ODBOR SUvKO KNAFELJ ' ^akcijski ODBOR #n“«ejčufer *T5. V. 1962 OD NEKDAJ 00 i)ANE5 Slavko Knafelj 1947 V tem letu sb jb bitreno izpopolnil -strojni park. Več primitivnih krojev, kot krožne žage, tračne žage, brusilne stroj«, so izdelali doma<> V večji meri j3>a se je izvršil nakup0 Predvsem porav-j-nalnih, rezkalnih strojev in kombinirki Ob-enem je bila zgrajena nova mizarska strojna delavnica, kjer je zdaj del skladišča gotovih izdelkov - smučio V podjetju se je organizirala prva pe-raoč in gasilska aščita« 2e takrat so imeli sindikalno menzo, ki jo je jrav takrat prevzela v upravljanje zadruga "Elan", V tem letu je "Elan" prvič nastavljal svoje izdelke na gspodarski razstavi v Ljubljani* zagrebškem velesejmu in že celo na trSaškem velesejmu0 Ob koncu leta se je igradila primitivna sušilna lesa« Nabavil se je tudi star osebni avto Buick« Izvršil se je odkup zgradb za primerno ceno 1,2 miljj« din, popravil pa je bib izvršeni za okroglo 0,6 milj« din« Uredili so prve pmožne higiensko ani-tarne naprave, umivalnike in stranišča Tako se je zadruga primitivno in počas razvila po obsegu in kapaciteti proizvodnje, tako je terjala nujnost, da je dobila drugo gospodarsko obliko, S sklepom dne 23.IX01947 so zadružniki sklenili, da postane "Elan" državno podjetje« Obenem je s tem nastalo vprašanje preselitve obratovanja iz Zgoše v Grosuplje na Dolenjskem, v prostora današnje vrvarne# Izvršil se je že ogled vendar do tega ni prišlo« Naj*-1 brž zaradi slabega zaledja, neprimerne) delovne sile, pomanjkanje športnegd ! duha v okolici in slabih terenov za goj* j itev športa« "Elan" je bil vftjučen v prvi gospodar-j ski načrt« Dočim je bilo v letu 1946 pri 82 zar* poslenih brutto proizvodnje - 162«oop din na »poslenega, je bilo v letu 1947J pri 112 delavcih že 49« milj. din ali j 436013oo na zaposlenega« Za današnje pogrne je to kaj majhna delovna storilnost], ki pa se je iz leta v leto močno dvi- | gala. Danes že prekoračuje 2 milj« dinj« nmzj zJLosn/ PRVA ELANOVA ZNAČKA A ilfOfl P DAH ® 1962 MAJ 1962 M 1« PRAZNIK UŠLA M$y i V delavsid. svet podjetji so bili. iavoH ljerJ našleonji tpvariai in tovoriSicb za 1o ?ni obrat3 ■■wr»Tyfw i’ -y. -rv ■: J^II i le Ricck 8tanko 2*o Kiiavs Aloja I 3 o Jetnšn. Stanislav 43 Eohinc Janez i 5o Mohorč Fraa-c ' 6 o Pulover* Prano I 70' Dobravec Ciril I* '80 Sibnikar Fi one I 9» KoHr J>3nez i lo0 Po te rman Frac.o ■ j 11 a Pohar Frane ! 120 Iskra Miroslava j 13o Švab Valentin 14 3 Bratkovič Martin 15e Kocjančič Slavka 160 Ulčar Marija IIa za kovinski obrat- >M»cir«nw.r\ wro : ■> . ..- —c »..» \ 10 Cerar Anton 2o Posovc Vinko j 3 o Krmelj III_p_ za sedlarski obro.t lo Papler Mirko 285 282 279 275 271 27o 269 255 233 252 249 248 246 22.9 243 22.0 184 122 t'>j.as«. In Mikic Alojz 2o Mikec Marijo, 3o Jonsbrle Marija 276 261 glaso4 " 25o » t „ [ 235 232 n t i 226 „ , [ 196 " i t > lili C J izvol L f 224 1, * 1 glasoV 221 H 1 1 2o6 " 162 n 1: 1 1 r i 115 n " !;■ 111 69 J ■ f i. loo i i n r> • 92 " !• 193 1 ii 1 176. " 153 n '! J Od 446 upravičenih je Telilo 35o volivcev ali 7805 % Od skupnega ste*' vila 96 _ ki n.i.sq((rolili, je le 2o volivcev, ki se niso udeižili I ' I iz neupravičenih razlogov, kar znaša 4,5 Dočira je bilo za ostalih 76 do- I j kazano,dn se volitev niso udeležili za- | radi bolezni, porodniških dopustov* ude j ležbe na sur.iinarjih, ekskurziji, predivo jaški vzgoji, zaradi študija, služb^ ne odsotnosti-, . na montaži in zaradi odhoda iz podjetja6 Od 3?o oddanih glasovnic je bilo 36 nepravilnih « Volitve so potekale v naj lepšem fredu in so biie zaključene po splošnih zakonskih predpisih0 SE NEKAJ 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU 196' upravna in obratna režija skupaj izkazuje sledečet /nadaljevanje/ 1961 196o 196o - znesek režije _ Znesek osebnih dohjdkov v 276o9o8 182o863 151*4 izdelavi 77oo43 59,728 129 oo — % obratne in upravne regije 359,4 1° 3o7,4 % 117,1 - proizvodnja po prodajni vre',r’ A - % režije v prodajni ceni. ,f 9o80615 73o05l8 124j)4 proizvodnje 3of 5 1o 25,o /o 122,o Povečana režija v letu 1961 je povečala Lastne ceno proizvodov za 5,5% in je tako bistveno vplivalo na dohodek v letu 1961, Iz podatkov, ki so prikazani v prejšnji številki je razvidnof da je dohodek v razmerju do prodaje v letu 1961 nižji kot v letu 196o in sicer: 1961 196o 1961 196o Celotni dohodek 885 o559 8o5o429 llo.o Dohodek 2740o7o 285o921 95«9 i<> dohodka v celotnem dohodKu 3i i> 35 j 5 1o 114,5 Proizvodnja se je povečala v v3oh obratih, /TO/ in sicer s azen v splošno -lesnem oddeoku predelano materiala v 000 din smučarski oddelek splošno lesni oddelek prirez kovinski obrat sedlarska delavnica vse skupaj 175 <,822 127 e 119 ■ 3o0115 34„o39 lojc249 96«227 46c521 35oo79 26.246 25n46o 331,953 _ .. 317*924 ; Me’ 3o n- v;.: ir., de j avno sii i / v ooo din/ 1961 196o kotlovnica 3 0 877 2.526 sušilnica-temperirnica 5-169 4.-3o9 brusilnica 2 3177 le734 tovorni, avto 4-119 20843 avtobus 4fl36o 2041o viličar "r. Sre92o komunala 7, nf' ;■ 1.13o Iz podatkov je razvidno, da so so povečali’, str o žiti vseh pomožnih dejavnosti, kar je seveda vplivalo na povečanje obratno in upravne režija» Le J o ± 9 -./») Camping Solce 1962 Dne 1*junija 1962 se ponovno odpirajo vrata Compinga v Selcah, V letošnjem letu je sindikalna organizacija prodvidila večja popravila v Campingu in to prebarvanje streh, napel j a-va elektrike s prik-1iučki za možnost lika-“ nja, britja in kub.anjaf ureditev predprostorov, nabava blazin za ležanje in vodo, ležalnike in slično. Cena enodnevne preskrbe je Din 7-0P-<. Sindikalna podružnica je nadalje predložila, da se zvišajo nadomestila za koriščanje letnega oddiha« Po sprejetju od D3? se bo objavila višina teh nadomestil. Razporedi in prijave se bodo vršile po ekonomskih enotah, ko bo rešeno vpraša-*- • NijikfATA / TEi-INOlOfr. BERCE JOŽE nje letnih dopustov* Popravek; V 7®števo ffoS« v članku "Strokovno izobraževanje” je pomotoma izostalo ime štipendista tehn3sred»šole lesne stroke - Presterl Jože, fV tem sestavku želim pdkazati koliko jp podjetje in s tem isakdo izmed nas na j Škodi samo zaradi preozkega gledišča ip čuta neodgovornosti pri delu* Denar določen za operacijo, izdelek v | ~ »lučaju nekvalitetna samo nepravično j izplačan, ampak povečuje še ostale strp ške. Že vest sama nam nebi smela dopu_j . ščati, da izdelek izdelan do gotove | v operacije,^Lamo fc napako v obde^ro na- J prej, S tem je vsa pažnja in shrb na i predhodnih operacijah brez pomena. j Večina naših izdelkov je iz lesa. V t Jugoslaviji se ga približno letno po- j. seka 6o.ooo m3f kar je cca 2o kratna | naša poraba. Kljub temu pa imamo veli-j ke,. težave nabave za naže potrebe.Do- | bavitelji raje plasirajo les kot polizdelek - deske, frize, moral| prodvšen za izvoz, S tem si zaj*amčijo devize. Naši izdelki pa terjajo pcrvrhu še zelf) kvaliteten les.Zato je nabava še težjaj. Vbčkrat moramo pod silo razmer uporab-) ljati slabše kvaliteten les, S tem je j ogrožena sama kvaliteta finalnih iz- | delkov, ki kot taki težko konkurirajoči na trgu. | Poleg lesa v izdelku pa mi prodamo tu-J di naše vloženo delo. Les v Jugoslavi-^ n predstavlja velik narodni dohodek. Zato se je standariziral v JUS »standardu, za lažje enotno nastopanje na I trgu. Večkrat smo primorani kupiti les, ki je preostal za izvoz, P6 Ju - \ go slovanskem standardu » naš prevze- j malec ne more izbirati le čisti les. I , * | ki je za nas potreben, ga ne more w- | birati, ! Prav zaradi tega moramo paziti doma J pri lesu tako, da smo že pri grobem 4: i razrezu dosledni. Pazimo, da nam osta-j ne za nadaljno proizvodnjo res sarmo | izbran in sortiran les,; Z našim varčevanjem večkrat škodujemo v proizvodnji, ker se zadovoljujemo s slabšo kvaliteto, i Če sumiramo te naše napake že pri raz-l razu, bi bile naslednjei j FinžgaS Miha 1, v skladišče prihajajo fiizi z grčamd[f 2. Razpokami 3» Pirevi > 4* Prečne rasti /perci*itne/ 5, Kožnati /oglica/ In če je »amo del teh napak v lesu, pokvari še kvaliteto ostalega, če n.pj v vsak blQk /bund/ pride le en friz z napakgj Res, da pri došlednemsortiranju lesa imeli manjši izkoristek, toda mnogo manj' prigovorov na finalnem izdelku ir s- tem mnogo manj škode. /nadaljevanje/ KONČNA KONTROLA Spričo visoke vrednosti naših izdelkoj ne moremo dovoliti, da bi prišel na trg najmanjši % slabe kvalitete. Zato imamo loo % končno kontrolo,' Kontrolo^1 ji 'bo dolžni po pregledu vsak izdelek žigosati, tako, da se v slučaju pro-pusta lahko takoj ugotovi povzročitelja* Poleg-navedenega pa je določena še posebna komisija, ki:vzorči vsako mesefeo proizvodnj-o smuči, Ta potem detajlno pregleda in preizkusi ter sestavi izčrpno poročilo vodstvu podjetja, Namen tega je, da se ugotovi skrite napake v izdelkih, ter da se skrije vse deformacije, ki bi nastale pozneje, S tem je osigurano, da;bi v primeru pojava kake skrite napalke bi** la slaba le enomesečna proizvodnja in ne več. Organizacija tehnične kontrole v tovarni "Elan" še ni dokončna in je še y nenehnem razvoju in izpopolnjevanju* /Mulej Stanko/ oOo LIN ELAN Doberlet Miodrag y zajet tako širok po j«ta,ta-l • ’ -'bvr ' , Strokovni ej>ortni sejmi' in razstave ko široki49«rtiman; raznih predmetov,da J zajemajo e^port" -camping - rekreacije- v ■ , jih prosto. np;mo?-š: V prvem hipu dojetij. zaJe™0° eport -cf^pj J vendar imajo vsi neko tersno poveza-j mofR "«;?:zletnistvo “ in tako ddje, I vo in so nujno vezani drug na' čftugega*! Od januarja do decembra vsakega leta s$ j Tako na primer vzemimo' športni sejem | vrše razni sejmi in razstave, ki obrav^ it.:| $P0CA;v KBlnu /Zapadna Nemčija/, na ka-i navajo šport v zrelo širokem nam nepoj-r I terem sodelujemo vsako leto in kjer im^, mljivem načinu, seveda jm vse to v za-I mo priličn,o. dobre posle z našimi ino— ( hodnih deželah, ker podatkov iz vzhod— zemškimi kupci^se pojavljajo predmeti1 nih dežel zaenkrat nimamo* za katere niti ne veš čemu naj služi-] . .^c. | jc 'in kaj naj imajo ti predmeti skup-l Taka Sf^vršijo'razni strokovni sejmi j nega s športom* ' J ,,^n razstave* ^ ,* Ne . bi se spuščal tukaj v razne športne L /i: panoge*■ temveč bi se osredotočil v | v I glavnem na zimski j in vodni športV • - j JPr6-dajtimo 'sniidči, smučarske palice,ho- [ I 'kej paHcd,;' sani^°Včdne: smuči in čolne 4 v I NavajaM le 'delno predraete, katere proOl { izvajamo'in za ktere je določen interesi v I inozemskih kupčev, toda .ti* morajo kupi-t-j ti š© 'vso ostale predmete, ki so tesno' j ve žanr na predmete ki jih mi razsfcv*, • "juljamo. Tako kupuje taisti kupec snUjmi ... ['A&arfcke čevlje, smučarske hlače,iVt., ! * Pul°verje, v^^if okovja, I ^^..“opavice*- 1 Pla^ltv^š -V Friedriohšshafenu, DUssel j ^(r^agite'/ ;raz:'ilii 'očala in ilfe; vem',|^*i'J W.^;:dorfu in Frankfurtu ]• 1 Vse pa mora hiti, y skladu jj^oda, ,.j v septembru —v DUsseldorfu I J Za do tično }fcto, mor a im^i 4^Jp^ene no4 v oktobru _ v MUnchenu , DUsseldorfu | I vosti in mora, odgovarjati sprhnim za- novembru - v Londonu, Parisu in Klinik I htevam, ki jih.'zahteva določena panoga 1 v decembru — v Frankfurtu 'i. ■,:j= športi «?■■«■!**< - | nv.: j ; • nam ki ticjjno veS j °-d ^praj naštetih sejmov se "Elan” | ali m*nj doma, to se p*avi se ne U;dele4 udeležuje le sejmov v Hiesbadenu in KB|nu. LžujeniO; raznih sejmov in razstav.-^Ms*jj je prikaz sejmov in razstav, ki se j I kujpnio le nekatere, na kafcrih se ne mp4^.bodo ih so se vršili v letu 1962 in J.črp:■zW®‘1'A.-;V3g»' ;tretH 1 I no, <4, se bomo čim bolj udeleževali; raz-j' Francelj, zakaj si do sedaj bil vedno ; I nih sejmov in razstav, na isih pridobi-j predzadnji, danes pa zadnji? 1 ! I li čim več izkušenj za doseganje kva— I Ja. ...zadnji je zbolel. J litetnih sodobnih športnih rekvizitov, j L. ................................. I I katere bo vsak dan težje prodajati na | ....ZZZZZ““!ZZIZZ“ZirZZ™lI. ! inozemskem tržišču, če bodo ostali na \ ZZZIZZZZZZZZZZZZZiZZiZZZZ:... | januarju - v Londonu, New Yorku, Frankfurtu, KBlnu,-Rotter- dam^^|n,Uire cht«'-'-10 ;• februar ju- -V ^.nuit^NUrob^rg«i'.ih, I; ■. • Hipi 'vl' ^ 5 marcu- ‘vLoz^i* Dvjn^^ Brusluyi; ‘ Milanu. .(Crrenobluv in DUssel |nn, ! ' dorfu, " inO i i. t ^ ? p ri*-! ‘ \ ‘ . V;.4prilu -r ' v Lionu. 19->2 razzago-val na kresni sagi ione le za izdelavo reketovo Pri isir delu mu je vrglo komad lesa nazaj, ter mu vrteče rezilo poškodovalo;‘pr st leve roke,' Vzrek; Krožna žaga brez cepilnega klina Je še v bolniškem otaloSi? To jo letos že drugi primor ne .s« "dojka® .terc, je nastala zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov c strani edgovorniji osg: v oddelku T0o Zaradi te uozfpde jo proti odgovornim osebam zgoraj navedenega oddelka uveden disciplinski postopek Ostale ceagočs v mesecu aprilu? K a .u r i n Štefrnj pomočnik b;kladiš5-nika v skladišču gotovih isde^ov je dne 3<>4,19.62 tkupaj 3 eodola^csai bc le:. spustiti čoln iz sležaja na tla? Pri spuščanju čolna mu j;; na robu spodrsnilo, Prst j ki ga je ur žal v rinki na sprednjem d lu čoIna, mu je zaradi c očnega sunka odtrgalo pri. prve*i členku-Vrsokl Ki faktorja v delovnem okolju,. Je še v bolniškem stale ■Tr.’.- M r a k JankoVE eloktrič ox jo dne 60401962 hotel pri zagonu; ventilatorja ugotoviti smer vrtsaja Pri tem mu je vrteča laputa ventilatorja vrgla v obraz prah, ki se- je naliajal naocaišju in j mu poškodovala oko : Zaradi kasnejših ppl-slledic je moral k Slavniku* Vireck« Kosmatem na^in dela pri posamezniku -Izgubljenih 13 delovnih dni-. •ra NAr^r;:.. sssmmR , /preselitve, POROIiE; EOJSiVA«»-,/JAVLJAJTE PER-S' ^KALNEMU CDDLL.SJo Li ERSONALME s,vEsn STANJE DELOVNE SILE 3o, APRILA 196^ V rednem delovne1?? r-.-znorju; 241 moških 21i? žensk 4'j9 skupaj V začasnem delovnem .raamerjuj 2 moška 2 zenski 4 skupaj Vajenci? 2 moška., GIBANJE DELOVNA SILE V APRILU 1962: V aprilu ni bil spejot noben novi de lasje c. IZ POPJETJA SO ODŠLI: 1. Jeram Peter, je odšel po sporazumu rta lastno željo,. ' 2.-. Tictjasr. Ivan- je odšel po sporazumu na lastno željo? 3C tnilaišič Jože, je odšel po sporazumu na lastno željo, 4. Zupan Zdravko, je odšel po sporazumu na lastno željo, 5 Perko Valentin, je kot upokojenec odšel po sporazumu na lastno željo, FOTiCČILI SO SE; Zajc Bojan -varnostni tehnik \lxnr. o k Stanislav - mojster prototipne delavnice, Novo~poroČonceira, kakor tudi njihovima zoker.cema iskusno čestitamo in želimo mnogo sreče in Zadovoljstva v zakonskep stanu-; Istočasno tudi prosimo, da nam omenjena tovariša oprostita, ker se je po zaslugi ki jo je napravil tiskarski Škrat, objava za eno številko našega lista zakasnila3 ROJSTVA: Rodili so so: Lepoša Cirili «• deček Palcvšnrik Ignacu - deček, Grmič Mariji - deček.« M bila v Veliki P?rani sve ; canost, na latori so praznovali 2o-letni Hribar Francka si čestitke irladine tov0 Titu cb njegovi j 7o-letnicj.0 Na zborovanju na Jesenicah ! i je govoril tovc Io.ha Marinino0 i J I ; 13o aprila š bila v Beogradu seja ZIS, I 1 na kateri so sprejeli navodila o dolo- ' j car ju in izvajanju splošnih meril za de-r 23.« marca je tov0 Tito odgovoril dopis-] lite v v organizacijah in samostojnih usia-niku lista "Cbserver” na vprašanje o na'~nov:'ho Poleg toga so na seji sprejeli | ši novi ustavi, o vlogi neangažiranih i veo redpirov zo. rednejše finančno po- . držav, o skupnem trgu, o odmevih na XXIIspicranje :.n zboljšanje likvidnosti v gos-kongres KP SZ, o sovražni politiki ki— . pedarstvu., TDredpise o zboljšanju ravno— tajske in Albanije do FTjRJ0 j vos j a med dohodki in izdatki federacije 3. aprila v Beogradu seja IR CK ZKJ. ! tsr 0snutak ^nemb Rosnega zakona o . Na. kateri so pod vodstvom tov. Tit^ro;u^'^i^c-..ji in financiranja zdravstvene čili poročila b razširjenih sej IX re- j " ■00 o publ,CK ZK. Obravnavali so tkoče probIe!-l4a aprila so prispele na avtoput prve me in sprejeli nadaljne sklepe ki se nia-letošnje mladinske brigade, naša jo na izvajanje zaključkov ras sir- 1 15aprila pa j' jene seje IK CK ZaJ0 6. aprila je ZIS odobril osnutek nove^cj 00 feloTOih &cii jugo slovanske mladine. zakona o organizaciji in financiranju ' socialnega zavarovanja, V Liljani je bil 15- aprila zbor Tu- j : ris‘line. zvoze Slovenije, na katerem so V Beogradu je bile 7. aprila zaseden je ; povdsrilij da morajo ruleti razen gospo— ZLS t na katerem je podpredsednik ZIS”a : darskega pomena turizma pred očmi tudi Mij alko Todorovič govoril o dosedunjen ! njegov pomen za rekreacije delovnih lju-družbeno -gospodarskem ražnju . J/redsed-di0 nik ustavne komisije Edvard Kardelj pa ' ... .... i je poročal o pripravnh za novo ustavo, : ' a1;“' :'a “° v Ljubljani seja Zbor zaradi česar je za največ eno leto pr-- j f ‘a industrijo, ruferstvo, gradbeni- , daljšan mandat skupščine. Izglasovan V i-* Prot;Gr*o kateri so obravnavali bil tudi zakon o ustanovitvi komisij/ i najvažnejša vprašanja v zvezi z ^dinami- j za iztgjanje predpisov o delitvi čistegei *‘° l'r0?'zv0^n‘'0 “ 1 1",'oza v letošnjem le-dohodka podjetij in ustanov, ! tue Pou-lorili so7 da je treba izkoristi-; j ti čimve notranjih rezervc j Na predlog komisije za novo ustano LES j 2IC aprila jo 10 GO SZDL v Ljubljani raz-pod vodstvom tov * Miha Imrinka, je tudi i previjal o važnih gospdarsko-političnih i Ljudska skupseina LTIS na svodom zaseoa—j problemih in nalogah CZDIi v Treii. z njimji» nju podaljšala svoj mandat za naivec I leto dni. Na tem zasedaniu is sJrop?:«itia! Cb PrUiki obiska italijanskega ministraj sprejela poročilo o delu izvršnega svetaza «***& trgovio so se. v Beogradu vršii in zaključni račun za ninulo leto0 7. aprila je izpred jeseniške Železarne! 1 stekla letošnja štafeta mladosti, ki n-1- 26s aPrila -1® bi-a v Beogradu seja pred- vrsi*- pogaja! ja o nadaljnom^azvoju gospodarskih odnOsbv med Italijo in Jugoslaviji. jsedstva Zvezo trgovinskih zbornic ir. pred.Vojaški tožilec je zahtval zanj smrtno jsedstva trgovskih delavcev, na kateri so j kazen, Igovorili o ukrepih za stabilizacijo cen |V Ekvadoru prckastrovski gverilci že nadj-jna trgu0 ;zorujejo področje vzhodno od glavnega |28„ aprila je tov, Tito odprl novo leta-!lišče "Beograd” v Surčinu0 POLITIČNE Vif. il.4. 2*4C 3.4, 0 R Z OJ A V K b Podpredsednik začasne alžirske vladsjž Ean Bela se j-? zahvalil v Z AS za podporo v boja alžirskega ljudstva* Novi argentinski predsednik Guid V Siriji je položaj postal jasnojš Svobodni oficir ji. severno ."-'rij j so priznali, avtoriteto vrhovnega poveljstva vvDpmask'i? 6.4« V Londonu j:;e,-bila .kančarn ^stavpa konfereiŠŠa.".;f ■ Keniji, na jkateri c o j dosegli soglasje o ustanovitvi koa-j lic-ijške vladen ,| 7«4o Ekvadorska vojska:je začela ofeazi-j vo> • da bi zatrla nastali,^.por., ker j rje* vlida pretrgala, d.iplcmateke eti- I ke’ g «ubo, čs§it'in poljsko■> 8,4 V Franciji ae je vr.jiL re.fercndu"; I L o ©5 CJauJlovi alžirski, politiki. je organizirala 4’o-ooo ljudi,ki b'do v mnogih alžirskih mestih zamenjale enote francoske armade, i 19e4« KataaLLi socesionist Cotribe' se je p ' 7. letalom OZN vrnil iz Leopoldvi- lla v. Elizabethville, 21r4.Po zborovanju grške opozicijske unije centra,-je bila v spopadih ned doinoncf/anti'"in policijo ranjenih, 153 l:v.di, 22-4»Yojavite' enote Z-DA v Južnem Vietnamu po prvič direktno sodelovale v'boju proti gibanju Vietkonga« 24-. V Zvedelo so je? da se bo serija srneriFkih poskusov z jedrskim orož jon; teaeela z eksplozijo atomskih 'in vodikovih benb. ^d-rilci '0A3 'so v 97 dneh letošnjegal 25-4, .Vrhami sovjet'ZSSR'je odobril leta ubili skupaj 34S7 Alžxroov,. ! * sestavo liove sovjetkke vlade z raiiiii pa so j ih. 7349« lo«4»Člani začasne izvršnb oblasti v : Alžiriji izražajo zndovdjstvo o rezultatih na referendiLmu'v Fran-rj-n ciji- ,; j ll04fZa^el ^e, jo procod pr&i voditelju' OAS generalu JoUhaučh, ki je bil pred kratkim aretiral v Oranu.- dosedahjeni predsednikom ministr-‘ skspa sveta Ki%ščovem na čelu0 .,vr ■H. ..... f 1 2 6* 4;' SaoejLa- Pe -j e- napoved ana serij a I caoriiških atomskih poskusov na I v ■ -v. ..... ■ B'H:.i,cnj.h otokih, v Tihem oceanu« I ... 7. irgont-iniji' je vojska prevzela j . v.'0 oblagt* Predsednik Guido se jo ob podpori voj "ke polastil dik-j tatorjkih- nooblastilo |Pred leti j©4druženje lesne industrije |V tovarnah lesne industrije Srbi je smo vi-j Srbije obiskalo slovensko lesno indust->deli izdlavo vezanih plošč, panel plošč, I rijof Že takrat, ko so bili na ogidu 'slqfotem izdelavo navadnega in laminega par-J venskih tovarn so izrazili željo, d^bi jketa, embalaže, kosovnega pohištva,ta-z zadovoljstvom sprejeli in pozdravili Revizijskih in radijskih omaric^ nadalje j slovendte lesnoindustrijce v Srbi ji.Ta-'izdelavo oken in ‘.vrat, vika nd hišic in I ko je s sodelovanjem društva lesne indu-jmalo poznane "Plakorol” vrata* Te vrata j strije Srbije in Slovenije organiziralo Iso stvar bodočnosti. So zelo močne in preko tovrstnih tovarn v Sloveniji eks-|tako lahke, da jih brez težav vzdigneš* .j kurzijo članov kolektiva lesne industn- IPozornOst smo dali tudi žagarskim obra- i je v Srbijo* S tem je slovenska delega-|tom, skladiščenju lesa, transpcrtu na cija vrnila obiski 126 skladiščih itd. Prav tako je bio za- l Že sam program je bil precej obširen. Jnimivo pogledati impregnacijo telej^raf- j Saj smo si morali ogledati povprečno Iških drgov in želežniških prago/. Tudi na dan po dva tovarni. Kot človek ki jna turistične znemeuitOBti nismo pozabili.] malokrat potuje, si predstavljaš da boiTako smo obiskali največ zgodovinskih to težka in naporna pot, Vesela družba, j znamenitosti še iz turških časov, kot* prijazni ljudje in lepo vreme nam je In,pr, Čele-kulo, razne trdnjave, cerkve, | mnogo olajšalo to dirko, saj smo dramo 'muzeje iz NOB itd. Pa čeprav je človek prevozili okoli 33o km ali v 6 dneh ne-lutrujon od naporne poti, ga oči še ved- | kaj nad 2ooo km* |no vlečgo v novi svet , svet poln novost j.,j V— ---------- --.............-..i...........ipoln poleta, poln mladoiti« Kjer koli smo i j bili, povsod topel sprejem. Izkazali so j čast slovenskim gostom in nam prirejali | 'razne krajše izlete v turistična središča«! OBLETNICA K. 5.1 POKOJNEGA MOJSTRA T. POTOČNIKA 18.IV* je minulo leto od tragičnega do-|družini pa so vzbudili zaupanje xn s tem godka,. ko se je naš dolgoletni član ko-i dokazaM, dani ostio le pri besedah, da I lektiva Tone Potočnik smrtno ponesrečil J je kolektir na dan žalovanja z njimi, da J pri izvrševanju službene dolžnosti. ičuti, da z njimi deli težko usodo. Tudi I Težko je zopet odpirati rane bodisi ko-Jsam sem za hip stopil dan kasneje do njih,| lektivu, predvsem pa svojcem, ki jih jel ravno ko so « ukvajali z delom i*vi>olju« I ta nesreča n$v.ije prizadela* j-Žona v črnem i in s solzami v očeh, mati j N^š namen je aa se ob tej obletnici spo-t-skrušena priletna žena, sta vzbudili v menil mnimo nesrečno družine, žalujoče žene, j globoko sočustvovanje. Vendar je obema si*j mame in otrok, da bodo čutili- da v ne-:jala v očeh iskrica upanja ob pogledu na t sreči niso sami, da je še kdo ki čuti j sina in wuka Tončka, ki je že pravi kore-j z njimi, da je še kdo ki jim stoji ob mjak in hodi v šolo« Okrogla in rdeča li-I strani. To je tudi naša dolžnost. Tc/smojca, zeleulclobuček , res, kdo ga ne bi bj.1 j obljubili Tonetu na njegov^adnji poti. ‘Veseli Krepko je držal za povoabc kot bi I , jhotol rečij’'»ajstarejši moški sem pri hiši Zato je bilo lepo in prav, ko so se na I, v . Jv*.. , • , ,, . . , ’ , . ihocem in moram opravičiti zaupanj e, ki ga I dan obletnice zglasili na domu predstavi. . , v. , , .. . T. n l „ *7 , . . . .. imajo vame domači ob hudi izgubi drage- niki '»Elana"; direktor, predsednik DS „... ,v , , . r\. , , . ji j . . iga očka. Mlajšega bratca ni bilo zraven; I m predsednik sindikata, in najprej po-!° u I ložili venec na grob pokojnika, Pač pa je z voza začudeno gledal še drugi j iobrazek najmlajše> ..ljubke deklico, na Iprimeru« Se zdg mi zvene v ušesih besede j jlas podobno pokojnemu ooetu„ Pri s~„u mej mlade vdove:"Če bi mi' kd^rehel pred le-I ije zabolelo, vendar se je naš pogovor s-J-tom dni, da bom to mogla prenesti, mu n<| jkal le bolj v smeri zaupanja^/ življenje] bi verjela«Tako pa kaj hočemo, živeti (Pozornosti otrokom in deluc Čas je najbd-je treba sa otroke« Toda dema'je tako Jijši zdravnik in to se je iakazalo v teni prazno?e•>ono!" 'A it ild IMA BODOt Ko je bil aluminij Se dražji od z latami I ga na končal elektrolizo izločimo metal- mti predstavljati nismo mogli koliko irj aluminij o • dustr-^e bo p..,.»cgl-.. po *ej -^ovinip J Leta 1825 je danski fizik Orsled labora-j I tor:.jsko pridobil aluminij. Dobrih pet-| Pred kratim sem obiskal neko tovarno ce-+ deset let je bil aluminij še velika redi menta- Na induflvrijs kem tiru sem za#le- j kost. Nekaj let pozneje se je dvaindvajl dfli ^Sielvno^lecaeSi 'tovorc-j. vagOn iz a_'4 setletni študent Martin Hall po jjrezus-l mini j a c To je bil prvenoo od tišočdvestcj-pe šnem iskanju službe zaklenil v šupo,n| tih naročenih vagonov te vrsto» ki ga 3.3 vsak način je hotel naj4 poceni in in— naročilo neiio se le jamsko .petlje hječ. - isra-j .1” strijko pridobivanje aluminija*' čunali so da tistih pet tor. tovora;ki 1 To mu je tudi uspelo, aluminij se na ta ga lahko^vec prepele,; kaj kmalu plača, ■ način z malenkostnimi spremembami še da vse naročilo., ( nes prid&iva« Istočasno je pa Francoz Izdelava kuiinj oko posode že sgAavnaj ni | Paul Keroult prišel do istega postopka, «eč nJv\..t pr.;oj.c^., I Prvi jc dobil patent za Ameriko, dfugi Pred nergaj leti jo prišlo neKeniu mnenji-pa za Francijo in Evropo e rju ra m^ sel J uporab;:, ti sistem _gradnje j 3 industrijskim pridobivanjem je cena s letal pni rradn^i mostov,- !>-■ profilirali aluminiju padla na dvajsetino njegove ne aiu p_ocev.no, debelo komaj dvampolj prejšnje vrednosti, »Vl-i 1 - w - i. _ 1 » 1 • 1 - - _ milimetra.sb zgradili most dolg 1? metro-Po svoji te ži je bila konstrukcija pst- j krat lažja od eaako vr^d^er % jeklenega I mostu- Bila je gre.iona .1 ;i‘-irilr.o tež-j 3o ton, vzdržala pa j* Z7o tesno Polog td ga pa je odjema proti koroziji in jo j ni potrebno bar-vati o I Iz aluminija e o dan® tudi avtomobilski j in letalski motorji, Ameriški avtomobilj so uporabljali v letu '939 povprečno 2 in 1/4 kg aluoinija,' danes pa že' 27 hjr tudi -CČ. Največjo .uporabo ,pa. je rasel aluadni’’ j pri gradnjah str.uvo.ujsl::h ir. upravnih I stavb kot obloga-, skelet in Lis fcalac i j c l Prednost je v oVttejrv-sti barvi; Tudi ! "Elan"' posega po prednostih aluminija, 1 bodici za proizvodnjo smuči /motal/ aii| smučarskih palic- i Aluminij sestavlja dvanajstino zorneljskf skorje c Nahaja se pa samo v spojinah odi katerih je naj pogostejši boksit,, katero} ga imamo dosti ob naši Jadranski obali-i Z praženjem, mletjem, io. o rasa?mi kem;'g} nimi procesi dolilo fini prah i. katerof Legat Janez NA SODOBNI RAZSTAVI V,./ V dobi poplave najrazličnejših kratic bo j verjetno gornja komaj vzbudila pozornost,! še manj pa zanimanje, čeprav je doba nje-i nega obstoja zelo kratka, saj se je komaj rodila, nima nič skupnega s kako strojnico, temveč pomeni: Miselna Gimna- ! stika. Prosim čitalca bo blm,a gosto, : Kot za v*sako barvo*je tudi za to trel- ^omo z malo prakse d^egli . da bo podi ba stene pripraviti* Vse razpoke inV sltoradr'hezajiraZM»'je važno za odpadajoče dele stare barve odstrani .na&e gospodinje.'Če je pa že kaki ma-i niti. Na lahko pleskamo, da "Juboflor" barva ne krije mastnihj madežev, to je»če smo imeli na steni vzorec, črto na bazi mlečne barve, nam bo leta vedno probijala "Jubo- i flor".barvo. Pomagamo si na sledeče i načine: i. če dele stare barve odstra«*'4 .na&e gospodinje. Če. je pa že kaki ma-i tako pripravljeno steno, že j . .dsž»pd le tega z Vlažno -krpo zlahka' 1, eskamo, Važno pa je vedeti, j. odstranimo, , ' • •/,■ J' T . n i n i . , i .. • 1. Stari vzorec, rob in podobno z lopatico popolrioma ostrgati, 2« Steno namilimo, slično kot pri barvanju "na kredo"(Glej Našo smučino št« 6), Pomladni vonji. "To-to-ne! Ka^-ka-kaj pa-pa-pa po-o-poč-ne š po-po-po-loti...?" "Poleti? Na morje grem." "Ne-el Vprašati sem te-te ho-o-te1,Kaka j po-po-čneš po-po-leti.,.?" "Na morje grem, butelj!" "Ne-e! Po-po-čakaj, da-d$ kon—čam! KaH kaj popopočneš po-po-leti, ko ti no-nb- 3, Neposredno pred barvanjem premaže mo stene s 3 — 4 % rastopino GAUUNA.«aoge že zdaj tako smrdijo?" Pazil Ne čakaj, da se rastopina galuna posuši, ker boš tako težko nanesel barvo. Če si tako pripravimo stene, naš j oQo >■ •.uuini.i, n,;,), .lAiUtii hiilMMUUlUlIlHilliJUUmuitilUII n & Srb ■¥ Ti BEGNE IŽivimo in delamo'na riajlepšetn področju I jnaše domovine-, katero obkrožajo na seve*^ Iru.visoke in slikovite Karavanke, na za-4 ‘jpadu pa visoki Julijci s Triglavom, pod j ikaterim vrhom lebdi edini naš Triglavski jledenik, nazvfen želeni sneg, ki se vztrejj; po upira toplejšemu podnebju« Znano je, | jda se vsi evropski ledeniki manjšajo« |Tudi Triglavski ledenik se je v zadnjih | [30 o- 35 letih precej zožil. L i jDo koder sega naš pogled nas obkrožajo Igozdovi, ki so ogromni rezervar smreko-| [vega in’jelovega lesa ter .svežega, zdra-J ivega z ozonom prepojenega zraka. I ■ ■ . — i jPa vrnimo se k zgodovini Begunj z dvema |- ! johranjenima in tremi porušenimi gradovih Marsikdo se bo vprašal, kako se imenuje-] pobiti kje stoj?, .kei; jih je kar petero, l Ohranjena gradova stq. Tam gotovo znana, j .rjto je grad "Khtzenstein." (kaoi^nerjev | Ijrod) v somih Begunjah, kjer je sedaj, bolnica za duševne bolezni in grad "Drn^ pa?f v Dvorski ,vasi ,v katerem se sedaj nai-^iaja okrevališče "Čuferjev dom", jporušeni gradovi pa so grad "KamenV v j Dragi, nad vasjo Slatina se nahajajo l jiialo vidne ruševine gradu "Dobrča" (Gu- } Itenberg) in v skalah.Jomeyskega vrha nadl ^«go v Begunjah pa je viden obrambni zidj Itakozvanega Hudičevega gradiča, ^godovina gradov in samih Begunj sega I pazaj v XIII, stoletje»zato je bilo po- j jbrebno poiskati, podrobne podatke v za- | piskih barona Ivana Vajkarda Valvasorja,' jto je v lite beli knjigi "Die Ehre des Herzj-pgthums Krain", ki je napisana v nemšked jeziku "(Slava Vojvodine Kranjske), Prva j ^.zdaja je bila natiskana v Ljubljani in I Neurnbergu leta-1689, Teh knjig je osta-j , ^.o ohranjenih zelo malo. Eno teh ima še |' ?iati Snašega sodelavca Legat Janeza iz * bleda,' ki jo je rada dala np., razpolago, }; Ivan Vajkard Valvasor je opisal gradove I t takratni'nemščini, ki je bila prebej J" ugačrii k6t danes. Da, ostanemo čimbolj [ blizu originalnemu opisu oziroma ^revoduL 74; ■; x: ** bo Včasih tudi slog slovenščine bolj | noprijeten našim ušesom, ki so sedaj j naVajene lepega slovenskega jezika, j i, I Pa pričnimo: i I iGrad "Katzenstein" (kacenštajn) last I graščakov Katzianarjev leži na Gorenjskem 6 cestnih milj od Ljubljane I in nedalefi od Radovljice v prijazni ravnici, čisto pod snežnimi gorami, l To snežno pogorje povzroča, da je tu j svež, dober in oster zrak, ki je na I pljučnih bolnim in slabotnim ljudem J nevaren in povzročitelj njihovega zadnjega' djha. (Kako zmotnti mnenje sej tedi* j . ime it o zdravi: gorski klimi!-) Ta grad,: katerega Kranjci na splošno I : "Vagine'J imenujejo, se imenuje tudi "Vigaun", kakor se tudi imenuj6 okoli gradu ležeča vas. Okoli, .leta. 1338 je bil ta grad last | graščaka in posestnika Melar von 'Raina. to. smrti tega, je njegova hčeij-ka edinka graščaka Hannsa von Hanns- I berg, kateremu je Radovljica (Ratmani^-sdorf) in Wallenberg pripadal, poro- I čila in mu grad "Vigaun" v zakon pari-} nesla. In potem, ko je preživela prvei-ga zakonskega gospoda (kaj v kakšni { časti so bili takratni zakonski mož j el . - rekli so. jim zakonski gospodje) je } graščak Georg Katzianer njen drugi l zakonski drug, istočasno z njo postal} posestnik tega grada. l • • ..-i"'- 1 I Po daljšem času je odložil ime "Vi- I gaun" in po Katzianerjih se je grad ] imenoval v naprej "Katzenstein" in l grofje Katzianarji, Grad je krasna stavba in se ga ni treba sramovati nobene.tau grofu. Ni samo lep grad, ampak tudi velik, Sobei so z naj lepšimi slikami okrašene. Naj dvorišČU je veJLik vodomet, f .-.fj: ■ '2 . • r 'f Takoj za,gradom je velik sadovnjak zl ^.ribnikom polnim postrvi-, ki takoj; priplavajo k obali,..če se ribniki približamo.' . " , 3 -V i i Sadni vrt daje velike količine dobrega , sadja. Se bolj te navduši park (Luft-garten), ki je zelo velik in ima v sredini vodomet, ki je z velikimi kamni obložen. Poleti se dobi v bližini mnogo snega za hlajenje vina. (Izgleda, da so ga takrat graščaki radi pili!) Ta sneg se dobi v nedaleč ležečem jarku, kjer ga je v vsakem času dovolj na razpolago. (Iz tega se vidi, da je takrat ležal sneg tudi v poletju dalje časa po jarkih kot sedaj in da so bile takrat hujše zime z Več snega kot danes), Leta 1458 je ta grad petkrat porušil celjski grof Herman« Kasneje so grad zopet pozidali - obnovili in leta 1542 je graščaku Baltasarju Katzianerju v 1 lastništvo pripadel, kateremu je njegov bratranec gospod. Frančišek škof ljubljanski nekaj leme tov in obrtnikov (ta-kozvanih Cehatjev) iz kranjske fare preselil v Begunje in to proti plačilu 600 goldinarjev, da je mogel zaostale davke plačati<>. Ko so bili v letu 1953 iz Radovljice evangelijski pridigarji pregnani je bi- lo na zahtevo gorenjskih graščakov in deželanov staro pred več kot 100 leti od dveh graščakov Katzianarjev sezidano nadstropje v giradu "Vigaun" oziroma Katzenštein po vdovi Juliani Katzianer pfedelano v luteransko evangelijsko cerkev. Kot pridigal' pa je bil poslan od Dežele Kranjske gospod Georg Dalmatin« Tako so evangelisti imeli zbirališče in službo.božjo toliko časa, dokler ni iste vojvoda prepovedal in odpravil, Grad Katzenštein je bil last graščakov Katzianarjev do feformacije vere, nakar so ga dobili v last drugi graščaki,Novi lastnik je poššal graščak Burohard Hit-zing, Po smrti tega je bil lastnik sin Ferdinand Ignatius Hitzing. Od tega je leta 1664 zopet prešel v last družine Katzianarjev, to je na graščaka Johann Hervart Katzianerja grofa Katzenštein, ki je bil deželni glavar na Kranjskem in deželni glavar v Gorici. Ko je postal lastnik gradu ta graščak, je bil grad v slabem stanju« On je grad pričel popravljati, a dokončna preureditev ni bila predvidena« Umrl je 130 oktobra 1681 v Ljubljani in bil pokopan v cer- kvi Sv. Urha v Begunjah poleg grofa Katzensteina. Takrat so našli v rak- vi grofa Katzensteina, ki je bil pokopan pred 70 leti poleg kosti tudi zlato verigo z raznimi prstani v vrednosti 100 cekinov (dukatov),kar je bilo podarjeno cerkvi. Poleg je ležalo tudi 1 par svilenih nogavic, katere si je prilastil cerkveni služabnik (Syndicus) Jacob Joenetz, ki jih je kasneje prodal za dva goldinarja. Po imenovanem grofu Johann Henrartu ostala vdova gospa Eva Aescenta rojena grofica Kefenhuellerin je zidavo gradu dokončala. (nadaljevanje sledi) Kavčič Ivan PODPISI SLAVNIH i.iOŽ A»v,, ilarx Engels ■ :A Lonin Shakspeare 'W< cr* /l \y Prešerer /^Cankar " EKSKURZIJA V AVSTRIJO ŠVICO IN ITALIJO © Občudovali smo razkošne stavbe bogatih meščanov beneške države. Ogledali smo TSi Dc—žovo palačo z mostom vzdihljajev trg sužnjev, ter 'cerkev sv» Marka« Le-ta je sestavljena iz nanešenih de*> lov iz VSeh krajev benečanskih pohodov* Posamezni deli cerkve so rumeno svetleči, kar so'riam pojasnili, da je obloženo z naropanim zlatom. Vrnili smo se peš preko številnih mostičkov do Piazza le‘Roina, od koder nas je odpeljal avtobus. Klub slabemu vremenu in večeru, so Benetke napravile na nas močan vtis. Za zadnji dan našega potovanja smo ime li v programu ogled topolovih plantaž ob rekah Piavi in Tc:gliamento. Topolove plantaže goje na sledeč načir Zelo slaba, z grmišči porasla in močvirna zemljišča so najprej popolnoma počistili. Napravili so tudi izsuševalne prekope. S traktorji so ta zemljišča preorali in zrigolali. Na približno vsakih 3 m? so posadili topolove sadike, posebnega klona (214), ki tu najbolje uspeva. Sadike so bile vzgojene v drevesnicah do višine okoli 1.20 m. Med te sadike se pivo leto poseje pšenica, ki obrodi do 40 mq/ha. Isto se ponavlja tudi drugo in tretje leto, ko je pridelek pšenice radi sence zraslih topolov manjši. Naslednje leto se poseje detelja, ki se kosi nekaj let. Popoli zelo hitro rastejo in v 15 letih so s cca 1 lesne mase zrali za posek. Ves proces se zopet ponovi. Lesna masa se uporabi za celulozo. Tak način gospodarjenja do skrajnosti izkorišča zemljišča, daje pa tudi izredne dohodke. Ob tej priliki smo si ob izlivu reke Tagliamento v morje, ogledali tudi novo urejeno plažo Lignano. V borovem gozdiču so napravili weekend hišice, Mulej Stanko obala je plitva in polna mivke," vse to pa so povezali s cesto, -Kaj lepšega ( si turist željan sonca in morja, res ne more želeti. Že smo prešli reko Sočo, ki se tukaj široko razliva in nima več tako lepo modre barve. Na levi strani nam oči obvisijo na gričku, pravijo da je to Doberdob. Ima kraški značaj in je znar iz prve svetovne vojne. Spotoma še bežen pogled na mesto Tržiči z velikimi ladjedelnicami, Štivan, prvja slovenska vas je že za nami. Strma q.n , slikovita slovenska obala je res čudovita. Pozornost vzbudi ob obali ležeči grad Miramar, ki ima lepo urejen park. Se nekaj vožnje in že smo prispeli v Trst* Nekaj-urni postanek in ogled mesta. Ogledali smo si stari del s centrom, Ker je bila ravno nedelja popoldne, na ulicah ni bilo prometa. Mesto je dokaj solidno, čisto z lepimi (stavbami. Naš čas je potekel in preko Opčin smo kmali prispeli na ital,-jugoslovansko mejo. Zopet obmejne formalnosti in po dolgi vožnji smo zavozili na domača tla. Priiii pa smo do spoznanj a* da je lepo potovati po' tujih deželah, ogledaj-ti si njih značilnosti, toda doma je naj lepše. KONEC ! Rešitev križanke 7.štev. Rešitev je prišlo 24, pravilnih je bilo 11. Komisija: Pintar 'Alojz Mencinger Zdenka 1.Nagrada: Gašperin Cilka 2.Nagrada: Dobida Majda GLAS li ZAGREBA Take preizkušnje kažejo kako je naš or^ ganizem v napetih situacijah sposoben maksimalnih naporov, odnosno.izdržanja Normalno so globlje plasti naše energije pod zapovedjo 'naše volje« Težave so pa tisti razlog ' ki nas prisili, da se tedaj poslužimo ž našo‘voljo in tako mobiliziramo rezerve energije.. Ta- ko stopimo v boj s te šr. Vami in jih premagamo, Ena sama trdna volja, odločitev kot na prirner *- vstrajati pri cesto porajajoči se iskii&ij-S.'pri - ne, ali pa izvršitev posebno hrabrega de jan j avlah*-ko energijo 'človeka', sko^i dneve, in te d.-’ ne dvigne, da v ten Času vrsi. nepričakOf-vana in občud^,vanjri'vrecr.a delr>o'Pravkar sem se bil odločil, da s? Odprem steklenico ,in sp napijem1'..rd prjpove-.-duje neki' človek, - "iiij^ar iznenada poletim proti vrtu i:i jo razbijenu Verjemite mi, da sem se počutil-zatem tako srečnega in svobodnega, da dva mesecu nisem okusil niti kapljiceMV Izkušeni poznavalci duše .jeo. našli sredstva za še lan. je; vel j?, da bi bila čl'*)*-veku stalno odprta vrv.t> k globljim plastem njegoveenergijee 'Trko je na-študire^a metoda, '3, Jtatšro se vsak čas vsak šam, lahko odloči ?p.vno k najtežjim nalogam. Ta "umetnija’’ je sledeča" s DAJEM SAM SEDI OASTiTO BESEDO, da bom to a?i ono ds:vršil, odnos,"o ne bom izvrši^ Naravno, da s tem '/pripomočkom’’ moramo ravnati skrajno rTarčno - in če smo si samemu sejji zadali besedo - mora pa bit ista neprekljicljivas Z našim "energr-gospodarntvom" postopaj mo prav tako kot 7/prehrambeni:?.;. Fizr.o logi govorijo o ravnate2i prehrano, čo telesna te Sina človeka r.e ka.ie ncber^gaJ nihanja« Prav tako lahko vsposii^vimo storitveno ravnotežje pri 3.2*0 različnih delovnih nalc-grjh, r.\ so taka dela telesnega- duševnega, moralnega ali ! srčnega izvora-, Naravno? da obstojajo* gotove meje* Drevje ne raste do nebesi Mimo tega je pa dejstvo, da mnogi 1 ju(i-je pri skrajni porabi' svoje energije tale delavni tempo iz dneva v dan brez* škodljivih posledic vzdržijo, če so sicer pogoji za delo pristojni in zdravi0 Večje, črpanje lastnih izvorov energije ne uničuje človeka, ker se nanj organizem privadi, odnosno priuči, Organizem se vedno regenerira v isti meri kot je poraba njegovih moči Naglašam - v. isti meri - pač pa no v istem casUj Človek, ki opravlja težka dela,ne rabi prav nič več spanja kot pa postopač« To nam dokazuje sledeči poskusi Trije mladi ljudje so morali skozi 2tirx\dneve in noči biti budni, nakar jim je zatem dovoljeno, Tls0&lk (A) itd> j Ekipno zmago si je priborila reprezenta-l nca ZSSR« Med posamezniki je bil najboljši naš-Miro Cerar, ://• Smučanje Tradicionalni mednarodni veleslalom na | Okrešlju. j, . An Pri članih je zmagal Schaflinger, pri j mladincih Košič, pri članicairSchmin- I ger in 'pri: mladinkah Malavš ič <>• Ekipno: j prvi Tržič, druga Koroška, sledijo Trig-i lav, Celje^Branik, Olimpija, in Zagreb,! //(. pošiljamo SMUČINO Zlet gorenjskih kolektivov na Sorški planiiii: j: c l Tega tekmovanja če je: udeležila tudi naša ekipa iz EInna in sisor pri moških; Cvenkelj Franc, Perkovič Franc, Peternelj Janez, Al*h Anton in Mencingero Pri ženskah pa:'fiobida Majda in Pristavec0 Naši tekmovialci so. bili tokrat zelo uspešni saj- 30 si priborili dva pokala kot ekipe.- Pri članih nad 35 let Cvenkelj in Mencinger in pri članicah do 35 let Dobida ter Pristavec,, Nogomei 0 1 0 2 1 2 0 2 2 Cr. Zvezda : Barcelona Madžarska : Urugvaj Švedska : ZSSR ZSSR : Urugvaj Cehaslkovaškas Flamengo Urugvaj : Škotska Naš državni prvak v nogometu pri nas je postal "Partizan" z 31 točkami0 ’ i Moto šport; j Mednarodne speedvaj dirke v Crikvenici: i V zelo močni mednarodni k' nkurenci so Jugoslovani prekosili same sebe, saj so i zasedli tri prva mesta® Prvi Drago Reg— ‘ vart, drugi Perko, tretji Babiš, Za njimi so se zvrstili: Bossner (A), Kališnik?J)J 18, Občinski ljudski odbor Radovljica Občinski rindikalni svet Radovljica j Občinski komite ZKS Radovljica Okrajni ljudski odbor Krqnj CLO Oddelek za gospodarstvo Kranj I Ckrajni komite ZKS Kranj 1 ij Okrajni sindikalni svet Kranj "POIET" Ljubljana :| Delavska enotnost Ljubljana j "DELO" Pedo Kranj v roke tov* Pogačniku' j "LIP« Bled j Gosdno gospodarstvo Bled , ! ■ "VERIGA" Lesce j "AIMIRAM Radovljica j »SUKNO« Zapuže i j Občinski komite IMS Radovljica I Okrajni ljudski odbor Kranj IMS | Uredništvo ''PLANIKA" Kranj Stroj Rudolf ZagrebrKvaternikov trg 1 i Dušan Rebolj novii.ar?Kranj Koroška 16 j . Zavod za zaposlovanje delavcev Rad. | ! Doberlet Miodrag - arhiv ; Voloanšek Anton - knjižnica Pretnar Karel Bled,. Kolodvorska 23 | Uredništvo "Sava" tov0gumsizdel«Kranj j i Žičnica Vitranc v roke - Vid Černe j Roblek Cilka zdravilišče Preddvor i 'šrv NAGRADNA KRIŽANKA 1 !2 ;3 i i » I r ; . k L 4* f P t r 8' $ ; c 10 \ i i 1 i i ; • t '///.' S V ' ' / S 3-1 121 . i m '//// 3 * 14 'M '■V/. 15 i r16 i ? } 17 ’ / // , '/v/j 18 v/# / 0 V. 19 f :žo ] ■■ ■ • ■ ! 21 m % 22 v : • H - i \ = 23 m /■ •; 24 v> 3t> j 13« ►5 1 38 i 39 \ T. / s , 'M . ' . Mi 4o 4T " i 4ne pr i j e ten ■kadar piha,37czačetek Italijer389 Hrvaški pisatelj,4o0niso lahki,420 | nogometaš Zagrebškega Dinama, 43„ I alkoholna pijača. REŠITEV KRIŽANKE IZ 7„ ŠTEV a VODORAVNO; Kanon, Ike, anoda, ropar, pravo, ad, silos, mezda, ko, rok, SOS,sol da, TNZ, Amur, Gagarin, Siam, vi, ja, in, IT, Po, ajda,Gomulkajoven, naj,por,Škot,JLA.KN-sedaj,Avila, jv,varen, Elan,Ignac,Leieester (MENCESTER) I NAVPIČNO: l0poželjenje, 2.del očesa,3.kartaški ižrazj 4«žensko imet5« igralne karte, 60tuje žensko ime,7« mestni odbor,8» voditi, 9<>nahateri, 11.stara mama,14* mo2ko ime, 17e>pripadniki starega plemena*,^ najmanjši delci šnovi, 21* mera-za površino (mož«)22*letoviški kruj pri Opatiji, 25»člov«k,ki se ukvar-rja s kritiko,26<,junak povesti Franja Levstika,270krade, 290lepo vedenje, 3ootank srbohrvaško.31*vzročni veznik 320čista teža blaga,35»prevozno sredstvo j368reka, 390polovica Zete,41. Jugo železnice ( narobe ) Sestavil: Matjašič L, NAVPIČNO t ar, nos, opis, nalog, ki, arzen, nada, ova, do, Karavanke, rosa, pelinkovec, Kozmonavt, Damijan, morilka, Knafelj, Ku,Sa, Ti, rja, sto Dj,godec,Oran, uš, VJ, Pera, San, las, Ant, VG, EE. 19 o o Knafelj Slavko I Mnogi naši sodelavci imajo okrog svo!-inom!, ali o,3 % "Perfektanom" ali "Ge- * • J .O . . v,, I 1 r „ tl___J... J • 1 _ _ T rtf jih domov manjše vrtičke, gredice, sadno drevje, čebele. Malo za zabavo' malo zaradi povrtnine, sadja ipd., | urejajo te svoje krpe, večkrat tudi 1 zaradi cvetja in s tem izgleda na ! dvorišču, V mesecu maju je nujno opraviti pri tem nekaj del: 1. Vsako travo je pokositi predno odcvete. Po košenju je travnik politi z gnojnico razredčeno z vodo in superfosfatom. 2. sarolom 5o " pa tudi lahko z o, 7 % svinčenim arzenatom, ki ga dodamo 1 °/o bkkreno - apneni brozgi proti krompir-I jevi plesnia j ^ J I Ostale škodljivce ( bolhača. sovke, pesj-I nega mrharja) uničimo, če prašimo ali I škropimo z zgoraj naštetimi škropivi. I Listno ušico na raznih vetrinah zati-J ramo uspešno z nikotinskimi pripravki {. 2j.$ tobačni izvleček) ali o,2 % j "Perfektanom ali o,5 $ " Fosforno 2o " I ( 14 dni po škropljenju s "Fosferno" ne smemo uporabljati poškropljenih rastlin Vrt naj bo maja popolnoma obdelali za hrano, in zasajen, robovi potov porezani pota osnažena in posuta0 Sejemo vsa i semena in pri vskalitvi škropimoI l-JSBEUfiSTVO v večini naših krajev , I je v maju ali juniju najizdatnejša pašak =* 2 /o galico - čebulo, kumarice, melone in paradižnike. Paziti je i na pletev in okopavanje. Po vsa-j kem dežju vrt plitvo okopljemo,, | Zalivamo s postano vodo v roku 2-3 dni. 3. Ob prirornem vremenu čebele pridno berej-jo na kadulji, akaciji, listni mani, na iglavcih in raznih r&ž&h. Gledati moramo, da se do glavne paše družin ne loti rojilno razpoloženje. Močnim plemenjakoin moramo zato nuditi dovolj prostora, da Sadnje zgodaj obrežemo, okopijemi 36 razvijaJ°’ V ^dišču nastavimo sat-kolobarje okoli drevja. Cepimo, I Je P° naVadl °b cveten3u sadnega drevja V sadovnjaku škropimo po cvetenji! V aprilU al1 P& P° ledenih noi5eh jabolka in hruške proti glivični«! V ma3U* D°tlej pa Se Vedn0 vstavljamo ‘ boleznim ( škrlup,monilija5listni V PlodišSe satnice ^ nudimo čebelam * pegavost itd.) z 1-2 % žvepleno | moznost> da gradi3°» Mnogi čebelarji v apneno brozgo ali s 3/4 % do 1 % I tem Casu PrestavlJaj°» Ko je v plodišču •"Sumbaritom" ali 1/4 % "Sumoporo-1 aaleženlh 7 do 8 satov,prestavijo 2 do lom", ali pa'z 1/4 do 1/2 % bordd 4. Sate S p0krit° Zaleg° iz Plodiš2a v jsko brozgo ali 1/2 do 1 % bakre-f"16^06? Na VSak° stran Prestavljenih nim apnom ali ifo "Pomarsolom". I zalezenih satov damo po 1 meden sat, Tem pridamo za istočasno zalivanj^f*?^' °bnofinsf sati ostanejo v razn-ih živalskih zajedalvec še ! PlodlscUo Namesto odvzetih zaleženih o.4 % svinčenega arfcenata, ali 1°A vstaviJ° v Plodiš^ na vsako str- "Pepeina" ( o,2/° Gesafol 5o ») ali™ gnezda praZne Sate ali *alnice' Ve“ o,o5 % do (5,1 % »Fosferne 2o " l °ina cebelar3ev Prestavlja postopoma (češpljjrva in jablanova grizlicaJ pred nastopom Slavne Paše» da 3 tem listna ušica, sukači, majski hrošl5P*?P^ V ta namen imejmo či, lubadarji ), I pripravljene primerne prazne panje ! I Nekateri čebelarji uporabljajo gradilne Kdor pa goji tudi krompirček, vsajjlestvice, ki jim kaže razpoloženje dru-za sproti ta naj se brani kolora-l žine<, Satje vgradilni letvice vsakih 6 dSbkoga hrošča s tem, da praši z ! do 8 dni izrežejo. ČaS vzreje matic je 'Bentoxom" ali škropi s 1 % "Pepef-tul Pazimo na roje !