poselitve v Ormožu. − Arheološki vestnik 60, CIGLENEČKI, S. 1975, Zgornji Duplek – slovanska nekropola. 159−193. − Arheološki pregled 17, 130. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. − CIGLENEČKI, S. in T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišče v Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana. Zgornjem Dupleku. − Arheološki vestnik 30, 473−488. DULAR, J in M. LUBŠINA TUŠEK 2014, Zwei Gräber mit ČREŠNAR, M. 2010, Nova spoznanja o pozni bronasti dobi Brandbestattungen aus Ptuj / Dva grobova z žganim poko-Slo venije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru / New pom s Ptuja. − Arheološki vestnik 65, 9−33. research on the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. − study of Rogo za near Maribor. − Arheološki vestnik 61, Arheološki vestnik 17, 169−242. 7−120. 34 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 GERBEC, T. 2015, Hotinja vas pri Mariboru. − Arheologija KAVUR, B. 2008, Izgubljen grob. – Annales. Serres historia et na avtocestah Slovenije 45, Ljubljana. http://www.zvkds.si/ sociologia 18 (2), 397−406. files/uploads/files/publication/45_hotinja_vas_pri_mariboru. KAVUR, B. in M. LUBŠINA TUŠEK 2016, Na stičišču svetov / pdf.pdf. On the Crossroad of Worlds. − Koper. GERBEC, T. 2019, Hotinja vas in nižinska poselitev na za-KERMAN, B. 2011, Celtic settlement in Prekmurje. − V: M. hodnem obrobju Panonske nižine v starejši železni dobi. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities Ureditev naselja in njegovo časovno mesto (Hotinja vas and between the Alps and the Black Sea, Koper, 65−82. lowland settlement on the western edges of the Pannonian plain in the Early Iron Age. The organization of the settle-KERMAN, B. 2011b, Kotare−Baza pri Murski Soboti. − Ar-ment and its chronological position). − Arheološki vestnik heologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. http://www. 70, 473−486. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/ kotare1.pdf. GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. − Arheologija na avtocestah Slovenije 46, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. KERMAN, B. 2011c, Kotare− Krogi pri Murski soboti. − Arhe-zvkds.si/files/uploads/files/publication/046_orehova_vas. ologija na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. http://www. pdf.pdf. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publicati- on/20_kotare−krogi_pri_murski_soboti.pdf. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov `Mokrono- ške skupine´. − V: M. Guštin (ur.), Keltske študije, Posavski KERMAN, B. 2011d, Pod Kotom-sever pri Krogu. – Arheolo-muzej Brežice 4, Brežice, 67−104. gija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. http://www.zvkds. si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/24_ GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2014, Zatak pri Lendavi. − Ar-pod_kotom-sever_pri_krogu.pdf. heologija na avtocestah Slovenije 51, Ljubljana. http://www. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/ KERMAN, B. 2016, Kelti so tüdi tü. – Sledovi keltske poselitve zatak_pri_lendavi_ii.pdf. v Prekmurju. – Katalog razstave, Pomurski muzej Murska Sobota. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017 , Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. − Arhe-KERN, A. 1996, Vorbericht zum latènezeitlichen Siedlung-ologija na avtocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. http://www. splatz in Mannersdorf an der March, NÖ. − Arheološki ve-zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/ stnik 47, 209−227. nova_tabla_−_prazgodovina_web.pdf. KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravčah. – V: M. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipolo-Guštin (ur.), Keltske študije, Posavski muzej Brežice 4, Breži-gija lončenine, keramični arhiv. − Razprave Filozofska fakul-ce, 105−125. tete, Ljubljana. KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Radvanje, Cluster 10 − a KAJZER CAFNIK, M. in P. PREDAN 2006, Spodnje Hoče. − Late Neolithic pit with a structure and smaller pits . − Docu-Varstvo spomenikov 42, 141−142. menta Praehistorica 37, 311−337. KAVUR, B. 1997, Spodnje Radvanje. − Varstvo spomenikov KRAMBERGER, B. 2014a, The Neolithic/Eneolithic sequen-36, 201−202. ce and pottery assemblages in the fifth millennium BC in north−eastern Slovenia . − Documenta Praehistorica 41, KAVUR, B. 2001, Meljski hrib and the late prehistoric regional 237−282. settlement pattern. − V: A. Lippert (ur.), Die Drau−, Mur und Raab−Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des KRAMBERGER, B. 2014b, Naselbinske strukture in keramični Internationalen und Interdisziplinären Symposiums vom 26. zbiri v petem tisočletju pred našim štetjem v severovzhodni bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforschun-Sloveniji. − Neobjavljena doktorska disertacija / Unpublizi-gen zur prähistorischen Archäologie 78, Bonn, 355−364. erte Dissertation, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. KAVUR, B. 2014, Vse stvari štejejo (v majhnih količinah…). − Koper. KRAMBERGER, B. 2015a, Forms, function, and use of Ear- ly Eneolithic pottery and settlement structure from Zgornje Radvanje, Slovenia . − Documenta Praehistorica 42, 231−250. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 35 KRAMBERGER, B. 2015b, Svetilka iz zgodnjeeneolitske na-MURKO, M. in M. ČREŠNAR 2014, Miklavž na Dravskem po- selbine Zgornje Radvanje v Mariboru / Eine Lampe aus der lju. − V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje früh−äneolithischen Siedlung von Zgornje Radvanje in Ma-bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating ribor. − Arheološki vestnik 66, 57−81. of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtoce-40, Ljubljana, 205−214 . stah Slovenije 89, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www. NOVŠAK, M. 2006, Trnava. − Arheologija na avtocestah zvkds.si/files/uploads/files/publication/aas89_-_malecnik. Slovenije 2, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds. pdf. si/files/uploads/files/publication/002_trnava.pdf. KRAMBERGER, B. in M. ČREŠNAR 2021, Pobrežje v Mari-OMAN, D. 1981, Brinjeva gora 1953 (Obdelava prazgodo-boru - Naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje vinske keramike). − Arheološki vestnik 32, 144−216 . in Maribor - A settlement of the Late Urnfield Period. – V: PAHIČ, S. 1962–1963, Bronastodobna gomila pod Brinjevo B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi goro (Das bronzezeitliche Hügelgrab von Brinjeva gora). − tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši Arheološki vestnik 13–14, 349–373. železni dobi / Pohorsko Podravje three Millennia ago. Tradition and innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. PAHIČ, S. 1965, Morje pri Framu, Nova Dobrava pri Zrečah. Katalogi in monografije 44, 55–107. − Varstvo spomenikov 9, 170. LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka slika prazgodovinske na- PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. − Arheološki ve-selbine v Ormožu (Chronologische Skizze der vorge− schi- stnik 17, 271−336. chtlichen Siedlung in Ormož). − Arheološki vestnik 39–40, PAHIČ, S. 1970, Maribor v rimski dobi. − Časopis za zgodo-235–276. vino in narodopisje 2, 159−243. LOS, D. 1998, Slivnica 2B/1997 (sektorja 4 in 5). − Maribor PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. − Katalogi in monografije 6, (neobjavljeno poročilo o arheoloških izkopavanjih). Ljubljana. MAGDIČ, A. 2017, New archaeological research into the PAHIČ, S. 1973, Najdišča starejše železne dobe v Podravju. Middle Ages in the Slovenian regions of Pomurje and − Arheološki vestnik 24, 521−543. Podravje. The issue of settlement continuity and the de-velopment of agrarian activities. – V: T. Sekelj Ivančan, T. PAHIČ, S. 1974, Bukovec nad Zg. Polskavo. − Varstvo spo-Tkalčec, S. Krznar in J. Belaj (ur.), Srednjovjekovna naselja menikov 17–19/1, 95–96. u svjetlu arheoloških izvora / Mediaeval Settlements in the PAHIČ, S. 1974b, Čreta pri Slivnici. − Varstvo spomenikov Light of Archaeological Sources, Zbornik Instituta za arheo-17−19/1, 98−100. logiju 6, Zagreb, 441−458. PAHIČ, S. 1974c, Čreta pri Slivnici. − Varstvo spomenikov MAGDIČ, A. 2018, Oris historične krajine severnega Dra-17−19/1, 122−123. vskega polja od prazgodovine do srednjega veka. − V: F. PAHIČ, S. 1985, Arheološka dediščina mariborskega kraja. – Lazarin in M. Preinfalk (ur.), Dvorec Betnava, Castellologica Doneski k pradavnini Podravja 1, Pokrajinski muzej Maribor, Slovenica 1, Ljubljana, 11−14. Maribor. MÜLLER KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Ur-PAHIČ, S. 1985b, Meljski hrib pri Mariboru. − Varstvo spo-nenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. − Römisch− menikov 27, 214−215. Germanische Forschungen 22, Berlin. PAHIČ, S. 1985c, Brinjeva gora 1954. − Doneski k pradavnini MURKO, M. 2008, Miklavž na Dravskem polju. − Varstvo Podravja 2, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. spomenikov 44, Poročila, 156−158. PAHIČ, S. 1991, Moji poslednji pobreški grobovi. − Doneski k MURKO, M. 2012, Maribor − arheološko najdišče Zgornje pradavnini Podravja 6, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. Radvanje. − Varstvo spomenikov 47 , Poročila, 139−142. PAHIČ, S. 1998, Topografski zapiski 1961−1965. − Doneski k MURKO, M., P. PREDAN, D. SALECL in M. ARH 2008, Slivnica pradavnini Podravja 11, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. pri Mariboru. − Varstvo spomenikov 44 , Poročila, 249−251. PAHIČ, V. 1985, Meljski hrib pri Mariboru. − Varstvo spomenikov 27, 231−232. 36 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 PAK, M. 1964, Današnji gospodarski pomen izgonov na STRMČNIK GULIČ, M. 2003b, Pobrežje pri Mariboru. – V: D. Zgornjem Dravskem polju. − Geografski vestnik 36, 75−79. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na av-PAK, M. 1998, Dravska ravan. − V: D. Perko in M. Orožen tocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 206−207. Adamič (ur.), Slovenija. Pokrajine in ljudje, Ljubljana, 592–605. STRMČNIK GULIČ, M. 2003c, Bohova. − V: D. Prešeren (ur.), PAVLOVIČ, D. 2011, La Tène farmsteads near Murska So-Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-bota. − V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: nije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 98−99. the communities between the Alps and the Black Sea, Koper, STRMČNIK GULIČ, M. 2003d, Slivnica pri Mariboru 1. − V: D. 83−89. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na av-POPOVIĆ, P. 2011, Late Iron Age ritual pits at Kale−Krševica tocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 237−238. (southeastern Serbia). − V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.) , The STRMČNIK GULIČ, M. 2003e, Slivnica pri Mariboru 2. − V: Eastern Celts: the communities between the Alps and the D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na Black Sea, Koper, 151−162. avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, Ljublja-REIMER, P. J. et al. 2013, IntCal13 and Marine13 radiocarbon na, 239. age calibration curves 0–50,000 years cal BP. − Radiocarbon STRMČNIK GULIČ, M. 2003f, Spodnje Hoče. − V: D. Prešeren 55(4): 1869–1887. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstallkogel bei Kleinklein II. Die Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 242−243. Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung. − Veröffentlichun-STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik − arheološko najdi- gen des Vorgeschichtlichen Seminars Marburg, Sonder- šče. − V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela (prispevki band 9. o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in STRMČNIK GULIČ, M. 1977, Zgornji Duplek. − Varstvo spo-Donavo) / Between Sopot and Lengyel (contributions to sto-menikov 21, 297. ne age and copper age cultures between the Sava and the Danube), Annales Mediterranea, Koper, 195−201. STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Hoče. − Varstvo spomenikov 31, 224−226. STRMČNIK GULIČ, M., M. KAJZER in B. KRAMBERGER 2021, Velika gomila nad Razvanjem / Large tumulus above Razva- STRMČNIK GULIČ, M. 1990, Hoče. − Varstvo spomenikov nje – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred 32, 173−175. tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in STRMČNIK GULIČ, M. 1990b, Podoba antične poselitve starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three Millennia ago. med vzhodnim Pohorjem in Dravo. − Arheološki vestnik 41, Tradition and innovation in the Late Bronze and Early Iron 135−146. Ages. Katalogi in monografije 44, 347–399. STRMČNIK GULIČ, M. 1991, Vila rustica in staroslovansko ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – Ar-grobišče Radvanje (Villa rustica und altslawische Grabstätte). heologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana. http://www. − Maribor. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publicati- on/23−pri_muri_pri_lendavi.pdf. STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja (Das neue TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Šta-Bild der prähistorischen Besiedlung am östlichen Rand des jerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in Draufeldes). − Arheološki vestnik 52, 117−130. monografije 25, Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. 2001b, The First Millenium BC betwe- TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period en Drava and Pohorje. − V: A. Lippert (ur.), Die Drau−, Mur in Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Sloven-und Raab−Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten skem. − Arheološki vestnik 50, 97−143. des Internationalen und Interdisziplinären Symposiums vom TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2012, Oris preteklosti vzhodnih 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforsc-obronkov Pohorja od prazgodovine do zgodnjega sre- hungen zur prähistorischen Archäologie 78, Bonn, 103−120. dnjega veka / History of the eastern edges of the Pohorje STRMČNIK GULIČ, M. 2003a, Malečnik pri Mariboru. − V: D. mountain range from Prehistory to the Early Middle Ages. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na av- – V: A. Gulič in M. Črešnar (ur.), Arheološka pot po Mariboru z tocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 181−182. okolico / Archaeological Trail of Maribor and its Surroundings, Ljubljana, Maribor. Slivnica 2B, AAS 91, 2021 37 TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega datiranja starejše železne dobe na Slovenskem. − V: Črešnar M. in B. Teržan (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 703−724. TICA, G. in B. DJURIĆ 2007, Šmatevž. − Arheologija na avtocestah Slovenije 4, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. zvkds.si/files/uploads/files/publication/004_smatevz.pdf. TIEFENGRABER, G. 2009, Befestigte mittel− und spätlatènezeitliche Flachlandsiedlungen im Südostalpenra- um. − V: G. Tiefengraber, B. Kavur in A. Gaspari (ur.), Keltske študije II, Studies in Celtic Archaeology. Papers in honour of Mitja Guštin, Protohistoire Européenne 11, Montagnac, 259−282. TIEFENGRABER, G. 2011, ˝The oppidum Celeia˝. − V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities between the Alps and the Black Sea, Koper, 91−98. TIEFENGRABER, G. 2015, Eine ausgewählte Fundstelle: Die latènezeitliche Siedlung am Frauenberg bei Leibnitz. − V: B. Hebert (ur.), Geschichte der Steiermark. Band 1, Urgeschichte und Römerzeit in der Steiermark, St. Stefan im Lavanttal, 621−645. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988/1989, Žarno grobišče v Or- možu. − Arheološki vestnik 39/40, 277−304. TOMANIČ JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Keltska lon- čarska peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju. − Arheološki vestnik 47 , 267−278. URBAN, O. H. 1996, Zur Chronologie der jüngeren Latènezeit in Ostösterreich. − Arheološki vestnik 47, 197−207. 38 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 10Katalog stratigrafskih enot keramika ožgana glina kamen 10.1 Plasti G63−G75, morda tudi G164, G165 in G169), en keramič- ni odlomek pa je po vsej verjetnosti zgodnjesrednjeveški SE 1 − sek. 1−8 (G77). Vrhnja temno rjava rahla zemlja z drobnim prodom, debela med 0,3 in 0,4 m. V plasti, ki se je nahajala v ve- SE 2 − sek. 1−4, 6−10 čjem delu izkopnega polja, so se mešale najdbe iz raz- Plast dobro vidne temno rjave peščene ilovice je predstavljala ličnih obdobij. Prevladovali so prazgodovinski keramič- vmesno plast med ornico (SE 1) in prodnato geološko osnovo. ni odlomki (G104−G150). Dva odlomka sta iz zgodnje V njej so bile odkrite najdbe iz pozne bronaste in starejše bronaste dobe (G105, G106), precej jih je iz pozne železne dobe (G96−G100, morda tudi G163 in G168), nekaj odlomkov je iz mlajše železne dobe (G102), vsaj en pa je bronaste ali starejše železne dobe (G107, G110−G114, zanesljivo novoveški (G103). Najdbe bi se naj pojavljale le v G122, G131), nekaj od teh je halštatskih (G115, G138), zgornjem delu plasti, kamor bi naj prišle z oranjem, sicer pa bi ostali pa iz mlajše železne dobe (G139−G145, G167). naj bila plast naravnega − naplavinskega nastanka. Debelina Zraven prazgodovinske keramike so bili v ornici SE 1 plasti je nihala med 15 in 30 cm. odkriti tudi noga rimskodobnega trinožnika (G152), odlomki zgodnjesrednjeveške lončenine (G153−G156), SE 5 − sek. 5, kv. a−c Plast rjave zemlje s prodom, podobna plasti SE 2, se je nahaja-terilni kamen (G151) in keramični odlomki iz visokega la pod ornico in tik nad prodnato geološko osnovo v zaho- srednjega (G157) ter novega veka (G158−G161), ki so dnem delu sek. 5. V njej so se pojavljali posamični prazgodo-prišli na njivo z gnojenjem. vinski keramični odlomki (G57−G59, morda tudi G162). SE 6 − sek. 9 in 10 SE 3 − sek. 1−10 Podpovršinska plast v sek. 9 in 10 je bila nekoliko temnejša Prodnata geološka osnova, rdečkasto rjave barve. Bila je brez ter z več manjšimi in srednje velikimi prodniki kot v ostalih najdb, razen sklede iz pozne bronaste dobe ali iz starejše že-sektorjih (do 80 %). Razlog za to je verjetno v tem, da lezne dobe (G95), vendar gre verjetno za infiltrirano najdbo, ki se je prodnata geološka osnova v sek. 9 in 10 nahajala je povezana z zgoraj ležečo SE 2 ali z ornico. bližje površju in je bila posledično ornica bolj premešana s prodom. Ta plast je bila označena kot SE 6. V njej je bilo odkritih precej prazgodovinskih keramičnih odlomkov (G78−G94), pri čemer so deloma iz pozne bronaste in/ali starejše železne dobe (npr. G79, G86, G88), deloma pa iz mlajše železne dobe (G92, G93). SE 10 − sek. 4 in 5 Stratigrafsko enoto SE 10 je predstavljala svetlo rjava zemlja, debela med 0,1 in 0,2 m, z malo proda in precej drobnega oglja, ki se je nahajala pod ornico v sek. 4 in 5 (Los 1998, 3). Ker so bile v tej plasti odkrite jame s prazgodovinsko keramiko, je bila interpretirana kot kulturna plast, toda v plasti se mešajo najdbe iz različnih obdobij (G60−G77). Del jih spada v starejšo železno dobo (G62) in v mlajšo železno dobo (G76), precej je takih, ki so bodisi iz pozne bronaste ali starejše železne dobe (G60, G61, Slivnica 2B, AAS 91, 2021 39 10.2 Jame iz pozne bronaste ali Radiokarbonska dataci- starejše železne dobe ja: LTL18294A, 2552±45 BP, 801–566 BC (68,2% SE 700/SE 701 − sek. 7, kv. 151c, 160c verjetnost), 809−540 BC Jama SE 700/SE 701 je bila nepravilnega tlorisa, vel. (95,4% verjetnost) (sl. 22; 1,4 × 1,1 m, ohranjena v prodnati geološki osnovi do 0,1 m. sl. 23) Vsebovala je temno rjavo zemljo s prodom, z ožgano ilovico in odlomki lončenine. Odlomki pripadajo fragmen- tirani piramidalni uteži (G2) in posodam, večina teh posodi s stožčastim vratom (G3). M 1 : 20 SE 1000/SE 1001 − sek. 10, kv. 224 Jama je bila vkopana v prodnato geološko osnovo (SE 3), njen obris pa je bil zaznan že v temno rjavi ilovici (SE 2). Bila je nepravilnega tlorisa, široka 0,76, ohranjena v dolžino 0,66 m in v globino 0,34 m. V njej je bilo zasutje svetlo rumeno-rjave ilovice z 20 % manjših in srednje velikih prodnikov, keramiko in drobci ožgane ilovice. Tipološko zna- čilni odlomki keramike pripadajo trem različnim hrambe- nim posodam. Od prve je ohranjeno ostenje z razčlenje- nim plastičnim rebrom (ni v katalogu), od druge odlomek ostenja z držajem in dva odlomka ostenja z razčlenjenim plastičnim rebrom (G5−G7), od tretje pa odlomek ostenja, okrašen z vtisnjenimi jamicami (G4). SE 800/SE 801 − sek. 8, kv. 171c Jama SE 800/SE 801 je bila ovalnega tlorisa, širine 0,61 in ohranjene dolžine 0,51 m. Ohranjena globina v prodnati geološki osnovi je znašala do 0,2 m. V njej se je na- hajala temno rjava zemlja z ožgano ilovico, majh- nimi prodniki, ogljem in odlomki lončenine. Večina keramičnih odlomkov pri- pada robu z ostenjem in prehodom v dno posode, verjetno pekve (G1). 40 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 10.3 Jame iz mlajše železne dobe rjavo zemljo in veliko drobnega proda. V jami so bili odkriti oglje, 101 kos ožgane ilovice in 199 odlomkov keramike. Pri SE 601− sek. 6, kv. 137, 138, 144 in 143 keramiki gre večinoma za odlomke mlajšeželeznodobnih SE 601 je predstavljala zgostitev ožgane ilovice, velikosti posod (G31−G48, G51, G52). Odkrita sta bila tudi dva 0,61 × 0,36 m in debeline do 13 cm, ki je bila odkrita pod vijčka (G49, G50). nivojem ornice (SE 1) v kv. 144. Poleg 90 koščkov ožgane ilovice je bilo odkritih tudi 33 kosov prazgodovinske lon- Radiokarbonska datacija: LTL18295A, 2553±45 BP, čenine, od katerih je pomemben odlomek dna z ostenjem 801−567 BC (68,2% verjetnost), 809−540 BC (95,4% verje- mlajšeželeznodobne posode, okrašene z metličastim tnost) (sl. 23; sl. 25) M 1 : 20 okrasom (G8). SE 602 − sek. 6, kv. 143, 144 Podobna zgostitev ožgane ilovice in keramičnih najdb je bila odkrita tudi na meji kv. 143 s kv. 144. Štela je 12 odlomkov ožgane ilovice in 8 odlomkov prazgodovinske keramike. Zgostitvi ožgane ilovice sta se nahajali v plasti temno rdečega odtenka (SE 610). SE 610 − sek. 6, kv. 143, 144 Plast temno rdečega odtenka (SE 610), dokumentirana na površini dolžine do 2,5 m in širine med 70 in 110 cm, ki bi se naj jasno ločila od zgoraj ležeče ornice. V njej sta bili odkriti zgostitvi ožgane ilovice (SE 601 in SE 602) z latensko lončenino. SE 505/SE 505a − sek. 5, kv. 105 Gre za jamo nepravilne oblike, velikosti 3 × 2,2 m in ohranjene globine do 0,28 m, ki se je pojavila pri izkopavanju kulturne plasti SE 10. V jami je bila temno rjava zemlja z veliko oglja in ožgane ilovice (91 kosov) ter tudi s precej keramike (skupaj 270 kosov). Gre za mlajšeželeznodobno lončenino (G9−G21, G24), vijčke (G22, G23, G26, G27) in fragmentirane keramične uteži (G25, G28−G30). M 1 : 20 SE 906/SE 907 − sek. 9, kv. 200 Jama ovalne oblike, velika 2,7 × 0,8 m in ohranjene globine do 0,2 m, se je nahajala v skrajnem jugovzhodnem delu sek. 9. Odkrita je bila pod SE 6, vkopana je bila v SE 3, zaznali pa so jo že znotraj plasti SE 002. V jami je bila rumeno-rjava zbita ilovica z manjšimi in srednje velikimi prodniki. V njej je bilo tudi 47 kosov ožgane ilovice in pet odlomkov prazgodovinske keramike, od katerih sta vsaj dva latenska. M 1 : 50 SE 503/SE 503a − sek. 5, kv. 104, 101 S stratigrafsko enoto SE 503 je bila prvotno opredelje- na skupina keramike, ki se je nahajal znotraj plasti SE 10 v južnem delu kv. 104 in severnem delu kv. 101. Tekom izkopavanja se je izkazalo, da gre za jamo (SE 503a), veliko 2,5 × 2 m, in z ohranjeno globino do 0,22 m, s temno Slivnica 2B, AAS 91, 2021 41 SE 502/SE 502a − sek. 5, kv. 84 10.4 Ostale jame in lise Jama velikosti 2,7 × 1,2 m, nepravilne oblike in ohranjene globine do 0,32 m SE 101/SE 102 − sek. 1, kv. 1a M 1 : 20 je bila prav tako ugotovljena zno- Jama okroglega tlorisa s preme- traj plasti SE 10. V njej je bila temno rom 0,5−0,6 m je bila odkrita v rjava zemlja s posameznimi drob- skrajnem jugovzhodnem delu nimi prodniki, koščki oglja in 19 kosi izkopnega polja, na globini prazgodovinske keramike. Med njimi 0,4−0,45 m. V jami je bila zemlja je odlomek grafitirane keramike in nekoliko rdečkaste barve z obilico nekaj kosov finih, na vretenu izdelanih ožgane ilovice (skupaj 395 kosov). mlajšeželeznodobnih posod, preostali Na nekaterih kosih so bili tudi odlomki pa so prostoročne izdelave odtisi vej. Razen ožgane ilovice je bilo v jami odkritih tudi 7 (npr. G56). M 1 : 50 odlomkov prazgodovinske keramike prostoročne izdelave. SE 504/SE 504a − sek. 5, kv. 101, 102 SE 103/SE 104 − sek. 1, kv. 34 in 35 Tudi jama SE 504a/504 v jugovzhodnem vogalu kv. 102 Jama, ohranjena do globine okoli 0,35 m, je bila odkrita na in v kv. 101 je bila sprva vidna le kot zgostitev keramike meji kv. 34 in 55. V njej je bila zemlja temno rjave barve z znotraj plasti SE 10. Bila je nepravilne oblike, velika približno veliko oglja in odlomki ožgane ilovice ter prazgodovinske 1,2 × 1,2 m in globoka do 0,27 m. Zemlja v jami je bila te-keramike. Glede na arheološko poročilo naj bi šlo za ostan-mno rjave barve z zelo malo drobnega gramoza, z veliko ke zgorelega kola (Belaj 1998, 10). drobcev oglja, 8 kosi ožgane ilovice in 35 odlomki praz- godovinskih keramičnih posod (med njimi tudi G53−G55). Odlomki so večinoma iz mlajše železne dobe. M 1 : 20 42 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 SE 105 − sek. 1, kv. 1d Gre za manjšo zgostitev hišnega lepa, velikosti 0,54 × 0,36 m, odkrito pod vrhnjo plastjo na globini 0,49 do 0,58 m pod površjem. Zgostitev hišnega ometa je štela 7 kosov. Odkrit je bil tudi odlomek prazgodovinske M 1 : 10 keramike. SE 107 − sek. 1, kv. 1d Meter in pol severno od SE 105 je bila na globini od 0,44 do 0,52 m pod površjem odkrita majhna lisa z dvema od- lomekoma ožganega hišnega ometa in kosi oglja. Obris jame ni bil odkrit. Glede na podobne lise in jame, ki so se nahajale v bližini, in odlomka lepa gre morda tudi v tem primeru za M 1 : 10 prazgodovinske ostaline. SE 111, SE 113, SE 115, SE 117, SE 119, SE 121 in SE 123 − sek. 1, kv. 1e in 1f Te stratigrafske enote predstavljajo komaj opazne majhne do srednje velike lise, ki ne omogočajo ugotoviti, ali gre za vkopane jame. Stratigrafske enote SE 111, SE 113 in SE 115 so skoraj okroglega premera, približno enake velikosti (pr. 0,40−0,5 m) in med seboj tudi približno enako oddaljene (2,4−2,6 m). Enote SE 117, SE 119, SE 121 in SE 123 pa so različne velikosti, nepravilnega tlorisa in med seboj različno oddaljene (od 0,2−1,6 m). Izkopavalci ugotavljajo, da bi lahko glede na najdbe − v vsaki stratigrafski enoti sta bila odkrita eden ali dva odlomka keramike − šlo za prazgodovinske ostaline, prav tako pa dopuščajo možnost, da je prišlo do spremembe v barvi zemeljske plasti na naraven način (npr. zaradi delovanja korenin).14 14  Podobna lisa naj bi bila odkrita tudi v kv. 30a in 30b, a je slednja omenjena le v strokovnem poročilu. Razlika naj bi bila le v tem, da je bilo tukaj odkrite več prazgodovinske keramike – 17 odlomkov (Belaj 1998, 11). Slivnica 2B, AAS 91, 2021 43 SE 607/SE 608 − sek. 6, A M 1 : 20 kv. 143 Na vzhodni meji kv. 143 in 138 je bila odkrita jama SE 607/SE 608, ovalne oblike. V dolžino je merila 0,6 m, široka je bila do 0,45 m in ohra- njene globine do 0,05 m. B V njej je bilo 6 odlomkov prazgodovinske lonče- nine in 8 ožgane ilovice, neposredno nad jamo pa je bil odkrit odlo- A B mek latenske grafitne keramike. SE 603/604 − sek. 6, kv. 130c Majhna okrogla jama je bila odkrita na M 1 : 20 SE 605/SE 606 − globini med 0,54 in 0,74 m pod površ- sek. 6, kv. 143 jem. Premer jame je znašal med 0,45 in Gre za manjšo 50 cm, globina do 0,2 m. V njej je bila okroglo jamo pre- zemlja s posameznimi manjšimi prodni- mera okoli 0,4 m in A ki. Vsebovala je 6 odlomkov prazgodo- ohranjene globine vinskih posod in 5 kosov ožgane ilovice. do 0,35 m, ki je bila odkrita pod ornico (SE 1) v jugovzho- dnem delu kv. 143. V njej je bila temno B rjava zemlja z odlomkom ožgane A B ilovice in 9 odlomki praz- godovinskih posod. M 1 : 20 SE 1002/SE 1003 − sek. 10, kv. 221 Jama, velika 1,1 × 0,9 m in globoka do 0,16 m, je bila vkopana v SE 2 in SE 3. V njej je bila rumeno-rjava peščena ilovica z 20 % prodnikov in drobci oglja. Bila je brez najdb. 44 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 11Katalog najdb Okrajšave vel. velikost pr. premer dl. dolžina v. višina š. širina db. debelina u. ustje pr. premer ost. ostenje ohr. ohranjen/-a okr. okrašen/-a Slivnica 2B, AAS 91, 2021 45 1 sek. 8, kv. 171c, SE 800/SE 801, št. risbe SLI 88 6 sek. 10, kv. 224, SE 1000/SE 1001, št. risbe SLI 1000_3 Pekva − odlomek spodnjega roba z ostenjem in prehodom v Odlomek ostenja z držajem hrambene posode, verjetno iste, dno, izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci kot ji pripada zgoraj opisan odlomek. Delci keramike so vel. kremena, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka in do 1 × 0,6 cm, površina je enaka. Vel. 4,4 × 4,4 cm, db. 1,2 cm. lisasta, rdečerjave, sive in rdečerumene barve. Vel. 12,2 × 10,2 cm, pr. roba 22 cm, ohr. v. 7,3 cm. 7 sek. 10, kv. 224, SE 1000/SE 1001, št. risbe SLI 1000_11 Odlomek okrašenega ostenja hrambene posode, verjetno iste, kot ji pripadata zgoraj opisana odlomka. Delci keramike so vel. do 0,6 × 0,4 cm, površina je povsem enaka. Vel. 4,1 × 4,2 cm, db. 1,1 cm. 8 sek. 6, kv. 144, SE 601, št. risbe PN 197 Odlomek dna z okrašenim ostenjem posode, izdelane prosto- ročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka in ravna, svetlo sive in temno sive barve. Okrašena z metličastim okrasom. Vel. 10 × 8,7 cm, ohr. v. 7,6 cm, db. ost. 0,7−0,8 cm. 9 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 218 Odlomek ustja posode, verjetno majhne sklede ali keliha, izde-2 sek. 7, kv. 151c/160c, SE 700/SE 701, št. risbe SLI 84 lane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno Fragmentirana piramidalna keramična utež oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, (ohranjena približno polovice predmeta), izde-ravna in zelo temno sive barve. Tik pod ustjem okrašena z lana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske vodoravnim žlebom. Vel. 4,5 × 1,9 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,35 cm. gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina slabo ohranjena, neravna, poškodovana in 10 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 222 svetlo rdeče barve. Vel. 7,7 × 5,4 × 3,3 cm, Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posodice (sklede ali pr. luknje 0,8 cm. keliha), izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in svetlo sive barve, 3 sek. 7, kv. 151c/160c, SE 700/SE 701, št. risbe SLI 83 na njej premaz rdečerumene barve. Tik pod Posoda s stožčastim vratom – ustjem okrašena z vodoravnim žlebom. Vel. odlomek ostenja z največjim 3,65 × 2,1 cm, pr. u. 13,5 cm, obodom in prehodom v ročaj, db. 0,35 cm. izdelana prostoročno iz finozr- nate lončarske gline, nepopolno 11 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe SLI 15 oksidacijsko žgana, redukcijsko Skleda − odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom, v končni fazi. Površina gladka, izdelana na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, reduk-neravna in zelo temno sive barve. cijsko žgana. Površina gladka, ravna in temno sive do zelo Vel. 10,6 × 8,5 cm. temno sive barve. Na ramenu okra- šena z dvema vodoravnima vrezoma, 4 sek. 10, kv. 224, SE 1000/SE en vodoravni vrez je na trebuhu, na 1001, št. risbe SLI 1000_1 notranji strani ostenja posode pri dnu Odlomek okrašenega ostenja hrambene posode s prehodom pa sta dve plitvi kaneluri. Vel. 6 × 6 cm, v ustje, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, pr. največjega oboda 20 cm, db. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, na 0,3−0,6 cm. zunanji strani rjave barve, na notranji rdeče. Okrašena z vodoravnim nizom vtisnjenih jamic. Vel. 4,9 × 2,9 cm, 12 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, db. 0,75−1 cm. št. risbe PN 219 Odlomek okrašenega ustja posode, izdelane na vretenu iz 5 sek. 10, kv. 224, SE 1000/SE 1001, št. risbe SLI 1000_10 zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, Odlomek okrašenega ostenja hrambene posode, izdelane v končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in sive barve; prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike nekoliko poškodovana. Na ustju okrašena s kratkimi vzpore- (vel. do 0,6 × 0,6 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina dnimi vrezi (ohranjeni tri vrezi). Vel. 2,4 × 1 cm, db. 0,35 cm. gladka, neravna, na zunanji strani rjave barve, na notranji zelo temno sive. Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. 13 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 223 – SLI 18 Vel. 4,9 × 2,9 cm, db. 0,75−1 cm. Lonec − odlomek ustja z žlebom pod ustjem, izdelan prosto- ročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, rožnate do rdečerumene barve. Vel. 5 × 4,1 cm, db. 0,95 cm. 46 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 1 2 3 4 5 6 8 7 9 10 11 13 12 1 SE 800/801, 2−3 SE 700/701, 4−7 SE 1000/1001, 8 SE 601, 9−16 SE 505a/505; merilo 1 : 3. 1 SE 800/SE 801, 2–3 SE 700/SE 701, 4–7 SE 1000/SE 1001, 8 SE 601, 9–13 SE 505/SE 505a; merilo 1 : 3. 47 14 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 216 21 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 217 Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoroč- Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz fi-no iz zelo finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. nozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), 0,5 × 0,3 cm), nepopolno nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in lisasta, oksidacijsko žgana. Po-rožnate in sive barve. Vel. 5,6 × 3,05 cm, db. 0,65 cm. vršina gladka, neravna in lisasta, rdečerumene, zelo 22 sek. 5, kv. 100 in 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 058 bledo rjave in temno sive Vijček, izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline s barve; poškodovana. Vel. posameznimi večjimi delci kremena (vel. do 0,7 × 0,6 cm). Po-5,1 × 3,6 in 5,8 × 4,1 cm, vršina gladka, svetlo sive do sive barve; močno poškodovana. pr. u. 22 cm, db. 0,4 cm. Okrašena z vzporednimi navpič- nimi in rahlo poševnimi žlebovi, ki jih na spodnji ploskvi vijčka 15 sek. 5, kv. 105, SE dopolnjujejo vtisnjene okrogle 505/SE 505a, št. risbe PN 223 – SLI 19 jamice. Pr. 4,1 cm, v. 2,5 cm, Skleda − odlomek ustja, izdelana prostoročno iz finozrnate pr. luknje 0,6 cm. lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,55 × 0,35 cm), ne-23 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 060 popolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, ravna in lisasta, Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lon-svetlo rjave in temno sive barve. Vel. 3,2 × 2,7 cm, db. 0,8 cm. čarske gline z delci kremena, redukcijsko žgan. 16 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 220 Površina gladka, zelo temno sive barve, nekoliko Steklenici podobna posoda − odlomek ustja z ostenjem, poškodovana. Okrašena je s poševnimi vzpore- izdelana na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, reduk-dnimi nizi vtisnjenih jamic (kolešček ali žigosa- cijsko žgana. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve, nje). Pr. 3,2 cm, v. 3 cm, pr. luknje 0,9 cm. deloma svetlikajoča se (spolirana?). Vel. 3 × 2,1 cm, pr. u. 9 cm, 24 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 223 – SLI 20 ohr. v. 1,2 cm, db. 0,55 cm. Odlomek roba keramičnega predmeta, izdelanega prostoroč- 17 sek. 5, kv. 105, SE 505a/505, št. risbe PN 214 no iz zelo finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do Lonec − odlomek okrašenega ustja z ostenjem, izdelan pro-0,2 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žganega. Površina glad-storočno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. ka, ravna, rdečerumene barve. Vel. 7,2 × 2,8 cm, db. 2,45 cm. do 0,3 × 0,3 cm) in keramike (vel. do 0,4 × 0,3 cm), nepopolno 25 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe SLI 25 oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in rdeče barve, Odlomek keramična uteži, izdelane prostoročno iz zelo fino-mestoma poškodovana in rdečerumene barve. Ustje lonca zrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,35 × 1 cm), razčlenjeno s poševnimi ovalnimi vtisnjenimi jamicami. Vel. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, rde-12,3 × 10,3 cm, pr. u. 24 cm, ohr. v. 10,1 cm, db. 0,6−0,85 cm. čerumene do sive barve. Vel. 6,1 × 5,2 × 5,4 cm, ohr. v. 6,1 cm. 18 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 211 26 sek. 5, kv. 105 in 100, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 059 Lonec − odlomek ustja z ostenjem in največjim obodom, izde-Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, ne-lan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi-popolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, groba (poškodo-dacijsko žgan. Površina gladka, ravna in lisasta, temno sive in vana) in lisasta, svetlo rjave in sive barve. Pr. 3,3 cm, v. 1,9 cm, rdečerumene barve; nekoliko poškodovana. Vel. 5,6 × 9,8 cm, pr. luknje 0,7 cm. db. 0,75 cm. 27 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 042 19 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 224 Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, Odlomek okrašenega ostenja hrambene posode, izdelane pro-nepopolno oksidacijsko žgan. Površina še dobro ohranjena, storočno iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. gladka, ravna in lisasta, rjave in temno sive barve. Pr. 3,35 cm, do 0,4 × 0,2 cm) in kremena (vel. do 0,5 × 0,35 cm), nepopolno v. 2,4 cm, pr. luknje 1 cm. oksidacijsko žgane. Površina groba, močno poškodovana in svetlo rjave do sive barve. Okrašena z vodoravnim razčlenjenim 28 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe SLI 27 plastičnim rebrom. Vel. 5,8 × 5,3 cm, db. 0,8−1 cm. Odlomek keramična uteži, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,7 × 0,8 cm), 20 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 213 nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, poškodovana Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno in rdečerumene barve, na njej je lisa sive barve. iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do Vel. 7,2 × 6,5 × 2,2 cm. 0,3 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina glad- ka, ravna in lisasta, rjave, rožnate in temno sive barve. Vel. 29 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe SLI 26 7,1 × 3 cm, pr. u. pr. u. 21,5 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. 0,8−0,9 cm. Odlomek keramične uteži, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, poškodovana in rdečerumene barve. Vel. 5,7 × 6,5 × 3,6 cm. 48 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 14 15 16 17 19 22 18 21 23 20 24 26 27 29 28 25 SE 505a/505; merilo 1 : 3. SE 505/SE 505a, merilo 1 : 3. 49 30 sek. 5, kv. 105, SE 505/SE 505a, št. risbe PN 209 37 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe SLI 54 Keramična utež, izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lon-Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno, čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do in svetlo rdeče do rdečerumene barve, poškodovana. Glini so 0,3 × 0,2 cm), redukcijsko žgane. Površina neravna, svetlo sive bile pridane pleve (luknjice nepravilne podolgovate oblike). V. do temno sive barve, mestoma groba (poškodovana). 11 cm, š. 7,7 cm, db. 5,8 cm, pr. luknje 1,8 cm. Vel. 5,6 × 4,6 cm in 4,5 × 4,2 cm, pr. u. 19 cm, ohr. v. 4,4 cm, 31 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 112 db. 0,5 cm. Skleda − odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana 38 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe SLI 55 na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. ravna in zelo temno sive barve; poškodovana. Na ramenu je Površina neravna, gladka in lisasta, zelo bledo rjave do temno bila posoda okrašena z dvema vodoravnima žlebovoma. Vel. sive barve. Vel. 7 × 7,1 cm, pr. u. 20 cm, ohr. v. 6,8 cm, 7 × 4 cm in 6,9 × 3,9, pr. u. 22 cm, db. 0,2−0,3 cm. db. 0,5−0,9 cm. 39 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe SLI 51 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,6 × 0,4 cm) in kalcita (vel. do 0,25 × 0,25 cm), redukcijsko žgana. Površina gladka, a neravna in svetlo sive do temno sive barve. Vel. 6,7 × 6,6 cm, pr. u. 25 cm, ohr. v. 4,6 cm, 32 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 113 db. 0,65 cm. Skleda − odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana na 40 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe SLI 53 vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida-Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno cijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do in zelo temno sive barve; neko- 0,5 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, liko poškodovana. Na ramenu neravna in lisasta, bledo rjave in temno sive barve. Vel. okrašena z dvema vodoravnima 7,1 × 5,9 cm, pr. u. 18 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. 0,8 cm. vrezoma. Vel. 9,4 × 3,9 cm, pr. u. 16,5 cm, db. 0,35 cm. 41 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 126 Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz 33 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 127 finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, Skodela − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoroč- a neravna in zelo temno sive barve. Na njej so na notranji no iz grobozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do strani posode zogleneli organski ostanki. Vel. 7,8 × 6,1 cm, 0,5 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, pr. u. 17 cm, ohr. v. 5,6 cm, db. 1 cm. a neravna, zelo temno sive in rjave barve. Vel. 5,4 × 3,75 cm, pr. u. 18 cm, ohr. v. 3,8 cm, db. 0,6−0,7 cm. 42 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 109 Lonec − odlomek okrašenega ostenja s prehodom v vrat, iz- 34 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 117 delan na vretenu iz zelo finozrnate grafitne lončarske gline, re-Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane na dukcijsko žgan. En odlomek ima povsem gladko površino sive vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. barve, drugi grobo, poškodovano površino. Na prehodu v Površina gladka, ravna in sive barve; grafitna keramika. Pod trebuh je bil lonec okrašen ustjem okrašena z vodoravnim žlebom. Vel. 2,5 × 2,15 cm in z vodoravnim žlebom. Vel. 2,3 × 1,8 cm, db. 0,55 cm. 5,6 × 3,9 cm in 6,2 × 4,5 cm, 35 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 129 db. 0,55−0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 43 sek. 5, kv. 104, SE 503/ zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. SE 503a, št. risbe PN 114 Površina gladka, a neravna, zelo temno sive in zelo bledo Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo rjave barve. Vel. 3,7 × 2,6 cm, db. 0,6 cm. finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, 36 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe SLI 52 redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in zelo temno Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz sive barve. Vel. 3,9 × 2,85 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,3 cm. zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina 44 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 115 gladka, a neravna in svetlo sive do temno sive barve. Na njej Odlomek ustja posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate so na notranji in zunanji površini posode zogleneli organski lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v ostanki. Vel. 4,3 × 3,9 cm in 2,4 × 2,2 cm, db. 0,7−0,9 cm. končni fazi. Površina povsem gladka in ravna, zelo temno sive barve. Vel. 2,9 × 1,75 cm, pr. u. 14 cm, ohr. v. 1,65 cm, db. 0,6 cm. 50 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 31 30 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 SE 503a/503; merilo 1 : 3. 30 SE 505/SE 505a, 31–44 SE 503/SE 503a; merilo 1 : 3. 51 45 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 108 54 sek. 5, kv. 102, SE 504/SE 504a, št. risbe PN 103 Odlomek vbočenega dna z ostenjem posode (ohranjeni pri- Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoroč- bližno dve tretjini dna), izdelane na vretenu iz zelo finozrnate no iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do glinene, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni 0,3 × 0,9 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina groba fazi. Površina gladka, ravna in temno sive barve. Pr. d. 5,8 cm, in neravna, okrašena z rahlo valovitim razčlenjenim plastičnim db. 0,85 cm. rebrom. Na notranji strani posode in nad plastičnim rebrom 46 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 116 je svetlo rdeče barve, pod rebrom temno sive do temo rjave barve. Vel. 9,1 × 8,7 cm, db. 0,8−0,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v 55 sek. 5, kv. 102, SE 504/SE 504a, št. risbe PN 105b končni fazi redukcijsko. Površina gladka, ravna in zelo temno Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno sive barve. Vel. 4 × 2,15 cm, pr. u. 22,5 cm, db. 0,35 cm. iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. 47 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 125 Površina gladka, na notranji strani posode svetlo rjavo-sive barve, na zunanji svetlo rdeče barve. Na ramenu okrašena z Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz vodoravnim gladkim plastičnim rebrom. Vel. 3,6 × 3,9 cm, finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,4 × 0,25 cm), pr. ramena na mestu rebra 15 cm, db. 0,25 cm. nepopolno oksidacijsko žgane. Na zunanji strani posode je površina gladka, zelo bledo rjave barve, na notranji pa groba 56 sek. 5, kv. 101, SE 502/SE 502a, št. risbe PN102 (poškodovana) in zelo temno sive barve. Vel. 7 × 4,8 cm, pr. d. Odlomek držaja posode, izdelane prostoročno iz finozr- 14 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. 0,65−0,8 cm. nate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), 48 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 118 nepopolno oksidacijsko žgane. Površina neravna, gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 4,2 × 1,9 cm, db. 1 cm. Odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepo-57 sek. 5, kv. 102, SE 5, št. risbe SLI 80 polno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina Odlomek nizke votle noge posode, izdelane povsem gladka in ravna, zelo temno sive barve. Na ramenu (prostoročno?) iz zelo finozrnate lončarske gline, okrašena z dvema vodoravnima žlebovoma, ob prelomu mor- redukcijsko žgane. Površina gladka, ravna in zelo da del tretjega žleba. Vel. 3,6 × 2,7 cm, db. 0,55 cm. temno sive barve. Na notranji strani noge so 49 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 207 plitvi koncentrični žlebovi. Vel. 3,5 × 3,3 cm, ohr. v. 1,1 cm, db. 1,2 cm. Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 58 sek. 5, kv. 102b, SE 5, št. risbe PN 054 gladka in lisasta, zelo bledo rjave in zelo Odlomek keramične uteži, izdelane prostoročno iz zelo finozr-temno sive barve, nekoliko poškodova- nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina na. Okrašena z vodoravno vrezano rahlo groba in poškodovana, rdeče barve. Vel. 6,2 × 4,6 × 4,1 cm, pr. valovito črto. Pr. 4,05 cm, v. 2,45 cm, luknje 0,9 cm. pr. luknje 0,7 cm. 59 sek. 5, kv. 120b, SE 5, št. risbe PN 097 50 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 208 Odlomek ostenja z držajem večje posode, izdelane prostoroč- Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, no iz finozrnate lončarske gline, s posameznimi delci kremena redukcijsko žgan. Površina gladka, ravna in temno sive barve. (vel. do 0,3 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina Pr. 3,7 cm, v. 1,95 cm, pr. luknje 0,75 cm. gladka, ravna in lisasta, rdečerjave in temno sive barve. 51 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 120 Vel. 4,5 × 3,3 cm, db. 0,8−0,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate 60 sek. 6, kv. 122, SE 10, št. risbe PN 174 lončarske gline. Površina gladka, ravna in lisasta, svetlo rdeče Skleda − odlomek okrašenega ustja z ostenjem, izdelana in sive barve, delno ožgana. Vel. 2,3 × 1,9 cm, db. 0,35 cm. prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline. Površina 52 sek. 5, kv. 104, SE 503/SE 503a, št. risbe PN 128 poškodovana, pretežno sive barve. Na robu ustja okrašena s poševnimi kanelurami. Vel. 3,2 × 2,7 cm, db. 0,65 cm. Odlomek vbočenega dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi-61 sek. 6, kv. 122, SE 10, št. risbe PN 175 dacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz povsem ravna, na notranji strani posode rožnate barve, na finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina gladka, zunanji zelo temno sive, delno poškodovana. Vel. 3,5 × 5,3 cm, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 3,7 × 2,8 cm, db. 0,85 cm. pr. d. 6 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,45 cm. 62 sek. 1, kv. 58b, SE 10, št. risbe SLI 76 53 sek. 5, kv. 102, SE 504/SE 504a, št. risbe PN 105a Odlomek ustja z okrašenim ramenom posode, izdelane Odlomek ustja z ostenjem in delom vratu posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve; delno cijsko žgane. Površina gladka, na notranji strani posode sive poškodovana. Na ramenih okrašena z navpičnimi kanelurami. barve, na zunanji rdečerjave do svetlo rdeče barve. Vel. 2,9 × 2,7 cm, db. 0,4 cm. Vel. 4 × 4 cm, pr. vratu 9 cm, db. 0,3 cm. 52 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 46 45 47 48 49 50 51 52 53 54 57 55 56 59 60 58 61 62 48−52 SE 503a/503, 53−55 SE 504a/504, 56 SE 502a/502, 57− 59 SE 5, 60−71 SE 10; merilo 1 : 3. 45–52 SE 503/SE 503a, 53–55 SE 504/SE 504a, 56 SE 502/SE 502a, 57–59 SE 5, 60–62 SE 10; merilo 1 : 3. 53 63 sek. 6, kv. 124, SE 10, št. risbe SLI 22 72 sek. 1, kv. 58c, SE 10, št. risbe PN 159 Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz Odlomek ostenja posode z držajem, izdelane prostoroč- zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina no iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 3 × 2,2 cm, ohr. v. do 0,2 × 0,45 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina 2,1 cm, db. 0,35 cm. gladka, na zunanji strani posode temno sive barve, na notranji 64 sek. 1, SE 10, št. risbe SLI 75 svetlo rjave barve. Vel. 4,4 × 4,7 cm, db. 0,7 cm. Odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom in preho- 73 sek. 6, kv. 122, SE 10, št. risbe PN 173 dom v stožčasti vrat posode, izdelane prostoročno iz finozr-Odlomek dna z ostenjem posode (ohranjena okoli polovica nate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,15 × 0,2 cm), dna), izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, lisasta, zelo delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko bledo rjave do sive barve, nekoliko poškodovana. Na ramenih žgane. Površina gladka, neravna, rjave, bledo rjave in zelo okrašena s poševnimi kanelurami. Vel. 3,7 × 2,5 cm, ohr. v. temno sive barve. Pr. d. 17 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. 0,7 cm. 2,2 cm, db. 0,45−0,5 cm. 74 sek. 1, kv. 1f, SE 10, št. risbe PN 132 65 sek. 1, kv. 1b, SE 10, št. risbe PN 135 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, gladka, mat, nekoliko poškodovana in zelo temno sive barve. zelo temno sive barve, na zunanji strani posode nekoliko Vel. 6,9 × 4,1 cm, pr. d. 10 cm, db. 1 cm. poškodovana. Vel. 4,7 × 4,2 cm, pr. u. 9,5 cm, ohr. v. 4 cm, db. 0,8 cm. 75 sek. 1, kv. 30b, SE 10, št. risbe PN 140 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno 66 sek. 1, kv. 30b, SE 10, št. risbe PN 141 iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode s fasetira- 0,4 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, nim ustjem, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline neravna in rdeče do rjave barve. Vel. 4,5 × 4 cm, pr. d. 11 cm, z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,65 cm. žgane. Površina gladka in lisasta, bledo rjave in rdečerumene barve, na notranji strani posode ravna, na zunanji neravna. 76 sek. 6, kv. 145, SE 10, št. risbe PN 205 Vel. 6,3 × 4,5 cm, pr. u. ok. 30 cm, db. ost. 1,2 cm. Odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom posode (verjetno sklede), izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lon-67 sek. 6, kv. 122, SE 10, št. risbe PN 178 čarske gline z delci keramike (vel. do 0,25 × 0,25 cm), oksi-Lonec − odlomek ustja z ostenjem z nastavkom za ročaj ali dacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in bradavico, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, ravna, na zunanji strani posode sive barve, na notranji rožna-nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, neravna, te. Tik nad največjim obodom okrašena z vodoravnim žlebom. temno sive in rjave barve, na notranji strani posode mat, na Vel. 5,9 × 3 cm, pr. u. 27 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. ost. 0,35 cm. zunanji svetlikajoča se (spolirana?). Vel. 5,8 × 4,8 cm, db. 1 cm. 77 sek. 1, kv. 1c, SE 10, št. risbe PN 133 68 sek. 6, kv. 122, SE 10, št. risbe PN 176 Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz fino-Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz zrnate lončarske gline, redukcijsko žgan. Površina gladka, rav-finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. na in temo sive barve; luknjičava keramika. Vel. 2,8 × 2,9 cm, Površina gladka, neravna in lisasta, temno rjave in rdečerjave ohr. v. 2,75 cm, db. ost. 0,7 cm. barve. Vel. 2,9 × 3,5 cm, db. 0,95 cm. 78 sek. 9, kv. 219, SE 6, št. risbe SLI 38 69 sek. 6, kv. 128, SE 10, št. risbe PN 181 Odlomek roba noge posode, izdelane prostoročno iz finozr- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,35 × 0,4 cm), finozrnate lončarske gline z delci kremena, redukcijsko žgane. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna in Površina gladka, neravna in zelo temno sive barve. svetlo rdeče do sive barve, poškodovana. Vel. 3,6 × 3 cm, Vel. 4 × 2,5 cm, db. 0,7 cm. db. ost. 1,2 cm. 70 sek. 6, kv. 135, SE 10, št. risbe PN 184 79 sek. 9, kv. 219, SE 6, št. risbe SLI 37 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno iz Odlomek okrašenega ustja z ostenjem večje hrambene poso-zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. de, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci Površina gladka, na notranji strani posode sive barve, na zu-keramike (vel. do 0,5 × 0,45 cm), nepopolno nanji rožnate. Okrašena z razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna 4 × 2,7 cm, db. 0,7 cm. in rdečerumene do sive barve, precej poško- 71 sek. 1, kv. 59b, SE 10, št. risbe PN 020 dovana. Na ustju okrašena z globokimi pošev- nimi vrezi. Vel. 4,1 × 3,6 cm, db. ost. 1,1 cm. Odlomek vrha pekve z delom držaja ali ročaja, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, mat, nekoliko poškodovana in lisasta, rdečerjave in temno sive barve. Vel. 5,7 × 3,9 cm, db. 0,9 cm. 54 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 64 63 65 66 68 69 67 70 71 72 73 74 75 76 77 79 78 72−77 SE 10, 78−91 SE 6; merilo 1 : 3. 63–77 SE 10, 78, 79 SE 6; merilo 1 : 3. 55 80 sek. 9, kv. 199, SE 6, št. risbe SLI 7 88 sek. 10, kv. 228, SE 6, št. risbe SLI 13 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek okrašenega ostenja z držajem večje hrambene zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 3,3 × 3 cm, z delci keramike (vel. do 1,2 × 1 cm), nepopolno oksidacijsko db. 0,65 cm. žgane. Površina gladka, a neravna in lisasta, sive, svetlo rjave 81 sek. 9, kv. 212, SE 6, št. risbe SLI 8 in zelo bledo rjave barve. Med držaji okrašena z razčlenjenim vodoravnim plastičnim rebrom. Vel. 4,6 × 3,2 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz db. 0,75−1 cm. zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve; poškodovana. Vel. 89 sek. 10, kv. 228, SE 6, št. risbe SLI 14 2,2 × 2,2 cm, db. 0,3 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoroč- 82 sek. 10, kv. 224, SE 6, št. risbe PN 41 no iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoročno iz na notranji strani posode ravna in rjave barve, na zunanji finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, neravna in svetlo rdeče barve. Vel. 3,7 × 2,2 cm, db. 0,95 cm. ravna, na notranji strani posode sive barve in mat, na zunanji pa zelo temno 90 sek. 9, kv. 211, SE 6, št. risbe PN 035 sive barve in svetlikajoča se (spolirana?). Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, Okrašena z vodoravno kaneluro in nizom nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna, svetlo vtisnjenih jamic pod njo. Vel. 4,1 × 3,5 cm, rdeče barve. Pr. 2,9 cm, v. 2,4 cm, pr. luknje 0,7 cm. db. 0,55−0,6 cm. 91 sek. 9, kv. 148, SE 6, št. risbe SLI 9 83 sek. 10, kv. 222, SE 6, št. risbe SLI 10 Vijček, izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline; Odlomek okrašenega ostenja večje hrambene posode (pito-prežgan. Površina gladka, poškodovana in rdečerumene do sa), izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepo-svetlo rdeče barve. Pr. 3,1 cm, v. 2,1 cm, pr. luknje 0,9 cm. polno oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna, na notranji strani posode bledo rdeče barve, na zunanji zelo bledo rjave. 92 sek. 9, kv. 220, SE 6, št. risbe SLI 2 Okrašena z razčlenjenim vodoravnim plastičnim rebrom. Vel. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo 7,6 × 5,4 cm, db. 1,1−1,3 cm. finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, ravna in zelo 84 sek. 9, kv. 212, SE 6, št. risbe PN 034 temno sive barve, mestoma pa poškodovana, zelo bledo rjave Odlomek okrašenega ostenja hrambene posode, izdelane barve. Vel. 4,2 × 2,3 cm, db. 0,55 cm. prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina 93 sek. 9, kv. 220, SE 6, št. risbe SLI 1 poškodovana, neravna, na notranji strani posode sive barve, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo na zunanji zelo bledo rjave in rdečerumene barve. Okrašena z finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 3,8 × 4 cm, db. 1 cm. redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 3 × 1,7 cm, db. 0,4 cm. 85 sek. 9, kv. 211, SE 6, št. risbe SLI 6 Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode, izdelane 94 sek. 9, kv. 219, SE 6, št. risbe PN 036 prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida-Odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom posode, cijsko žgane. Površina gladka, poškodovana, na notranji strani izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepo-posode sive barve, na zunanji rožnate. Vel. 5,1 × 4,85 cm, pr. polno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina u. 28 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. 0,65 cm. gladka, ravna, na notranji strani posode svetlo rjave barve, na zunanji zelo temno sive. Na ramenu okrašena s plastično 86 sek. 9, kv. 213, SE 6, št. risbe SLI 3 izboklino. Vel. 5,4 × 3,2 cm, db. 0,55 cm. Odlomek okrašenega ostenja večje posode, izdelane prosto- ročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 95 sek. 3, kv. 13, SE 3, št. risbe PN 048 0,2 × 0,3 cm) in kremena (vel. do 0,1 × 0,1 cm), nepopolno Skleda (fragmentirana), izdelana prostoročno iz finozrnate oksidacijsko žgane. Površina gladka, ravna in lisasta, rdečeru-lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,2 cm), nepo-mene in zelo temno sive barve. Okrašena z gladkim plastič- polno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina nim rebrom. Vel. 6 × 4,6 cm, db. 1,4 cm. gladka, ravna in zelo temno sive barve. Na robu ustja okraše-na z dvema vodoravnima fasetama. Pr. u. 22 cm, ohr. v. 6,5 cm, 87 sek. 9, kv. 211, SE 6, št. risbe PN 26 db. ost. 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina povsem poškodovana in zelo bledo rjave barve. Vel. 4 × 2,8 cm, pr. u. 17,5 cm, db. 0,9 cm. 56 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 80 81 82 83 84 85 86 88 87 89 90 91 92 93 94 95 72−77 SE 10, 78−91 SE 6; merilo 1 : 3. 80–94 SE 6, 95 SE 3; merilo 1 : 3. 57 96 sek. 8, kv. 182, SE 2, št. risbe SLI 90 105 sek. 1, kv. 55, SE 1, št. risbe PN 155 Skleda − odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana pro- Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoroč- storočno iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. no iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do Površina povsem gladka, svetlikajoča se 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, (spolirana) in zelo temno sive barve. Na poškodovana, zelo temno sive in svetlo sivo-rjave barve. vratu okrašena s tremi vodoravnimi kane- Okrašena z vzporednimi rahlo poševnimi vrezi (metličast lurami, na najširšem obodu razčlenjena z okras). Vel. 3 × 2,4 cm, db. 0,4 cm. odtisi prsta. Vel. 4,7 × 3,9 cm, pr. največje- ga oboda 16 cm, ohr. v. 3,9 cm. 106 sek. 1, kv. 33, SE 1, št. risbe PN 007 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane 97 sek. 2, kv. 39, SE 2, št. risbe SLI 82 prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z Skleda − odlomek okrašenega ustja z ostenjem, izdelana delci kremena (vel. do 0,25 × 0,2 cm), nepo- prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida-polno oksidacijsko žgane. Površina gladka, cijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, temno poškodovana, na zunanji strani posode rjave rdeče-sive barve. Na robu ustja okraše na z dvema vodoravni-barve, na notranji zelo temno sive barve. ma fasetama. Vel. 4,3 × 2,5 cm, ohr. v. 2 cm. Okrašena z globokimi vzporednimi vrezi 98 sek. 8, kv. 177, SE 2, št. risbe SLI 91 (metličast okras). Vel. 3,3 × 2,5 cm, db. 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz grobo zrnate 107 sek. 1, kv. 79, SE 1, št. risbe SLI 61 lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,9 × 0,45 cm), nepo-Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz polno oksidacijsko žgane. Površina gladka, svetlo sive barve. finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, Vel. 4,45 × 3 cm, db. 0,9 cm. neravna in temno sive barve. Okrašena z vodoravnim razčle- 99 sek. 7, kv. 162, SE 2, št. risbe SLI 89 njenim plastičnim rebrom. Vel. 2,7 × 3,8 cm, db. 0,6 cm. Pekva − odlomek vrha z delom držaja, izdelana iz finozrnate 108 sek. 1, kv. 59, SE 1, št. risbe SLI 63 lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina glad-Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelane prostoročno iz ka, na notranji strani posode svetlo rdeče barve, na zunanji zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina temno sive. Vel. 3,5 × 3,7 cm. gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 2,9 × 2,1 cm, db. 100 sek. 8, kv. 187, SE 2, št. risbe SLI 92 0,35 cm. Zgornji del okrašene keramične piramidalne uteži z delom 109 sek. 6, kv. 134, SE 1, št. risbe PN 38 luknje, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoroč- nepopolno oksidacijsko žgane. Površina še dobro ohranje- no iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do na, neravna in lisasta, svetlo rjave do rjave barve. Na zgornji 0,7 × 0,5 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, ploskvi okrašena z dvema žlebovoma v obliki križa, v vmesnih ravna in lisasta, svetlo rjave in sive barve. Vel. 8,7 × 5 cm, pr. u. prostorih pa s štirimi okroglimi globoko vtisnjenimi jamicami. 34 cm, ohr. v. 3,85 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. Vel. 4,7 × 4,1 × 3,7 cm, pr. luknje 0,95 cm. 110 SE 1, št. risbe SLI 30 101 sek. 7, kv. 150b, SE 2, št. risbe SLI 87 Skleda − odlomek okrašenega ustja z ostenjem, izdelana pro-Odlomek keramične uteži, izdelane prostoročno iz zelo finozr-storočno iz zelo finozrnate lončar- nate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina ske gline s posameznimi večjimi groba, rdečerumene barve. Vel. 6,3 × 5,3 × 3,9 cm. delci kremena (vel. 0,8 × 0,5 cm), 102 sek. 7, kv. 146, SE 2, št. risbe SLI 86 redukcijsko žgana. Površina gladka, a neravna in sive barve. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate Okrašena s poševnimi kanelurami. lončarske gline, oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Vel. 5,6 × 3,9 cm, db. 0,6 cm. Površina gladka, sive barve. Vel. 4,5 × 2,2 cm, pr. u. 22 cm, db. 0,5 cm. 111 sek. 1, kv. 32, SE 1, št. risbe PN 154 103 sek. 7, kv. 170a, SE 2, št. risbe SLI 85 Skleda − odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana pro- storočno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacij-Pokrov − odlomek čepastega držaja, izdelan na vretenu iz sko žgana. Površina gladka, ravna, rdeče barve. Okrašena s zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. poševnimi kanelurami. Vel. 4,3 × 2,2 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. Površina gladka, svetlo rjave barve. Vel. 3,8 × 3,1 × 1,6 cm, pr. 0,75 cm. 3,7 cm. 104 sek. 4, SE 1, št. risbe SLI 44 112 sek. 5, kv. 84, SE 1, št. risbe SLI 71 Skleda − odlomek okrašenega ustja z ostenjem, izdelana pro-Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana na vretenu iz storočno iz finozrnate lončarske gline. Površina gladka, sive finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina gladka, barve. Okrašena s poševnimi kanelurami. Vel. 2,7 × 2 cm, ohr. neravna in zelo temno sive barve, delno poškodovana. Vel. v. 1,8 cm, db. 0,5 cm. 3,1 × 2,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 58 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 96 97 98 100 101 99 102 104 105 103 106 107 108 109 110 111 112 92−94 SE 6, 95 SE 3, 96−103 SE 2, 104−109 SE 1; merilo 1 : 3. 96–103 SE 2, 104–112 SE 1; merilo 1 : 3. 59 113 sek. 6, kv. 145, SE 1, št. risbe SLI 34 122 sek. 6, kv. 134, SE 1, št. risbe PN 182 Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno iz Odlomek okrašenega ostenja posode, zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Površina izdelane prostoročno iz zelo finozrnate gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. 4,8 × 3 cm, db. lončarske gline. Površina gladka, sive bar- ost. 0,85 cm. ve in poškodovana. Okrašena s psevdovr- 114 sek. 1, kv. 31, SE 1, št. risbe PN 146 vičastim okrasom v obliki treh vodoravnih črt in večkratnim cik-cak okrasom ali Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz trikotniki pod njimi (ohranjeni dve črti). finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Vel. 5,1 × 4,2 cm, db. 0,5 cm. Površina gladka, ravna in rjave barve. Vel. 3,9 × 2,65 cm, db. 0,7 cm. 123 sek. 5, kv. 83a, SE 1, št. risbe PN 27a 115 sek. 5, kv. 107, SE 1, št. risbe SLI 17 Odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom hrambene posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline, Odlomek ustja z okrašenim ostenjem posode, izdelane prosto-nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, a nekoliko ročno iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. neravna, na notranji strani posode enotne zelo temno sivo- Površina gladka, svetlikajoča se (spolirana) in zelo temno sive -rjave barve, na zunanji pa lisasta, rjave do rdečerumene bar-barve. Na vratu okrašena s plitvimi vzporednimi kanelurami. ve. Okrašena z vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 3 × 2,9 cm, db. 0,35 cm. Vel. 10,5 × 8,2 cm, db. 0,8−0,9 cm. 116 SE 1, št. risbe SLI 41 124 sek. 1, kv. 123, SE 1, št. risbe PN 179 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoroč- Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoroč- no iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do no iz finozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, 0,25 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina glad-a neravna, na notranji strani posode temno sive barve, na ka, poškodovana, na zunanji strani posode sive do svetlo rde-zunanji pa rdečerjave. Vel. 3,9 × 3 cm, db. ost. 1,05 cm. čerjave barve, na notranji enotne rožnate barve. Okrašena z 117 sek. 6, kv. 122, SE 1, št. risbe PN 172 vodoravnim razčlenjenim plastičnim rebrom. Vel. 4,7 × 5,3 cm, Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode, izdelane db. 0,6−0,7 cm. prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida-125 sek. 5, kv. 105, SE 1, št. risbe PN 083 cijsko žgane. Površina gladka, ravna in lisasta, sive do rdeče-Odlomek ostenja z držajem večje posode, izdelane prosto- -sive barve. Vel. 2,8 × 3,9 cm, db. ost. 1,3 cm. ročno iz finozrnate lončarske gline, s posameznimi večjimi 118 sek. 5, kv. 81, SE 1, št. risbe SLI 65 delci keramike (vel. do 0,9 × 0,3 cm) in kremena (vel. do Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoročno iz 0,9 × 0,5 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, drobnozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. močno poškodovana in lisasta, močno rjave, temno sive in Površina gladka, nekoliko poškodovana, rdečerjave in zelo svetlo rdeče barve, robovi močno zaobljeni. Vel. 4,4 × 4,4 cm, temno sive barve. Vel. 4 × 4,2 cm, pr. u. 14 cm, ohr. v. 4,25 cm, db. 0,85 cm. db. 0,55 cm. 126 sek. 1, kv. 30b, SE 1, št. risbe PN 022 119 sek. 5, kv. 81, SE 1, št. risbe PN 67 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoroč- Odlomek ustja z ostenjem hrambene posode s fasetiranim no iz finozrnate lončarske gline s posameznimi večjimi delci ustjem, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gli-kremena (vel. do 0,2 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane, ne, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, rdečeru-redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in ravna, na notranji mene barve. Vel. 2,9 × 2,7 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. 0,6 cm. strani posode svetlo rjave barve, na zunanji zelo temno sive. Okrašena s stožčasto plastično nalepko. Vel. 5,3 × 4,7 cm, pr. 120 sek. 1, kv. 59a, SE 1, št. risbe PN 162 aplike 4 cm, db. 0,75−0,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- 127 sek. 1, kv. 58, SE 1, št. risbe PN 001 dacijsko žgane. Površina gladka, ravna in lisasta, svetlo rjave Odlomek ostenja z držajem večje hrambene posode, izdelane do temno sive barve. Vel. 6,1 × 5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike 1,6 cm. (vel. 0,35 × 0,35 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, poškodovana in lisasta, zelo temno sive, rdečerjave 121 sek. 4, SE 1, št. risbe SLI 45 in svetlo rjave barve. Vel. 8,3 × 2,5 cm, dl. držaja 2,5 cm, db. Odlomek okrašenega ostenja večje hrambene posode s pre- 0,85 cm. hodom v ustje, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,25 × 0,3 cm), nepopolno oksi-128 sek. 5, kv. 81, SE 1, št. risbe PN 066 dacijsko žgane. Površina gladka, ravna in rdeče barve. Tik pod Odlomek prežganega ostenja z držajem posode, izdelane ustjem okrašena z vodoravnim nizom vtisnjenih jamic (odtis prostoročno iz finozrnate lončarske gline. Površina sive barve, prsta). Vel. 4,4 × 3,5 cm, db. ost. 1,15 cm. močno poškodovana. Vel. 5,7 × 3 cm, db. 0,55 cm. 60 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 113 114 116 115 117 118 119 120 121 123 122 124 125 126 127 128 SE 1; merilo 1 : 3. SE 1, merilo 1 : 3. 61 129 sek. 6, kv. 143, SE 1, št. risbe PN 191 137 sek. 5, kv. 100, SE 1, št. risbe PN 053 Odlomek ostenja s prehodom v ročaj ali držaj posode, izdela-Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrna- ne prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi-te lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina dacijsko žgane. Površina gladka, na notranji strani posode sive gladka, na notranji strani posode zelo temno sive barve, barve, na zunanji rjave barve. Vel. 3,6 × 3,2 cm, db. 0,7 cm. na zunanji rjave. Okrašena z okroglo plastično nalepko. Vel. 130 SE 1, št. risbe SLI 31 2,3 × 2,3 cm, db. 0,65 cm. Odlomek noge rimskega trinožnika, izdelanega prostoročno 138 sek. 5, kv. 105, SE 1, št. risbe PN 084 iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko Odlomek okrašene votle noge z delom dna posode, izde- žganega, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, neravna lane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepo-in zelo temno sive barve. Vel. 3,5 × 3 cm, db. 0,8 cm. polno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina 131 sek. 1, kv. 59b, SE 1, št. risbe PN 98 gladka, ravna in temno sive barve. Okrašena z vodoravnimi kanelurami (ohranjene tri kanelure in prehod v četrto). Vel. Odlomek dna z ostenjem in držajem posode ali vrha pekve, 3,4 × 2,7 cm, pr. noge 8,5 cm, ohr. v. 2,65 cm, db. 0,45 cm. izdelane prostoročno iz drob- nozrnate lončarske gline z delci 139 sek. 5, kv. 105, SE 1, št. risbe PN 057 kremena (vel. 0,5 × 0,8 cm), nepo- Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana na vretenu iz polno oksidacijsko žgane. Površina zelo finozrnate lončarske gline. Površina lisasta, sive, rde-gladka in svetlo rdeče barve. čerumene in svetlo rdeče barve, precej poškodovana. Vel. Vel. 11 × 7,2 cm, pr. d. 15,5 cm, v. 6,2 × 2,8 cm, db. 0,8 cm. 3 cm, db. 0,65−0,75 cm, dl. držaja 2,4 cm. 140 sek. 5, kv. 101, SE 1, št. risbe SLI 57 Skleda − odlomek ustja z ostenjem, izdelana prostoročno 132 sek. 5, kv. 105, SE 1, št. risbe PN 055 iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgana. Povr-Odlomek okrašenega ročaja posode, izdelane prostoročno iz šina gladka, temno sive barve; deloma poškodovana. Vel. zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina 4,4 × 3,4 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,75 cm. povsem gladka, ravna in enotne temno sive barve. Okraše- na z vzporednimi navpičnimi žlebovi. Vel. 2,4 × 2,5 cm, db. 141 SE 1, št. risbe SLI 49 0,4 cm. Lonec − odlomek okrašenega ostenja, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate 133 sek. 5, kv. 85, SE 1, št. risbe PN 074 grafitne lončarske gline, redukcijsko Odlomek ostenja z delom ročaja posode, izdelane prosto- žgan. Površina gladka, ravna in sive do ročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. temno sive barve. Okrašena z vzpo- do 0,4 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina rednimi navpičnimi žlebovi, narejenimi gladka, neravna in lisasta, rdeče in zelo temno sive barve. Vel. z glavnikom. Vel. 5,3 × 4,1 cm, db. ost. 3,5 × 2,9 cm, db. 0,55 cm. 0,45−0,6 cm. 134 sek. 1, kv. 1a, SE 1, št. risbe SLI 64 142 sek. 6, kv. 136, SE 1, št. risbe PN 185 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,15 × 0,2 cm), nepo-finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, polno oksidacijsko žgane. Površina gladka, rdečerjave barve; redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in enotne nekoliko poškodovana. Ohr. dl. 4,8 cm, š. 3,9 cm, db. 1,1 cm. temno sive barve. Vel. 5 × 1,7 cm, pr. u. 24 cm, ohr. v. 1,6 cm, 135 sek. 5, kv. 100, SE 1, št. risbe PN 021 db. ost. 0,3 cm. Odlomek ostenja z držajem večje hrambene posode, izdelane 143 sek. 6, kv. 144, SE 1, št. risbe PN 194 prostoročno iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz (vel. do 0,4 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina gladka, groba, ravna in lisasta, rdečerumene in zelo temno sive barve. na notranji strani posode sive, na zunanji zelo temno sive Vel. 8 × 6,9 cm, db. 0,8−0,9 cm. barve; nekoliko poškodovana. Vel. 3,1 × 3,25 cm, db. 0,55 cm. 136 sek. 1, kv. 31, SE 1, št. risbe PN 004 144 SE 1, št. risbe SLI 40 Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane prostoroč- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo no iz drobnozrnate lončarske gline z delci kremena (vel. do finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v 0,35 × 0,4 cm), redukcijsko žgane. Površina gladka, temno končni fazi redukcijsko. Površina gladka in temno sive barve. rjave do zelo temno sive barve, poškodovana. Na zunanji Vel. 3,6 × 3,6 cm, pr. u. 22 cm, db. ost. 0,45 cm. strani posode okrašena z okroglo vbočeno plastično nalepko, na notranji pa so zogleneli organski ostanki. Vel. 2,3 × 2,9 cm, 145 sek. 4, SE 1, št. risbe SLI 43 db. 0,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka in temno sive barve. Vel. 5 × 1,8 cm, pr. u. 23 cm, db. ost. 0,35 cm. 62 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 129 130 133 131 132 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 SE 1; merilo 1 : 3. SE 1, merilo 1 : 3. 63 146 sek. 6, kv. 145, SE 1, št. risbe PN 013 154 SE 1, št. risbe SLI 46 Odlomek ustja z ostenjem in dnom pladnja, izdelanega Lonec (zgodnji srednji vek) − odlomek okrašenega ostenja, prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno izdelan (na počasnem vretenu?) iz zelo finozrnate lončarske oksidacijsko žganega. Površina gladka, na notranji strani po-gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna sode zelo temno sive barve, na zunanji svetlo rjave barve. Vel. in pretežno zelo bledo rjave barve, na njej pa je tudi lisa zelo 3,5 × 4,4 cm, pr. d. 14 cm, pr. u. 16 cm, v. 2,9 cm, db. 0,9 cm. temno sive barve; luknjičava keramika. Na ramenu okrašena 147 sek. 5, kv. 83, SE 1, št. risbe PN 093 s snopom vzporednih vodoravnih vrezanih črt, narejenim z glavnikom. Vel. 3,2 × 5,6 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in rjave 155 SE 1, št. risbe SLI 24 barve. Pr. 3,8 cm, v. 3,1 cm, pr. luknje 0,6 cm. Lonec (zgodnji srednji vek) − odlo- 148 sek. 8, SE 1, št. risbe SLI 23 mek okrašenega ostenja, izdelan (na počasnem vretenu?) iz zelo finozrnate Keramična utež, izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lon-lončarske gline, nepopolno oksidacijsko čarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka, žgan. Površina gladka, neravna in lisasta, svetlo rdeče barve; poškodovana. Vel. 12 × 6,5 × 6,5 cm, pr. sivo-rjave in temno sive barve; luknji- luknje 0,7 cm. čava keramika. Na ramenu okrašena z 149 sek. 1, kv. 31a, SE 1, št. risbe PN 018 dvema pasovoma vodoravnih vrezov in Vijček, izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske gline, z večkratno valovnico med njima. Vel. nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in lisasta, 4,3 × 5,1 cm, db. 0,4−0,5 cm. rjave in zelo temno sive barve. Pr. 2,65 cm, v. 2,1 cm, pr. luknje 156 SE 1, št. risbe SLI 47 0,5 cm. Odlomek dna posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline z 150 sek. 5, kv. 85, SE 1, št. risbe PN 10 belimi delci (apnenec?), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi-Vijček, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske gline z del-na gladka, ravna in lisasta, bledo rjave in sive barve; luknjičava ci keramike (vel. 0,3 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. keramika. Vel. 4,1 × 3,9 cm, db. ost. 0,4 cm. Površina gladka, rdeče barve. Pr. 2,9 cm, v. 2,1 cm, v. 2 cm, pr. 157 SE 1, št. risbe SLI 50 luknje 0,6 cm. Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vrete- 151 SE 1, št. risbe SLI 35 nu iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do Terilni kamen. Ploskvi sta fino zglajeni in se na dveh straneh 0,35 × 0,35 cm), oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in zaključujeta v fino zglajenem robu, na dveh pa v grobo zgla-svetlo sivo-rjave barve, z liso temno sive barve. Na notranji jenem robu. Vel. 6,45 × 5,5 × 3,7 cm. strani ustja je utor za pokrov. Vel. 4,6 × 3,1 cm, pr. u. 22 cm, db. ost. 0,85 cm. 152 sek. 5, kv. 101, SE 1, št. risbe SLI 58 Odlomek okrašene noge rimskega trino- 158 sek. 1, kv. 59, SE 1, št. risbe PN 003 žnika, nepopolno oksidacijsko žganega. Skodela − odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana na Površina gladka in lisasta, svetlo rdeče in vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko sive barve; luknjičava keramika. Na zu- žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in nanji strani okrašena s poševnim nizom enotne temno sive barve. Pod ustjem okrašena z vodoravnim pravokotnih vtisnjenih jamic, verjetno vrezom. Vel. 5,7 × 3 cm, pr. u. 27 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. ost. narejenim s koleščkom. Vel. 4,2 × 5,5 cm, 0,35 cm. ohr. v. 5,1, db. 0,85 cm. 159 sek. 1, kv. 31b, SE 1, št. risbe PN 152 153 SE 1, št. risbe SLI 48 Odlomek ustja z ostenjem posode z utorom za pokrov, Lonec (zgodnji srednji vek) − odlomek ustja z ostenjem in od-izdelane na vretenu iz finozrnate lončarske gline, redukcijsko lomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske žgane. Površina gladka, ravna in zelo temno sive barve. Vel. gline z belimi (apnenec?) in črnimi delci (zoglenele organske 3,5 × 2,6 cm, db. 0,6 cm. snovi), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, ravna in 160 sek. 1, kv. 59a, SE 1, št. risbe PN 163 lisasta, rjave, rdečerumene in zelo temno sive barve; luknjiča-Odlomek ustja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske va keramika. Na vratu posode so zogleneli organski ostanki, gline, oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina ramena okrašena z večkratno nažlebljeno valovnico (ohranjeni gladka, ravna in enotne temno sive barve. Vel. 1,8 × 4,4 cm, štiri žlebovi). Vel. 5,3 × 3,7 in 4,5 × 4,1 cm, db. ost. 0,6 cm. ohr. v. 1,3 cm, db. ost. 0,45 cm. 161 sek. 1, kv. 59, SE 1, št. risbe PN 014 Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina gladka, ravna in enotne sive barve. Vel. 4,9 × 2,65 cm, pr. u. 24 cm, ohr. v. 2,45 cm, db. ost. 0,3 cm. 64 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 146 147 148 151 149 150 152 153 156 154 155 157 158 159 160 161 152−161, 167 SE 1, 162 SE 1 ali SE 5, 163, 168 SE 1 ali SE 2, 164−165, 169 SE 1 ali SE 10, 166, 170, 171 brez SE; merilo 1 : 3. SE 1, merilo 1 : 3. 65 162 sek. 5, kv. 103, SE 1 ali SE 5, št. risbe SLI 69 170 sek. 9, št. risbe SLI 39 Odlomek okrašenega ustja z ostenjem, večje hrambene Lonec − odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan prosto-posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline. ročno iz finozrnate lončarske gline z delci Površina gladka, poškodovana in sive barve. Na ustju okraše-keramike (vel. do 0,5 × 0,5 cm), nepopolno na z vtisnjenimi jamicami. Vel. 5,3 × 2,7 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. oksidacijsko žgan. Površina gladka, na 0,8 cm. notranji strani posode še dobro ohranjena 163 sek. 4, kv. 108, SE 1 ali SE 2, št. risbe SLI 73 in rdečerumene barve, na zunanji poško- dovana, listasta, sive in rdeče barve. Na Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode s fasetira- ramenih okrašena z vodoravnim razčlenje- nim ustjem, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline nim plastičnim rebrom. Vel. 4,8 × 5,9 cm, z delci keramike (vel. do 0,4 × 0,2 cm), redukcijsko žgane. Po-db. ost. 0,8 cm. vršina gladka, ravna in sive do zelo temno sive barve; nekoliko poškodovana. Vel. 5,4 × 2,85 cm, db. 1,1 cm. 171 sek. 5, št. risbe SLI 32 164 sek. 5, kv. 119, SE 1 ali SE 10, št. risbe PN 094 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoroč- no iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do Lonec − odlomek ustja z ostenjem, izdelan prostoroč- 0,2 × 0,2 cm), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi re-no iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do dukcijsko. Površina gladka in ravna, na notranji strani rožnato 0,5 × 0,4 cm), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka, sive barve, na zunanji temno sive. Vel. 4 × 3,4 cm, pr. u. 24 cm, neravna, na notranji strani posode zelo temno sive barve, ohr. v. 3,85 cm, db. ost. 0,7 cm. na zunanji rdečerjave. Vel. 2,4 × 2,85 cm, pr. u. 9 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. 0,6 cm. 165 sek. 5, kv. 101, SE 1 ali SE 10, št. risbe SLI 77 Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,6 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, svetlo rjave in temno sive barve. Vel. 4,1 × 4,5 cm, ohr. v. 4,4 cm, db. 1,1 cm. 166 sek. 5, kv. 84, št. risbe PN 088 Odlomek držaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,3 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, rdečerjave in sive barve, nekoliko poškodovana. Vel. 4,5 × 2,9 cm. 167 sek. 5, kv. 101, SE 1, št. risbe SLI 67 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, redukcijsko žgane. Površina temno sive barve, deloma gladka, mestoma poškodovana. Vel. 2,4 × 2 cm, db. 0,3 cm. 168 sek. 4, kv. 108, SE 1 ali 2, št. risbe SLI 74 Prenosna pečka – odlomek ustja z ostenjem − izdelana pro- storočno iz drobnozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. do 0,5 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgana. Na zunanji strani površina povsem poškodovana in svetlo rdeče barve, na notranji strani gladka, a neravna in zelo temno sive barve. Na njej zogleneli organski ostanki. Vel. 8,4 × 4,9 cm, pr. u. 31,5 cm, db. 0,95 cm. 169 sek. 5, kv. 101, SE 1 ali 10, št. risbe SLI 78 Odlomek ustja z ostenjem večje hrambene posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske gline z delci keramike (vel. 0,4 × 0,3 cm), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina gladka, neravna, svetlo rdečerjave barve. Vel. 5,1 × 4,9 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. 1,1 cm. 66 Slivnica 2B, AAS 91, 2021 162 163 164 165 166 167 168 170 169 171 152−161, 167 SE 1, 162 SE 1 ali SE 5, 163, 168 SE 1 ali SE 2, 164−165, 169 SE 1 ali SE 10, 166, 170, 171 brez SE; merilo 1 : 3. 162 SE 1 ali SE 5, 163, 168 SE 1 ali SE 2, 164, 165, 169 SE 1 ali SE 10, 166, 170, 171 brez SE; merilo 1 : 3. 67