List 29. Tečaj XLY. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj - i \ tiskarniei jernane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 ki četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta l gold. 10 kr » V Ljubljani 20. julija 1887. Obseg: Kedaj naj se molze. Proti strupeni rosi. Oranje pred zimo na korist pomladanski setvi. Umetna polžja reja Vprašanj* in odgovori. Zemlje - in narodopisni obrazi. Govor poslanca Šukljeja 27. aprila v dr žavnem zboru. (Dalje) Naši dopisi. Novičar. * A Gospodarske stvari. • » - • v topli vodi namočena, snažno umivali in z laneno vrhačo obrisavali. Ta navada je hvale vredna, pa Kedaj naj se molze Tistim kravam, ki imajo zdravo vime » dobro de na Holandeškem udomačena. Poglejmo pri nas, kake ima dekla mlekarica roke po molzenji, in prepričali se : . ' * v » bodemo, da je potreba vime umivati. Po nekod molzejo na dan po dvakrat, po drugod po » molzenje. To spoznamo precej po tem, ko krava mirno stoji, poveša glavo, mežika z očmi ali nepremično gleda trikrat. Izkušnje dajejo prednost trikratnemu molzenju v steno ali na tla. Zato pravijo mnog : krav ne motiti ker dobivajo tako več mleka. Mlečnosti kravji škoduje vimenu, kar se godi pri vsakeršnim molzenjem i mej molzenjem, torej tudi ne polagati. Vsekakor pritr- ge se predolgo mleko jujemo temu. Če motimo kravo mej molzenjem, vznemirja dvakratnem molzenji. se in zadržuje mleko. Slednje utegne tudi na dobroti mora biti vselej enako dolg. Zatorej molzejo pri tri- trpeti. Kajti znano je po izkušnjah, da mleko od vzne- kratnem molzenji vsako osmo, pri dvakratnem vsako mirjenih, splašenih in prestrašenih krav ni trpežno in dvanajsto uro. Če se tega ne držimo, škodujemo nare- tudi teletom ne ugaja. Mnogi vendar pravijo, da krave janju mleka. ne moti ter škodljivo ne vznemirja, če se jej mej moL- ——- zenjem položi krme. Da, nemirne, uporne ali na vimenu bolne krave se drugače niti mlesti ne dade, nego da se jim položi krme. Več nemira dela kidanje, zlasti če so hlapci surovi, brezobzirni in z gnojnimi vilami širno tamo klatijo m tolčejo. Zatorej se naj kidanje f - t r * Proti strupeni rosi Znano je, da se morajo trte, da jim ne škodi stru pena rosa, škropiti z apnom in bakrenim preloži do pomolzenja p o volj nih potem Vendar slednje ima časi ne Glede tega priporoča E. Mach, vodja vinarske šole v . Michele na Tirolskem, na podlogi] dosedanjih po posledic, katerih ne smemo prezirati Hitro skušenj tako le ravnati • • ko krava zjutra vstane je vime bolj ali Pri porabi tekoče zmesi iz apna in bakrenega vi manje nesnažno in treba je umiti > za kar pa dekle trijola zadostuje, če se vzame 2 % ugašenega apna m niso rade pripravljene. Nesnaga je zlasti tedaj večja ? kedar stelje pomanjkuje. stane vime nesnažno, in Tudi od dolgega ležanja po od nesnage lehko precej kaj 2 bjg bakrenega vitrijola na hektoliter vode Če se pa vzame premalo apna, ali če je apno slabo, utegne se, ker je apna premalo pripetiti, da se pade v mleko mej molzenjem. Hlevni zrak je zjutraj poln sopuha. ki tudi neprijetno vpliva na mleko, kidanje pa razširja še huje gnojni sopuh po hlevu, kar trpežnosti mleka škoduje trtno listje nekoliko osmodi. Da se torej varno ravna priporočamo kupiti v lekarni nekoliko rdečega > lak musovega papirja. Košček tega papirja, pomočenega v Hlev bi naj pred molzenjem zmes mora zamodreti če je v zmesi uže dosti apna vselej prevetrili Če mej krmljenjem kidajo, vznemir Drugi poskus je ta Zmes naj mirno stoji > jene so krave, kar jim ne ugaja. Za polaganjem mlesti ni praktično. Kajti site krave se uležejo in hočejo počivati. Zatorej kaže najpoprej kidati, zatem hlev pre Ako je goranja tekočina . , .P- 4 ' i ' • je znamenje, da je bilo dovolj apna; ako je pa ta tekočina še višnjevkasta, kaže to, da je da se gošča na dno usede brezbarvena, to vetriti Mej Vime naj Zatem se polaga in mej polaganjem molze, krmljenjem so krave mirne, in mleko rado teče. bi vselej pred molzenjem z gobq, ki je bila bilo premalo apna. Apna bodi ravno prav; kolikor bolj se to pogodi toliko boljši je učinek tekočine. Tako so « poskusi. Ako je premalo apna, potem se pa, kakor smo uže omenili, osmodi listje. Umetna polžja reja. O tej reči piše H. Hitschmann v svojem „Vade-mecum flir den Landwirt" tole: Od mnogoštevilnih polžjih vrst redijo največkrat vrtnega polža (latinski helix pomatia) po tako zvanih polžjih vrtih. Ti vrti so trate, ki so obdane z globokimi jarki. Na več mestih narede majhne kupe, katere pokrijejo z mahom. Tu notri skrijejo se polži ob suhem vremenu. Polže krmijo z zeljem, z bežolom, z repo, z odpadki od zelenjadi, s sladkim sadjem ali z mešanico, ki jo na-rejajo iz pšeničnih otrobov, moke in vina. Ob taki krmi postanejo polži hitro debeli in okusni. Na jesen, kadar poneha toplota, nasujejo pa po vrtu na več mestih finega, čistega peska 15%^ na debelo. V ta pesek zlezejo potem polži, tam ustja svoja zapro z apne-nim pokrovcem ter ostanejo skriti skoz celo zimo. Polže redijo tudi po jamah, katerim pokrijejo dno z rušino. Da polži ne uidejo, mora biti jama pokrita z gosto mrežo od žice. Po noči, ob dežju in pozneje ob mrazu pokrijejo jame z deskami in s slamo. — Najboljši čas v nabiranje polžev za rejo sta meseca julij in avgust. Polži se jedo kadar imajo ustja zaprta. Polže rede posebno po južni Nemčiji, in jih od tam daleč okrog razpošiljajo. Polži z našega Ljubelja so svetovno znani. Oranje pred zimo na korist pomladanski setvi. Še imajo nekateri kmetovalci navado, da puščajo njivo nepreorano čez zimo po poletni ali jesenski žetvi. To je slaba navada in na veliko škodo jarini ali po-mladanjski setvi. Poglejmo pa korist, če se njiva po žetvi uže pred zimo preorje in če preorana čez zimo leži. 1. Voda, kolikor se je je čez zimo in konec zime, ko je sneg skopnel, na njivi nabralo, gre lahko spomladi pod zrahljano zemljo, katera potem dobi potrebne vlage, da more vsejano seme hitreje kaliti in veseleje rasti. Ce pa njiva pred zimo ni bila preorana, in zemlja nezrahljana v trdih gručah še v pri-četku pomladi leži, to more le malo mokrote s površja njive v globočino njeno; voda dalje časa zastaja na površji njiv in ne daje spodnjim plastem potrebne vlage. Tudi rastlinstvu potrebni podnebni zrak lahko prešine zrahljano zemljo, ne pa v trdih gručah ležeče. 2. Z mrzli na more čez zimo ležečo razorano zemljo dobro prešiniti, zato postane prhka in se zdrobi, če tudi je pred zimo še tako gručasta in kepa sta bila. 3. Ker se pred zimo preorana njiva koj ob prvem suhem vremenu spomladi, ko je sneg skopnel, hitro flguši, zato je kmetovalcu potem moči, jarino prav fcgodaj vsejati, in ker tako pripravljene njive včasih niti ni treba na novo orati. ampak jo le z brano povleči, je potem poljsko delo tudi kmalu končano. 4. Ce pa je spomladanjska setev uže zgodaj opravljena, ostane gospodarju dovolj časa za druga poljska dela, posebno pa za obdelovanje senožeti. Tako je gospodar za celo leto s svojimi opravili precej naprej. 5. Če je spomladi setev jarega žita dosti zgodaj opravljena bila, pride potem seme v zemljo uže v takem času, ko je v njej še dosti zimske vlage. To pa dela, da žito hitro in enakomerno kali in da potem tudi čvrsto in hitro raste in zdatno plenja. 6. Pred zimo preorana njiva drži pa sploh dolgo časa svojo vlago in sicer zato, ker se je zemlja več vode čez zimo napila in popita vlaga tudi bolj počasi izhlapeva. 7. Če pa je uže mlado žito čvrsto in lepo, ostane mu ta krepka rast ves čas, in pričakovati je bogate žetve. 8. Polje, pred zimo preorano, je manj podvrženo mrčesom in plevelu : mrčes zaduši ali prežene voda, ki je globoko v zemljo segla, plevel pa, ki rad uže v začetku zime kali, pokonča mraz. Posebno koristno pa je orati polje pred zimo zato, ker tako uničujemo škodljive hrošče in ogerce (njih črve). Naj bi tu našteti dobiček napeljal kmetovalce na to, da bi svoje polje uže pred zimo orali in opustili napačno oranje šele po končani zimi. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Program o delitvi premij v denarji in priznan-skih diplom za kobile in žrebice, katera se bode vršila na Kranjskem leta 1887. Na Kranjskem se bode za leto 1887. vršila de-litev državnih premij v srebrnih goldinarjih in srebrnih svetinjah, kakor tudi delitev priznanskih diplom: a) za kobile z žrebetom, b) za mlade, t. j. 3- do 41etne kobile, c) za 1- in 2letne žrebice na naslednjih petih konkurz-nih postajah: V Radovljici za politični okraj: Radovljica dne 1. septembra 1887. V Mengišu za politična okraja: Kranj in Kamnik dne 2. septembra 1887. Na Vrhniki za politične okraje: Litija, ljubljanska okolica, Logatec, Postojina in mesto Ljubljana dne 3. septembra 1887. V Ribnici za politični okraj: Kočevje dne 5 septembra 1887. V Št. Jarneji za politične okraje: Krško, Rudol- fovo in Črnomelj dne 7. septembra 1887. Na vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij imenovane dni ob 9. uri dopoludne. Za delitev premij veljajo naslednje uredbe, uravnane po pravilih, veljavnih, v tem oziru s privolitvijo c. kr. ministerstva za poljedelstvo z ozirom na posebne razmere te dežele. 227 Posebna določila. I 4 Za kobile z žrebetom, B. za mlade kobile, veže, da tega konja po delitvi premij obdrži še za žrebice. 1. leto. in da povrne prejeto vsakega ugovora, če ne premijo v denarjih eno brez Mengišu in Radovljici mejo premije biti deležne samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriške^a plemena; po drugih postajah ni zaradi plemene nobene omejitve k . Premije smejo biti deležne kobile z žrebetom samo od svojega spolnjenega četrtega leta više, brez ostal pri tem mož-beseda. Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko. Ljubljani meseca maja 1887. C. kr. deželni predsednik: Baron W i n k 1 e r. omejitve na kako najvišjo starost, in sicer dokler o zdrave, dobro rejene, imajo na sebi lastnosti dobrih plemenskih kobil, in če imajo s seboj lepo žrebe, ki še sesa ali je že odstavljeno. Ako so sicer ednake pa % Vprašanja in odgovori. Vprašanje 52. Ali je žaganje rabno za gnoj ? Odgovor: Žaganje je dobro gnojivo. Žaganje ima imajo mlajše kobile prednost pred starejšimi . Premija se sme kobilam z žrebetom z ozirom na les. od kateiega je, več redilnih snovi za rastline v sebi, zlasti apna, magnezije, kalija in celo takrat fosforovo kisline. Žaganje mora ležati na zraku r prisoditi: ako je žrebe od cesarskega ali dopušče- da zgubi ojstre kisline, zmeša se potem z neugašenim nega privatnega žrebca in se to dokaže z zakonito (legalno) pripustnico; b) ako se prinese od župana narejeno in od pristojnega političnega okrajnega oblastva potrjeno spričevalo, ter se s tem dokaže, da je bila apnom ter polije s svežo gnojnico Tako prirejeno žaganje naj se na kupu zgreje. Tak gnoj je dober za travnike. Žaganje porabi se lehko tudi kar na kobila, pripeljana ebetom predno je storila žrebe 9 last tega gospodarja, ki se poganja za premijo ravnost za nasteljo ali kompost. Vprašanje 53. Moje kokoši prav malo jajc iznesejo in še teh mnogo ima mehko lupino. Kaj je vzrok, ali 4. Zaradi tega, ker je katera kobila z žrebetom se da pomagati? (F. C. v K.) že v prejšnjih letih prejela eno ali več premij 9 ni izključena, da bi odslej več ne smela dobiti premije. Odgovor: Dajte svojim kokošim jesti apnenega peska, in nesle Vam bodo jajca s trdo lupino. Zakaj B. 5. Premije smejo biti deležne mlade da Vaše kokoši malo jajc iznesejo » ne moremo Vam po m kar naravnost povedati, ker je mogočih več vzrokov. 4 leta stare kobile, ter smejo le tedaj premijo dobiti: a) Morda je pleme slabo? Največkrat je vzrok slaba če so ubrejene od skega ali dopuščenega privat pitna voda. Naše gospodinje mislijo i da se mora nega žrebca, in se to dokaže z zakonito (legalno) pri prašič po blatu valjati 9 kokoš pa blatno in mlakužno pustnico ki če je kobila najmanj eno leto že tistega, dokaže po se poganja za premijo in če se to spričevalu župana, katero je potrjeno od pristojnega političnega okrajnega oblastva. . Mlade kobile, katere so kakor take edenkrat premijo dobile, smejo prihodnjič premijo dobiti samo kot kobile z žrebetom, če imajo lepo žrebe, katero še sesa ali je že odstavljeno. k C. 7. Premije smejo biti deležne lepe žrebice po spolnjenem prvem in drugem letu, če so dobro rejene in če po rasti svojega trupla obetajo, da se za naprej dobro razvijo in vzrede. vodo piti. Pa vse je ravno narobe. Kokoš mora imeti vedno čisto in svežo vodo. Zapomnite si: Mlinarska kokoš največ jajc iznese. Zakaj ? Zato, ker ima vedno dovolj dobre pitne vode. * Vprašanje 54. Pri nas fantje še ne poznajo te lepe navade, da bi si mlaj za Telo na pošten način pridobili, marveč ga skrivaj, ali tudi s silo vzemo. Gorje gospodarju, če bi jim branil, potem uže sme nekaj gorkih pričakovati. Pred nekaj leti iskal je na ta način oškodovan gospodar zadostila pri sodniji, a do-tični sodnik tožbe niti vzprejeti ni hotel, in tako smo gospodarji izročeni fantom na milost in nemilost. W . fe m r 1 - *m Tudi meni je bila letos ena najlepših smrek ukra . Do premij imajo posestniki takih žrebic takrat pravico, če z zakonito pripustnico dokažejo, da so te žrebice od cesarskega ali dopuščenega privatnega dena Po/.nam fante so še celo iz tuje fare a si ne vem in ne znam pomagati. Kaj hočem storiti? Ali je kaka postava zoper to in kako se glasi? (M. Ž. v V.) žrebca, in če se dokaže po spričevalu 9 ejenem od župana in potrjenem, od pristojnega političnega okrajnega oblastva, da so jih posestniki sami vzredili. Opomba. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se pozivajo, naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se popišejo, ker se utegnili pozneje kupiti to in sicer tista Odgovor. Seveda je postava zoper katera proti vsaki drugi tatvini. Le tožite pri okrajni sodniji, in ako sodnik tožbe noče sprejeti, pojdite odvetniku in — tožite tudi sodnika. Hvala Bogu, vsaj smo v Avstriji, a ne na Turškem! * t Vsak 9 kateremu se je za vzrejenega konja priso dila premija, mora podpisati reverz 9 v katerem se za- * Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro sla v. 60. Rezidencije naše cesarske hiše (Konec.) Druga rezidencija je Belvedere na Dunaju. Zidali 80 Nekako 35 od Budapešte ob železnici v Kašovo stoji kraljevski grad Godollo Tu vzlasti rada stanujeta presvitli cesar in cesarica, kedar prihajata na Ogersko. Ta grad so Ogri poklonili na dar cesarju Franu Josipu ob kronanju kraljem ogerskim. Ne odlikuje se po lepi arhitektonski stavbi, pač pa po dražestni leži sredi prekrasnega parka in po velikem zverinjaku. Sedma rezidencija je kraljevski grad v Pragi ki ta grad od 1693. do 1724. 1. po načrtih Hildebrandovih. Gospodar mu je bil Evgen Savojski, in je tudi stanoval v njem do smrti. Ima dva oddelka, v dolenjem shranjujejo „ambraško zbirko", in še druge starinske reči, v gorenjem ali v pravem gradu nahaja se galerija slik. Vrt je uravnan po francoskem ukusu, v spodnjem koncu so košati drevoredi, in v gorenjem lepe tratine, vodo- ima 440 sob. Vogalni kamen temu razsežnemu poslopju je vložil Karol IV., zidal ga je dolgo Vladislav II., od 1484. do 1502. 1., nadaljeval je Ferdinand I., in dozidala Jako zani-široka in 13 m/ visoka dvo- Za- ga je Marija Terezija od 1757. do 1775. miva je 68 dolga 19 meti in cvetličnjaki. Galerija slik je bila ustanovlj rana Vladislavova. Tu so prisegali zvestobo kralju, nimiva je tudi kapela, pa nemška in španjska dvorana. Skozi okno stare deželne dvorane dal je 23. maja 1618. ter ima vsega vkup 1500 izbranih komadov. leta šrof Thura vreči Martinica in Slavata, kar je dalo 1777. Tu so zastopani mojsterski izdelki iz beneške šole po tem sta še Diirer in Rubens, in prav to daje osobito veljavo in ceno tej zbirki tem oziru je ne odkriluj prvi povod grozni tridesetletni vojski. Prekrasna je slednjič tudi osma rezidencija, razsežni cesarski grad v Salzburgu. nobena druga galerija. Poseben oddelek je odločen no vejšim umotvorom. Tretji cesarski grad je Schonbrunn blizo Dunaja prvega je bil lovski grad cesarja Matije. Sedanj< zgradbo je začel graditi cesar Leopold I. po načrtih Fi scherja in Erlacha, dodelala jo je Marija Terezija 1750 leta Napol je imel tu gla stan 1805 Od in Govor poslanca Sukljeja 27. aprila v državnem zboru. (Dalje.) 1873 do 1879 je bilo le jedenkrat koncem 1809. L, in 22. julij 1832 umrl mu je tu sin v oni 1878 isti sobi, v kateri je tudi on stanoval. Razsežni v <• - 1 RSBBSlfi ^^rVK ^ l"4j V^^^V 1 7' * v • ■^HOnhf , . "M T.: uravnan po francoskem ukusu osemnajstega stoletja gradom je višina (237 na Dunaj. na primer: veličastne vodomete, velikansk zverinjak botaniški vrt, ki je eden najbogatejših na svetu. "t je Za s katere imaš krasen razgled Tudi še marsikaj druzega mičnega vidiš tu, računa v blagajnicah 107 milijonov. Bilo je kar se je gotovina pomnožila z nezaloženim posojilom j Najmanj milijonov bilo v blagajnicah 1875 > in sicer 86 Primerjajte sedaj gotovino v blagajnicah. Leta 1880 in je znesla 115 milij 1881 127 ? 1882 147 138 1884 opet 138 milij Tudi 1885 1883. znese Četrti cesarski grad je Laxenburg ob Schwechati tudi blizo Dunaja. Sezidali so ga uže 1377. 1., ali 1600. leta so vsega predelali. Znamenit je razsežni in krasni park , prav gotovo je eden najlepših angleških parkov, kar jih Evropa ima. Odprt je občinstvu dan na dan kakor tudi Schonbrunnski. Ta ogromni park je razprostrt tudi čez sedemnajst malih otokov, ima velik nbnjak, lep vodopad, prijetne šumice in mastne travnike. Grad sam na sebi se ne odlikuje po stavbi svoji, pač pa ne- Na 133,477.144 gold Če vse to skupaj primerjam, moram sklepati, da se napredek pod sedanjo finančno upravo v primeri s prejšnjimi leti. Jaz mislim, gospoda moja, če se sploh kaže katera frakcija v visoki zbornici ne more vladi prilizo gotovo je frakcija, ki sedi na klopeh Slovencev vati katera druga zidanja jako zvišujejo lepoto okoličino primer: Dianin tempelj * grob Rudolfa Habsburškega j majarija, vzlasti pa Franov grad, ki je v sred njeveškem ukusu sezidan, ter shranjuje v notranjih prostorih bogato zbirko starin in spomenikov iz srednjega veka. S stolpa imaš lep razgled na štajerske planine (Tako je! na desnici.) Povprašujte pri nas, kjer hočete, povsod bote slišali enake tožbe; v gospodarskih zadevah se zgodi pri nas toliko kakor nič, v narodnostnih zadevah pa smo, če se na Kranjsko ne oziramo, na Štajarskem, Koroškem in Primorskem morda še na slabejem, kakor smo bili kedar-koli poprej. (Tako je! na desnici.) Upam toraj, da mi ne bote očitali V <_ da sem slepo naklonj vladi Toda in na litavske gore Peta rezidencija je „stolni grad" v Budapešti. Zgra dila ga je Marija Terezija. Ker je 1849. 1. zelo pogorel J z objektivnega stališča moram opomniti, da sta letošnji proračun, kakor tudi vspeh prejšnjega leta sploh ugodnejša, kakor moramo pričakovati, če se oziramo na ža- lostni položaj j prftHftl gra jato lcra J eni točki Sob mu 203 v prootol tlači našo državo. e strinjam z gospodom poslancem Haus dvorani odpira kralj ogerski državni zbor, in v neki sobi levega krila so shranjena ©m, da jo uaiurcC treba puLretme korake vne krona sv. Štefana, žezlo Ijati reforme, da dosežemo enkrat ravnotežje naših financ, kraljevska odličja ogerska: Vedno rastoči dolgovi države, katere moremo dokazati s > grajskega vrta je lep razgled na Pešto državno jabolko, meč in plašč, številkami, delajo mi skrb. Če primerjamo dolgo av- strijske države v pričetku dualizma s sedanjimi in pri dolgove posameznih dežel > štejemo državnemu dolgu rastel je dolg v 18 letih za 647,443.731 gold. To se na- pc- Drugače pa je z dohodnino. Tajiti ne moremo, da - sedanji čas zahteva razvoj osobne dohodnine, ki bo imela kaže tudi v potrebščinah za obrestovanje državnega dolga, važno vlogo pri plačevanji potrebščin moderne države. Leta 1872 bilo je treba za obresti in poplačevanje dolga 87,689.194 gold., za leto 1880 pa 114,048.211 gld. ; opo- iz pro- in letos bo treba po proračunu 130,460.853 gold zoriti pa treba da se je 7 milij preneslo računa trgovinskega ministerstva v proračun državneg dolga Vendar pa nam mora to naraščenje dolga na- pravljati skrbi, in sicer iz dvojnega vzroka. Na eni strani to jako neugodno vpliva na razdelitev narodno-gospodarskih dohodkov in preveč pomnožuje plutokratični živelj v ljudskem življenji. Davkoplačevalec se trudi in muči, sad njegove pridnosti pa vživa brez truda kapitalist; država je vedno bolj odvisna od onih moči, ki gospodujejo na denarnem trgu. Na drugi strani pa raste to, kar Stein imenuje ,Risicopramie", v isti razmeri, kakor rastejo obresti dolgov do skupnih dohodkov države. Naravno je, kolikor več potrebujemo od skupnih dohodkov za obresti dolgov, toliko negoto- veje je posojilo in neugodneji pogoji novega posojila. Ker toraj dohodki države ne zadostujejo za vse potrebe, in hočemo enkrat nehati z vednimi dolgovi, treba je: ali zmanjšati stroške, ali povišati dohodke. Kar se tiče znižanja stroškov, mislim, da z varč- nostjo moremo le malo doseči, dokler nas silijo politične razmere, da moremo toliko plačevati za armado. Pri civilni upravi bi nekaj prihranili, ozirati pa se moramo na nove agende, ki v moderni državi nastanejo z vsako m novo postavo in zahtevajo nove stroške. Ne ostane nam konečno druzega, kakor hraniti pri investicijah. Temu pa morali v prvi vrsti ugovarjati mi zastopniki dežel, so se do sedaj zanemarjale, stale na strani in z lačnimi pogledi gledale na bogato obloženo mizo, kjer so srečnejše dežele našle svoje potrebščine. Druzega mi ne ostane, Kakor da rečem s poslancem 4' » Hausnerjem: Povišati je treba davke s pametno, pravično prim form o davk Naravnost trdim, da se ne strinjam z g. poslancem dr. Mengerjem ki > - je ....., trdil da se z davčno reformo ne dajo doseči višji dohodki. Priznam, da je pri večini naših davKOV tako. Pri zemljiškem davku ne dosežemo ničesa, nasprotno, prekomorska konkurenca, konkurenca druzih srečnejših krajev, je faktor, s katerim moramo računiti še v dolgi prihodnosti. Ta konkurenca je uže ovrgla sedanje cenitve čistega dohodka, Kdo pa plačuje v Avstriji dohodnino? Moremo sploh govoriti o davkih na dohodke? sicer postavljena »dohodnina državnem proračunu je sicer postavljena »doHodnina* s 24,305.000 gld., toda državni uradniki plačujejo od tega 1,444.668 gold. in društva okroglih 13 milijonov. Reči moremo, da vsi drugi dohodki v Avstriji ne znašajo 10 milijonov davka. Ža- lostno pa je pri tem, da državni zaklad dobro najde malega moža, malega davkoplačevalca, rokodelca, kupca in malega trgovca, spoštljivo pa sname klobuk pred premakljivim kapitalom, ki lahko največ plača. Nočem dalje reševati tega vprašanje, pač pa moram izreči svoje pre- pričanje: Dolžnost je vlade ? da, kakor hitro mogoče, predloži zbornici reformo dohodnine, in sicer v tem smislu, da se kolikor mogoče varuje mali davkoplačevalec, nižja lega v davčni piramidi, in se primerno razdeli davek na vse čiste dohodke. Povdarjam posebno spremenljivost te postave, in si jo tako mislim da bila kot nekak zaklad katerega država v neugodnih časih dobivala sredstva za izvan redne potrebščine, kolikor bi se morale pokriti z davki Kar se tiče indirektnih davkov, hočem opaziti da je v tem sistem dvoj napaka. Nekatere stvari plaču jejo prevelik, neopravičen davek, druge pa premalo prvim prištejem monopol soli, katerega čisti dohodek je preračunjen s 17,412.700 gold. Koliko revščine drži teh milij krvavega znoja katere morajo plačevati ljudje, ki vživajo rastlinsko hrano. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Celovcu 14. julija Zlatomašništvo gosp. Andr ■ * _sno Prav Einspielerja praznovalo se bode primerno slovesno v ta namen sostavljen odbor proglaša sledeči oklic: Rojaki! Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se bode na slo venskem Koroškem slavnost, kateri enakih imamo malo zaznamovanih v naši zgodovini. Dika naša, starosta koroških Slovencev, neutrudljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni naš rojak čast. gosp. profesor Andrej Einspieler in prepričan sem, da se bo prihodnjič moral daroval bode v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem znižati zemljiški davek, če nočemo popolnem uničiti av atrijskega kmetovalca. kraj v Svečah v Rožni dolini na Koroškem tej slavnosti, si Davek od poslopij je sicer še primerno določen; in drag jaki Slovenc dr ušt\ m vabim k vendar je najemnina jako visoka, in previsoki so tarifi, posebno pri nižjih razredih hišnega davka. ju ljudnej Udeležite se te pomen danes slavnosti v mnogobrojnem številu da moremo združeni z Vami Tudi tukai se ne da več doseči, treba ie dohodke dostoj • — počastiti onega moža, ki je vse svoje življenje .še znižati. posvetil v to7 da b ko milemu erri arodu slo Kar se tiče pridobnine, katero je imenoval znani venskemu. „križ davčne politike", ne smemo nemški narodni ekonom jse vdati prevari, da bi mogli zvišati dohodke. Voziti se bode treba do Celovca po železnici iu od tukaj z vozovi dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je 230 vožnje kake 3 ure, pešhoda pa čez ure. Gorenjci iz Kranjskega iinajo najboljši in najbližnji pot čez hrib n Kočno". Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in pri- do Cel da se blagovolijo prej k Prej 5 naj dalje pa do 6. avgusta, oglasiti za prostore, da bode rnugoče o pravem času ležence. bode tje in nazaj za osobo 1 gold. 20 kr. se je oglašati do oskrbeti dovolj voz za vse ude-Vožnja na priprostih kmetskih vozovih stala Ravno tako gori naveueuega časa vsem onim, ki želijo udeležiti se banketa. Natančneje se bode naznanilo v kratkem po tiskanih vabilih in programih, kakor tudi po raznih slovenskih časnikih. Pisanja, slavnost zlatomašnika Einspielerja zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pud naslovom: Janez Wieser, župnik Elizabetin-skega samostana v Celovcu, kateri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljuo dajati pojasuila vprašanja. na razna uam Bratje! se na Vašo udeležbo; pridite k da se skupno z našim slavljencem veselimo; slednji pa naj tudi vidi, kako slovenski narod spoštuje iu čisla svoje zaslužne može. Na svidenje! Slavnostni odbor: Dr. Valentin Nemec 5 kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri Sv. Hemi, predsednik. Matej Šervicelj 5 knezoškofijski svetovalec in komendator na Raberei, podpredsednik. Janez Wieser ? župnik Elizabetinskega samostana, ^ ' * I* ' t . * i \d i * jEl .1 'L^ i . -Vi 1} \ * " 'b '[ , tajnik. Odborniki: Franjo Vizonik. prost in dekan v Dobrli vesi: Lambert Ferenik v t ^ / dekan v Zabniei; Andrej Bizar, dekan v Grabštanju; Matija Ambrož dekan v Železni Kapli; Jos. Fritz, dekan v Št. Mohoru; Luka Bav- Pričetek zborovanju in volitev dveh zapisnikarjev. Poročilo gosp. c. kr. okrajnega šolskega uadzor nika o tem, kar je med letom ob nadzorovanji šol v tem okraji zapazil. zadržkih (vzrokih), vspehu poduka in dobri se odgoji otrok na deželi nasprotujejo in kako naj odpravili? Poročevalci so: učitelja Gale in Kavčič ter učiteljica Vidic. . Kako more in kako Laj učitelj na deželi za zboljšanje kmetijstva, osobito pa gojitev sadjereje vspešno in koristno deluje? Papler. tem poročajo Rant, Svetina in o. Določilo bode se o tem, katere učne knjige in berila ter pisni in risanski zvezki bodo se v bodočem šolskem letu po šolah pri poduku rabili. tega šolskega ograja vpeljali in 6. Poročilo književnega odseka med šolskim letom 1886/7 v slovenskem jeziku izdanih spisih, namenjenih mladini v izobražbo, osobito o tem, ali so čitajoči mlaaini tudi primerni ; o stauu in računu okrajne učiteljske bukvamice. i. ih knjig in literalnih del zadnj Nasveti o nakupu no bukvarnico [ce]). Volitvi: književnega odseka, stalnega odbora. Prosti (samostalui) nasveti, kateri čas do dne 20. t. m. naj se pa pismeno izdelani voditelj konference dopošljejo in izroče Govori k in točki dnevnega reda so pismeno za izdelati; potem pa, ko ■ m I 4 • d . • — izvršili, oddajo se predsedniku njenemu. so se v konferenci dognali in Velikega in važnega pomena sta 3. in 4. točka dnev naj se nega reda naše letošnje okrajne konference; toraj na vse strani dobro preudarile ter se pri konfe a renči o njih tudi stvarna in temeljita debata razvila se kaj koristnega in vspešnega dožene. Ljubljane. — Šolska letna poročila: da- Rant Letno upnik na Ziljski Bistrici; Fr. Centrih, župnik v Št.Petru pri šolsko poročilo C. kr. višje gimnazije ljubljanske ob Vašinjah ; Janez Godec, župnik v Ptožeku ; Janez Hutar oueitelj sega: na kr. realki v Celov Šimen Incko, župnik v Podkloštr ton Keznar, slovenski pridigar v Celov F Ko rman Mizici; Jakob Knaflič, župnik v Ločah; Alojzij Ledvinko, ; Št. Kocijanu; Šimen Muden, župnik v Kapli pri Dravi; dr. Anton ; An-upnik upnik Zanimiv spis prof. Pleteršnika z naslovom shra- Miiller, župnik pri Materi Božj Jezeru Franj Petek, župnik v ^Slovenščina na ljubljanskem liceju" (po listinah njenih v gimnazijskem arhivu). Iz tega spisa razvidi se razumnost in odločnost tedanjega rektorja Matevža Ravnikarja nasproti navadi „železni srajci" enako mladini, kakor v višjih krogih. pri Dne 24. februarja 1817 v Trgu Grebinj; Jožef Peterman, župnik v St. Vidu ; Janez Pod- lipnik, župnik na Radišah; Jožef Škerbinc, župnik vKamenu; dr. Jož. bil je imenovan Fr. Metelko za profesorja slovenščine pri Somer, župnik v Smihelu; Simen Stockl, župnik v Št Lenartu v Sedmih studencih; Janez Suster, župnik v Svečah; P. Kolumban Urnik, profesor teologije v Celovcu; Anton Vakonik, semeniški pod- vodja v Celovcu. in lahko se vidi v zgodovini našega slovstva, kako je f % lepo kalilo v slovenskem narodu seme, katero je skoraj izključno po duhovščini širilo se med našim narodom, . Dalje sledijo v letnem poročilu: „Weitere Bemerkun- Dobrova 17. julija. (Okrajna učiteljska konferenca.) gen zu einzelnen Stellen der Platonischen Apologie des Učitelji šolskega okraja ^ljubljanske okolice" imeli bo- Sokrates". 3. Konečno: „Schulnachrichten vom Director". je na gimnaziji neobligatne demo dne 27. t. m. zjutraj od 9. ure naprej v II. mestni deški šoli (na Cojzovem grabnu) svojo postavno letošnjo konferenco se sledečim sporedom: 'v ' J ■ * - • V) Iz šolskega dela poročila razvidimo, da učilo 32 profesorjev obligatne predmete, predmete pa Podučevali niso profesorji Heinrich Nar. u Gospod Matej Brence, bivši korektor pri »Slov. ..Ljublj. listu", umrl je minuli iu souredoiK pri od 13. aprila, Nedwed od 9. maja in Skubic od 12. januarija dalje. Učencev vpisalo se je začetkom leta 840, med letom ponedeljek pri svojem bratu, župniku pri sv. Gregorju. trije, kooceui leta obiskovalo je gimnazijo 779 učencev. _ za prvi razred ljubljanske gimnazije oglasilo Po domovinstvu bilo je med učenci 175 Ljubljančanov, 8e je (j0 sedaj 134 učencev, trije niso izpita opravili, sicer s Kranjske 511, s Koroške 5, s Primorskega 20, izmed ostalih pa se je oglasilo 28 učencev za nemški s Štajerskega 37, z druzih domačih dežel 18, z ogerskih oddelek, 103 pa za slovenska oddelka. dežel lO, iuostrancev Po narodnosti bilo je Slo vencev 635, Nemcev 139, Lahov Hrvata Nem- ške oddelke obiskovalo je v razredu v II. 19. v III. 3, v IV. 9 Slovencev, ua gornji gimnaziji pa je bilo v V. razredu 29 Slovencev, 23 Nemcev; v VI. razredu 18 Slovencev in 14 Nemcev, v VII. razredu 49 Slovencev in 10 Nemcev; v VIII. razredu pa 37 Slovencev in 12 Iz Ljubljane v Lesce in nazaj dovolilo je gene- ravuateljstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic za vožnje sem ter tje za čas od 17. julija do vštetega ralno 30. septembra t. 1. zelo znižauo vožnino. Nadrobnosti o Nemcev. Gleie vere bilo 776 katolikov ) protestanta tej zadevi nahajajo se v današnjem Oglasniku". Kmetijsko potovalno predavanje na Bohinjski Beli ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp d Gustav m Izraelec. Po napredku dovršilo je šole z odliko 96 učencev, dobro 521, k ponavljalnem izpitu dopuščenih je 98 učencev, 2. red prejelo je 35, 3. red 26 učencev. Učnine plačalo se je na vsi gimnaziji 14 250 gld., velikansk davek, katerega je plačevati večinoma malo-premožnim starišem, katerim uže brez tega otroci prizadevajo ogromne stroške. Ustanov se je učencem izplačalo to leto 11.505 gld. 19 kraje. Pire v nedeljo 24. t. m. popoludne po cerkveuem opra vilu. Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Cesarjevič Rudolf vrnil se je po dolgem sijajnem potovauji skoz Galicijo in Bukovino čez Ogersko nazaj na Dunaj Zadnji čas imel je minister anjih Zudev gr< f Ka 1 uo ky najvažnejši posel v za- devah kandidatu princa Ferdinanda Coburškeg za Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Lai- bolgarski prestol. Pravega, praktičnega vspeha za sedaj bach obsega: Stapleion. Neznanega prelagatelja ta kandidatura sicer gotovo ne bode imela, ker Ruska evangelija, preložena po Stapletonu v XVII. veku, .spisal tega in tudi nobenega druzega ptujega kandidata ne Ant. Raič. Zanimiv spis navaja 82 evangelij po izvir- bode sprejela. Eno pa je vladarstvo in pa grof Kal iniku, je tedaj toliko obširen (50 strani), da je en del £elo odložen za prihodnje letno poročilo. nokv dosegel s to kandidaturo, namreč sočutje Evrope kakor tudi za politiko av Bolgarska pridobila si je pa enako za princa Coourške ;;Schulnachrichten" kažejo, da je na realki pod- strijsko glede Balkana. ------ . „ . aičevalo 18 učnih moči. Od 252 začetkom leta vpisanih tudi zaupanja še več v Evropi, tako da ji bode laglje učencev ostalo jih je koncem šolskega leta 227. še dalji, negotov čas, vladarstvo dežele oskrbovati brez Po narodnosti vpisanih je bilo 111 Nemcev, 97 Slo- kneza. vencev, Hrvata, 1 Čeh in 16 Lahov. Jako zanimivo bilo je vedenje dunajskega časništva Po napredku prejelo je 12 učencev odliko, 153 prvi nasproti eliki pravdi, katera se je vršila v Bosni zoper red, 32 je dopuščenih k ponavljalnem izpitu, 2. red ima vojuiške liferauta Baruch Dolgo let je goljufaval 25 j red pa 5 učencev. vojaštvo za milijone, konečno dejali so ga vendar v Učnine se je vplačalo 5690 gold., ustanove učen- klešče in ga obsodili na leta Ravnal je nezaslišano cem podeljene pa so znašale 1255 gold. 46 kr. Glavni odbor kmetijske družbe v Ljubljani zbo toda judovski dunajski časniki molč i • godbi roval je minulo nedeljo ob 10 uri dopoludne ter je rešil bogat iakor da j ud. ne bilo li so o vsej do ker je slepar \ vse tekoče predmete. Laška Minulo nedeljo sošel se je po gih Odbor za slavljenje 501etnice sv. očeta imel je zaprekah „meeting meetingov* obrnjen zoper konserva zveze vladiue v privatnih prostorih. minulo nedeljo ub 11. uri svojo drugo sejo pod načelni- tivne štvom preč. gosp. prelata dr. Cebašeka. Razun njega bili so navzoči prošt dr. J stolni dekan dr Pauker, mons. Jeran, dr. Poklukar, Fr. Povše, Ledenik in Pollak. Poslanec dr. Poklukar poročal bode prihodnjo nedeljo ob V2 4. uri popoludne svojim volilcem v Po- # stoj a i o svojem delovanji v državnem zboru. oseb Dvorana kinčana je bila s podobami Oberdankovimi Shoda udeležilo se je krog 300 vlado in centralne vlasti 3. ka- in rudečimi zastavami Hudo so napadali kralj ter se izrekli za nujno potrebo svetovne revolucij tera mora leta 1889 izhajati s Pariza. Časniki trdijo, da je bil vi peh tega shoda izključno veselostui vprli so se vjetuiki v Neapolji soboto 8 toliko silo Za kandidata v deželni zbor na mesto odstopiv- da jih je moralo vojaštvo krotiti Na jutro 18. t. m ršega dr. Doleuca izbrali so si postojnski volilci minulo našli so v Brisigeli hišah nabite sledeče oklice Pro nedeljo tamošnjega podžupana, posestnika in trgovca stovoljci ua noge mladenči e! zbirajte se v trumah gospoda Alojzija Kraigher-j a. da se zberete pod zastavo proste Italije. Pa izrecite se, 232 1 JL N da se nočete boriti zoper prosto deželo v Afriki, ampak ob uri zvečer v Innsbruck, kjer ga je na kolodvoru da hočete svojo kri preliti samo za oproščenje Trsta in sprejel namestnik. Cesar šel je opirajoč se na palico, Be Trienta!'4 Policija je plakate takoj vničila. netke dospela je kraljica in bo tam ostala tri tedne. Q I* j IAJJI Francoska nima sreče v svoji politiki, ker nima s poroštva stalnosti v republikanski organizaciji. Predsednik republike, sedaj Grevy, mora se ozirati na vladajočo stranko, oziroma njene vodje. Ti pa se menjajo vozu in se odpeljal v hotel pozdravljalo. Tirol u Občinstvo ga je Španjska. ponedeljek dospel je v Madrid cesar Don Pedro Brazilijanski, ki bode iskal zdravja v • i kaki evropejski kopeli. Na kolodvoru sprejel ga je mi i in ako bi predsednik hotel ravnati po svojem prepričanji, tanoj so vse glave po konci, in očitanje, da dela na Ferdinandu nister vnanjih zadev in pa poslanstvo brazilijansko. Ker je cesar Don Pedro sorodnik princu Coburškemu lastno samovlado, stori ga nemogočega > ugibljejo nekateri, da bode on posredoval boj ste si di kal in pa konservativna se ^^ ' — J • . • ve da republikanska stranka. Radikalna ima na zastavi svoji maščevanje proti Nemški. Tej stranki duševni načelnik je sedaj bivši vojni minister general Boulanger, ki je pri zadnji ministerski spremembi moral zapustiti ministerski sedež. Radikalna stranka ne more pozabiti, da je bil njen pri merodajnih evropejskih dvorih, da se potrdi izvolitev princeva za prestol kneževine Bolgarske. — Več kot ugibanje gotovo tudi ta govorica ni. Najnovejše vesti. Pariz 18. julija. Zbornica obravnavala je danes najodličnejši zastopnik odstranjen iz vlade in sega po ■ • vsakojaki priliki pokazati, da je Boulanger edini mož, ki ima moč in voljo, Francosko zopet spraviti k veljavi. Omenjali smo zadnjič demonstracij za Boulanger-a, ko je zapustil Pariz in se podal v svojo novo garnizijo. Povodom te dogodbe pisal mu je poslanec Laur jako laskovo pismo. Na to odgovoril je Boulanger, kakor se trdi sicer zaupno, pa Lauer objavil je pismo, ki pravi: da se mu zahvaljuje za njegovo udanost, katero toliko više ceni, kolikor bolj redki so taki dokazi prijateljstva, vendar mu je malo na tem, ker on stori in bo storil samo svojo dolžnost vkljub sovraštva in odpadništva. - « Njemu zadostuje ostati na strani onih, ki hočejo spoštovano Francosko in ki domovino višje stavijo, kakor zapreke strank in interese posameznih. On ima le edini namen, Francozom zaklicati, da morejo in smejo glavo po koncu vzdigniti, to je edino vedenje, ki se spodobi za narod, kakoršen je francoski. predlog postave o mobilizaciji za poskušnjo. — Cavaignac skušal je dokazati, da je predložena postava brez koristi, ali vsaj koristnost njena tako omejena, da se neprijetnosti nastajoče z mobilizacije ne splačajo. Vojni minister Ferron zagovarjal je predlog ter je potrdil, da mobilizacija za poskušnjo obsega samo 20.000 mož in 10.0U0 konj. Zbornica izrekla se je za nujnost razprave ter je z 394 zoper 131 glasov sklenila prestopiti k nadrobni raz pravi Sprejelo se je osem pravih členov Člen ki zadeva podaljšanj-e zapadnih obrokov trgovinskih v okrožji mobilizacije, bil je zavržen, potem, ko sta ministra Dautresme in Rouvier govorila proti njem. Potem bil je ves predlog brez člena 9. sprejet z 329 glasov zoper 118. Berolin 18. julija. Sem došla turška nota zarad izvolitve princa Coburš^ega ne spremeni položaja. Nem ška hodila bo glede Bolgarske vedno ono pot i kakor vladinih in parlamentarnih krogih zbudilo je to pismo Boulangerjevo veliko gibanje. Nekateri mislijo, da bo vlada strogo proti njemu postopala, toda dosedanje skušnje kažejo, da je Boulanger marsikaj smel storiti nekaznovan, kar bi drugemu ne bilo pripuščeno. Ruska in Avstrijska in ne iskala svoje lastne poti. prihodu princa Coburškega v Berolin ni nič znanega, pa prihod je kasneje vendar le mogoč, dosedaj pa še ni naznanjen Car naročil je Katkovu Nemška. Cesar Viljem podal se je zopet v kopel Gasteinsko. kjer bo skušal okrepčati svoje zdravje. Naš kakor vsako leto, zopet obišče na avstrijskih cesar ga, tleh in v ki je njegova last. Dne 2. avgusta pri- — m čakuje se knez Bismark v kopeli Kisingeu. potovanji cesarja Viljema v kopel Gasteinsko se brzojavlja z Innsbruck a dne 19. t. m.: „Cesar Viljem ziutraj ob 9. uri, ko je odzajutrkoval in rešil došla pisma, Petrograd 18. julija. povodom bolezni njegove izreči svoje najsrčnejše milo vanje ter voščilo, da bi kmalu okreval in še dolgo žrt voval domovini svoja koristna domoljubna dela. — Po poročilu s Katkovega posestva Znamenskoje nastopil je prevrat v bolezni Katkovi. Moči so narastle, roka je zopet gibčna in govor se je zopet povrnil. . t Rim 17. julija. i« Zadnje dni nastalo je v Cataniji vsak dan približno 20 slučajev smrti za kolero* Nasproti pa se bolezen širi po nekaterih občinah pro- irft^L. ^ j, - 'j' " jf v —p w f - vi*- 1 ---bž-^ jčf^ OpdBv BBBKiMBpBr^'»jbiA ^'^Sil^H• w ^f r^H vincije. i je izvrstno ponočio spanje cesarja okrepčalo. Namest- Livorno 19. julija. — Kralj si bode dne 21. po niku nasproti izrekel je upanje, da mu bode kopela v dokončanih velikih vajah s poskušnjami vojake na suho odpotoval v Lend oziroma v Gastein. Videlo se je » da Gasteinu zopet okrepčala zdravje. dne 18. t. m. pa se je brzojavilo ravno od tam izkrcati brod ogledal mornarico. Kralj podal se bode na Savoya". Dva ministra spremljala bodeta kralja r WA „Nemški cesar, katerega je princ-vladar v Bregencu po- •»< v «•• - v % ' zdravil, ..odpeljal se je ob 5. uri od tam in se pripeljal • \ i • * Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani