i.oi n

L. in.. Št. 13 („ Jutro« XIII., It. 72 a)
Ljubljana, torek 29. marca 19)2
Cena 2 Din
Upravuištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - rel«f«u. St S122. S123, 3124. SI 25, Insuratni oddelek: LJubljana, Selen-burgov« uL - TeL 3492 la 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova sesta 5t 13 - Telefon St. 2455. Podružnica Celja: Kocenova ulica
SL <1 — T«l«f«wi St 190 Po«li "»in loj Jesenice: pn kolodvoru 8t. NO
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. podružnica Trbovlje: ▼ hi5i dr. Banm-
jartn<»rja
Ponedeljska izdaja
Ponadeljska iz>ia|» »Jutra« izhaja vsak pofieiirtljeh tjulra) _ Naroča *m posebej m »eija po pošti preja-niana 4 Im«. po rav.našalcib Stavljena 5 Dio mesečno.
Ure<1nšfttvo: Ljubljana: Knafljeva ulira 5. Telefo® 5t SI 22, Hi 21 8124. 3125 tn 312«l Maribor Aleksandrova r<xta 13 lefon St 244« (ponoči '2ftK2> Celje: K«H-enova ul 3 Telefon St 1»
Rokopisi ee ne vračalo. — Oglasi pm tarif ji
V nasprotju s Tardkiifevim načrtom je Macdonald povsem nepričakovano sklical konferenco velesil, da bo razpravljala © poslunav-
Pariz, 28. marca. r. V tukajšnjih političnih krogih se je že delj časa opazovalo. da Anglija zeio ljubosumno motri francosko akcijo za gospodarsko obno-ao srednje Evrope. Že odgovor, ki ga je dala angleška vlada na francosko spomenico glede gospodarskega zbli-žanja podunavskih držav, se je komentiral kot popolna odklonitev Tardieuje-vega načrta, dasi se to naziranje otici-jelno ni nikdar razvilo. Kljub temu pa, da je bilo to stališče Aneliie. ki ie dokai identično s stališčem Nemčiie in Italije, dobro znano, je vplivala kakor bomba vest, da je Macdonald razposlal velesilam povabilo na čimprejšnjo konferenco velesil, ki naj bi se baviia s podunavskim problemom.
Ta akciia
Ansrl
v očitnem na-
sprotju s Tardieuievo akcijo, ker je Tardieu še pred par dnevi naglasa!, da se mora na.iprvo vršiti konferenca podu-ravskih držav samih, da se te države medsebojno sporazumejo in šele nato raj bi se vršila širša konferenca, na kateri M sodelovale tudi velesile. Zdi se, t'a je tudi v Angliji prevladala bojazen, c'a bi mogel uspeh Tardieujeve akcije i manjšati vpliv Anglije v Srednji Evro-r; in da bi tesnejše zbiižan;e podunavskih držav moglo škodovati angleški izvozni trgovini, ob enem pa ojačati rospodarski in politični vpliv Francije \ Srednji Evropi in s tem v Evropi sploh.
Razburjenje, ki ga je izzvala prva vest o angleški akciji, se je kmalu poleglo in v pariških diplomatskih krogih presojalo to akcijo popolnoma hladnokrvno. S francoske strani se poudarja, da Francija nima nič proti tej akciji in t o Tardieujevi stvari le v prid, če se iz-l aže, da bo na ta način mogoče prej ('oseči zaželjene uspehe. Razume pa se, c a v francoskih diplomatskih krogih budno motre nadaljnji razvoj te akciie, H lahko ima velik pomen za nadaljnjo usodo Tardleujevega načrta.
Angleške povabilo
London, 28. marca. d. Ministrski predsednik Macdonald ie preteklo soboto poslal francoski, italijanski in nemški vladi vabila za uaeležbo na sredn.-avropski konfertn-< velesil. Takoj po velikonočnih praznikih se bodo pričela pogajanja o roku in kraju sestanka. Vlade štirih velesil bodo zastopali lia konferenci vodilni državniki.
Kakor se zatrjuje. >e bo podunavska 1 mrerenca štirih velesil sestala bržkone že ob koncu prihodnjega tedna. Ta čas je an-
eški vladi najbolj ugoden, ker se sestane soodnja zbornica šele 25. aprila, zaradi česar se bodo lahko člani angleške vlade po-j jliMuna posvetili nalogam te konference. Ang!: > bodo zastopali na konferenci ministrski predsednik Macdonald, zunanji minister John Simon in bržkone tudi Neville <-iiamberlai:i. Podlago razgovorom na konferenci bo bržkone tvorilo poročilo finanč-i ega odbora Društva narodov, ki predlaga kot pomoč podunavskim državam dovolitev kratkoročnih kreditov, kasneje po izvedbi finančnih reform pa dolgoročne kreditne podpore. Obstoja tudi možnost, da bo Tardieu prispel že prej v London kakor drugi delegati in se najprej sestal z Macdo-naldom samim. Na tem sestanku se bo bržkone tudi razpravljalo o mednarodnih dolgovih in o reparacijskem vprašanju glede na lausansko konferenco.
V poučenih krogih so snlošno mnenja, da se bo od Anglije predlagana konferenca štirih velesil vršila prej, preden bodo podu-navske države same pričele razpravljati o ožjem gospodarskem sodelovanju.
Presenečenje, a ne vime-ouriea^e v Parizu
Pariz, 23. marca. d. Angleško povabilo na konferenco velesil o podunavskem vprašanju, je vzbudilo veliko presenečenje, ker b' se po načrtu francoske vlade imele predvsem sestati neposredno prizadete podu-navske države brez zastopnikov velesil na konferenco o ureditvi medsebojnih gospodarskih odnošajev. Kljub temu izjavljajo v merodajnih krogih, da bo Francija sprejela povabilo in da bo Tardieu sarti odpotoval na podunavsko konferenco v London, ker bo na ta način omogočen že davno nameravani sestanek Tardieua in Alac-donalda, na katerem naj bi se razgo-vorila o svojih stališčih glede na lausansko konferenco v zvezi z reparacijami ;n vojnimi dolgovi. Govori se. da je angleška vlada že izdelala načrt o ureditvi reoaraci.i in dolgov. Ta načrt naj bi tvor'! podlago razgovorom Tardieua in Macdonalda.
Pariz, 28. marca. d. Macdonaldovo pova-b;!o na konferenco velesil smatrajo splošno kot posledico angleškega odgovora na francosko spomenico o podunavskem vprašanju. zaradi česar izjavljajo, da nima Francija nobenega povoda nastopni proti angleškemu povabilu, ako bo ta predhodns konferenca olajšala ureditev vprašanja go-
skem problemu
spodarske obnove podunavskih držav. Vztrajanje na zahtevi po prejšnjem med-sebojn-m sporazumu podunavskih držav, za katerega naj bi se šele kasneje dobilo odo-brenje velesil, bi le še nadalje zavleklo potrebne ukrepe za pomoč podunavskim državam. Vsekakor je treba noudariti to francosko kompromisno stališče.
Kakor se more sklepati oo pisanju nekaterih francoskih listov, je bila francoska vlada že ored odpošiljatviio angleškega povabila poučena o namenih angleške vlade. Zatrjuje se celo. da se ie sklicanje konference štirih velesil obravnavalo že v prejšnjih francosko-angleških razgovorih in da se je torej izvršilo s pristankom francoske vlade.
Pariz, 28. marca d. »Journal de Debat«, ki je objavil članek o pripravan za konferenco podunavskih držav, poudarja, .da postavlja angleška pobuda zelo značilno politično vprašanje. Ako bodo podunavske države pozvane k oogajanjem šele po razgovoru velesil, bodo okoliščine za uspeh Tardieujevega predloga znatno manj ugodne. Delalo se je na to, da se onemogoči vmešavanje politike v gospodarska pogajanja, toda pod takimi pogoji bo politika zavzela glavno mesto in bo morda onemogočila ta načrt. Nemčija skrbi samo za eno, da si ohrani svobodno pot k ustvaritvi svoje Srednje Evrope in storila bo vse, da ne pride do uspeha. »Journal de Debat« zlasti naglasa, da ni upanja, da bo sedanja angleška demarša razjasnila položaj. Kljub velikonočnim praznikom, ko je v Parizu zastalo ^e politično življenje, se v vseh krogih zasledujejo z velikim zanimanjem v?e vesti, ki se tičeio gospodarskega sodelovanja podunavskih držav in bližnjih pogajanj.
Novi C3aequers?
London, 28. marca. d. Po poročilih Reu-terjevega urada iz Pariza se oficijelno potrjuje. da bo ministrski predsednik Tardieu posetil predsednika angleške vlade Macdo-
nalda že ta teden. Kakor govore v političnih kroeih, se bosta sestala v Cheguersu.
Nemci so zaslovel]«!
Berlin, 28. marca. d. Angleški poslairk v Berlinu Rumbold je izročil zunanjemu ministru Macdonaldovo povabilo na konferenco štirih velesil Anglije. Francije. Nemčije in Italije o podunavskem vprašanju v soboto popoldne. Macdonald želi. da bi se konferenca sestala v Londonu .Na nemški strani opozarjajo na gotove težkoče, ker se meseca aprila zopet sestane razorožitvena konferenca, ki ji morajo prisostvovati vodilne osebnosti velesil, zaradi česar smatrajo, da b; bila tudi za podunavsko konferenco Ženeva bolj primerna. V ostalem pristaja nemška vlada na angleško povabilo. Bržkone se bo državni kancelar dr. Briining sam udeležil kot glavni delegat Nemčije podunavske konference.
V merodajnih krogih smatrajo, da bi bilo najprimerneje, ako bi se srednjeevropska konferenca ve'es:! sestala 15. aprila. Državni kancelar dr. Briining. ki naj bi po drugih volitvah državnega predsednika odpotoval naravnost v Ženevo na razorožitveno konferenco, bo bržkone,potoval direktno v London, če ne bo ime! dovolj časa, da bi se ustavil tudi v Ženevi.
Tudi Švica naf sodeluje
Curih, 28. marca r. Kakor poroča »Neue Ztircher Zeitung« iz Pariza, je načel ministrski predsednik Tardieu ob priliki pariških gospodarskih pogajanj s švicarskim zveznim svetnikom Schulthessom tudi vprašanje pritegnitve Švice k svojim načrtom za sanaejo Srednje Evrope. Pri tem misli očividno na udeležbo švicarskega ka_ pitala pri finančnih pomožnih ukrepih. Tardieu je izrazil prepričanje, da more postati bodočnost Srednje Evrcpe zelo kritična, ako se ne bo ničesar pokrenilo. Poudaril je tudi, da Francija ne zasleduje nobene posebne politike in da stremi po skupni akciji z Nemčijo, Anglijo in Italijo.
Tardieu o nalogah Društva narodov, o repa-radijskem m razorožitvenem problemu
Pariz, 28. marca. d. V soboto je imel ministrski predsednik Tardieu ob priliKi razprave o proračunu zunanjega ministrstva v senatu vaiiik političen govor, v katerem je dokaj jasno očrtal stališče Francije do razorožitvenega in reparaciijskega problema. Svoj govor je navezal na kritiko senatorja Berengcrja in Lemervia. ki sta kritizirala metode Dr-ušliva narodov in izražala dvome glede uspeha razorožitveaie konferenec
Tardieu je izjavil, da tudi njega precej navdaja enaka bojazen. Zadnjih 6 mesecev, odkar se prepletajo diplomatske akcije in vojaške operacije, je navdaJa vodilne državnike vseh narodov bojazen, ki se ji pridružuje vedno večji dvom. Sest mesecev so se vršili v Parizu in Ženevi pomirjevalni poizkusi Društva narodov v konfliktu, ki se je zdel skoro nerešiljiv, ker Zedinjene države niso včlanjene v Društvu narodov in ker Anglija noče sodelovati pri akciji na Daljnem vzhodu brez poprejšnjega sporazuma z Ameriko. Društvo narodov ni imelo nobenega uspeha, ker se je vseh 13 let lzpodkopoval ugled in vpliv te institucije. Kljub temu pa so na apel predsednika Sveta Društva narodov utihnili topovi. Ker torej po vsestranskem naziranju organizacija mednarodnega vplivnega činitelja ni rodila pričakovanega uspeha. je sedaj položaj tak, da bo treba ali odreči se Društvu narodov, ali pa odločiti se, da se ta organizacija realizira v popolnosti. Francoska vlada je mnenja, da je s svojim razorožitvenim predlogom načela tud; to vprašanje. Ta načrt je izraz 13-letne tradicije. Mi zahtevamo, je nadaljeval Tardieu, da 6e da Društvu narodov na razpolago oborožena sila. ustvarijo politični pouoji in izvede taka organizacija, da se bo Društvo narodov svoje oborožene sile lahko tudi poslu žil o V Šanghaju je obstojala mednarodna oborožena sila. ki pa ie bila brez vsake koristi, ker Društvo narodov ni imelo moči. da bi se te oborožene siie poslužilo. Roka je Mla tu, toda možganov, ki bi to roko vodili, ni bilo.
Tardieu je nato govoril o razorpžitveni konferenci. Nikdar ni izjavil, da se morajo francoski predlogi v celoti sprejeti, ali pa v celoti odkloniti. Braniti pa mora razorožitveno konferenco pred očitki, da '•.i nič storila Tardieu je v zvezi s tem opozoril na osnovanje politične konvsije
Prehajajoč na reparacijsko vprašanje, je opozoril na to. da so v proračunu predvidena nemška reparacijska plačila z zneskom 1173 milijonov. Zdi se. da je ta vsota sicer iluzorna. vendar pa se je moralo re-pa m ci j.ska plačila upoštevati v proračunu ker bi se sicer khko smatralo, da se Francija odreka svojim reparacijskim terjatvam. V reparacijskem vprašanju je Francija pripravljena k prostovoljnim popustom, odločno pa odklanja vsako oporekanje svo-ječasno svečano danih podpisov. Na lau-sannski konferenci bo Francija sicer poizkušala prilagoditi svoje stališče stališčem osta'ih zainteresiranih držav, nikakor pa se ne misli odreči svojim pravicam, ker hoče svojo jutrišnjo varnost zgraditi na včerajšnjih podpisih in zaradi tega ne more dopustit', da bi se kratkomalo razveljavili dogovori, ki so zasnovani na teh podpisih. Francija bo do konca vztrajala na spošto-
vanju danih podpisov in ne bo nikdar dopustila. da bi sc pri tem postopalo, kakor s kakimi zamrzlimi krediti.
Komentarji francoskega tiska
Pariz, 28. marca r. »Temps« piše, da Tardieujev govor v senatu popolnoma pojasnjuje francosko zunanjo politiko, ki je dejansko politika mednarodne solidarnosti v svrho obnove Evrope. prilagodena splošnim gospodarskem pogojem sedanjosti. Ustvariti red s primernimi metodami, vrniti zaupanje s stalnim sodelovanjem na vseh področjih, ojačiti mir z večjimi jamstvi varnosti za vse brez razlike, povečati avtoriteto Društva narodov, da bi moglo vršiti svojo visoko misijo, to so cilji francoske zunanje akcije, katere kontinuiteta ie absolutno zagotovljena in ki se je že afirmirala na razne načine, katerih duha in namere pa pogosto dandanes ne sprejemajo s potrebnim razumevanjem. »Temps« poudarja nate zlasti one odstavke iz Tar_ dieujevega govora, ki se tičejo bližnje re-paracijske konference v Lausanni. nadalje gospodarskega sodelovanja podunavsk:h držav, kakor tudi čimialje prisrčnega sodelovanja Francije z Anglijo ter naglaša tudi one točke, ki govore o možnosti zbli-žanja Francije z Italijo.
Odmev v Italiji
Rim, 28. marca r. Listi obširno komentirajo sobotni govor francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Tardieuja v senatu, zlasti pa njegove izjave o razorožitvi in reparacijah. Razen tega navajajo Tardieujeve izjave, v kolikor se tičejo francosko-italijanskega zbli-žanja, pri čemer pa se vzdržujejo vsakega komentarja. »Piceolo« pristavlja k Tar-dieujevim izjavam, da je po informacijah iz francoskih oficielnih krogov obvestil predsednik francoske vlade italijanskega poslanika v Parizu v daljšem in prisrčnem razgovoru, da se bodo v najkrajšem času nadaljevali razgovori med zastopniki Fran_ cije in Anglije, pri čemer ie pristavil, da ti razgovori ne bodo izključevali, temveč bodo pomenili uvod širša pogajanja
Upokojitve
Beograd, 28. marca. p. Z odlokom finančnega ministra so upokojeni poverjeniki finančne kontrole Fran Repolusk v Dolnji Lendavi, Anton Fabian v Gornji Radgoni, Mihael Ferenčak v Celju, Andrej Ličina v Kočevju. Fran Kuhar na Jesenicah. Ivan Pazon v Krškem. Fran Relibersrer v Ljubljani in Martin Petančič v Novem mestu. Nadalje sta upikoiena srlavni carinski skladiščnik v Maribom Franio Vivrotič in carinik Bogomir Dobnik v Ljubljani.
Premestitev
Beograd. 28. marca. p. Za vršilca dolžnosti upravnika podružnice državne hipote-karne banke v Novem Sadu je imenovan g. Nikola Bulaiič. do sedai vršilec dolžnosti upravnika podružnice istega zavoda v Ljubljani.
Japonska Isstopl tz DN
ker Društvo narodov nima razumevanja za položaj
v Vzhodni Aziji
Tokio, 2S. marca. r. Vodilni japonski listi razpravljajo o nameri japonske vlade, da izstopi iz Društva narodov, pri čemer izrecno poudarjaio resnost političnega položaja. Med zunanjim ministrstvom, vojnim ministrstvom in drugimi merodajnimi vladnimi krog? ie prišlo v tem pogledu že do soglasja, tako da sedanie tozadevne vesti nimajo več značaja poizkusnih balonov. Listi poudarjajo, da so dosedanja pogajanja v Ženevi dokazala, da Društvo narodov nima zadostnega razumevanja za položaj v Vzhodni Aziji. Razen tega so manjše države članice Društva narodov
izrabile kitajsko-japonski spor neglede na važnejše interese, da so ojačile svoje postojanke v Društvu narodov z izrazom gotovih mednarodno - pravnih teorij. Oboje otežuje in zavlačuje direktna pogajanja med Japonsko in Kitajsko in obenem likvidacijo spora. Zato smatra Japonska izstop iz Društva narodov kot povsem umesten. Vojni minister je napovedal v istem smislu, da je Japonska odločena hitro in temeljito razčistiti mandžursko vprašan'e eventuelno tudi brez upoštevanja želja Društva narodov.
Izboljšanje odnošajev med Poljsko in Nemčijo
Ukinitev carinske vojne - Uvedba kontingenta in znižanih carinskih tarif
Varšava, 28. marca. r. Nemško-pol;-ska pogajanja za omiljenje carinske vojne so preteklo soboto dovedla do pozitivnega zaključka. Na ta način se odpravlja poostritev carinske vojne, ki je nastopila že v začetku leta. Odpravljajo se poljske uvozne prepovedi od 20. decembra in februarja ter uvajajo uvozni kontingenti za nemško blago. Za nadomestilo se Nemčija odreka uporabi svoje nove višje carinske tarife napram Poljski. S tem je nastal prvi preokret na bolje v nemško-poljskih carinskih
odnošajili po smrti nemškega poslanika Rausclierja, čegar naslednik Moldke lahko beleži ne le samo uspeh pri po-gajaniih. da bo v bodoče zopet omogočen nemški uvoz na poljski trg. temveč tudi precejšnje omiljenje napetosti v spiošnMi odnošajli med obema sosednima državama, ki so postali polagoma
irifikacije
trgo-pogajanja z
zelo napeti zaradi ne vinske pogodbe. Končna nemškim poslanikom Moldke jem je vodil sam zunanii nrnister Zaieski, ki se je vrnil v petek ponoči iz Pariza.
Tudi bavarska vlada proti hltierjevcem
G'asiio bavarskega ministrskega predsednica prot! Hitlerjevim bojnim
organizacijam
Berlin, 28. marca. g. Energičen nastop proti narodni socialistični stranki v Nemčiji izvira odtod, ker se v vladnih krogih že nekaj časa bavijo z namero, da b: razpustili vse narodno-socialističue bojne formacije. Te organizacije, katerih vodstvo imajo večinoma v rokah bivši častniki, so neke vrste zasebna Hitlerjeva armada in element, ki stalno vznemirja varnost države. Ukrepi. ki jih je vrhovno vodstvo narodne socialistične stranke uvedlo na dan predsedniških volitev, kažejo dovolj jasno, kako malo je bil Hitler prepričan o tem. da vojaški nižji voditelji njegovih napadalnih oddelkov soglašajo z njegovimi ponovnimi izjavami o zakonitosti. Očividno so se tudi v narodno - socialističnih vrstah zavedali in bali, da bi te bojne organizacije v primeru Hitlerjeve zmage nad Hindenburgom ali pa tudi v obratnem primeru preko Hitlerjeve glave izvedle prevrat. Zato je bilo izdano po-
velje za mobilizacijo vseh teh formacij, tako du so morale ostati v vojašnicah.
V narodnosocialističnem pokretu pa se razv:ja borba za zakonitost in protizakori-tost s polno paro. V tem ie tudi vzrok, da je državni notranji minister Groner po svojem prvotnem nejasnem stališču sam dal pobudo, naj prusko notranje ministrstvo energično nastopi proti grozeči nevarnosti prevrata. Značilno je, da se sedaj za razpust bojnih organizacij Hitlerjeve stranke ne zavzema samo pruska vlada, temveč tudi nj:hova prava domovina Bavarska. Glasilo bavarskega ministrskega predsednika »Der Regensburger Anzeiger« smatra na-rodno-socialistične bojne formacije za orožje narodno-socialističue strankine diktature in izjavija, da je treba vprašanje te vojaško vzgojne strankine armade radikalno rešiti, preden ne bo prepozno.
Narodni poslanci med narodom
Med prazniki se je vršilo m nego shodov, na katerih so pc-sianci poročali o delu Narc&ega predstavništva
Beograd, 28. marca. n. Ob katoliških velikonočnih praznikih se je vršilo v raznih delih države veliko število političnih shodov. na katerih se je razpravljalo o političnih in gospodarskih zadevah in na katerih so narodni poslanci poročali o delu Narodnega predstavništva. Na vseh shodih je bila zelo velika udeležlba, kar je dokaz, da vlada v najširših ljudskih slojih ^veliko zanmanje za razvoj našega pofitičnega življenja, zilasti pa tudi za reševanje perečih gospodarskih problemov. Posebno iimpozantni so bili shodi v Grubišnean polju. Daruvaru in Bjelovarju, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, zlasti pa kmečkega prebivalstva. Na teh shodih je bilo tudi zelo veliko poslancev, zastopnikov Lz vseh delov naše države.
V Grubišnem po'ju se je zbralo na shodu nad 3;NH) ljudi. Med drugimi je govoril tudi narodni poslanec g. dr. Bogumil Voš-njak, ki je po svojem govoru pvudarial. da je doba strankarskih prepirov in bojev za vselej pokopana in da vla-ia danes popolna enakopravnost in pravo bratstvo. »Ne prihajamo med vas v znaku mržnie, marveč v znaku ljubezni in bratstva, da se pogovorimo, kako bomo vodili pravo jugoslovensiko kmečko politiko, da nam ho vsem prav in dobro. Narodna skupščina in scn.it posvečata svojo glavno skrb rešitvi važnih gospodarskih problemov, ki na*, tarejo na vseh straneh in skušata najti naj-boljiša pota. da pridemo čim prej iz sedanie sp ošne stiske Potrebno pa ie da sodelujejo pri tem delu vsi sloji naroda, da pridejo tako vse želje in potrebe pravilno do izraza m upoštevania.« Ko je govornik sporočil pozdrave slovenskih kmetov. ..o mu priredili zborovalci dolgotrajne ovaci-je Svoj govor je dr. Višnjak zaključil z vzklikom: »Živela Jugoslavija! Zver, iugo-slovpnsko vstajenje' 2'veifl jucoslovenska Velikn noč!« Za njim ie govorilo še 18 drugih poslancev, nakai je bil shod zaključen.
Včeraj popoldne se ie vrši' enako imno-zanten shod v Daruvaru. danes pa v Rje-lovaru Tu bi ?c imel vršit »hod najprvo v solco'ski dvorani Na shod pa je prišlo proti pričakovanju toliko Hudi. da ie Hiln dvorana mnogo pretesna in se je moral
tako vršiti shod na prostem, kjer se je zbralo nad 5000 ljudi. Govorilo je 20 p'>-slancev, med drugimi trdi g. dr. Bogumil Vošnjak. Na vseh shodih so b:le sprejete resolucije, ki odobravajo dosedanje delo Narodne skupščine in senata ter izražajo priznanje vladi za njeno skrb za omiljenjf* gospodarske krize.
Odlikovanja
Eeograd, 28. marca. p. Na pred!og ministra za socijalno politiko je Nj. Vel. kralj odlikoval lepo število zdravnikov. Med drugimi so odlikovani predsednik iugoslo-venskega zdravniškega udruženja dr. Ivko-vič z redom sv. Save I. stopnje, dr. Fdo Šlajmer iz Ljubljane z redom jugoslc enske krone III. stopnje, dr. Mavrici; Rus, pred-secnik zdravniške zbornice v Ljubljani z redom jugosiovenske krone IV. stopnje in podpredsednik nacionalnega odbora zveze slovanskih zdravnikov dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane z redom jugosiovenske krone IV. stopnje.
Sreča v nesreči
Zagreb. 28 marca n. Snoči se je pripetila v bližini Po-isuseda huda nesreča, ki pa le po naključju ni zahtevala človeški.! žrtev. Zagrebški trgovec Nikola Turjak je napravil s svoio rodbino z avtomobilom izlet v okoiuoo. Ko so se okrog 9. zvečer vračali proti Zagrebu, je avto pri Podsusedu zavo-zi! pri prehodu nreko železniške nroee v tovorni vlak Lokomotiva je zdrobila avto na drobne kosce in ga vlekla kakih 20 metrov daleč po nrogi Pr i trčen 'u so vsi potniki avtomobila. — bilo jih je 5, — v velikem Inku 7'e.teJi s svoiih iesežev v mlako ob progi. OstaM so popolnoma nepoškodovani, le da so bili mokri.
Grška vladi ne ho demi«ionira!a
Atene, 28. marc? g List »Ehnos« poroča glede govoric o ostavki vlade, da bo viada poda'a ostavko samo tedaj, če odo-ziciia ne bi odobravala finančne politike vlade.
K
Ureditev denarnega prometa z inozemstvom
Začasno vezane dinarske terjatve se smejo uporabffi le za plačila v državi, svobodne pa za nakup tujih plačH-
nih sredstev
Beograd. 28. marca. AA. Na predlog Narodne banke ie finančni minister odredil:
1.) Da se morejo plačilne obveznosti mo-zemetva. in sicer no odobritvi Narodne banke za uvoz blaga do 31. decembra 1931. od 1 januarja pa po rednih uvoznih dokumentih. v kolikor dospejo v plačilo, vršiti preko pooblaščenih bank s položitvijo odgovarjajočih zneskov dinarjev na tačasno vezan« račun dinaria inozemskemu upniku s predložitvijo vseh dokumentov, ki so bili doslej potrebni za postavljanje dinarja na svoboden račun inozemstvu. O vseh tako pelinih vsotah so banke dolžne takoj obvestiti Narodno banko.
Na tak način se morejo po zakonski pariteti izplačevati tudi menice, tudi one. ki so plačljive v efektivnem tujem denarju ali ?eku po vidu. Na isti način se bodo knjižili pri pooblaščenih bankah vsi zneski, ki pripadajo inozemstvu od kuponov in amortizi-rnnih in predanih vrednostnih papirjev, kakor tudi v vseh slučajih, za katere je treba imeti prejšnje dovoljenje finančnega ministra. (Člen 3. v zvezi s členom 8 a in b pravilnika o reguliranju prometa z devizami In valutami.)
Poštna hranilnica bo slede čekovnih računov inozemcev ravnala na isti način.
Te »začasno vezane« dinarske terintve se do oprostitve in prenosa na svobodne dinarske terjatve smeio uporabiti samo plačila v državi in ne morejo služiti za za-
varovanje valute za izvoz iz države.
Ta način plačevanja velja do vštetega 30. aprila t. 1.
2.)	Dosedanje svobodne dinarske terjatve se ne morejo uporabiti za nakup tujih plačilnih sredstev, vendar lahko tudi še nadalje služijo za zavarovanje valute za izvoz blaga iz države.
3.)	Da se sklepni stavek SI. 6. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valuta mi spremeni in glasi: Vsak izvoznik ie dol-žan dobljene devize takoj nvoziti v državo, najkasneje pa v roku 45 dni od dne. ko
je blago izvozilo, razen če se ta rok iz posebne potrebe ne podališa.
4.)	Da se v čl. 4. pravilnika o regulirantu prometa z devizami in valutami določen! znesek 10.000 Din. ki «o sa potniki smeli nn podlagi vidiranega potnega lista uvoziti v tuiih plačilnih sredstvih, zniža na 5000 Din.
5) Da vse ustanove in zasebniki prijavijo Narodni banki kraljevine Jugoslavije vse svoje terjatve v inozemstvu v tuji valuti In vrednostnih papirjih, ki se glase na tuji denar in so sliraniene v depojih v inozemstvu, najkasneje do vštetega 10. aprila.
Kdor ne bi do označenega roka tega storil. se kaznuie po 7akonu o kazenskih sank-ciiah z dne 8 oktobra 1031.
Oddelek državnega računovodstva in proračuna bo objavil to odredbo in poskrbel, da se bo pravilno -izvrševala.
Zahteve delavstva za crniljenje krize
Sklepi odbora glavnega tajništva delavske zbornice za omiljenje brezposelnosti in povečanje gospodarske podjetnosti
Zagreb. 28. marca r. Odbor centralnega tajništva delavskih zbornic se je sestal pred venko nočjo v Zagrebu k seji, ki so se je udeležili delegati vseh delavskih zbornic. Odbor se je razen z upravnimi zadevami bari! tu li z nekaterimi vprašanji načelnega pomena. OdobrJ je v celoti obsežno spomenico, ki jo je tajništvo poslalo vsem na-rfv!n;m losla.ncem in senatorjem ob priliki proračunske razprave v Narodnem predstav ništ-vu Ln v kateri so točno navedeni vsi ]Mxlatk! o brezposelnosti delavcev v naši držav... Brezposelnih je 182.000, kakor je ugotovljeno. Najvažnejše zahteve, ki jih poudarjajo delavski zastopniki, so:
1) Čim prejšnja uvedba obveznega pokojninskega zavarovanja brezposelnih delavcev; osnovanje v vsen banovinah potrebnega fonda za sprejemanje doseljencev; iz-prememba določb 48 in 49 pravilnika bratovskih skladnic v tem smislu, da se ukine izguba zavarovalne pravice rudarjev, ki prekinejo službene odnošaje; razširjenje določbe novega finančnega zakona o plačevanju doprinosov za borze dela tudi na vse rudarske podjetnike i.n delavce, na železničarje in združitev vseh vrst podpor brezposelnim delavcem in nameščencem vseh strok pri borzah dela: nadzorstvo nad večjimi podjetji;, ki ustavljajo delo; vzpostavitev finančno-gospoda.rskega instituta s paritetnim zastopstvom v svrho nakazovanja Pomoč; podjetjem, tai so v krizi, ter organiziranje notranj:h javnih del; omogočanje male stavbne podjetnosti z organiziranjem stavbnih zadrug, dovoljevanjem hipotekarnih kreditov zadrugam in uvedbo dvojnega lastninstva v skupnem stavbarstvu: razvoj javnih del; prejšnja zagotovitev donosa kapitala lz inozemstva ter nabava vsega gradiva pri naših domačih pod-oetiih za zaključna dela pri gradnji tren železniških prog.
Kran .Macin stare iši
v zdravilišču Lassnitzhohe pri Gradcu ie v petek po daljšem bolehanju umrl znani ugledni ljubljanski veletrgovec. tvorničar tn posestnik gosp Ivan Jelačin starejši, eden naiodličnejšib predstavnikov ljubljanskega gospodarskega življenja Rodil se je gosp. Jelačin 1. 18fi6. v Senožečah a Krasu, ^v trgovinski stroki pa se je izučil v Trstu, še mlad je oriše! v Lutbljano. kjer se je že kot 2_»!etni mladenič 1. 1888 osamosvojil in ustanovil tvrdko. ki slovi danes po vsej Sloveniji Pokojnik ie bil med organizatorji gr<?-mija trgovcev v Ljubljani in ie zlasti mnogo sodeloval pri Trgovskem dništu »Merkurju«. Pokojnik je tudi započel akcijo za zgradbo Trgovskega doma.
Kakor sploh Kraševci je bil tudi pokojnik vedno odločen rodoljub Njegova nacijonal-na zavest se je zlasti utrdila v Trstu, kjer so bili takrat hud' nacijonalni boii. Zato je tudi vpdno bil med prvimi podpiralci Ciril Metodovp družbe. Niegova trgovina je prva začeta orodaiati družbine izdelke.
Vse življenje je bil gosp. Jelačin izredno delaven in je dvignil svoje podjetje med vodilne tvrlke v naši ožji domovini Bil pa je pri v«em tem neumornem delu izredno blagega značaja in je rad pomagal siromakom.
Poročen ie bil pokojnik z rro. Minko lz ugledne trgovske rodbine Traunove na Oiincah. Z ženo. ki mu je umrla že pred Mi. je vzgojil več otrok, ki se vsi nahajajo v uglednih pozicijah. Sin Ivan, ki je predsednik Zbornice za TOI. mu je naslednik v trgovini. drugi sin, inženier Milo. vodi tvnrnico zamaškov tretji sin pa je naš znani operni pevec tenorist Mirko. Hčerka ga. Mnka ie poročena z ravnatpljem Ljubljanske kreditne banke. goso. Krofto. a druga hčerka ga. Klica ie soproga arhitekta gosp. inž Vladimira Gubica.
Truplo dobrega pokojnika prepeljejo v LiubMano. kjer bo pogreb v torek ob 1o v lodbmsko grobnico pri Sv. Križu Bodi uglednemu in priljubljenemu pokojniku ohramen časten spomin! Njegovim svojcem naše iskreno sožalie!
Novi grobovi
2.)	Odbor je z velikim zadovoljstvom pozdravil uveljavljenje novega obrtnega zakona. Njegovo oživotvorenje je seveda ve zano s čim skorajšnjo objavo vseh potrebnih pravilnikov, ki jih določa zakom D' lavske zbornice so s svoje strani izdelale predloge za te pravilnike, ki pridobe z novim zakonom gotove pravice vsled daljše službene dobe, odpovedana služba, preden je zakon stopil v veljavo, z namenom, da se zakonske določbe fzigraio, ie zelo potrebno da se z izvršnim pravilnikom označijo vsi ukrepi za izigravanje zakona od dneva njegove objave do dneva uveljavljenja kot nezakoniti in ničevL
3.)	Odbor se načelno strinja z ustanovo gospodarskega sveta, ki so jo neprestano zahtevali delavski zastopniki, žal, da število delavskih zastopnikov v tem svetu ni dovolj veliko. Zato je tem bolj potrebno, da bodo delavski zastopniki za.res reprezentativni in glede na to imenovani iz vrst svobodn..h delavskih organizacij. Ta svet bo le tedaj pravilno odgovarjal svojemu namenu, ako bo s pomočjo stalnega mra.ia trajno spremljal in proučeval vse prilike in vse izpremembe v našem gospodarskem, finančnem in socialnem življenju ter tako zbral zanesljivo gradivo za vsako zakonodajno ali upravno delo. člani sveta naj imajo pravico za predlaganje oddvojenih mnenj.
4.)	Odbor smatra, da je popolnoma neupravičeno, ker je komisar OUZD zmanjšal delavske pravice pri zavarovanju zlasti s skrajšanjem roka za bolniško podporo pod 52 tednov Zato zahteva, naj se ta sklep čim prej izpremeni. Glede na težke finančne razmere v delavskem zavarovanju in potrebo obrambe zavarovanja pred neupravičenimi napadi, je nujno potrebno, da se čimprej vzpostavi samouprava. Prav tako je nujno, da se čimprej izvedeVi voMtve v delavske zbornice.
V	ljubljanski bolnici je na velikonočno nedeljo dopoldne umrl g. Ivan Tavčar, re-vident drž. železnic v pokoju. Pogreb uglednega moža bo danes ob 16 izpred bolniške mrtvaške veže na pokopališče pri Sv Križu
V	zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Liubljani ie v nedelio umrla ▼ če-stiti starosti zasebnica gospa Barbara Čer-
meljeva. Pogreb bo danes ob 17. izpred mrtvaške veže zavetišča.
V	Radomlju je v starosti 65 let umrla blaga mati in žena, gospa Frančiška Šker-jančeva. K večnemu počitku jo bodo položili danes ob 16.
V	Sevnici je po daljšem bolehanju umrla gospa Cecilija Verličeva, posestn:ca, vdova po davčnem služitelju. Vzorno je vzgojila svoje tri otroke, od katerih je gospod Franjo Verlič sodnik v Murski Soboti. Pogreb dobre matere bo danes ob 16.
Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Zagatenje. Zdravniška mnenja zaznamujejo naravnost presenetljive rezultate, ki so jih dosegli z naravno »Franz Jose-fovo« grenčico pri ljudeh, ki mnogo sede v svoiem noklicu.
Nogometne tekme kvem dravske banovine
Velikonočne praznike so izrabila razna domača in tuja moštva za zanimiva gostovanja, ki so povsod prav dobro uspela in privab'la množice eled.alcev.
Pri nas smo imeli za praznike naslednje goste: v Zigrebu moštvo Čechie Karlina iz Prage, v Splitu Sporiklub iz Gradca, v Osi j piku enajstorico K;niži;a iz Temešva-ra. BeograjsVa Jugoslavija je sodelovala na vel'kem velikonočnem turnirju v Budimpešti, Ha«k pa gostuje v Nemčiji.
V	naslednjem objavljamo rezultate:
V nedeljo:
Budimiješta: lil. okraj : Jugoslavija (Beograd) 1 : 0 (0 : 0). Beograjčani so dali povprečno igro. vendar na so v celoti naplavili prav dober vtis. Na^boli^e može so imeli v Snasiču, Zeceviču in G;ierju Fe-renezvaros : Hungaria 5 : 1 (2 : 1). Ferencz varos je bil vso igro v premoči in je pokazal odlično ifro. kakršne že dolgo niso videli v Pešti. Zanimivo je. da mu sodnik P.iro ni oriznal še dveh golov, ker ni bil siguren. da je žoga nrešln golovo črto
Zagreb: čechie Karlin (Praga) : Viktorija 3 : 1 (1 : 1). Gostje niso pokazali velike amb'ciie in Viktoriia se je odločno branila, vendar v rezultatu ni imela sreče. Rezultat kljub t^nu ni realen in bi moral biti najmanj neodločen.
Split: Hajduk : GAK (Gradec) 2 : 2 (' : 0) Hajduk ni igral najboljše in zaigral mnogo |pp;h šms. Gradčmi s kot celota bolj ugajali in je neodločen rezultat na vročih splitskih tleh zanje nad vse časten. Igrišče je bilo biatno, ker je dopoldne de-že- ilo.
Osijek: Gradjanski : Kini/i (Temešvar) 4 : 1. Po odbčni igri domačih je bil vi-s-!.i poraz gostov zaslužen.
Subotica: Sand : ZAK 2 : 2.
Šabac: Mačva : Makabi (Novi Ssd) 4 : 0 (2 : 0).
Atene: Bolgarija : Grčija 2 : 1 (0 : 1) Presenetljiva in deloma srečna zmaga bolgarske reprezentance na povratku iz Italije. Sodil je zelo dobro zagrebški sodnik Fabris.
Sušak: Concordija (Zagreb) : Viktorija 5 : 2.
Dresden: Hašk (Zagreb) : Guts Muts 4 : 2. 5UOO gledalcev.
Dunaj: Nicholson : Slovan 4 : 1 (3 : 1); Hakoah : Szabana 6 : 2 (1 : 0)
Kodanj: Rapid (Dunaj) ; AB Kopenha-gen 4 : 2 (3 : 0).
Bruselj: Sportklub (Dum;): Nachod ^Praga) 3 : 2.
Anvers: W'acker (Dunaj) : repr. Anver-l e 4 • 2«
Linz: S. V. Urfahr : Kastner & Oehler (Gradec) 4 : 1 (3 : 0).
V ponedeljek:
Budimpešta : Ferenczvaros : Jugoslavija
(Beograd) 7 : 0 (1 : 0). Jugoslavija, ki je doma dosegla proti Ferenczvarosu odličen rezultat, je popolnoma odpovedala in doživela težak poraz. Hungaria : III. okraj 5:0
Zagreb: Čechie Karlin (Praga) : Gra-djanski 3 : 2 (0 : 2). Do odmora se je zdelo, da bo Grandjanski zmagal; po pavzi pa so se gostje rapidno zboljšali, izravnali razliko in zabili še zmagonosni gol. Sodil je g. Bažant.
Split: Hajduk : GAK (Gradec) 3 : 0.
Osijek: Slavija : Kiniži (Temešvar 3 : 0. Drugi poraz bivšega rumunskega prvaka.
Sušak: Concordija (Zagreb) : Orijent 4:2.
Hof a. S.: FC Bayern : Hašk (Zagreb) 4:1.
Dunaj: Slovan : Szabaria 6 : 2 (2 : 1); Nicholson : Hakoah 1 : 1 (1 : 0).
Kodanj: Rapid (Dunaj): repr. Kodanja 3:3.
Linz: Sp. V. Urfahr : Kastner & Oehler (Gradec) 3 : 2 (2 : 1).
Praga: Slavia : Bohem/ians 4:1 (1:1); Viktorija-ž. :Teplitzer FC 3:1 (1:0); Bohemi-ans : Tepl.itzer FC 4:0 (1:0); Slavia : Viktoria-Ž. 1:0 (0:0.)
Miinster: Vienna (Dunaj) :reipr. Miinstra 5:4 (3:2)
Gelsenkirchen: Vienna (Dunaj) : Falke 04 1-1.
Curih: Ujpest (Budimpešta) : Gras'.iop-pers 2:2.
Hannover: WAC (Dunaj) : Arminla 7:3.
Essen: AustnJa (Dunaj) : repr. Essena 6:1.
Liege: SK Kladno : DAC 5:1 (3:1).
Pariz: Club francaise : Kispest (Budimpešta) 2:1.
Gozdni tok za prvenstvo Maribora
Maribor, 28. marca.
Na velikonočno nedeljo je bil gozidni tek za prvenstvo Maribora. Start in cilj je bil na Rapidovem igrišču. Proga je vodila po priiiono zledemeli noti do Slov. Kal-varije ter preko nje i.n v loku nazaj. Z ozirom na velik mraz ki je vladal o praznikih, so časi, doseženi na 7.5 km dolgi progi, še zelo dobri.
Na startu se je javfo 10 tekmovalcev, izmed katerih je eden na progi izstopi L
Časi so naslodnii:
1.	Grmovšek (SK Maraton) 24.45.
2.	Podpečan (SK Železničar) lanskoletni zmagovalec, 24.50.
3.	Štrucl (SK Maraton) 25.15.
Objave
»Boj za Mandžurijo« še danes in jutri ob pol 15. v kinu Matici. Aktualnost za Ljubljano med prazniki je b;l senzacijonalni folm ZKD v kinu Matici. Obe predstavi v nedeljo in ponedeljek sta biii ronolnoma razprodani in mnogo stalnih obiskovalcev je moralo žal oditi, ker si vstopnic niso pravočasno omislili. Za vse tiste je poskrbela ZKD nn ta način, da obdrži film na sporedu še danes in mtri. Predstavi se bosta vršili isfo-tako v Elitnem kinu Matici točno ob pol 15. Ker je povpraševanje še vedno zelo veliko, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Film sam je zeV> zanimiv in noučen. Slehernemu človeku odpira pogled v popolnoma tuj svet s povsem dragimi nazore, z nam tujo kulturo in načinom življenia. Skratka »P>oj za Mandžurijo* si mora vsakdo ogledati.
Najlepši film te sezone je »Glas vesti«. Glas o dobrem filmu gre kaj hitro po Ljubljani. Kakor Tauberiev >Pot k slavi«, se je tudi v Ljubljani med prazniki govorilo po mestu o filmu »Glas vesti«. Občinstvo n našlo dovol; besedi za hva1o in priznanje. Stari in mladi, moški in ženske, vse je bilo ganjeno od prekrasnega dejanja vsebine, k! je tako vsakdania, vendar tako učinkovito lepo prikazana. Luhitsch si je s svojo poslednjo umetnino »Glas vesti?: postavil nesmrtni spomenik. Da ie temu res tako. vprašajte vse tiste, ki so med prazniki občudovali to krasne filmsko umetnino. Film »Glas vesti« ostane samo še par dni na sporedu v Elitnem kinu Matici, ker čaka že Beograd na njegovo promijero. Vsi tisti, ki ga še niso videli, nai si ga gotovo ogledaio. Po vsej resnici jim bodi povedano, da podobnega filma kmalu ne bo v Ljubljano.
Bakrene, medene irt aluminijaste predmete i®de'ire Jo«i<p Otoreipec, Ljubljana. Za Gradom 9.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jon. Reich.
Brezposelnim v občini Mostah pri Liubljani. Vsi; brezposelni, ki spadajo pod občino Moste in še niso dobili brezplačnega mesa. naj se oglasijo v občinski pisarni danes 29. t. m. med 10. in 12. uro. Meso se bo razdeljevalo v mesnici mesarja e, Kehra : a Zaloški cestii pod nadzorstvom župana z £emeta. Vsak brezposelni k bo dob J gotovo količino mesa brezplačno.
ženski Pokret v Ljubljani opozarja na predavanje dr. Stojana Baiiča, ki bo v četrtek 31. t. m. ob 18. v društvenem prostoru (Selenbnrgova ulica 7).
Likovnim umetnikom. Umetnostno razstavo v Skoplju priredi ».Tef5m;,'air društvo pri!iate'jew umetnosti z omeienm programom: Razstavljeni bodo samo južnosrbs^J krajinski motivi, a k sodelovaniu so pohabljeni vsi jugoslovenski umetn'1"'. ki Imaio take slike. Prijave takoj Jmenovanemu društvu, ki plača stroške 7.a v.rnit»v slik ter si pridrži 10 odst. od prodanih del.
Preklic dražbe. Dražba občinskega lova Hruševka, kti bi se imela dne 31. t. m. vršiti pr'. s rosnem načelstvu v Ka.mni.kii. se s tem prekliče.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 1. anrlia bo nadaljevanje slovetnakega cikla Obišče nas akadonrskl slikar Rikard Jakopič iz Ljubljane, ki si je pribor'..! največje
zasluge, da je z muko Ln težavo utira! skoz.i desetletja pota naše mlade slovenske umetnosti. Pnpo vedoval bo iz svojih spominov o nših domačih umetniških prilikah Francoski tečaji v Kranju zaradi okraj-šania velikonočnih počitnic v tem tednu ne bodo odpadli. Vršil se bo v sredo HI. tečaj, v četrtek I. tečaj in petek K. tečaj, vsi ob
običajnih urah. Vodja tečaijev prosi za .poV
uoštevilno udeležbo.
Društvo sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v dvorani hoteia >Orel« v Mariboru 4. aprila ob 10. Udeležba je važna, ker se bo reševalo o reorganizaciji društva.
Žena v š©$©teesti svetu
Potreba po socialni ženski vzgoji
•m.
Socijahie šole v pravem pomenu besede zastopajo v Nemčiji v nasprotju s strokovnimi šolami za ože začrtano socijalno polje, stališče, da si mora poklicna socijalna delavka pridobiti znanje na raziičnin področjih. Na kateremkoli posebnem polju se bo tudi hotela udeostvovati, povsod mora biti poučena o gospodarskih in duhovnih življenjskih pogojih naroda, poznati mora nravstvene probleme in naloge, sredstva /.a povzdigo narodnega zdravja. Vsestranski znanstveni pouk je potreben iz različnih vziiokov. Nikakor tu ni odločilna misel, da niora imeti socijalna delavka možnost, da izpolnjuje svojo službeno dolžnost na različnih specijalnih področjih. Temeljna važnost nemškega sistema soeijalnih ženskih šol je namreč v tem, da mora vsak poklicni delavec, pa naj ima kakršnokoli delo, poznati in spoznati celotno socialno skrbstvo kot nekaj enotnega, med seboj povezanega, in da mora biti vsak toliko du.iov-no vešč na različnih področjih, da po potrebi lahko naveže od svojega specijalnega dela stike z drugimi področji. To načelno pojmovanje važnosti in zahtev vsakega so-cijalnega poklica je dalo pobudo za ustanovo ženskih šol. širši krogi so zastopali stališče, da specializirane strokovne šole za posamezna področja socialnega skrbstva niso potrebne, ker naj se izvršuje vsako socijalno delo pod širokimi vidiki z upoštevan jem soeijalnih vzročnih zvez. Poleg teh načelnih raEtnotriva.nj, ki govore v prid socijalnim šolam splošnega značaja, so praktična le drugovrstnega pomena. Med praktičnimi bi bilo predvsem navesti, <'a se večina mladih iljandi, ki si izberejo socirjalni poklic, ne morejo vnaprej odločiti za katerokoli specijalno polje; da nalog, ki jih stavijo posamezna področja mlademu delavcu. ne morejo takoj jasno pregledati; da nimajo konkretne predstave o tem, koliko in katere sile zahteva socijalno delo od njih na tem ali onem področju. Tudi ni umestno, da bi bila socijalna delavka že v naprej strogo vezana na to a.li ono socialno področje. Za socijalno delo je važno in ikonistiao, da socialni delavec, če tako zahtevajo okoliščine, lahko preide z enega na drugo po-iročje, ker so lahko izkustva, ki d.ih je i .m o.l na prvem mestu, za drugo prav neprecenljiva in neogibno potrebna Menjanje področij, na pr. od oskrbe ubogih do socijaLno-politiičnega udejstvovanja im mladinskega skrbstva, mora biti omogočeno vsaki de'av<kii, zakaj poedina področja socialnega dela porabijo duševne sile poklicne de-aivke v taki meri, da včasih obdrži ta svojo delamožnost in svežino le, če menja področij e. Na vsak način pa dajeta spioš-
Iz akvaristove torbe
O drstenju in drugem
Dasi <je pomlad že potrkala na vrarta, se je zima dokaj nevljudno obnašala in iji za-pahniila duri pred nosom. Pa ne bo dolgo, ko bo .v tare d vzbudila prirodo k novemu živ Ijemju. Začelo vrvenje in življenje v vodah. Ribice se bodo zbirale v večjdh jahtah k svatbi, drsbUe bodo. Linan.i se bodo podali v stranske hstre potoke. Mlečni ki se pri tej priLiktl svetlijo, če jih obseva sonce, v maviričastih banvah. Dva meseca bo taaja-la. ta s vadba., aprila <i.n maja. Ikrnica (samica) o 1 lož i okolti 4000 do 7000 iker. Sulec je že počel v marcu in bo odnehal v maju. Tudi 011 se pola v priltoke. O-ljstoj svoje viste fti zagotovi lkrmica z 10 do 20.000 Lkrami Ščuka se je začela ženitii februarja i,n bo odnehala v aprilu. Ženrl se v plitkih vodah. Vsaka .Ikrnica odloži okoli 100.000 iker, ki ostanejo prilepljene v ke<pah na vodnih rastlinah. Ostriž bo pričel s svatbo v aprilu (in trajala bo do junija. Z 200.000 ikra.mi osigura vsaka ženka obstoj svojega rodu. Tudo ostriž se ženi med vodmimi rastlinam;, na katerih ostanejo ikre, dokler jih toplota ne .izleže.
Toliko o ribah roparicah. Po številu iker utegnemo sklepati, katere od njtih bodo v pnlhodinjih 100.000 ledih še obstale in kaite-re bodo izumrle. Po naivedenih podatkih b.i lahko sKlepali, da ne bo lipan preživel srnica, sulec pa ne ščuke. Ostriž pa bo obstal. — Rop8rice se bolj redko goje v sobnih ribogojnicah, ker napadajo ostale manj krvoločne ribice. Zato se tudi; daLje ne bom z njimi bavil. Iz tega, kar sem dejal o njih, pa ne sledi, da se ostale vrste nibic, kot n. pr.: kleni, rdečeperke itd. ne lotijo drugi.i ribic. Najmlajši zarod ni pred nobeno ribo varen, pa tudi ikre so Izpostavljene njihovi požrešnosti. Ribice, kil sem jih označil kot manj krvoločne, se razlikujejo od ropa-ric samo v tem, da se ne napadajo medsebojno. če so količkaj odrasle. Tudi te ribice bodo kmalu začele z drstenjem. Mednje spada tudi rod krapovcev (Cyprlnidae). ki so baš najnrikladnejši za naše ribogojnice. Za čas drstenja mora vsak akvarist vedeti, ker mu pove. kdaj naj Ion mladice. Povprečno traja 15 dni. dokler se ribice ne izležejo.
Androga drsti maja in junija. Odloži kakih 100.000 iker na vodne rastline. Zeleni-ka in pisanka. ki spadata v vrsto belic, dr sbita v istem času. Crnooka. ploščič in osrri-ca spadajo v vrsto ploščičev. ki se odlikujejo z dolgo podrepno plavutjo ln drste od maja do julija. Vrsta pezdirk odlaga svoje ikre v žive školjke s pomočjo cevi. ki 1o spusti ikrnica v odprtino školike. Mlečn k oplodi ikre v školjki z drstenjem nad nio. Drsti pa aprila in maja. Podust drsti aprila in odloži ikre na dno rečnih pritokov. Llnj se ženi v maju in juniju. Ikrnica odlož. ikre na vodne rastline baierjev in jezer Crnooka, ribica z rdečimi očmi. drsti anrt la in maja na plitvini med vodnimi rastlinami. Isto velja za platnico, klina, kleniča in rdečeperko. Jez in blisUvec drstita v jatah marca in aprila med vodnimi rastlinami. ali; pa na prodastem dnu. Pisa.nec srloboček, mrena, pohra, koreselj in krao drste v mariu 'n juniou v jatah na plitvinah in med vodnim! rastlinami. V juliju in avgustu so mladiči že precej dorasli
Prav zanimivo je vzeti z rastlin ikre. ki se poteun izležejo v domači ribosoinici.
na duhovna podlaga in znanstvena izobrazba možnost, da nostransko in pogosto preveč utiudiivo vsakdanje delo prepojiš in poživiš z duhovnostjo.
Teoretični pouk je v soeijalnih šolah usmerjen na dve strani Obsega spiošno izobraževalne, socijalno-znanstvene in socijai-no-etične predmete in poleg tega posamezna področja, ki se neposredno nanašajo na praktično delo. Da je to zadnje potrebno, je jasno- Pouk o skrbstvu, o varstvu otrok, javnem zdravstvu, obrtnem zakonu, zavarovalnem zakonodavstvu — vse to ne potrebuje utemeljitve. Samo po sebi umevna pripravienost je, katero potrebuje vsak socialni delavec. Orodje je, brez katerega ni mogoče delati. Ob tem nam spet postane jasno, da je specialnemu delavcu potrebno mnogotero in enostransko znanje, zakaj delovati v šolskem skrbstvu, ne da bi bili poučeni o zakonu o vzgojnem skrbstvu in alimentacijski dolžnosti očeta do nezakonskega otroka, ni mogoče; prav tako ni mogoče izpolnjevati mesta mladinske skrbnice ln ne biti poučen o pravicah, ki jih daje delavki zakon o delavskem zavarovanju. Brez tega temeljnega znanja ne moreš postati dobra skrbnica v deč.jem domu. Zato lahko rečemo, da je uvedba v posamezna po.lročja vede, ki se nanaša na socialno prakso, potrebna vsaki socialni delavki.
Na nemških socialnih šolan predavajo učonkam o soeijalnih nepriKkah in njihovih vzrokih, o obstoječih pomožnih napravah, ustanovah in zakonih, in sicer: za gospodarsko pomoč (socialno skrbstvo na eni in poklicna vprašanja, delavska zaščita ia zavarovalno zakonodajstvo na drugi! strani) za zdravstveno skrbstvo (socialna higijena) za socialno pedagoško in duhovno pomoč (problemi otroškesa, šolskega in mladinskega skrbstva, narodno-prosvetno delo, za nravstveno reformo (mladinsko skrbstvo, reševalno delo). H tem predmetom, ki so nekaka teorija prakse, prištevajo tudi fcur-ze, v kai1erin poučuijejo metodo socialnega dela Treba je ne le popisati razmere, razkriti vzroke, utemeljiti zahteve socialne reforme in socialnega dela, temveč tudi poka^ •zati, kolikor je to mogoče r teoriji, kako izvršujejo in kako je .Izvrševati socialno doLo. S tega v.idika so potrebna metodična navodila za vse načine socialnega dela v zavodmi, pisarniški in zunanji službi, kakor tudi za vzgojne, preprečevalne, negovalne skrbstvene, reševalne in delovne metode. Učenke naj spoznajo važnost im tehniko posameznih naiog, nauče naj se premišienesa in preudarnega delovanja. Zato je potrebno poleg pouka o načelih vsakega narodno-skrbstvenega dola t ud,i pronicanje v psiho-lošiko-ipodagoška vprašanja.
B.avno ta.ko zanimivo je -vzeti ta; ra-znih potokov in bajerjev naijmlajš.; zarod, komaj ■pol cen .ti me.tr a dolge ribice. V jeseni se potem že vidi, v katere vrste spadajo. Z najmlajšem zarodom pa moramo oprez-no ravnati. Take ribice so silno občutljive ia če mi posoda, v kateri j.lh nosimo, polina in zamašena. se ubijejo na stenah posode. Tudi na temperaturne razlike vode je treba paziti.
Zelo zanimiv primer se mi je pripetil lami s takim najmanjši,m zarodom. V Borovniškem potoku sem ujel razne ribice in jih dal v kangljico. Med vodnimi rastlinami sem zagledal jate najmanj šila, komaj pol do en centimeter dolgih ribic im ker sem se bal, da ne bi izdržale prenosa v kangli-| ci, sem vzel terme«, izpcl kavo, teplakntl, in vili z malim kozarcem vanjo zarod in jo postavil v bMižino iprioatelja, ki je tik obale dremal v travi. Pote,m sem šel po rastline, da jih denem v termos, ko bo napolnjena. Med tem se je tovariš prebudil in slišal som ga vprašati: »Ali je še kaj notri?-' V dobri ven, da misli na steklenico, v kateri je bilo vino, som odgovoril: >Kar !zpij fta teh nar pož'rkov! s Koj potem se je zonet oglasil in rekel: >Saj je bila samo mlačna voda notri.«
Začuden sem se oot-1 in osupnil, kajti! prijatelj je držal termos v rokah. Vzel sem m« jo iz rok, pogledal vanjo — bila je prazna. Izpil je vodo z zarodom vred. Mirno, kakor da bi n.ič ne bilo, sem potegnil steklenico iz torbe, mu jo ponudil in šel brez besedice nazaj k vod.i ln vlovi.l nov zarod, misleč pni tem na ribice, ki so po nesrečnem naklijučju plavale v želodcu tovariša. Zadovoljna sva bila oba. da ni bil v ter-musu kak močerad ali piškur, ki bi za nač težje prebavil.	O. S
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek. 29.: Zaprto Sreda. 30.: Nekdo. C.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Torek. 29.: Zaprto. Sreda. 30.: Knez Igor. B.
Iz gledališke pisarne. Ljubljanska drama uprizori jutri izvrstno Molnarjevo komedijo »Nekdo« z gospo Nablocko. gosp. Levariem in gosp. Drenovcem v glavnih ulogah. Ostale uloge igrajo gg. Polonca Juvanova. Gabri-ielčičeva. Daneš. Jerman. ?ancin in drugi. Režija ie prof Šestova. Predstava bo za red C. _ Veliko Borodinovo opero iKnez Igor< bodo peli jutri v naši oneri. V naslovni ulo-gi nastopi gosp. Primožič Ostale uloge poio ga. ThierrVieva. Kogejeva. Gostič. Janko, Rumpel. Kovač. Zupan in Tvelia. Pri predstavi sodeluje ee'otni baletni zbor. Opero dirigira kapelmk Stritof. režiia ie Primož!-čeva. Ker ie to skoro gotovo poslednja predstava te opere v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo vse ljubitelje ruske glasbe nanjo. Predstava bo za red B.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Torek. 29.: Zaprto Sreda. 30.: Triie vaški svetniki. A. Četrtek. 31.: Traviata. Go«tovanie primaione sraške opere Tinke Wesel - Pollak. C.
Kronika velikonočnih praznikov
Praznovali smo ob zadovoljivem vremenu prav mimo — Po planinah in okoliških hribih je mrgolelo smučarjev in izletnikov — žrtve nesreč in surovosti
Ljubljana, 28. marca.
Po cestah in ulicah so se počasi premikale množice ljudi, se prelivale preko trgov, se tu pa tam ustavile, potihnile in se zastrmele z motnimi očmi predse. — Praznično oblečeni človek, meščan in okoličan sta se zagledala v procesijo, v bela in rdeča bandera, prisluhnila molitvi starih žen in godbi, ki je kipela poti sinje nebo.
Lepa ie bila velika sobota — polna soln-ca. — In ta ali oni je morda malo pomislil na čudoviti red v svetu in na pozno po ml ad.
Ko so se za procesijami zaprla visoka cerkvena vrata, ko sc je polegel trušč zmagoslavnih koračnic, ko so se trume ljudi razšle, ko ie šentjakobsko, trnovsko, šen-klavško. frančiškansko in šentpetrsko i aro zajci rrir. ko so po vsem katoliškem svetu potihnile orgle in zvono\n in je ostalo le rezko bitje ur — je zavladal najsvetejši trenutek.
Gospod ie vstal
Oh tem spominu, oh tei sto in stoletni misli — tihi udann$ti in pričakovanju — je zemljo objela tišina Človek je utonil v niej uklen jen od pomladne noči, se zamaknil v temo. v skrivnostno dogajanje v svetu in vztrepetal pred nedoumt iivostjo vsega življenja in človekovega boja v njem.
Bila je velika noč.
♦
ln noč se je nagibala k jutru. Petelini so odpeli svojo budnico. — In bližala se je velika nedelja.
Velika nedelja — praznik zmage in ve-selia! — Ta misel je bila vrisk, poln bolečine, ie bila hkra.ii krohot, poln upora, v katerem je moral vztrepetati ves katoliški s\'et.
Tam. kjer sklanjam goste trume globoko na prsi trudne glave. tam. kjer zro kakor iz teme s^-etle. odrte oči v jutrišnji J:<n. tam ie stok. ni sonca. Molitev, ki jim kini z ustnic pro'i neskončnemu nebu, je utehi, ir kdaj pa kdai svetla kapi i a v morja človekove bede. je zadnje pribežališče milijonov, ki hočeio odrešenika in kruha, zadnje pred n^izzdntim. —
Glejte človeku! +
Po svetu pa hodi Antikrist in išče močnih, išče najmočnejših. — A Krist se vprašuje: kdo ho tako slab. d-i se uda njemu, velikemu izkušn javen vseh bednih: ki hoče io odrešsnika in kruha? —
Trkajte — in odprlo se vam bo! — ♦
Člo\'ekov duh se ie za nekai trenutkov poglobil v d\>at:sočletni misterij Mesijeve smrti in vstajenja. In ta ali oni je sredi premišljevanja plašno dvignil glavo:
»AH se nebo ni stemnilo?« —
»Ali se ni stresla zemlja?«
Posluhnil je:
»Ali ne prihaia od nekod zamolklo podzemeljsko bobnenje?« —
Ničesar ni bilo.
P:1 ie le privid, strahotna slutnja o naj-7.' In jem — človek je spet sktonil glavo in
zašeneial:
»Slwa Tebi, o Gospod vojnih trum!«
Molitev pa ni bit a več molitev. Bil ie strah, ki je premikal ustnice, trepet v razodetju sv. Janeza. — Nekje hrzajo nestrpno apokaliptični jezdeci.
*
A na zemljo je lilo sonce, dobro in vsem ena':o. Zemlja ie sveže zavonjala.
Si bilo godbe in ne v vetru planot ajočih bander, množice se niso več počasi premikate — odhitele so v pomlad — s pesmijo v sebi in z vero v bodoči veliki, veliki dan.
Tako so se na sončni veliki ponedeljek obrazi zjasnili vsem.
Torej ie Gospod res vstal?
/ res je vstal. —
Zdaj menda nihče več ne dvomi v pomlad.
Velika noč je potekla v Ljubljani prav mirno in policija oba dneva ni imela posebne prilike za intervencije. Bolj je bila zaposlena reševalna postaja, največ dela pa so imeli v sprejemnem uradu ljubljanske bolnice, kamor so v zadnjih dneh prepeljali prav znatno število ponesrečencev in žrtev pretepanja.
Dve žrtvi velikonočnega streljanja
že vsako leto smo obsojali nesmiselno streljanje s topiči. A da so zaman vsa svarila kakor tudi oblastveno omejevanje te povsem nepotrebne navade, so pokazale letošnje nesreče, ki jih je spet bila cela vrsta In so ponekod zahtevale prav težke žrtve. Dva taka ponesrečenca so prepeljali tudi v ljubljansko bolnico, a za enega je pomoč bila, žal. prepozna. Veliko-
nočno pokanje s topiči je moral plačati z mladim življenjem . ..
Jože Ahac, 19-letni posestnikov sin iz Male Reke št. 85 pri Celju, je šel v soboto za procesijo. Kmalu nato so začeli vaški fantje streljati z možnarji in radovednost je privedla v bližino tudi Jožeta. Nekaj časa je gledal fante, nato pa je stopil k možnarju, ga nabasal in sprožil. Fant še ni nikdar tega delal v življenju in je seve basai napačno Posledica je bila strašna, še preden se je fant umaknil, je možnar razneslo, ves naboj pa je udaril nesrečnemu Ahacu v obraz. Strašno ranjen in nezavesten se .je zgrudil in morali so ga z vlakom prepeljati v Ljubljano, kjer ga je z glavnega kolodvora zvečer okrog 19. reševalni avto prepeljal v bolnico. Siromak je bil strašno zdejan, imel je razmesarjen ves obraz in oslepel je na obe očesi. V bolnici so se trudili, da mu rešijo življenje, ves trud zdravnikov pa je bil zaman in nesrečni Jože je davi po hudih mukah umrl.
Na velikonočni soboto so streljali s topiči tudi v Konjiški vasi pri Konjicah. Po neprevidnosti mladih fantov pa se je vnel kilogram smodnika blizu nabitega možna r-ja. pri nastali eksploziji sta bila pa hudo p-oškodovana posestnikov sin Stane Skr-binšek in neki njegov tovariš. Oba so precej nevarno ranjena prepeljali v mariborsko bolnico.
Surovosti
Kovač Ivan Kljun iz Ljubljane se je danes dopoldne peljal na kolesu mimo tovarne za klej, tam pa ga je neki unifor-miranec baje brez pravega povoda tako močno pahnil s kolesa, da je Kljun nezavesten obležal na cesti Dobil je hude poškodbe na glavi, v bolnici so pa ugotovili tudi notranje poškodbe.
Brezposelni ključavničarski pomočnik Alojzij K. iz Zelene jame pri Ljubljani se je na velikonočno nedeljo zvečer vračal med skupino fantov, ki so se prepirali in ruvali, nenadoma pa ga je eden izmed njih sunil z nožem v desno roko. Alojzij K. je moral v boinico. Nauk? Ne praskaj tam, kjer te ne srbi!
Anton Grczdek, kovaški mojster, rojen 1905 v Podgorici pri Ljubljani in tam stanujoč, je bil včeraj na neki zabavi, pri kateri ga je nekdo napadel in česnil z lopato tako močno po desnem licu, da mu ga je preklal.
Ivan Jakič. brezposelni čevljarski pomočnik iz Most, je bil v nedeljo v gostilni. kjer ga je neki hlapec s topim predmetom tako močno udaril no levem očesu, da so ga morali prepeljati v bolnico. — V bolnico je morala tudi Marija R., stanujoča na Trnovskem pristanu, ki ji je mož z loncem po glavi voščil vesele praznike. — Žrtev pretepačev je postal še delavec Ludvik Rajber z Bleda ki ga je nekdo z nožem sunil v desno roko.
Druge nesreče
Na oba praznika so igrali v Ljubljani simpatični železničarji i z Pečuha n a Madžarskem. Prvi dan so nastopili proti Pri-morju, drugi dan proti Iliriji. Pri drugi tekmi se je pripetila manjša nesreča, ki se je prvi hip videla hujša kakor je bila v resnici. Ko je eden od igračev zapodil žogo proti madžarskemu golu, je dobil žogo v glavo od zadaj igrač Josef Lugos, železniški uradnik iz Budimpešte, in to s takšno silo, da je nezavesten obležal. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico, kjer pa se je Lugos kmalu osvestil in so ga tovariši vzeli s seboj.
Janez Honigmann, 13-letni posestnikov sin iz Dolenje vasi pri Ribnici, je včeraj jahal konja, ki ga je neki 12-letni fantič nenadno močno oplazil s šibo. Konj se je splašil in skočil stran. Janez je pa v loku odletel in padel tako nesrečno, da je nezavesten obležal. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
Hudo nesrečo so imeli danes v ljubljanski bolnici sami. Uslužbenec France Re-bernak je opoldne sedel v veneričnem oddelku, nenadno pa mu je postalo slabo in je padel s stola ter se zakotalil po stopnicah. Obležal je z obema zlomljenima rokama, je pa tudi hudo poškodovan na glavi.
Napad in ekspiozifa
Maribor, 28. marca.
Velikonočne praznike smo imeli v Mariboru, kar se tiče vremena, prav lepe. V sob^lo se ie nestalno vreme vneslo in velikonočna nedelja se je znašla v objemu solnca. čez dan se je sicer nebo zopet začelo oblačiti, vendar pa so imeli številni izletniki in sni l-čsrji ugoden dan za razvedrilo.
Oba praznika sta potekla skoraj v največjem miru, občutiti je bilo hudo pomanika-nie denarja. Kronika je sicer dokaj skromna, vendar pa nesreče niso izostale. Neznan moški je na velikonočno soboto napadei «,
Rudolf Kresal:
Pomlad
Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak
meč.
(Iz evangelija sv. Matevža pogl. 10. 34).
Spomnil sem se teh Kristusovih besed, ko je stal on, moj davni prijatelj in sošolec pred menoj bos, raztrgan, bled, upalih lic, tresoč se od mraza. Glavo je sklanjal na prsi. Bilo je, kakor da se mi ni upal pogledati v oči. Njegovo veliko, močno telo je bilo kakor izkoreninjeno. Bal sem se, da ne omahne, ne pade na spolzka tla. Čez nekaj časa je dvignil glavo in tiho dejal:
»Zdaj je tako«.
Spet je pobesil glavo, se zastrmel v lesketajoči se sneg in roko je skrčil v pest.
*
Dolgo <ra nisem videl. Pred osemnajstimi leti sva se razšla — krenila vsak svoio pot. žp takrat smo bili zelo zamišljeni in naše slovo ie bilo čudno. Nihče ni dal tovarišu roke. Brez nasmeha, brez veselja smo šli vsak v svoj svet — mračni in s težkimi koraki. Naših deset, dvanajst let življenja,
dela domov se vračajofega Antona Gmajner-ja in 2a tako obdelal, da je nezavesten obležal. Ker ga ob običajni uri ni bilo domov, so bili njegovi domači v velikih skrbeh in so »a šli iskat Našli so ga na cesti blizu domače hiše nezavestnega. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
Huda nesreča je doletela lliletnega vajenca Srečka štiglica iz Radvanja. Fant je napolnil lončeno posodo s karbidom in ca žalil z vodo. Karbidovi p'ini so lonec raznesli in je dobil fant precej hude poškodbe po obrazu. Prepeljati so ga morali v bolnici, kamor so aovedli iz raznih krajev še več drugih ponesrečencev z mani občutnimi j>o-škodbami
Pretep na veliko nedeljo
Kamnik, 27. marca.
Velikonočni prazniki v Kamniku tudi letos niso minuli brez običajnega pretepa. V gostilni spri Martinu« na Šutni so se fantje v nedeljo zjutraj zbrali okrog litra, da si pred mašo voščijo veselo Alelnjo in da voščilo tudi primerno zalijejo. Nekaj časa je v fantovski družbi vladale prav prijetno razpoloženje in nihče si ne bi mislil, da se bo njihov pogovor o pirhih, gnjati in hrenu še pred glavno mašo v šutenski cerkvi končal z obžalovanja vrednim pretepom, ki je dal miroljubnim kamniškim meščanom za oba praznika dovolj snovi za razne živahne debate in razprave o sirovosti. Prepirati sta se pričela dva krepka kmeč-
ka fanta iz Podgorja. Kaj je dalo povod njunemu prepiru, prav za prav danes niti sama ne vesta več, saj sta bila fanta vedno najboljša prijatelja in se še nikdar nista sprla. Drugi, ki so bili priče prepira, trdijo, da sta se pričkala. kdo ima več denarja. Beseda je dala besedo in fanta sta pod vplivom izpraznjenih kozarcev bila bitro v ognju. Besede je spremljalo živahno geetikuliranie z rokami. Naenkrat pa je desnica Ivana 1). spremenila smer dotedanjega kroženja po zraku in se pretrdo ustavila na licu nasprotnika, ki je menda po nesreči dobljeni udarec smatral za zadostni razlog, da je skočil na dvorišč? in iz zložene klaftre drv potegnil poldrugi meter dolgi kol, s katerim je navalil na Ivana. Enkrat ga je oplazil po hrbtu, enkrat pa po glavi, da se je Ivan takoj nezavesten zgrudil na tla. Ker ga niso mogli sami obuditi, so poklicali zdravnika, ki 6tanuje v sosednji hiši. Ta je upotovil, da udarci sami na sebi niso prenevarni. pač pa se je fant pri padcu precej pretresel in bo moral dali ča*a ostati v postelji. Prevročekrvnemu napadalcu so najprej orožniki izprašali vest. nato pa so ga izpustili. Imel bo pa sitnosti na sodišču.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagaten.ju, napetosti, zgagi, vzpeLr-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnen^i k biuvan *-i učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode. temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo. da jemljejo »Franz Joesfovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolsro pole-gati v postelji in jim zelo Drija voda. »Franz Josefova« frrenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini.
Samo se danes in filtri
si more ogledati Ljubljana najlepši film, karkoli jih je bilo doslej napravljenih
Mati je zadavila novorojenčka
Murska Sobota, 28. marca
Posestnik Mikloš Ožvald se je pred tremi leti izselil v Ameriko, da si tamkaj poišče zaslužek. Na svojem manjšem posestvu doma je pustil svojo ženo Marijo in njeno mater. Kmalu po odhodu njenega moža pa se je začel sukati okrog Marije njen svak Janez iz Čepincev, kar ni ostalo brez posledic za Marijo. Njena mati je kmalu opazila njeno izpremembo vendar pa je hčerka odločno zavračala vsake očitke.
V početku letošnjega leta pa se je njen mož nenadno vrnil iz Amerike, žena, ki je bila zaradi nepričakovanega prihoda svojega moža presenečena, jc v strahu pred njim skrivala svoje stanje, ltVikor je mogla. Ljudje so sicer govorili to in ono, kar je prišlo tudi na ušesa možu, vendar pa ta vsem tem govoricam ni verjel.
Pred dnevi, ko je baš prala sode, je žena začutila bolečine m zvečer je že porodila živo dete. Ker 3e je bala, da bo jok deteta slišal njen mož, ki je spal v isti sobi, je prijela dete z rekami za vrat in
stisnila. Dete je utihnilo za vedno. Da bi zakrila svoje dejanje, je ^vila mrtvega otroka v cunje in ga zak:pala pri studencu. Mislila je, da bo tako zabrisala vsako sled svojega zločina.
Ljudje pa so kmalu opazili pri njej izpremembo. Za zadevo se je začelo zanimati tudi orožništvo. Pri zasliševanju je žena spočetka vse tajila in je priznala le to, da je bila noseča, a da je predčasno porodila pri potoku, ko je prala perilo. Zapletala pa se je vedno bolj v protislovja in naposled vse priznala. Pokazala je kraj, kjer je dete zakopala, in res so tam našli 15 cm globoko jamico, v kateri je ležalo v cunjah zavito mrtvo dete.
Obdukcija je ugotovila, da je otrok ob porodu živel in bil nato zadavljen. V grlu deteta so našli papirnat zamašek, kar kaže na nasilno smrt. Otroku je žena najbrž mašila papir v usta tako dolgo, dokler dete ni utihnilo. Zločin brezsrčne matere je zbudil veliko ogorčenje med prebivalstvom.
ue v
Zanimiva zgodba o aretaciji znanega vlomilca in si-mulanta Košiča — &e dva druga
LuMtscheva nesmrtna umetnina vzeta iz vsakdanjega povojnega življenja, preprosta in vendar tako čudovito lepo predstavljena, da mora ganiti slehernega človeka
Matere, očetje! Oglejte 3i ta film!
Predstave oh 4., V<8. in 9. Vi Telefon 2124
Elitni kino Matica
Vrhnika, 28. marca.
Komaad»ir orožnčške stanice, narednik Zadinikair in kaiplar Fran Kaplan, sta se na veliki petek dopoldne podala na patruljo proti Veliki jn M al,i Ligotjni. V zadnjem naselju sta izvedela, da se sicriva v nekem kozolcu neznan kia/tež, star kakih 30 let in izredno močne .postave. Ljudje so tudi! povedali, da berači okrog, da pa sicer n,i bil doslej nevaien tuji lastnini. Orožnika sta šla v skedenj šn izkopala potepuha iz sena. Ob napovedi aretacije se je potepuh malomarno nasmehnil un jima sledil na orožni-ško postajo. Tam so natančneje prelistali seznani sumljivih elementov i,n po tiralici ljubljanskega deželnega sodišča so ugotovili, da je aretiranec že davno .iska.r.i Lojze Kosi č, doma >liz Pliskovice .pri Sežani, ki je lani v oktobru rafinirano igral pred ljubljanskim senatom mutca.
Obtožen je bil takrat nekega vloma. Ta-Koj po areftaciji je začel vztrajno siumilirati, da je nem. To se mu je tako posrečilo, da sta zdravnika .psihiijaitra v svojem izvedeniškem mnenju poudarjata, da je -neznani mutec« za dejanje neodgovoren zaradi psihične odrevenelosti. Sodišče je zatorej takrat odredilo, da se neznanec odpošlje v očfuvalni •zavod v Lepog.lavo. V,epoglave pa se je mutec ta.ko ustrašil, da je čez nekaj dni spregovoril in na.to pred preiskovalnim sodnikom natanko opisal svoje pustolovščine. Pravil je mod drugim, da je moral pobesni/ti iz Italije, ker se je doma skregal s fašisti. V ljubljanski okolic.; se je dalj časa klatil, nato je v Dobro-vi vlomil v neko trgovino, ker je bil popolnoma sestradan in si je hotel nabavtiti ne k a j blaga.
Lojze Kose, ki ie po poklicu natakar, iprav bister in popolnoma vešč italijanščine in nemščine, je bil nato sredi novembra odposlan iz sodnih naporov znova na opazovalni oddelek. Tu je baš na državni praznik 1. decembra' okoli 2. ponoči pobegni! iz opa-
zovalnega oddelka. Varnostna oblastva so marljivo .poizvedovala za nijim, a nikjer ga n.i bi.io mogoče iztaknimi. Ko so ga zdaj vrhniški orožniiki vipracša!i, kako se f- znal toliko časa izogibati policije ii.n orožnikov, jim je povedal: >Prav lahio, spal sem po kozolcih, pri dobrin kmetih sem se pa hranil. Prišel sem pa tudž večkrat v Ljubljano, kijec sem srečal svoje stare znance iz jetni-šrnice in pozdiav.il sem mimo grede tudi paznike. .
Na vprašanje, sakaj Je pobegnil iz bolnišnice, »je zasme-hljivo odvrnil: > Zdravnik mi je na z ig m ar ju (opaizovalnc oddelek) nekoč dejal: Kaj mislite, da ne boste šli v Lopoglavo? To me je zje&lilo lin sani ped sebi s«im sklenil: Lojze, tja .pa ne pojdeš!«
Lojzeta Kosiča so orožniki .izročili najprej vrhniškemu okrajnem« sodišču, ki pa je odredilo, da so ga na veliko soiboto odpeljali v Ljubljano, kjer so ga sprejeli z veliKim začudenjem, ker so nač vsi sodili, da je po<tepi,n že davmo za mejo.
Aretacija pobeglega blagajnika
Brežice, 28. marca.
Na veliko soboto dopoldne je vzbudil!a med potujočim občinstvom splošno senzacijo aretacija elegantnega gospoda. Mladi gospod je sedel v bližnji restavraciji poleg kolodvora. Sameval Je, mrko je zrl ipred.se ter postajal nervozen, čim je kak gost vstopil v sobo. Na neznanega tujca sta bila opozorjena tiudi služ-tmjoča organa železniške policije iz Ljubljane in z Zidanega mosta. Ko sta tujica le površno premotrila, se ji.ma je zdel takoj sumLjiv in sta v njeni spoznaia blagajnika železnriške direkcije v Zagrebu Frana Kernca, po rodu Dunajča-ča.na, a pristojnega v Karlovac. V zagrebški',h ^.Novostih« sta namreč 22. t. m. čita'a o večjih defravdacijah pri omenjeni di-re/t-

ciji in .list rje tudi prinesel defravdantor.-o sliko. Pogledala sta izrezek poročila ,in pre-motrila poteze neznančeve.
Takoj nato sta stopila k nezna.nčevi misi in ga vprašala, kako se zove. Zaniomljal jo neko tuje d.me. Ko sta mu pa vjgla v brk, da je on pobegli blagajnik, brez daJjjšega oklevanja priiznal, da je iskani Kernc, ki je poneveiril po dosedanjih ugotovitvah okoM 120.000 dinarjev. Omenil je tudi, da je ma.lverzacije izvrševal že od 1. 1922. Ko je sedaij poneveril veliko vsoto, se je od<po!ial z neKo deklino proti Mariboru, kjer je nameraval skrivaj prekoračiti mejo in pobegniti v Avstrijo. To se mu ni posrečilo, zapazil je, da so mu za petami ter se je % avtom odpeljal proti Zidanemu mostu. Prt njem sta detektiva našla še malenkostno vsoto 600 Din. Po kra.tkem zaslišanju na kolodvoru sta ga odoolja.ia v Zasreb in ga izročila ta mošnji policijski upravi.
Po fiiolgSSa letih v rokah pravlse
Polšnik. 28. marca.
Orožniška stanica na Polšniku v litijskem okraju je dobila sporoči'o. da so pri nekem samotnem kmetu v okolici Preske poizkusili nočni vlomilci tatinsko srečo. Ropot prt odpiranju hišnih zapahov je zbudil domače, ki so prižgali hie, vlomilci pa so izginiti v noč prez sledu.
Orožniki so pod vodstvom komandirja g. Velikanje preiskali ves okoliš. Izvedeli s^, da se je klatil zadnje dni tam okrog sumljiv moški, okrog 80 let star. Neumorno zasledovanje ie dovedlo iskanca kmalu pravici v roke. Zalotili so ga po sledovih škorenj v snegu, ko se je hotel skriti svojim zasledovalcem. Oblastva so ugotovila, da je uje-:-nik Pirih. že več let iskani vlomile« in dol-goprstnik.
Fant za pošteno delo ni maral, zato pa mu je bila tem ljubša tuja lastnina. Kadarkoli so odkrili njegove hudobije, se je orožnikom le izmuznil. Zanimivo je. da se je Pirih za dalje časa priklopil neki ciganski družini, kjer se prav vdomačil in je bil pre.l %'arnostnimi organi nekaj časa dobro skrit. Nedavno pa se je ločil od svoje črne druščine in je začel na svojo roko. Onegavil ;e po okolici Folšnika. kamor je prišel iz Radeč prelio Dol. Polšniški orožniki so Pirifca | včeraj prepeliali v ljubljanske sodne zapo-le, da ugotovijo vse njegove grehe, storjene v času, ko ga je »Policijski glasnik« zaman iskal

vse detinstvo je bilo dolga, težka pot. Na tej poti nismo nikoli srečali otroka. Kako bi mogli srečati otroka, ko pa je nam bilo devet, deset, enajst let. Posedali smo na topovskih ceveh, teškali puške, z velikimi očmi strmeli v krožeče aeroplane, se vozili na vojaških avtomobilih, gledali ranjence in noč za nočjo poslušali pred bolnicami njihov stok, kletev — in lovili, trepetaje po vsem telesu, njihove zadnje izdihe.
Pred dobrimi osemnajstimi lati je bilo to. In časih smo šli v gozd in se igrali Avstrijce in Ruse. Rusi so morali biti zmirom tepeni. In so bili. Naša vojna zvijača je bila zelo preprosta. Avstrijcev je bilo zmirom več kakor Rusov. S tem smo bili vsi čudno zadovoljni. Vojna je morala biti, zato so morali biti tudi Rusi. Najstarejši — ki je bil zmirom Avstrijec, je časih precej samovoljno odbral Ruse. Njemu je šlo za zmago. — Ali ni imel prav?
Pred dnevi sem ga srečal. Bos in razstrgan je bil, poraščen in prezebel. Naš Gal. Pa sem se spomnil vse naše mladosti, njega in tovarišev, ki so se porazgubili v svetu. V tistih časih, ko smo hodili iz rnesLa v gozd in se igrali Avstrijce in Ruse, je on, naš Gal, zmirom hotel biti general. Ne vem, kdo ga je zaradi tega krstil za Gala. Vprašal
sem ga, ali mu še kdo pravi Gal. Poki-mal je
Pa zmirom ni mogel biti gc-neral. Časih sem bil jaz ali kdo drugi. General je bil zmirom tisti, ki se je na ta aH oni način napravil priljubljenega. Za dosego te časti je zadostoval majhen košček kruha, na tri ali več delov zlomljen košček težkega, kakor ilo gostega črnega kruha. O, koliko muke je bilo s tistim kruhom. Ovsene luskine so nam rezale jezik in nebo, se ustavljale v grlu, da smo pljuvali, hrkali in potem pili vodo. Kako smo pili potem vodo! Pa vendar, tisti košček kruha je iz nas delal generale. Nekatere med nami ie neprenehoma mučil glad. Ti so odločali. Ti so prejemali kruh od onih. ki so mogli pozabiti na glad le da so bi1! generali. In ko so oni pojedli kruh, se na-pili vode, so s prezirljivim nasmeškom prepustili vse časti onim, ki so ostali brez južine. Čez nekaj časa pa, ko so se mogli povsem zatajiti, ko so premagali v sebi vse želje po časti — so se z lepim, dobrohotnim nasmeškom umaknili nekaj korakov od mogotcev, ki so razkoračeni in z gladom v očeh čakali, da vojska pojužina. Kako dobro so vedeli, da so s koščkom kruha na mah pridobili vse zase. Z onim črnim svincem, z ovsenimi luskinami so ubili po-
let njihovih duhov in jih napravili za svoje lutke.
Ke, in potem se je pričel boj. Mož proti možu. Naše drobne, koščene pesti so se dvignile brez usmiljenja. In generali so vpili, suvali zdaj tega zdaj onega, poganjali svoje vojake s kletvijo, s prošnjo in z nasmehom v boj, iskali zanje skritih kotičkov, poveljali tako strastno, da se je kdaj pa kdaj slišalo celo v nasprotni tabor. O, prav gotovo, tako krutih generalov in vojska ni moglo bit: tam, kjer se je bliskalo in grmelo. Mi pa smo, polni vere v svojo mlado moč, govorili: »Ha, ko pridemo mi tja, jim pokažemo — Rusom in vsem!« Tako smo govorili v odmoru, kadar smo za pol ure sklenili premirje.
Potem pa so srenei-ali spet zavpili. Vojski sta se ločili v sovražna si tabora. Nastala ie tišina. Le tu pa tam je v listju zašumelo. Plazili smo se drug proti drugemu kakor pošasti. Generali so šepetali. Zda i pa zdaj se je začul hripav osoren glas. Nenat^ma se je razlegel oglušajoč krik. Trčili smo. Zadaj na je rezerva nabijala ključe z vži-galičnimi kapicami zabijala vanje žeblje in udarjala potem ž njimi v debla ali v skalo, da je treskalo in voi«kama vlivalo v dušo obup, strah, pogum —
da sta med neprestanim pokanjem kakor besni udarili druga v drugo. In veliki ključi so bili topovi, majhni puške. Po deset ključev je streljalo, po dvajset vojakov se je bilo za zmago — in odnašalo pisane rnaroge in od pesti zadane bule in rane. Nazadnje pa so Rusi le zmirom bili premagani. Tako smo odločili.
Gal stoji pred mano, beden, raztrgan, bos in gladen. Le zdaj ne more biti nič več general. Od tistih tovarišev, s katerimi je pred osemnajstimi leti doživljal svoio mladost, ga le malokdo še pozna. Morda je res kdo od njih opasan s sabljo in bo general.
Da, da, takrat smo se marsičesa naučili. Gladu, boja, zatajevanja samega sebe, dosezanja časti. Vodili smo prave vojake pred javno hišo, Madžare, Nemce, Poljake — od tam pa so nas nanodili z bajoneti. Paglavce. In po trije smo spali v eni postelji, po deset v eni sobi, na tleh ali kjerkoli, z gali-škimi in primorskimi begunci — in naš šenet je bil irroza — iz <?roze smo molili sredi noči, sredi noči prosili mater kruha, tistega črnega svinca, z raska-vimi ovsenimi luskinami polnega kruha. — Pa smo se šli naslednji dan bit
V. Doroševič:	:
Kako fe Hasan izgubil hlače
— kri nam je zanlala — in zvečer smo utrujeni od bitke, od dolgih vrst avtomobilov rdečega križa in množic, ki so čakale kruha, polegli na svoja ležišča, zaspali in pozabili svet.
Pozabili svet ?
Sanjali smo o očetih in bratih, ki so jim puške padale iz okrvavljenih rok, sanjali smo o generalih, o topovih, o bombah in zastavah, se prebujali kdaj pa kdaj z občutkom ranjencev, da smo brez roke. brez noge — in potni, z da-večo bolečino v prsih in grlu iskali svojih udov, se tipali po nošah, rokah in glavi — ali jih imamo ali iib nimamo. O. to je bi! v=eodrešujoč. neskončen občutek sreče, ko smo se v temi preteg-nili zdravi, i vsemi udi. Ta ali oni je na tleh sunil brata, primorskega ali gališkega tovariša. prebudil, se v temi za režal in mu novedal, da ho^e jutri biti general To bo bitka. Udarili se bomo na planem, je šepetal. Vsi bodo morali v boj Imamo preveč generalov. Za nas sta dva dovolj. Dobil sem tudi neka i novih močnih klhičev.
Utihnil ie — in morda ie mislil pn svoiih mučnih sanjah, da ie general le boliše biti. kakor na hoditi no krvavp lise. Pomislil ie še malo. da bo jutri moral biti brez kruha Nato pa je za-ipal in v spanju govoril:
»Mama, prosim — daj malo kruha!« — 5»Vode! Vode i« — besede so se mu trgale in bile vse bolj nejasne.
-s
Gal stoji nepremično pred menoj. On se ne gane. Glavo sklanja na prsi. Jaz ne govorim. Ni besed. Ničesar ni. — Le življenje brez mladosti. In vse tisto, kar je v nas lepega in visokega, moramo skriti. — Nam se lepota ne spodobi. — Vse gre mimo. Letos pojde pomlad spet mimo nas.
Zdaj je Gal bos in že poldrugo leto nima dela.
Noč je.
Gal se je molče poslovil in izginil v temi. Zaškripal je z zobmi.
Sneži.
In pojutrišnjem bo cvetna nedelja, sem pomislil. Cvetna nedelja.
Počasi sem šel skozi mesto. Od nekod se je oglasila pesem. Čudovita pesem, ki je človeku morala pognati kri v možgane:
»Prišla bo pomlad...«
Ali ni to himna upornega poljskega naroda ?
Marec, 1932.
Da, da. Vprav tako je treba reči: »Kako je Hasan izgubil hlače.« Evo. kako se je to zgodilo: V velikem in slavnem mestu Bagdadu je živel premožen in ugieden kupec. Kako mu je bilo ..me?
Ko se je igral v materinem naročiu... (Kje je raj? V materinem naročju). Tedaj ga je mati klicala:
»H asan -H akki. H a san-Srečn i k.« Mla.d je bil Hasan, lep, pameten in bogat. česa mu je še manjkalo? Žene. Hasan je sklenil:
»Oženiti se moram.« Rečeno storjeno.
Zasnubili so mu najlepše dekle v vsem mestu Bila je... bila je., ne, z besedami tega ni moči povedati. . Kako je bila lepa. to more opisati kvečjemu godba. Skratka, bila je prav tako lepa, kakor Vaša ljubica, moj gospod! Da. kakor Vaša! Prav kakor Vaša, dobri moj gospod! (Menim, da bomo tako ugodili vsem okusom.)
Ves Bagdad Je bil povabljen na pir. Bag-dat-ski kuharji so pokazali, da jih po vsej oraviei prištevamo k najboljšim kuharjem sveta
Med ovč-jimi čredami je šla govorica: »Konec sveta le nanoči.1! Hasan je 6klenll zaklati vse mlade ovčice in jih deti na raženj!<
Ko so ženske gledale to veselo, bogato in razkošno svatbo, so od zavisti pretakale gorke solze. Device so dvinavale vonjavo sladkobnih cvetov španskega bezga in vijolic in se zaklinjale, da prav do svoje svatbe ne bodo ničesar uždle.
Od same godbe se je ljudem vrtelo v glava. Mladini so se noge zapletale od plesa Priletnim in solidnim ljudem se je po koranu za.bran.ieno vino kakor suženj valjalo pri nogah, jih grabilo za noge in metalo po tleh.
Tedaj je odbilo polnoči — napo&la je za-željena ura. Ženske so vzele nevesto med se Ln jo povedlle v bogato opremlje.no spalnico. Med smehom in šalami so jo slekle in položile na zakonsko postelj, prevlečeno s čipkami
Svat.ie so šli po Hasana. V spremstvu priijateljev je stopal tako, kakor mora sto pati mlad in moder človek šel je bodro n veselo, toda prav nič se mu ni mudilo, za kaj modremu se nikoli nikamor ne mu d: niti v smrt niti na svatbo Saj življenj vendar ne h,ti tako naglo ko strelica. Nio se ni treba nodvlzati.
Počasi je Hasan sedel na stcMco nasnn ti postelje, prevlečene 8 čipkami, počasi if-poslušal čestitke svojih prijateljev ln poča si je vstal ter dolal-
»Pozdravljam vas, prijateljii moje mladosti in poslavljam se od svojega samskega
življenja.«
Nato je spet počasi stopi! k postelji. Tedaj pa so Masami namah zdrknile hlače z nog... *
Ka.kor grom se je vse naokrog ra/zlegel krohot. Kakor pičene so za vreščale starke. Kakor zvončki so se hohotala mlada dekleta. Možje so se valjali po tleh. Pridušen smeh je prevzel tudi mlado nevesto, ki je videla vse to skozi čipkasto zaveso, in da ne bi slišali njenega brezumnega eme/ia, je pričela na vso moč pozvanjati z zapestnicami in zlatimi verižicami, ki jih je nosila okoli vratu.
Vse naokrog je umiralo od smeha. Hasan pa je brez moči stal tam z golimi nogami in s h'ačami, ki so mu bile zdrknile na tla. Celo noge so mu zardele. Ne da bi si mogel kako drugače pomagati iz zadrege, je pobral hlače in planil iz hiše. Na dvorišču je skočil na prvega konja, ki mu je prišel pod roko io ki je bil last enega izmed gostov, ga z vso silo udaril s petami v bo-'e in zdirjal na ulico.
Iz hiše se je razlegal blazen krohot.
Od kakšnih malenkosti je često odvisna človeška sreča Kakor brez uma je Hasan Irevel naravnost po cesti in na žive in mrtve gonil konia Zgodai zjutraj je ugledal ">red sebon mesto Damask.
Pravijo, da grenak kruh izganča.
Kakšna laž!
Niti grenak niti sladak ni kruh izignanlft. Zemlja izgnan j a za izgnance vobče nima kruha Kruh izgnan j a vobče nima okusa..
Pogreb »kralja vžigalic"
Brezdomovinci
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Poulični boji v Bukarešti
Največji daljnogled
V Pasadeni (Kalifornija) se bliža dovr-šitvi največji teleskop sveta. Njegov premer znaša 200 palcev in leča bo debela skoro 5 m. Po računih ameriških astronomov bo moč te leče 360.000-krat večja od prostega človeškega očesa. Iz tega števila m pa iz števila zvezd, ki jih človek more videti s prostim očesom, so izračunali, da bo s tem teleskopom mogoče videti dve milijardi zvezd! Pri tem pa niso niti vračunane zvezde ki jih bo odkril ta teleskop s pomočjo fotografske plošče V splošnem bo ta daljnogleO približal zvezde človeškemu očesu za 10.000-krat in mesec, ki je oddaljen od nas 382.000 km, bo viden v razdalji 38 km. Ni dvoma, da bo na ta način mogoče na mesecu razločiti tudi druge predmete, če so na njem.
Dom znanosti v Pariza
»Echo de Pariš« piše, da se v Franciji čedalje bolj občuti pomanjkanje ustanove znanosti, za katero so pa na razpolago že znatne vsote. Ta dom naj bi pospeševal znanost, v njem naj bi se tudi vršili vsi mednarodni znanstveni kongresi in konference V poslopju bi bila velika knjižnica. restavracija za goste in tudi nekaj sob, da ne bi bili učenjaki primorani posedati po hotelih. Zaenkrat je predvidena za institucijo vsota 40 milijonov frankov.
Francija, država avtomobilov
Glasom neke ameriške statistike je Francija med evropskimi državami tista dežela, kjer je bilo konec 1931 v prometu največ avtomobilov. Našteli 60 jih 1 milijon 695.000 v primeri z Anglijo, kjer so j<ih imeli 1,557.000, dočim stoji Nemčija daleč za tema državama s 668.000 avtomobili. V pogledu števila avtomobilov prekašajo Francijo samo Zedinjene države, kjer je v prometu nad 26 miižijonov avtomobilov. Francija je v Evropi tudi edina država. v kateri je število avtomobilov v primeri s prejšnjim letom naraslo, medtem ko je Amerika v tem pogledu precej nazadovala, enako tudi Amerika.
Smrt zaradi bankovcev
Lvonski kavarn ar Coiffier je izvršil originalen samomor. Potem, ko mu je izpod-letel poskus napraviti konec 9vojemu življenju z zavžitjem precej močne doze ve-ronala. je prinesel vso svojo gotovino v bankovcih in jih začel tlačiti v grlo. Najprej je snedel bankovce po tisoč in s*o frankov, naposled so prišli na vrsto bankovci po dvajset in deset frankov. Pri slednjih so nastopili tako močni krči, da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman in je kmalu umrl.
Letalo — razširjevalec kužnih bolezni
Po opazovanjih ameriškega zdravstvenega urada je šteti letala med razširjeval-ce nevarnih bolezni. Tako so ugotovili, da letala prinašajo s seboj kužne komarje v Miami s Portorika, a tudi na daljših progah. Nevarnost je tem večja, ker se iz okuženih krajev pepeljujejo lahko tudi okužene osebe, ki je na njih zaradi kratkega potovalnega časa težko ugotoviti, da so inficiram V Ameriki mislijo sedaj organizirati posebno službo, ki bo nadzorovala letalski »romet s sanitarnega stališča.
Nov trak o Afriki
Nemški raziskovalec major Schomburk je prepotoval lam z osmimi tovariši velik del Afrike in posnel velik trak, ki pome-nja novo odkritje o življenju črnega kontinenta. Odprava je imela samo dva osebna in dva tovorna avtomcb;la in je filma-la na svoji poti 16.000 m prizorov na platno, med njimi tudi več scen z zvočno spremljavo.
Sreča je bila ekspediciji izredno naklonjena. 4. junija 1931 so dospeli člani odprave v Durban. Odpravili so se takoj v E-shobe. ki je prestolnica Zuiov. Delo ekspedicije pa se je začelo šele na jezeru Sv. * Lucije, kjer ž:vi nešteto plamencev, pelikanov in čapelj. Schomburk j:h je posnel v divn'h skupinah in položajih. S tega jezera je raziskovalec šel na lov nosorogov. Uspeh je b:l nepričakovano velik, ubili so jih namreč 12. Schomburk je posnel boj z nosorogi na kratko razdaljo 5 do 6 m. kar predstavlja rekord svoje vrste, kMjti takšnih posnetkov do dares še ni bilo na platnu. Ob reki Umkusi je ekspedicija posnela trcpe antilop. Med temi prizori so tudi takšni, ko sa opice igrajo z antilopami, ki so zelo plahe. Ekspedicija pa se še n zadovoljila s temi uspehi Nadaljevala jr pot v Pretorio. kjer je posnela v ondot-n;m narodnem parku leve. hijene, žirafe in drugo živad. Bila js deležna tudi izredne sreče, da ie mogla posneti čredo TO slonov. kar se n: posrečilo še nobeni odpravi pred njo. Schomburk sestavlja zdaj posnet-k? za film in upa. da ga bo mogel pokazati javnosti že letos v oktobru.
Popocatepetl bruha
Ognjenik Popocatepetl v Mehiki, nai-vlšjf vulkan na zemlji (5400 m nad morjem), je pričel bruhati Prebivalstvo ob vznožju vulkana jc močno vznemirjeno. Popocatepetl je zadnjič močno bruhal v 16. sto'etju, potem je več ali manj miroval. Večjih erupc:j v zadnjih 400 letih ni bilo.
Dva zanimiva starčka
9n-letni John D. RockefeUer s svojim pr.ja-teljem, 97-Ietnim gsneralom Adelbertom Amesom, ki se je udeležil treh vojn.
Argentinska ladja »Chaco« je te dni pripeljala v Francijo nenavadne goste: sto potnikov, po narodnosti Rlsov, Italijanov, Litavcev, Poljakov in Čehov, ki jih je argentinska vlada izignala kot nadležne tujce. Kapetan je dobil pri odhodu iz Argentine strog nalog, da mora potnike izkrcati kjerkoli v Evropi Vsi ti ljudje so bili v Južni Ameriki obsojeni na večje ali manjše kazni, niti eden med njimi pa nima notnega lista, zato se jih vse evropske državo branijo. V Las Palmasu so se oblasti uprle nameri kanetana :i )e hotel izkrcati svoj »tovor«. Zdaj je zasidran »Chnco« že dva dneva v Marseillu. Pristaniške oblasti pozorno pazijo, da se nihče ne izkrca, pariška vlad^ pa je določila dva torpedna lovca kot posebno stražo »Cha-ca«, kajti ni izključeno, da ne bo skuša! kapetan ladje izkrcati zločincev na kak- t snem zapuščenem kraju nabrežja.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Premišljujete kani?
Po proglasitvi mandžurske republike je dobila nova država seveda tudi lastne zastave. Neki trgovec v Tokiu je dobil naročilo, da mora v najkrajšem času izgotoviti določeno število zastav
Svetujem Vam k tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani, že ogled krasnih vzorcev blaga za obleke, površnike, trenchcoate in izredno nizke cene vas bodo prepričale, da se tu najboljše in najcenejše oblečete!
Mesec dni hočeta živeti v zraku
Znani angleški rekordni letalec Viktor Bruce je sklenil, da bo ostal s svojo ženo mesec dni s svojim letalom v zraku. Bencin in živež bosta dobivala vsak dan enkrat ali dvakrat po drugih letalih.
Kralj požeruhov
Neka varšavska restavracija je razpisala rekord v požeruštvu in povabila na gostijo osebe, ki so jamčile, da bodo použile najmanj toliko in toliko jedi ter pijač. Tekme se je udeležilo 25 oseb. Prvenstvo je odnesel neki Jabluszko, ki je pojedel v uri časa 43 tenk:h omelet. Mož, ki si je tako natlači! želodec, je imel seveda velikansko množico gledalcev. Med njimi je bilo precej zdravnikov. Prejel je nagrado v znesku 100 poljskih zlotov.
Bresti izumirajo
Iz Nemčije poročajo, da ne morejo strokovnjaki nikakor preprečiti izumiranja brestov. 40 odst. vseh brestov je napadla neka vrsta gobavosti. Da ne bi se kuga razširila tudi na druga drevesa, je sklenjeno, da se vsa bolna drevesa posekajo. Parki v nemških mestih, ki so zakajeni večinoma z bresti, bodo polagoma popolnoma opu-stošeni. Samo v Beri nu bodo posekali nad 20.000 debel, ki bi jih d.ugače uničila gobavost
Hiša na Downing-Streetu št. 10
Doslej se ni mogel še noben človek po-bahati s tem, da je hišo na londonskem Dovvning-Streetu št. 10 videl od znotraj — razen angleških ministrskih predsednikov, kajti ta hiša. oziroma palača je bivališče vsakokratnega ministrskega predsednika. Za skromnim pročeljem te palače pa se skrivajo častitljive, sijajne dvorane in nešteti spominki na prevažne dogodke iz zgodovine angleškega imperija.
Veliko senzacijo je zbudila te dni objava, da sme za en dan vsak Anglež — tujci so bili izključeni — vtakniti svoj radovedni nos v notranjost te zgradbe. Naval je bil seveda velikanski, kakor tudi izkupiček tega dovoljenja, kajti cb:sko-valci so morali plačati poldrag funt vstopnine. Ljudje so stali v ogromni vrsti pred palačo in čakali na vstop, policija je morala uvesti posebno prometno službo v vsej četrti. A ni bila samo radovednost, ki je gnala ljud* na kup, tudi dobri namen jih je mogoče privabil. Macdonald. angleški premier, je bil namreč ves izkupiček namenil v podporo neki bolnišnici, ki je zašla v težave in ta salomonski način za pridobivanje denarja v dober namen je imel tudi popoln uspeh.
Lažni zdravnik
V Italiji so prijeli po večletni praksi pustolovca Lanzilotta iz province Bari, k; je s ponarejenimi listinami dosegel pri vojakih čin poročnika in se vrinil v sanitetno 6lužbo. Po uspeli vojaški karieri v S. Giu-stu so ga premestili v Piso. Tam se je seznanil s hčerjo neke odlične rodbine in izvabi! od neveste znatne vsote. V Pisi ie nadalje izvrševal svoj »zdravniški« poklic in je z uspehom izvršil več operacij. Nekemu letalskemu častn ku je rešil na ta način življenje. Vsega skupaj je izvršil 350 operacij, zaradi katerih ga je pokojni senator Quierolo zelo hvalil. Izdal je s svojim imenom tudi neko medicinsko razpravo, o kateri pa se jc izkazalo, da je plagiat. V zadnjem času se je giba! v družbah dvomljive vrednosti in policija ga jo pri neki raciji v Milanu prijela, zaslišala in razkrinkala.
Skoro dva dol je plavala!
31-letna babica
31 letna H. L. Kee iz Burfoamka v Kaliforniji je postala pred dnevi babica navzlic svoji mladosti. Kot 14 letna deklica je rodila hčer. ki se je omožTa in je da.nfs stara 17 let. Te dni je hči rodila otroka, ki ima najmlajšo staro mater na svetu.
Nove mandžurske zastave
40.000 plantaž karovcn
Brazilski zavod za kavo je izvedel štetje kaviniih plantaž v državi Sao Paolu in jc dognal, da je v tem kraju 40.000 plantaž z 1 milijardo 200 milijoni kavovih grmov. 21 plantaž je tako obsežnih, da vsebujejo vs ka nad 1 milijon grmov kavovca. Skoraj vse plantaže so v rokah »Pavlistov«, t j. državljanov Sj.o Pacla.
Filmska svatba
V Vumi (Arizona) se je te dni oženil znani fi'mski igralec Toni Mix. Za ženo je vzel neiko cirkuško jahaiko. Na svetbo je
fovabil 3000 cowbovev, več sto artistov, i nema tog rafskih igralcev in klovnov.
Mtes Mercedes Gleitze,
ki je preplavala Rokavski preliv in Dar-danele, je pravkar postavila nov svetovnt rekord v vztrajnostnem plavanju s tem, da je plavala nepretrgoma 46 ur
Zobni kamen Vam lahko odstrani samo Vaš zobozdravnik, toda nastanek istega preprečite z redno uporabo Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8.—,
Žalna svečanost za pokojnim magnatom Ivarom Kreugerjem v stockholmskem kre-raatoriju. Na prvi klopi pokojnikovi sorodniki, na levem koncu njegova roditelja.
Dve Igri madžarskih amaterjev
V nedeljo je Pecsi Vasuti C. iz Pečuja zmagal nad Primorjem z 2:1, včeraj pa |e Ilirija opravila ž njim s 6:4 — Kljub slabemu terenu fair in zanimivi igri z dobrim obiskom — Bogat velikonočni program po svetu — Težak poraz Jugoslavije
Ljubljana, 23. marca.
V	zopetni otvoritvi prekinjene zgodnje prvenstvene sezone sta vodilna domača kluba nastopila za praznike proti dovolj renomiranemu madžarskemu amaterskemu klubu iz Pečuja Pecsi Vasuti Club je bil v nedeljo gost Primorja. danes pa II riitv obakrat na njenem igrišču. Uprava je sicer storila vse. da bi bila tla čim sposobnejša, vendar ji to ni uspelo popolnoma. Vremenska situacija je bila pač oba dneva takšna oa boljšega terena ne bi bilo mogoče najti nikjer. Igri sta razumljivo privatrN na igr.šče lepo število gledalcev, ki so oba-K?at odhajali zadovoljni: dosedai nezna-71 gostje so opravičili svoj renome in vsi
ie obžalovali, da jih naključje ni preneslo v Ljub'jano na zelena in suha tla.
Aianžman prireditve je bil v pripravah in izvedbi prav dober: danes so se blagajne vsekakor odprle mnogo prepozno, kar se pred takšno prireditvijo ne bi smelo zgoditi. V celoti pa se v vsei organizaciji vidi skupna '-olja obeh vodilnih klubov, da b; tudi Ljubljana v dogledni bodočnost; dvignila svoj nogometni renome in pozdravila na domačih tleh še bolj znana domača in morda tudi inozemska moštva. S teh vidikov nam je bila velikonočna prireditev na igrišču Ilirije še posebno dobrodošla!
iPecsi Vasuti C. : Primorje
2:1 (1:0)
PVC: Vzarka-Janta, Verob-Hartman, Knuskovič, Y'ekler-Pozsgay, Puizer, Bcn-dckovic Jankovič, Jonay.
Primorje: Jančiga j-bvetic I., Jug II., Zern-Ijak, Sočan (.Slani.č). Pišek-Caleari (Sočan), išmiijanovič, Svetic II.. Jug I., Uršie.
Okoii bUO ljudi je privabila reklama na ifiribice, skoraj toliko oc jui je postavilo 2,.i številne snežne okope iz/a ograje. Niti enim niti drugim gotovo ni bilo žal. Ja so vztrajali nad poldrugo uro na hladnem zraku in gledali tekmo, ki je vzlic globokim tlom dala dober nogomet.
V	igri s primorjansko četo so gostja opravičili reklamo, ki se je delala /anje. Bili so
v celoti prav dobri
in so se tudi kmalu znašli na neugodnih tieh. Njihovi glavni vrlini sta lepa povezanost v marljivi, požrtvovalni skupni igri in zelo pameten start, ki jim je omogoče-val, da so prestrogi! marsikateri pas, ne glede na to, da so poedinci v borbi za žogo ostali po navadi zmagoviti. Tako so dober del igre držali krepko v rokah prav zaradi teh prednosti. S tehnične strani že niso več to: i ko homogeni Imajo v moštvu par zelo dobrih tebničarjev, zlasti je mali Jankovič v levi zvezi dal naslutiti. da bi po suhem marsikaterega protivnika »zasukal«. .Skoro prav tabo dobra tehničarja sta ostala partnerja v napajalnem triju, poleg njiju še levi b.-pnilec in lahko se reče. kompletna srednja linija. Izrazito premoč »o gostje pokazali v krilcih, ki so napravili vtis zelo izenačene celote Neutrudljivo f-o pošiljal svoj napad naprej poleg te-na dobro držali obe nasprotni strani — po sredi je itak bilo te";ko prodirati. Med dobrimi najboljši je b;l desni balf I lartman V obrambi je zelo efektno dela levi branilec, dočim je stal njegov desn tovariš pred težjo napadalno formacijo in ime! toliko več resnejšega pos'a Vratar je f žično šibak: mnogo ni b i zaposlen napravil je eno samo lažijo pogreško s tem. da 'e zapustil vrata ob nepravem času. k sreči je šla žoga na prečko V napadu -e bi' centrum vidno močnejši od obeh kril. le v streljanju nimajo posebn'h kapacitet. Največ je streljal Putzer do6e<2e1 :e tud< oba gola. oba sicer iz čiste pozicije — Moštvo goji lepo prizemno S~o stil. ki na danem terenu ni b:l baš najprikladnejši. ra so ga vendar diktirali do konca
Od Primorjašev bi bili pričakovali rra'o več. Ne da bi jim b;lo morda očitat1 ko-modnost. toda vendar so
v pridnosti zaostajali za gosti. Zlasti so precej slabe jše pokrivali »svoje« može V pridobivanju terena ie bilo moštvo taktično inferiorno svojemu na-
v Budimpešti
sprotniku: mnogo se je greš:lo tudi glede pritegnitve kril. Dokler je bil na desnem krilu Caleari. preslaboten za take prilike in premalo korajžen, se je še nekam zgubila kaka žoga na desno krilo. Pozneje, v drugem polčasu, je zasedel to mesto Sočan. mnogo bolj uporabljiva sila pa je ostal nezaposlen. Par prodorov po krilih je bilo prav lepih, v gavnem na se je moštvo omejevalo na borbo po sredini, pa se je to izkazalo kot težka taktična pogre-ška Napad črno-belih še vedno hi*a na heterogenosti: manjka mu predvsem moža, ki b; bil v odločilnih napadaln-h fazah na mestu. Levo krilo Uršič-Jug bi bilo gotovo aktivna postojanka, da mu ni odlična nasprotna obramba pnšia do živega, .svetic je bil zelo šiba,k, še slabši Caeari. ki ni hotpl ali mogel nič riskirati. Glavna napaka napada pa je večno kombiniranje in »driblanie« nazaj. Kako naj pri tej taktiki pride uspešno naprej? Krilci so dali precej dobro igro. Ugajal je predvsem Zemljak, dasi je z nepotrebnim kvačkanjem ob kotovi črti otvoril neposreden uvod za prvi gol. Dober je bil trdi Sočan v sred ni in Slamič E>a je v drugem po'ča-su komaj dosegal Obrambni trio ni de'al čudežev: lahko bi bil reš;l svo;o nalogo boljše. Jug II. je igral enakomerno. Svetic včasi p,rav dobro, na momente pa je t-la-bo starta!. .Tančigaj ie držal par težkih žog v dobrem stilu; sicer pa ni bil mnogo zaposlen. Obe prejeti žogi sta bili težko ubranljivi.
Gostje so zmago zaslužili. V igri. ki je v ostalem potekla
zelo fair,
so razvili premoč in ustreza rezultat poteku Spočetka obojestransko »tinanje« nerodnem terenu, nekaj napadov, iz katerih dosežeta obe stranki po pn kot. Prvi se znajdeio Madžari in si ustvarijo par šans, ki pa jih ne utegnejo izkoristiti, ker ne znajo streljati. Sredi polčasa se Zemljak trudi, da bi z »drib1in<?om« ušel. ker ne uspe, poda Sveticu, toda žoga pride prostemu Putzerju na nogo in že obtiči v mreži. Gostje izkoriščaio svojo prednost v startu in so ponovno v fronti. Proti koncu so domači v napadu, dosežejo pa samo kot.
Začetek drugega polčasa pripada domačemu mo"itvu Sočano^o bombo ubrani Smiljanovič na sami črti' Toda že po dobrih desetih minutah dosežeio <?ostie dva. kota. V protinapadu P zagreši levi branilec roko, 1 ]-metrovko spremeni Slnnvč sigurno 1 : I. V odprti igri ur>ri zorijo oost.ie leno kombinacijo ki jo zaključi Putzer z voleviem in postavi končni rezu Pa t 2 : 1. Finish je zanimiv in pokaže leno bo^bo. toda rezu'tata ne spremeni.
G Cimperman je sodil dobro
Ilirija : Pccrj V*ssti C. 6; 4 (3 : ?>
minute so pa gostje v napadih, pa brez uspeha.
G. Pevalek je sodil zadovoljivo razen par primerov: nekonsekventnost v presoji rok in foulov v kaz. prostoru; nepotrebno
zadrževanje igre, ko je stranka, v katere prid je piskano, pred žvižgom v prednosti; in končno mu je igra pred koncem ušla iz rok.
Ilirija: Takšič- l^nVo, Dekle v? Relik ^te-f>iberl. t Pf.. ;Fer PVC je n'?1-* ;nil isti
P( 'i.i - -i;V_ postavi kot v tek-

n-
rnorpi
Igra drugega •''ne ie potftk'« " znsmenju
živahn^ee.rta tempe*"! m te \r m:n*itah
■o-. -'	t-
jg n^rOo	rtiolov
sebi VaraVteririra po vratarii v ned°l~V-° '.^oslpn,1 ct~ ■nora'". pose?afi v d-^g dk st'1l 10 ~r>,rf i - rp.
7 P S o "T! TVi
n w:v.

«!t"5 Via
•r)
i p ; ve
nri- rt.i c t-
i
J
ibo
ine '-repko v v<=ern 'r*1?--»T- ' ' dovoli ^"P-p e+a poV^rala evo*r ^"Tnjc in e^o-c.^rioet'
Tlir'i-3 ie /nr1^0 d^bija
7 r1r\hrn rff7T>o]r\ft>r>im n >rtrf(jrtm
Če b^ bilo v tem namdu še mesto leve zveze zisedeno z ve,ai novprečn;m igral-; cem b: se lahko r°klo. dfl ie '■-ik n.^pnH v svoji -eloti zelo nevarna formacija T^Vo pa je D-^berlet ki ie bil za taka tla f>či vidno riretežak n nereden kviril sicer lepo harmonijo Zelo prodoren in kori ten ie bil Pfe;fer na krilu kir je treba tembolj podčrtati ker n: našel preko D^ben-leta pravega stika z ostaHmi deli napada Njegov prvi gol. najlepši zgoditek dneva ie bil prav ves po tem. da ie vsem ugajal
Svet;c in Košak sta se dobro ujemala, in Ice na desnem krilu bi bil še malo boljši, če ne bi b:l včasi celo večnost okleval, predno se je odločil za »centerpas« Kril-ska vrsfa je bila v drugem polčasu za dve tretjini izmeniana. pa je bila ona iz prvega polčasa boljša, čeprav niti ena niti druga nista u«,neli. da bi stvorili pravo pove-zrnost med poedipimi del; moštva. V de-fenzivi so bili krilci z izjemo Pryyačn'ka z branilcema vred orecei š:bki. Posebno Janez pi bil na običajni višini in tako ie stal Jakš:r. včas;b pred naravnost nerešlH-vimi problemi. Sicer se je tudi ta parVrat razgal 1 s šibke strani, pa so take prilike še nekam z-idovoliivo končavale. V primerih kapitulacij je bil brez krivde. IPri-ian = ki fantje so ^e kot celota bili sveže tn zadovoljivo, le Skoda, da ie ozad'e sproti kvarilo in zniževalo uepe^e napada. Prodirali so večinoma po krlih, v taktičnem rvnrtledu njihovi igr^ ne ?re ugovarjati, tehnično so pa v splošnem, prav tako kot k^rnbinntorno. zaostajali za gos' Ti so ponovili igro prejšnjega dnp v* deloma izboljšani izdaji.
Nekoliko boljša tla so dopuščala razvoj pr:ietnejše kombinacije, žogo ie bilo mogoče eksnedinti tudi na razdalje 20 — 30 metrov. D;kfirali so zopet przemno igro in kombinirali ir*ro kratkih "asov z dolgimi predložki na krila. Zelo h'tro so pridobi-\,ali teren in njihovi prenosi žoge iz lastne polovice pred nasprotni gol bili včasih naravnost ;dea'ni. V kazenskem prostoru so včasih prešli v hiperkombinaciio in tako prišli ob marsikateri zrel sad V icfrt z Tlirijo je vratar šele pokazal vse svoje spretnosti in ponovno v najtežj:b situacijah izzval priznanje gledalcev. Obramba je b'la zopet =olidna: dvakrat se je d-1''' presenetiti no Pfnfenu. ostali ?<>'i so bili posledice kazenskih strelov. V ha'fih ie bil tokr--'t š'bak srednji krilec, tako da sta mu morala zooet in zpoet pr^kočiti na pomo^ tovariša z leve in desne Zelo dober je bil, kakor preišpiVga dne pN vola si Hartmnn. Vi je imel nalogo, d.i drži nevarnega P^ei-ferja. V nana^-i so b;le tri »močnejše klase«: desno krilo, erednji navdale« in mali simpatični Jankovič v levi zvezi, ne-ntr"d1?iv? »dribleir«, siiajen tehpičar — in vedno tam. k;er ie bila ali še rajši tam, kamor ie prišla žoga.
?e v p**vib minutah i" P. krenko v na-Partii ir> ^^p^ekovič pošli« eWt TanVovi^ev nas n«>iKr<»rilj'vo mimo .TeVči^a. Po Heee-
minutah se I. zn,"ide. Pf^:fer ie dva- ; krat v zilctu prvi se Tv^-ie-sree-i. v H.riMjprn poletu r%n prod*"'1 :n	krasno bombo
v	1 • 1 T-etji Pfe:^'riev poekus olN-
Vj^i	O^fp^n n"r n->;ppf (^|»»fte "tri"
v .	nfl c,rr'ii	nro^t	Tee
»n v rrre> \ 2 ' 1 ^ia T* fp	je
ubr nlrvi. Km-^hi na*o nevnrna s:tiMc:;,a
T*1 kšil''em ki io	er Ton'.-/-* V c^p.
Pn * no iv>r**e T^pkov5^!! '	-i,—-**f>Tr»* (»e ——Ari*e v
'i' ;ac'io !p i^enpč- np-ibrarl^vo 2 ' 2 TO -v^-v-f -.red •^-'-■IčnTr*'*' T-^nta ">ve-tiea v t---o-it »r*t 11 metrovko n;rfr"f T\ošak 3 : 2.
\r di-iv^em pol^a^! en prvp PVTI"te ZO-ti-> tos'T° v i"«" ifr. Tapko	v z."dp'em
s enrnp erfe pP-^pm rvrorlor t rv"» rleS-
nen-i kr'''», T e centrira oetr^ in Pfeifer ra-cv' rene 4 ■ ? za T V o -nin težak nap^d I.
Vzarka	drž' Hop^Vn pre,neee 'P >
is,t' minuti ie kropa	kombinacije lan-
Velikonočni nogomet v Mariboru
Na turnirju s sodelovanjem SC Siidbahna iz Gradca je slavil ISSK Maribor dve zmagi, Rapid katastrofalen poraz, inozemski gostje pa zmago nad šibkim Rapidom in remis z Železničarji
od njega pričakovali Glavna odlika njihovega moštva je dober start; razen tega so fantje precej hitri. Sicer pa operirajo s skromnimi sredstvi; pokazali so le nekaj dobrih taktičnih potez, tehnično ni30 na posebni višini. Napade so uprizarjali preko kril. Petorica v napadu je bila precej izravnana; penzum dela. ki ga je opra7 vila. ni bil bogve kako velik. Krilci so bili prav tako kot oba branilca močnejši v zasnovi napadov kot v razdiralnem delu. Dodajanje žog je bilo često vse prej ko točno. Kombinate rno je moštvo prekašalo Ra-pida.
Rapidovci so igrali brez vsakega sistema. Obramba ie še bila najboljši del moštva. dokler ni začela siliti naprej. V krilcih je bil samo Golinar, stranska krilca se nista udejstvovala vidno. Napad i ; doživel v 90 minutah ponovne metamorfoze. prav gotovo brez koristi. Po takih tekmah se pa prireditelji ne smejo pritoževati, da se občinstvo ne zanima za nogomet. Ce primerjamo igro ISSK Maribora in SK Železničarja, sta oba nasprotnika zaigrala za razred bolje. Po prvem nastopu SK Ra-pida moramo ugotoviti, da nima Rapid še lepo dobo nobenega izgleda, da bi resno tekmoval s ISSK Mariborom ali pa z SK Železničarjem. Sodil .ie e. Bizjak. Danes so bila .laslednja srečanja;
ISSK Maribor : Rapid 15:0 (7:0)!
Srečanje Maribora z Rapidom. žal ni moglo ustreči namenu, ker se Rapid ni predstavil s prvim moštvom, temveč je postavil rezervno coa.jetorioo, ojačeno z nekaterimi Igralci prve garniture. Razumljivo je, da ta mlada četa ni bila niti z a hip nevarna Mariboru, ki je s tem od jfral svojo zadnjo trening tekmo pred sreči-njem s Primorjem. Obramba :n krilska vrata Maribora utegneta v sedanji obliki pač ostati defimitivni, večjo pozornost pa bo treba posvetiti napadu, ki bo v postavi Žemljic—Tergletz, Hreščak, Bertoncelj in Boris še menda najbolj ustrezal. S to tekmo se je občinstvu predstavil sodnik gospod Skalar iz Ljubljane, ki utegne postati prav porabna moč.
Železničar : SC Siidbahn 1:1 (1:1)
Domačini tudi to pot niso bili baš na višku, vsekakor pa boljši kot včeraj, čeprav so nastopili brez \Vagnerja, Frangeša in Bišofa. Z očitno voljo, da popravijo včerajšnji neuspeh, so danes igrali mnogo bolj živahno, kar velja zlasti za napad, ki se je po zaajuigi Pavlina večkrat živahno razgibal Vsled boljše igre napada je ra-zumiljivo, da so tudi krilci zaigrali mmxu boljše in svežejše. »Rezervist« Frangeš II. seveda ni mogel popolnoma nadomestiti svojega soime<njaka, toda težkih pogrešk ni delal. Obrambni trio je bil spričo odsotnosti vVagnerja ma'o preveč bojazljiv.
Gostje so tudi v tem srečanju pokazali povprečno solidno znanje bre>z večjih presenečenj v dobrem ai'i slabem snvs-oi. X napadu imajo dobre tekače s primem-m tehničnim znanjem, strelci pa niso. Kriici so boljši kot obramba, ki spomin a močno na staro šolo brezsmiselnega udnhanja ne glede na koristi. Vratar ni motil celotnega vt.sa. Z rezultatom morajo biti gostje zadovoljni, pri malo večji sredi bi bila zmaga Železničarjev upravičena. Sodil je g. Bergant, ki je pa bil že večkrat boljši.
V . -vi c
vscev
«o1 4
za
a T S'ed: nekni minut
od""rle '(fp v V.pt"''*"1 d^ee?e T dva kota. o *em gosti? neopazno prit^vi^io •'»» 'z seri!" napidov naide """dTVnvie priVko za prt^Vrirtinje 4 * 4 Medlem s-o (fncfir že izvedli ma'hno pregrppaciio. de«npf*a branilca ;gre rezerv.fi. k' ee ne oT>ne«e ^ nanadi so čsd:*l:" n^varp^iš'	kopeaVifljo se
v ouftt ali v kotu. V V min iietavi Tar>tfl< ki :gr« «ed.ai	Vr:'ea ?o.<io z roiko.
7 is ^ r^iiavp n.roij»	bombo v mre-
žo. 5 : 4 za 1 M:nuto pozne5? pekai tkv rlo,f>r>e«a toda rezervni Vr»ni'ec prestreže K^šikov> Kombo 7 olavo R- ši "vcer v kot. sam pa pade v nezavest eno miputo in Nace poeta vi iz llmetrovke ko>p"ni rezul-tit 6 : 4 za T ^e rahla "remoč T, zadnje
Maribor, 28. marca
Na igrišču ISSK Maribora se je vršil za velikonočne praznike nogometni turnir, na katerem so sodelovali ISSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid in SK Siidbahn iz Gradca.
Prvi dan so se srečali:
ISSK Maribor : Železničar 2:0 (1:0)
ISSK Maribor: Meier, Bertoncelj I., Koruza, Konič, Kirbiš, Kokot, Zemljič, Ter-glec, Dušan, Hreščak Boris.
SK železničar: Pišof. VVagner, Kositer, Ronjak, Frangeš. Antoličič, Bačnik, Pau-lin, Pezdiček I., Kiip^tatter, Konrad I.
Moštvo Maribora je danes po dolgem času zopet izvrstno zaigralo in si je zmago več ko zaslužilo. Zelo dobra je bila obramba z vratarjem na čelu. V krilski vrsti je briljiral Kokot. Jako dober je bil tokrat tudi Konič, dočim Kirbiš, drugače steber moštva, ni dosegel svoje običajne forme. Napad se je izkazal jako prodornega, kar je brez dvoma pripisovati Zem-ljiču. Hreščak bi bi! boljši, če ne bi bil sem in tja brez potrebe bojazljiv. Terglec je malo prepočasen, v ostalem pa je zadovoljil. Slaba je bila desna stran napada. posebno Boris je podal naravnost obupno igro.
Železničarji so zelo razočarali in doživeli poraz, in sicer povsem zasluženo. Nekateri igralci so igrali neverjetno indo-lentno; pogrešali smo zlasti voljo za taktično boljšo igro. Moštvo je igralo jako razorano in je le sem in tja podalo lepo skupno igro. Napad, je imel vodilni sili v obeh krilih, medtem ko je notranji trio preveč okleval; v tem pogledu je posebno grešil Pezdiček, ki je z nepotrebnim zadrževanjem žoge le povzročil, da je mogel Maribor pravočasno koncentrirati svoje sile v obrambo in s tem odvrniti nevarnost. Zelo slab vtis je napravilo naskakovanje vratarja, če je imel žogo. V krilski vrsti je briljiral Frangeš, ki je bil defenzivno kakor tudi ofenzivno odličen. Rešil je nešteto kočljivih situacij in je bil povsod na mestu. Ožji cbrambni tercet je morda najmočnejši del moštva, vendar je bil deloma preobremenjen, deloma pa je igral pre-nervoTno. Vratar Pišof je bil izvrsten in je rešil marsikatero kočljivo situacijo.
O tekmi sami bi predvsem omenili, da je bila razmeroma zelo fair in lako živahna. Igra je potekla razen pivih 20 minut v stalni premoči Maribora. Maribor je valil napad za napadom proti golu železni-čariev. nastajale so kritične situacije, toda do resn'h posledic je prišlo šele v 30. minuti po Hreščaku. Mariborska napadalna vrsta je zlasti v drue-em polčasu igraje preigravala nasnro+nika in prihajala po mili volji v kazenski prostor. Tu pa je ^rnpf-nost maribor^k"h napac^cev nehala. Zastreliali so ta^e situacije, ki bi >'h moral usoešno 'zvesti	zavetnik. V 25, m'puti drugega T>o1č*<»a ie	za streljal cfio ppai^metrovko. Nap^dnJna vrsta železničarjev pa ie v drve^m noVasu la obupno Vse v vserp. ** osč
IvVje ia"-^1 in če se bo hotel v slovenski Ve4 ^efrlfvrr nveMav!ti bo morsl do-csF^i rtvoie: bo1 i konstantno formo 'n izpopolniti svoje znanje Sodil je g. Mohor-ko
Del publike se ri ve^el kakor je primerno "a eportn' prireditvi.
SC Siidbahn (Gradec) : Rapid 6:3 (2:0)
SK Siidbahn: Gabler I., Potinger, Hcfer, Kluschitz, Fabian Gabler H., Voileitner, Oblak, Frangesch. Schuh, Wiher.
SK Rap'd: Herman. Barlovič, Flak Zor-zini, Brokl Golinar, Vidovič, Bišof, Har-d;nka, Heller, Verbnik.
Rapidovci to pot niso napravili usluge mariborskemu negometu. Ze sam rezultat kaže, da so predvedli izrazito šibko igro. Morda je to posledica pavziranja v zadnjem času. Igra je bila od začetka do konca nezanimiva Nikake živahnosti, nika-kega poleta! Prav nič čudnega ni, da je publika ostala spričo take igre povsem mrzla in niso bili doseženi goli deležni nobenega aplavza. Tempo je postal živahnejši šele proti koncu igre.
ŠK Siidbahn, ki je prvič gostoval v Mariboru. ni predvajal one igre, ki smo jo
SK Ilirija la^ikoatletska sekcija). Cross-countrv trening v tem t^dnu bo danes in v četrtek obakrat ob pol 19. uri. K<*r je v četrtek zadnji trenir.? pred nastopom, se vobfijo tudi: Bručan. r:kš, Majhenič ;n Vrečko. Trening vodi g. Ulaga. Garderoba kurjena brisače prinesite seboj. — Tajnik. '
ASK Primorje (uprava igrišč). Seja drevi ob 20. v kavarni Kraoš, Tabor. Ob 20.30 istotam seja nogometne sekcije.
Diskvalifikacija poljskega m mednarodnega rekorderja. Iz Varšave poročajo, da je bil znani poljski tekač in specijalist za dolge proge Stanislav Petkiewicz, ki je premagal tudi že Nurmija, dne 16. marca t. m. za vedno diskvalifkrran kot amater. (AA).
Poročila o ostalih nogometnih tekmah izven dravske banovine so na 2. 6trani.
Kot berač, brez cekina v žomi, se je znašel Hasan na ulicah tiroma mosta V tu-jom mestu stoji za vsakimi vrati pe>s in faka, da bo planil na vas kakor na tata Vsaka vrata v tujem mestu samo čakajo, kdai boste potrkali na.n:e. da se vam bodo zaprla pred nosom V tujem mestu je vsak kampn pripravljen, da vam nade na srlavo Samo drevje vas v tujem mostu sprejme gosto!:ubno in izteza svoje zelene veje: >Obesi se!.?
Strahom a je Hasan sit.rme.l v tuje mesto, šel je na bazar. Tam je prodal izmučenega konja, na katetrom je bil prijanal, in kupil za ves denar praženih ma.ndeljev Oprtal si je vrečo na ramo in šel. Ustavljal se je prod okn.i, ki so bila zamrežena z
lesenimi mrežami, _ pred haremi.
»Siromak sem, od daleč sem prišel senika!! Iščom ženskih zobkov. ki bi se po svoji belini kosali z moj'mi mandelji! Hej, kje so tu najbolj beli ženski zobje!«
2>Oh, kaj pa če si zlomimo zobe ob tvojih man''e! jih. ~ so mu odgovarjale izza rešetk.
>Brez skrbi bodi, gos.ia,'< je s pok-lonom odvrnil Hasan. ^moji mandelji bodo popokali on zavisti, ko se bodo znašli v tvojih ustih! Ugiedali bodo tvoje bele zobke in ^odo popokali od zavisti! Niti grizti jil.h ne bo treba!«
Proti poldnevu je prodal vse mandelje. Preštel je dobiček in kupil pomaranče. T»Kje so purpurna usteea. ki bi se mogla meriti z mojimi narančami?«
»Alti pa so tu d/l sočne tvoje na.ranče?« so povpraševale izza rešetk
»Ah. moja. gospa, od zavisti se bodo iz-premenile v solze, ko se bodo znašle v tvojih ustih'«
Solnce ie bilo še visoko, pomaranče pa so bile že prodane.
Tako je prodal še mnogo vsakojakih slaščic; postal je zman na trgu, dobil kr&d.iit
in na,mestu slaščičarne odprl trgovino z 'ragulji.
Ob ponedeljkih, ko po vzhodnom običaju ooseeaio bazar same ženske, je Hasa.n raz-položil okoli sebe svo;e b^ago, se lokavo smehljal skozi svojo črno, kodrasto brado in govoril:
»Prekrasna gosr>a! Prekrasna gosoa! Ali hočeš, da ne bi tvoje oči nikoli pla.ka.ie? Kupi te uhane! Pogled, kakšni biseri! Solze! Prave solze! žensko morajo krasnti solze' Taka je njih usoda! Kizmet! Kupi te uhane, pa ne bodo solze nikoli več blestele v tvojih očeh! Opehari usodo! čemu hi se ti lesketale solze v očeh, če se le-skečeio ^ ušesih?«
»Prekrasna gospa! Od vseh najlepša gospa! Ničesar ti ni treba kun iti pri me.ni, samo poglej! Samo poglej! Tvoj pogled bo izpremenil tale turkec v košček neba! Reci svojemu dragemu, naj ti kupi ogrlico iz tega turkca! Naj vidi košček neba na prsih svoje drage.«
»Evo. saf-iir, višnjev jn globok ko morje! Tn tu rubin, kakor kaplja krvi! Sveti se celo v temi! Gospa! Prekrasna gos o a! Prosi svojega dragega, naj ti podari morje aH pa kapljo krvi! Svetujem ti, vzemi kapljo krvi! V kap-Lji krvi je več buri j, kakor na vsem brezdanjem morju!«
»Krasotice! Krasotlee! Tu je smaragd! Evo ga!«
»Bojim se. Smaragd pomeni solze!«
»Samo majhen, gospa! Samo majhen! Samo majhen prinaša solze. Nikoli ni nobena ženska pla.ka zaradi velikega smaragda!«
Tako je med smehom In šalami in veselim besedovanjem trgoval in bogatel. Kmalu je postal znan po vsem Damasku.
O njem je slišal sam damaščanski sultan
Alah edin! je sultan!
Alah akbar! Ni sultana mimo sultana sultanov!
Sultan je hotel videti ljubljenca vsega mesta, poklical ga je predse, njegova bi-b'strouninosit Ln modrost »ta mu ugajala, zato mu je nekoč med pogovorom deja.l:
»Najtežje opiravirlo, ki ga ima sultan, *e, koga naj si izbere za svo:ega vezirja!«
»To veš samo ti, zapovednik! je z globokim poklonom odvrnii Hasan. »toda meni se ta stvar ne zdi tako težka Pri nas navadno delajo tako: vzamejo kakega človeka, ga napravijo za vezirja ln pravijo: »evo vam, to je pameten človek! Poslušati in ubogati ga morate, sicer bo padla vaša glava!« Kaj pa, če bi napravili drugače? Ka;i bi bilo. če ne bi človeka namah napravili za pametnega in vezirja h kra. tu ? če bi rajši vzeli najpametnejšega in ga imenovali za vezirja?«
Sultan je samo poki.mal z glavo.
»To je zelo enostavno! Kako, da se nisem na to že prej spomnil? Vzemi pametnega človeka in napravi iz njega vezirja? Hasan, ti al pameten človek, zato boš postal moj vezir!«
»Zapovednik, tvoja volja mi je ukaz!«
Tako je Hasan postal veliki vezir.
Bil je dober, moder in pravičen. Dobri so ga ljubili, zli so se ga bali.
Zakonil, ki jih je on izdajal, so biLi vsem všeč in vsi Damaščani so se čudili:
»Kakšnega vezirja imamo! Niti slaven miti znamenit ni, toda moder kakor nihče drugi.«
Tako je milnilo deset let.
Damaščanski sultan je poklical k sebi svojega ljubljenega vezirja in mil dejal:
»Hasan blagoslovljen naj bo tisti dan, ki te je odtrgal od tvojega rudnega drevesa in te prinesel k nam! Blagoslovljen naj bo veliki in sveti koran, ki nam ukazuje, naj bomo gostoljubnost nnsprott tujcem! Glej, Hasa.n, deset let je že od tega, odkar poslušam tvoee svete to vržim tvojo vojjo v bla-
gor mojega Damaska. Zdaj pa hočem, da poslušaš mojo besedo in izpolniš mojo 'voljo. Poslušaj, Hasan! Ne bom več dolgo poslušal tvoj-lh dobrin svetov. Moja pot do gomile je kratka, da se skoraj ne mor^m ozreti nazaj. Svoj rod.ni Damask vidim srečen pod tvojim modrim vladanjem, zato bi mu rad ohranil to srečo do konca tvojia dmi. Poslušaj Hasan! Nimam naslednika, zato ti bom dal za ženo svojo ljubljeno hčer im te imenoval za damaščanskega sultana Slušaj in ubogaj!«
Hasan je poljubil zemljo pri sultanovih nogah in dejal:
»Tvoja volja mi je ukaz, sultan! UaJi je edini sultan! Ni sultana mimo sultana sultanov! In glej, kaj mi je dejai sultan sultanov: »Hasan!« je dejal, »preleip je Damask, toda tvoja domovina je Bagdad! Mnogo lepotic je na svetu, toda nobena izmed njih ni tako lepa, kakor so lepe materine gube! Kdor misli, da je lepše biti sultan v tuji deželi ko navaden državljan v svoji, ni vreden, da bn bil navaden državljan v svoji deželi niti sultan v tuji.« Tako mi je dejal sultan sultanov in kadar govori sultan sultanov, morajo vsi sultani zemlje molčati!«
Sultan se je razsrdil.
Tako torej vršiš voljo svojega zapovedni-ka, sluga!? Hotel sem te napraviti srečnega in napravil te bom srečnega! Kar sem rekel se bo zgodilo!«
To je majhna slabost vseh sultanov.
Uverjeni so. da ne morejo napraviti ljudi samo bogatih, znamenitih In silnih, ampak tudi srečne. In da bi napravil Hasana srečnega ga je ukazal zapreti v temnico m zashražiti. Toda Hasan je ušel. Oaed.lal j<' konja, si nabasal polno mošnjo zlata in o polnoči odvihral v Bagdad.
Kakor pred desetimi leti. tudi zdaj nI dal konju, da bi se oddahnil, in ko je solnce pozlatilo gore s svojimi žarki, je stal Hasan
pred bagdadstoi-mi mestnimi vrati.
Zdelo se mu je, da.nikjer na sve<tu cvetice tako lepo ne cveto in nikjer tako lepo ne diiše drevesa, kakor okrog Ba^gdaida. In da se nikjer na svetu minareti tako visoko in naravnost ne dvigajo proti nebu.
Skočil je s konja, pokleknil in poljubil zemljo.
Med tem pa je pred mestnimi vrati sedela starka-beračica in svoji vnučki obirala uši.
»Glej, babica, glej, kaj on'Me tam dela!« je dejala deklica. »Zemljo jč.«
»Ne je zemlje, ampak poljublja jo, molči, neummica, molči!« je odvrnila starka, >kaj te to briga? Mogoče je to človek, ki zelo ljubi svojo domovino, mogoče je pijanec. Ali te ni sram! Saj nisi več tako majnna!«
»Koliko sem pa stara, babica?« je vprašalo dekle<tce.
»Koliko si stara? Einajst let imaš. Rodila si se tisto leto, ko je kupec Hasan na svatbi izgubil hlače.«
Kakor, da bi rodna zemlja pljunila Ha-sanu v lice. Planil je kvišku.
»Alah akbar! O, Alah! Veliki, milostljivi, vsemogočni! Leta štejejo zdaj od onega dne, ko sem izgubil hlače! In ušivo dekletce, ki še ne ve, koliko ima let, vendarle ve, da je pred desetimi leti Hasan izgubil hlače! Preživel sem dve življenji, pričel sem živeti spet izipočetka, iz berača sem postal bogataš. Bil sem na vrhuncu svoje slave, vodil sem državo, izdaja! modre zakone, osrečil eelo državo, la.hko bi postal sultan, zdaj pa pripoveduje beračica med obiranjem uši svoji vnočki. koliko je stara in ne more pozabiti, da sem pred desetimi leti izgubil hlače!!«
ZajahaJ je konja, se obrnil in zdirjal po cesti v neznano daljo.
Evo, kaj je Hasan izvedel o ljudeh...
Vse o njih pa ve le Alah.
MAL
€a 1L A
Službo dobi
Vsaka tn^da 50 par;
/.a dajani n.^lo-va a!i -r% š:Tro 3 r>:n. fP
Železninarja
in spretnega T.r.»1a: Ica s p r e j m e m v L'-	—' 1'onudbe na
cir as' oddelek »Jutra« pod »|>.-!>ro izvežban«. 8835-1
Pek. vajenca
T v— .-krb» V h>: sprej-m- Pavlia, Blejska Do br.va.
so<>»-1
Perzijske preproge
par lepih komadov kupi privatnik. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac p>od šifro »Uoto-vina«.	92M1
..a Dtselo. OjIisi so rija'	značaja po
.".ti por besedi. Za da janje nadeva ali '.a šifro 8 Din, oziroma j Dn.	(11)
\\esar. vajenca
pr i:iiL';i. poštenejra sprejmi m. Naslov p..ve ogfasm o-1'ii-iek »Jutra«. 9018-1
Prodajalko
(•pr^-ino-m trgov.ao mes. : 1. ii:.. Zmožne sam oj- j -n vod-tva in kaveije | im , j o prednost. N . -top takoj ali pozneje. Ponudbe j,**) *3:fro »Trajno mesto« n.t oglasni oddelek Jutra.
0104-1
3 nova kolesa
nem-ke znamke, za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi ce-ti 7- III. vhod po-sirj ■f.-čnrne
Šoferja
s tak 'j- i. m nastopom sprejmem za avtospedicijo in avtor.ikso. ki razpolaga s kavcijo 5'H>0 do 10.n»>
D i. Mehaniki imajo prednost	OlOG-i
Kuharico
samostojno in zdravo »prej. ura k več osebam. Vodo-vod v kuhinji. Ponudbe z o: sotn služb io zahtev na < l is. oddelek »Jutra« pod 6 ' o »Trgovska hiša«.
8994-1
Prodaialka
dobro verzirana v mann-f. ; t u rt in speceriji, dobi s i> 1 >o \-ikoj ali s 1.1. apri- : lom. pia :i in ostalo po ■ d rovom. — Ponudbe na ; o: is. od d e -k ».Jutra« pod j
V -a k a rv--.-'1 /i ) Lun; ia dajanje naslov« ali za šifro 1*3 5 Dn- (17)
PeKarijo
v industrijskem kraju oddam takoj v na.iem pekovskemu strokovnjaku. — Prednost imajo samski gospodje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod >;Pekarija«.
9293-17
V-vi K a beseda 1 Dm; '.a lajanje naslova ali ca šifro pa 5 Dn. (16)
Visoka rentabilnost
in eventuelno eksistenco nudi obnova solidnega, trajnega podjetja. Ponudbe pod značko: „6n noo — 70.000« 9183-16
ob železnici«, j 8990-1 ,
Prodajalci
r ■-■->■ 'i ainlkov in brzopa-r '::k-iv. -ep Vega. 1,'ub-1 sna. poštni predal 387.
9325-1
Gospodično
** lahko ielo sprejmem v t.rajjvo službe«. Naslov v ».'lasnem oddelku »Jutra« 9015-1
Marljivo služkinjo
k; ima veselje do otrck. sprejmem tako.i. Ponudbo na osi. odd. »Jutra? pi d ..Veselje do otrok«.
9246-1
Vsaka beseda 50 par: u d.va.nje naslov« ali
sa šifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Krakovski na?:p 18.
9:552-23
Prazno sobo
solnčno, 24 m! veliko, s prisebnim vhodom s stop njic, parketom in elektri ko, garderobo in solnčno teraso oddam v novi vj li pod Rožnikom. Nas|o<v v oglasnem oddelku >.Jc tra«.'	9138-23
L epo sobo
s poseb. vhodom in elok Tiko takoj oddam v Jen kovi ulici 13/1. 9159-33
Stalnemu gospodu
oddam s 1. aprilom v bil žili: drame in obrtne šole epo, veliko, svetlo, solnč io in č:-*o, opremljeno sobo s posebnim vhodom iarketom in elektriko. Na slov pove oglasni oddelek •Jutra«.	8761-23
Na stanovanje
-prejmem čez dan odsot-ieg:i gospoda ali gospodično. Bohoričeva 13.
9354-23
Veliko sobo
prazno, v strogem centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9350-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo ter prazno kletno sobo, v kateri se lahko postavi štedilnik, takoj oddam. — Sredina 5. - Prule.
9350-23
Na stanovanje
sprejmem šiviljo ali pletiljo. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«."	9i34S-23
Sobo
! v sredini mesta oddam sa-' mu boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddel-i ku »Jutra«.	9346-23
Sostanovalko
sprejmem takoj. Nudim ji usodno zelo dobro hrano ter vso oskrbo. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.
8590-23
Vsaka beseda 1 Dvn; za dajanj« aa-slova ali i» šifr« pa S Din. (20)
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno prodani. Naslov prve og'r.sni oddelek »Jutra«. 9J16-20
Vsak* beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Dn. (19)
Gostilno
in 15 oralov zemljišča, vsp v najboljšem stanju, prodam. Gostilna brez konkure-ace. Ponudbe na
oglasni
od del "k
»Jutra«
pod šifro »Zelo ugodna«.
911-3-19
Trgovino
dobro idočo, v Ljubljani prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kraj«. 9311-19
\ Vsaka bese-la 1 Di-n. I «a dajanje naslova al" 1 <a šifro rw " D-n (29
Šivalni stroj
popolnoma nov za 13l>0 Din naprodaj na Miklošičevi c. št. 7/1II, vhod poleg slaščičarne.	9J30-29

V»aka besefia		50	lior:
ta dajanje	na	»1 ova	ali
ta šifro pa	3	Din.	(i*«)
Izgubil je
siromašen deiavee nravi čevelj od Zvonarske ulice do Mesmega trga. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v glasnem oddelku »Jutra«.
9353-38


beseda	par:
ji enje naslova al: m	r« 3 D:ri. (2
Mizar, pomočnik
j ■■ etn- ;>-:,.<in z do- | l^imi ::'-pričeva3i išče s i-oii. >.'.,-»-v v oglasnim o i. i' ■'. k u »Jutra«. 9355-2
Mlad gospod
želi nameščen ja kot natakar. vratar, sluga, čuvaj aH kaj stičnega. Nastop takoj. Naslcv pove ogl. odd. sJutra«.
9296-2
Gospodična
zložna vi-eje kave: e. išče Jc ••**«> v trafiki, pekariji, «1 ikaN s; .-i-.: kaj siičnega j'.'ia<ii>e '..i oglas, oddelek »Jut.« pod »Prijazna«.
8887-2
Prodajalec
ir.vc/.b.in v mešani stroki.
i Toe-''er. e s 1. a.nr:-Iftm. Naslov pove oglasni oiieii-k »Jutra«. 8970-2
Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo žalostno vest, da je danes naša dobra mamica in žena, gospa
v starosti 65. let, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek, 29. marca ob 16. uri. V Radomlju, na Veliko noč, 1. 1932.
žalujoče rodbine: škerjanec, Mi' fievc, Kotnik in Križaj.
			
		' • 5* • '*	VT'. "1 ^ *.. ji';/ /
Občin* LInKli* 03 Mestni pogrebni zavod
Bwa» 1 Di	u; za	da-
arre na>;o'.	ii ali	13
iifro o Din.	Dijak;	KI
it-čejo in-tru	kcije.	
r-ajo vsako	tieif<ir>	■V>
za ^:fro	a. l '-a	da-
:t'i e na-: »va	3 Din.	Ni
C\MERNIKOV A šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. Sli
P-v» »l«iS'vono RiMic-esije, nirana. Prj-.pe.kf 16 tasi/Mi; — (»išit* oofijl C.' 6 e □ r r i-ejVma v-ak čaj 25'
Umrl nam je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
V
Vsgka
dajanj«	ali J
ZA šifro P* 5 Dn. (10) j
revident drž. železnice v pokoju
danes dne 27. t. m. ob pol 9. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 29. marca 1932 ob 4. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. marca 1932.
Marija Tavčar, soproga ; Lea Tavčar, hči in ostalo sorodstvo.
Motor IJ.MVV
7.~>«) rcni s	j>rikoi:ru. * l»> dobr m
K a , tr^. v Kra li, u.	^ S>!'2-H) | «


Ogliusi u j. značaja po 1 Din i«eseila; /a da anje naslova a.!i ta -ifro 5 Din. — Oglasi —jcialnega značaja vsa k a beseda 50 par; za dajanje oaslova a. i i za iifro i« 3 Din. (6)

p-
p.» 10 in ]x» ugoinli 1'us'o'n k, Domžale.

lliag
ma
nudi Franc
!H>14-b
Čevlji na obroke
»I>mt>"« (J;ed»l'ška ulica > (m si.r-vr <r .ui, lifr-aV 1! 4 «
Orehova jederca, orehe in fižol
nudi najceneie Sever in Comp Ljubl'ana. Go-sposvetska cesta 5.
9281-6
Bukovo oglje
večio množino ko.pim za inozemstvo. Ponudbe na o-r'as. oddi-lek »Jutra« pod ž:fro .?ušak«.	90tW 7
Verlič Franc, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti, naznanja v imenu brata Jožefa in žene Magde, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je .'.jih nad vse ljubljena in skrbna mamica, gospa
ecu
rofsna Drenovec
vdova davčnega služitelja in nosestniea
na velikonočno nedeljo zjutraj, previdena s sv. zakramenti, izmučena od potrpežljivo preaašane bolezDi, v Bogu zaspala.
Pogreb naše ljube mamice bo v torek 29. marca ob 16. uri iz hiše žalosti na sevniško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Sevnici v sredo 30. marca zjutraj ob pol 7. uri.
Murska Sobota-Sevnica, dne 28. marca 1932.
Stanovanje
Vsaka bmteda 1 Din; za d.ijaoj« naslova aH ia šifro pa 6 Din. (31)
Stanovanje
<obe in kuhinje takoj oddam v Rožni dolini. ces-a X V1 I/l 4.	8907-31
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam s 1. aprilom. Naslov v ogl. oddelku »Jiltra«. 90H3-21
Encsob. stanovanje
oddam s 1. majem. — Po i iiudbe na oglasni oddelek j »Jutra« pod »Blei»' isova tKp Din«.	o• v, ->!
Stanovanja
Topla!
Kino Matica jo ima tudi in sva se v njeni bližini dobro razumela. Moj hišni gospodar tudi pravi, ia dobim jeseni Lutzovko! Kdaj ra dobim Tebe? — Kapeinik.	9188-24
Vvika b«-sed« .V par; »a dajanje naslova ali ia Šifro 3 Din. (21-«)
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (37
Stanovanje
dvosobno ali enosobno. po možnosti v Rožni dolini išče tričlanska družina '.a 1. maj. Ponudbe z na vedbo one je poslati pou šifro »Reden plačnik« na »glasni oddelek »Jutra«.
9162-21a
Dvosob. stanovanje
< kuhinjo, opremljeno ali prazno iščem. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pnd šifro »88SS5«.	904.-i-21/a
Učitelj
išče emo- ali dvosobno ce-neno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Matisin«. 920(7-21 /a
mu
Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (15)
Bukova drva
prima kakovosti, kubičmi meter po 135 Din nudi Velepič. Sv. Jerneja e. 25. telefon št. 2708.
93:T»'"
HOTEL
na gornjem Jadranu
z 20 le.po opremljenimi solvami. dobro id-očo restavracijo in meč.nim sezonskim obratom, z večletno pogodbo, radi bolezni takoj poceni naprodaj. Obrnite se na Juraja Lacko, Vinkovei 3639
Najnovejša poselska patentna železna, zelo prak tična zložljiva postelja s tapecirano žimnico, praktična za vsako Ir šo, hotele, potujoče občinstvo in nočne službe. Stane 390 Din Razpošiljam po pošti ali po železnici po povzetju.
Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslov« ali šifre pa 5 Dia. (SI)
Lose.na poselska patentna zelo pra<ktična zložljiva postelja s tapecirano žimnico Stane
Dia 2M_
»FriihlinLSjraum«
Prav vesele praznike Ti želim ia vsega srca.
93-11
Hladna in kapeinik!
Lukove peči se zaman iz-ogi bijeta! Nahaja se v vsakem boljšem lokalu, ki hoče nuditi gostom zdravo toploto ob majhnih stroških! Pri Magdiču je ne morejo prehvaiiti, (fine kravate, srajce, nogavice!) dalje: Suttner, Čuden, šare, Leitgeb. l'rva hrv. štedio-nica, Češ.ka industrijalna banka, Zvezna knjigarna, Bojina, bolmiea. Leonišč-e. gosp. šola, Higijenski zavod, šole, uradi in vrsta privatnikov! Vidva pa malo potrpita, pa se bos-ta kmain lahko sestajala kot ptička pod milim nebom. — Šiška rji.	9186-24
Spalni patent fotelj
stane
Oia 1300
Stol (Llegestiihi) praktičen za ležanje in s«ienje stane
Dia !H__
Potem anam čisto iS oh a no perje kg po Hi Din, čisto belo -rosje perje kg 130 Din m fiisti puh kg 250 Dn.
L. Brozovič
Zagreb, Ilica S2. III
Svojo dolgo let obstoječo, dobro vpeljano, prodajalno
delikates in pivnico Djordjevič & Comp«
Beograd, Knežev spomenik 3
prodam takoj ali s 1. majem radi drugih poslov.	3709
D JOKA Ž. DJORDJEVIČ,
zakupnik Kolarca
I
Državna
razredna loterija
Nov, spremenjen načrt 23. kola je pokazal zelo dobre rezultate zaradi ogromne količine večjih dobitkov. Ne pozabite zategadelj in naročite še danes srečke državne razredne loterije za nastopajoče (24.) kolo, čigar žrebanje I. razreda bo že
26. in 27. aprila t 1.
in prodajalne glavnega pooblaščenega prodajalca srečk
Aleksandra R. Pavloviča
BEOGRAD.
Centrala: Kralja Alberta, br. 1.
Podružnica:
Čara Nikole II., br. 69.
V interesu igralcev samih je, da naročajo srečke pri gornji tvrdki, ki se bavi izključno s prodajo srečk državne razredne loterije in ki daje po vsakem žrebanju poročila o izžrebanih dobitkih preko radia.	3852
češkoslovaška veleindu-strija
ki ima sedež na severnem Češkem,
IŠČE
za posebno novost na področju industrije POSTELJ, POHIŠTVA, AVTOMOBILOV, ŽELEZNIC in PAROBRODOV (tapeciran-nje) samo rensega in prvovrstnega
zastopnika
dobro uvedenega med ustreznimi porabniki, številč^" se lahko dokaže znatna možnost zaslužka. — Ponudbe z natančnimi posameznostmi, ki ss na njih podlagi dajo voditi vsi nadaljnji dogovori, pošljite pod šifro »Cechoslovakischer Export 4061« na Pšras, A. G., Praha, Bredovskž 1. ČSR. 3942
Kupujte kolke protituberkulozne lige!
Dva požara v eni noči
Pernice nad Muro, 28. marca.
V eni zadnjih noči je ilz neznanega vzroka zače.lo goreti gospodarsko posicn-je posestnika Iv. Strmšek, po domače Porčnika na Pernicah. Ogenj so zanazild okoli polnoči, ko je l.vlo že vse poslopje v plamenih. Domači so biM tako prestrašeni, tla se jim ni •»osročMo rešiti ničesar drugega kakor živino. Vse premičnine v gospodarskem poslopju so zgorele. Posestnik je 1>!1 zavarovan za tni.OOO Din, s čimer je škoda kolikor toliko krita. Fogorelec se je pred dvema letoma priselnl iz Vuzenice na Pernice in je spričo dobrega gospodarjenja lopo uredil in popra m! 1 hišo.
Kako uro pozneje je nastal o^ren.i pri po-posestniku Drakslerju, na takozvanem H.ir-tijevem domu, ki je za slabo uro hoda oddaljen od posestnika Porčn.ika. Tu je zaslišala prasketa,noe na podstrešju gosnodinja, ki je baš doj.iia dete. Oipoizoinla jc na sumljiv šum svojega moža, ki je šel .pogledat, kaj s? dogaja. Telaj oe bilo že vse podstrešje v ognju. Mož je hitro zibu*Yl speče otroke in se z njimi iin z žono podal k najbližjemu sosedu. Ko se je vrnil, je bilo že
je bila, je in bo
najboljša Dokazano nenad-kriljiva. 249III
Trgovina s kurivom
t V. S€IfilDSI
Dolenjska cesta, teletom 2951
PREMOG
ali stanovanjsko hišo
Plačana takoj. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na Aloma Company, Ljubljana.
					
mm	vV				mmmmm
vse poslopje v plamenih. S hišo vred sc> zgorele vse premičnine in za 500 Din denarja, ki ga je imel shranjenega ua podstrešju. Uboga družina stanuje sedaj pri dobrih l.iu-de.i. Poslopje je bilo zavarovano le za ma-lenkeist, ker je gosipodar lansko leto zniždl zavarovalnino.
Kakor sodijo, je v obeh -pri mer h zanetila požar zločinska roka, ki je morda ista. ki ;e nedavno zažgala gospodarsko poslopje posestnika Potočnika med pernicami in Ojstrico. Tudi nri čičku na Pernicah je pred kratkim nn.sta! požar, ki so ga pa pravočasno opazili in pogasili.
Velik požar v Oplotnici
Konjice, 25. marca.
Včeraj okreg 2. zjutraj je nastal velik požar v skladišču g. Jcnketa Franceta, lesnega trgovca v Oplotnici. Plat zvona in gasilski rog sta zbudila prestrašene Oplot-ničane ter iih spravila pokoncu. da pomagajo pogasiti požar, ki je ogražal vso vas. Ognjeni jeziki so švigali visoko proti nebu in metali iskre po vsej vasi. če bi b'io vetrovno, bi požar brez dvoma pomenil katastrofo za vso Opiotnico Večjo nesrečo so preprečili tudi požrtvovalni gasilci iz Oplotnice, Konjic, Tenanja i.n Poljčan. Gasilci iz Oplctnice in Konjic so bili takoj na kraju požara, dočim so ostali gasilci zarali oddaljenosti pota prišli malo pozneje.
V zadnjem času zahtevajo vedno množeči se požari v na?cm srezu izredno požrtvovalnost prostovoljnih gasilcev. Kljub temu pa je neki ljubljanski dnevnik očital gasilcem malomarnost ter jim delal krivico.
Zgorelo je g. Jonk<=tu vse skladišče, okrog 50 vagonov desk. ki so bile že pripravljene za sestavljanje zabojev, ki jih g. Jonke razpošilja za e-ksport sadja iz južnih krajev, škoda je ogromna, a je z zavarovalnino le delri krita. V veliki nevarnosti so bila gospodarska poslopja v soseščini in sosednje lesno skladišče, last g. Hmelaka Julija. Razširjenje pož? ra so preprečili gaseči, ki so do 9. u»-e zjutraj v hudem mrazu gasili požar. Kako je rast al požar, še ni ugotovljeno.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.

Občina Ljubljana Meistoi .p.-fcT. •>:.: zavod
Potrti glofccke žalost! sporočamo pretužfio vest, da nas je naša srčno ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa
m
ZASEBNICA
na Veliko nedelo z^istraj, previdena s tolažili sv. vere, za večno zapustila.
Pogreb nepozabne pckofirlce fco v torek, dne 29. marca t. L cb 5. url popoldne Iz mrtvaške veže Zavetišča Sv. Jožefa na Vldovdansbil cesti na pokopališče h 5v. Krilu.
Drago pokofsilco priporočamo v blag spomin !
V Ljubljani, dne 27. marca 1932.
Fielkk* Bnh m Novak,
Občina Ljubljana Vlcolm pogrebm zavoi
Globoko potrti naznanjamo, da je 25. marca t. 1. v zdravilišču »Lassnitzhdhe« pri Grazu umrl po dolgem bolehanju naš ljubljeni, dohri oče, stari oče, brat in tast, gospod
vsletrgovec, tovarnar in posestnik
Zemeljske ostanke blagega pokojnika smo prepeljali v Ljubljano in položili na mrtvaški oder v hiši Emonska cesta 2, odkoder se bo vršil pogreb v torek, dne 29. marca 1932 ob 3. popoldne v rodbinsko grobnico na pokopališče pri Sv. Križu.
Maša zadušnica bo darovana v sredo 30. marca ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
IVO, MINKA, ELCA, MIRKO in MILO, otroci; HANUŠ KROFTA in ing. VLADIMIR šume, zeta; CLARY JELAČIN, sinaha ; VLASTA, MILOŠ, TUŠY, RISTO in EVA, vnuki in ostalo
sorodstvo.
viV

Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikai. Za Naiodao uskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inserami del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.