List 37.
Kakšna pšenica je za seme dobra?
Ce hočeš čiste in lepe pšenice pridelati, vzemi za seme le lepiga in zreliga semena, deni ga en dan, predenj ga sejati misliš v kako posodo, ki je z gnojnico ') napolnjena, toliko časa, de se v nji dovelj namoči: potem jo zopet vim vzemi ter jo na kak prostoren kraj razsuj in tako dolgo s pepelam posiplji in mešaj, dokler ti pepel vso mokroto tako popije in posuši, de jo boš zamogel lahko sejati. O Od koristi imenovaniga dela sim se iz svoje letaš-nje skušnje popolnama prepričal. 3)
*)   Tudi vsmrajena scavnica je za to delo dobra, če ne še boljši.
2)   Živo apno s pepelam zmešano še bolj pred snetjem obvarje.
3)   Ako se pa neutegama lepo vreme prekucne, če ni moč na-močeniga semena koj drugi dan po namočenji sejati, bo takiga, pozneje vsejaniga semena malo ozelenelo. Tega so letašne skušnje gotov porok.                       Vredništvo,
Po zgorej imenovani šegi namakvana pšenica, ktero sim 1845. leta poslednjič od vse druge pšenice sejal, je bila nar perva zrela, ktera mi je tudi nar boljši pridelek na dobroti in velikosti donesla.
De sim se od te koristi še bolj vživo prepričal , sim na ravno tisto njivo en kos zemlje s čisto nenamočeno pšenico obsejal, ktera je bila kakih 5 dni pozneje zrela, slama je bila veliko manjši, zer-nje pa veliko slabeji, kakor od perve v gnojnici namočene pšenice.   )
Iz te skušnje se vidi, de v gnojni vodi namakvana in s pepelam potresena pšenica, akoravno se pozneje seje, venderle bolje rodi, kakor nena-makvana.
Pri ti priliki moram tudi, kar sim že večkrat v Novicah in druzih kmetijskih bukvah bral? na znanje dati: kako nepotrebno delo je pšenico v apnjeni vodi namakvati.
Tudi od te navade sim se dovelj prepričal, namreč: obsejal sim nekaj njiv s čisto, nekaj pa z apnjeno pšenico. Od oapnjeniga semena sim pridelal čiste pšenice z lepim, polnim in nesnetlji-vim klasjem dovelj, odneoapnjene pa, ako od ravno tistiga semena, venderle semtertje precej snetljive pšenice. s)
Potem takim mora oapnjenje za semensko pšenico dobro delo biti,ker so po Krasi, dokler niso oapnjene pšenice sejati v navadi imeli, vseskozi obilno snetljavca pridelovali. Sedaj pa, ker so se apnjenja poprijeli, se ga malo kje vidi.         a. K.
J)   Ni odreči, de tako namakvanje gnoji in kalenje pohiti.
Q) Tudi oapnjena pšenica včasi dovelj snetljiviga pridelka do-nese, torej ni apnjenje vselej gotovo sredstvo zoper snetljivo pšenico. Večletne skušnje uče, de dobro, zrelo, zdravo in eno leto staro pšenično seme, česiravno ni oapnjeno, da tudi zdrav pridelek brez vsiga snetja.                Vredništvo.