M S !KJ Žagar Marija Ulica OF 13 Koper KOPER — 30. DECEMBRA 1957 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VI. — ŠTEV. 52 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna \30 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 8,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. POLNO USPEHOV, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1958 ŽELITA VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM IN SODELAVCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKEGA JADRANA S III. OKRAJNE MLADINSKE KONFERENCE V KOPRU: 1 0 Mladina bo še naprej zastavljala vse svoje sile za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov — Še močneje bodo okrepili ideološko, politično in strokovno vzgojo ter še aktivneje posegli v družbeno upravljanje To nedeljo se je nad slo delegatov mladinskih organizacij zbralo v Kopru na III. okrajno mladinsko konferenco. Med številnimi gosti sta se konference udeležila tudi okrajni sekretar ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIR in okrajni sekretar SZDL IVAN MAVSAR. Predsednica Okrajnega komiteja LMS MARIJA VOGRICEVA je v poročilu razgrnila pred delegati in gosti podrobno analizo o delu mladinskih organizacij v minulem obdobju. V živahni razpravi so posamezni delegati poročilo še dopolnili. V razpravo je s tehtnim prispevkom posegel tudi okrajni sekretar Albert Jakopič-Kajtimir. Potem ko so delegati sprejeli sklepe za nadaljnje delo mladinske organizacije, so ob zaključku konference izvolili 31 članov v nov okrajni komite LMS ter i delegate za VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu. V obdobju med II. in III. okrajno mladinsko konferenco je bilo delo mladinskih organizacij v koprskem okraju tako intenzivno in izdatno, da ga je bilo moč čutiti in opaziti na vseh področjih našega javnega življenja. V utrjenih mladinskih organizacijah se je mladina idejno in politično tolikanj naglo oblikovala v mladega socialističnega državljana, da je jela v zadnjem času vidneje nastopati in se uveljavljati kot dragocena sila v graditvi socialističnih družbenih odnosov. To je predvsem zasluga in hkrati posledica močnega notranjega življenja v mladinskih organizacijah. Čedalje vidnejše sodelovanje mladih delavcev v delavskem samoupravljanju pa mladih zadružnikov v preobrazbi vasi in kmetijske proizvodnje, izredni delež mladine na volitvah novih občinskih odborov ter nedavne volitve v nova vodstva mladinskih organizacij, vse to moramo šteti kot prepričljiv uspeh šolanja in dozorevanja, ki ga mlada generacija dobiva v mladinski organizaciji. Resda je med delavsko, kmečko, gimnazijsko in visokošolsko mladino včasih premalo povezanosti, v glavnem pa ■ velja, da je mladina enotna in med seboi oblikuje pravilne socialistične odnose, tako hudo potrebne za celotno mlado generacijo, ki jo jutri čaka dolžnost nadaljnje graditve socialistične družbe. Medtem ko je' mladina v minulem obdobju idejno in politično rasla, pa hkrati ni pozabila svo- Spet je leto naokrog. Za leto dni smo spet starejši, za tisočere izkušnje bogatejši, za leto dni bliže življenju, ki smo si ga zamislili. Doslej smo bili navajeni, da smo ob podobnih priložnostih govorili le o napakah in pomanjkljivostih v našem prizadevanju za izboljšanje življenjskih razmer našega delovnega človeka. V zadnjem letu, ki se pravkar poslavlja, pa smo vendarle dosegli tako presenetljive uspehe na vseh področjih, posebno pa na gospodarskem, da le ne moremo kar tako ' čisto brez ponosa mimo tega dejstva. Saj smo kritični kar se da, vendar pa pri še tako kritičnem presojanju položaja, uspehi daleč presegajo vse pomanjkljivosti. Trudili se bomo, cla odpravimo še te — .trdno smo se namenili, da tudi v prihodnje dokažemo, kako uspehi v minulem letu niso slučajnost, marveč plod trdega, premišljenega boja za dvig delovne storilnosti po naših kolektivih, boja za zavestno samodisciplino pri delu. Koristi posameznikov se umikajo koristim skupnosti, od česar imajo neposredno korist spet posamezniki, saj se ta zavestna delovna in gospodarska disciplina bogato obrestuje. Ko bomo to vsi povsem doumeli, bomo z velikimi koraki dohitevali, socializem in ustvarjali blagostanje za vse naše ljudi. Pred nami je v nekaj mesecih pomembna naloga: izvoliti moramo nove predstavnike i' zvezno in republiške ljudske skupščine. Priprave za te volitve bomo izkoristili za to, da bomo temeljito pretresli vse naše uspehe in neuspehe pri graditvi boljšega življenja,. da se bomo pogovorili, komu bomo v prihodnje poverili zastopanje naših interesov v najvišjih predstavniških organih države in republike. Pogovorili se bomo in to dolžnost prepustili najboljšim med nami. Pogumneje bomo načenjali vsa vprašanja predvsem v naših političnih organizacijah, še pogumneje kot na minulih volitvah v občinske ljudske odbore bomo komunisti in členi Socialistične zveze predstavljali naše kandidate tudi na zborih volivcev. Za svojo ojačeno aktivnost v letu 195S bomo imeli dovolj priložnosti, saj so razen pomembnih gospodarskih nalog, razen boja za dosledno izvajanje družbenega plana, razen boja za uveljavljenje 'novih zakonov, predvsem zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij in drugih, razen teh čisto gospodarskih nalog bodo v kratkem pred nami tudi veliki politični dogodki, ki bodo imeli neposreden vpliv na vse naše življenje. Med njimi bo poleg že omenjenih volitev zveznih in republiških poslancev vsekakor največji dogodek predstoječi kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Potrudili se bomo, da nas ti veliki dogodki ne bodo našli nepripravljene. Skozi odprta vrata novega leta stopamo z dvignjeno glavo, trdno odločeni, da. svojo dolžnost dobro in pošteno opravimo — rb jih konkretnih nalog mladinske organizacije. Tu si je napisala najlepšo oceno z raznimi tekmovanji. V letošnjem Tednu mladosti so mladinske organizacije in pionirski odredi izvedli nad sto športnih prireditev, na katerih je v vsem okraju sodelovalo okoli 3500 mladincev in pionirjev. Na 70 kulturnoprosvetnih nastopih pa je sodelovalo okoli 2500 članov mladinske organizacije. Z več tisoči urami prostovoljnega dela je mladina pomagala graditi različne komunalne naprave ter športne objekte. Posebno viden pa je v okraju njen delež pri graditvi brkinske ceste. S tem, ko je okrajni sekretar ZK tov. Jakopič ugotovil, da je (Nadaljevanje na 3. strani) Prizor s prisrčnega slavja ob Dnevu JLA v Kopru: zdravica na čast vrhovnega komandanta JLA maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita na sprejemu, ki ga je za povabljene rezervne oficirje JLA in predstavnike Zveze borcev priredil koprski vojni odsek na sedežu občinskega ljudskega odbora v Kopru. V sredini šef vojnega odseka podpolkovnik JLA Kneževič s predsednikom OLO Koper Albinom Dujcem in drugimi predstavniki ljudske oblasti in političnih organizacij ter rezervnimi oficirji Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Tnnnn i raj E-^-ii Jj\ Dnevni red II. seje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Koper minuli torek, je bil dokaj obširen. Razen nekaterih upravnih vprašanj ter volitev stalnih odborniških komisij so bila na dnevnem redu v glavnem finančna vprašanja. Najprej so razpravljali o ukinitvi nekaterih svetov pri občinah. Odločba o potrditvi sprememb občinskih statutov je bila sicer sprejeta, toda del odbornikov se je zavzemal, naj bi priporočili občinskim ljudskim odborom, da vendarle ne bi ukinjali svetov, ker bi tako trpela dejavnost posameznih področij. Pri tem so dokazovali, da delo v pomožnih komisijah ne more nadomestiti dela izvršilno uprav- PREDAVANJE TONETA BOLETA Član Izvršnega sveta LRS tovariš Tone Bole je v torek, 25. t m., na povabilo OK ZKS v dvorani predsedstva OLO v Kopru predaval o osnovah delitve narodnega dohodka v povezavi s perspektivnim planom. Za izredno zanimivo predavanje in razpravo, ki so se je udeležili okrajni politični, upravni in gospodarski funkcionarji, se je predavatelju zahvalil predsednik OLO tovariš Albin Dujc. rrft ti,, H ! h O JI J s a. m a nega organa. O teh vprašanjih bo predsedstvo OLO še podrobno razpravljalo na posvetovanju predsednikov občinskih ljudskih odborov. Ko je bil potrjen predlog odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene v občini Koper, je bilo obširno obravnavano vprašanje najvišje meje odškodnine za popolno razlastitev kmetijskih zemljišč, stavbnih parcel in nerodovitnih površin. S predlogom Sveta za družbeni plan in finance se pri določanju najvišje meje odškodnine za stavbne parcele komisiji za predpise in organizacijska vprašanja obeh zborov nista strinjali. Sprejeto je bilo načelo, da se vrednost kmetijskega zemljišča določa po vpisanem ugodnostnem katastrskem razredu. S takim načinom določanja vrednosti zemljišč so vsi pogoji pravično upoštevani. Za stavbne parcele je določena najnižja cena v vrednosti kmetijskega zemljišča, najvišja cena pa sme biti 200 dinarjev za kvadratni meter. Za določitev odškodnine za nerodovitne površine sta bil določeni dve postavki: za zemljišča, ki so na področju obmorskih katastrskih občin po tri dinarje za kvadratni meter, za druge nerodovitne površine pa po dva dinarja za kvadratni meter. V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali tudi o poroštvenih izjavah za 28 gospodarskih organizacij, ki želijo najeti investicijska posojila in kratkoročne kredite v skupnem znesku več kot 400 milijonov dinarjev. Ker je okrajni investicijski sklad za leto (Nadaljevanje na 3. strani) OBLIKOVANJA OB DNEVU JLA Za dosežene uspehe pri organizaciji izvenarmadne vzgoje ljudstva in pri delu v organizaciji Združenja rezervnih oficirjev so bili ob Dnevu Jugoslovanske ljudske armade odlikovani številni rezervni oficirji v Jugoslaviji. Med njimi so bili odlikovani naslednji tovariši iz koprskega okraja: z Redom za vojaške zasluge (OVZ) II. stopnje Albert Jakopie-Kajtimir, z Redom za vojne zasluge (OVZ) III. stopnje Leopold Jerman, Slavko Jenko, Ivan Mav-sar, Franc Potočnik, Ivan Repinc, Alojz Terčič in Stane Majcen, z Medaljo za vojne zasluge (MVZ) Evstahij Zadnik, Mirko Šepec, Jože Sever in Ivan Sašek, ter z Medaljo za vojaške vrline Ži-vojin Gacin. Čestitamo! Vsem prebivalcem koprskega okraja in državljanom naše socialistične domovine želijo w (m®wU. PLAVA NA ROSI Resen pomorski list prinaša vest, da je neka čolnarska ladjedelnica v ZDA zgradila posebno Kataraman-križarko z dvema spalnima prostoroma, straniščem in kuhinjo, vse visoko po 1.85 m. Čoln se tako malo ugrezne, da bi lahko plaval že na močni rosi. PREKOP MED SEVERNIM IN VZHODNIM MORJEM nekdanji cesarja Viljema kanal bodo poglobili. Za sedaj bodo bagrali na 11 m, kasneje na 12 m, da ga bodo lahko uporabljale ladje do 45.000 ton, predvsem tankerji. Prekop je po svojem prometu takoj za Sueškim in pred Panamskim. Njegovo letošnje mesečno povprečje tovornega prometa je znašalo 3,17 milijona NRT. S tretjino prometa je bila udeležena nemška trgovska mornarica. P/i »BIHAČ« je 28. decembra prispela iz Emdena v Aleksandrijo. P/l »DUBROVNIK« je na Reki, kjer naklada blago za Kontinent. M/l »GORENJSKA« je 20. decembra priplula v Ravenno, kjer razklada tovor, nato pa odpluje za Reko. P/l »GORICA« je 23. decembra plula skozi Bospor na poti za Novorosijsk. P/l »LJUBLJANA« je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu v popravilu in urejevanju za pridobitev klasifikacije. M/l »MARTIN KRPAN« je 23. decembra odplula iz Port Saida za Pag. P/l »NERETVA« je 23. decembra odplula iz Billinghama za Ca-sablanco. P/l »POHORJE« je 21. decembra odplida iz Rotterdama za Jadransko morje. P/l »ROG« je 17. decembra odplula iz Dakarja za Benetke, kamor bo prispela predvidoma 2. januarja 1958. P/l »ZELENGORA« je 22. decembra priplula u Beiro, od koder je po manipulaciji s tovorom odplula za, Lourenzo Marques. 2ENA IN DOM Vr ZDRAVSTVO IN VZGOJA * ŽENA EN DOM ik ZDRAVSTVO SN VZGOJA * ŽENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJ ZAČETKI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI \r p m IS V kontinuirani borbi za razbremenitev naše delovne žene v mestu in na vasi so se izluščile nekatere prvenstvene naloge, med katere lahko štejemo tudi organizacijo boljše in cenene servisne službe. Prav te probleme pa lahko najuspešneje rešuje stanovanjska skupnost, ki pozna družinsko in stanovanjske razmere v svojem okolišu. Tu gre predvsem za pomoč pri raznih gospodinjskih opravilih (n. pr. pomoč pri bolezni ali v času odsotnosti) in za servisne obrate, kot so pralnice, šivalnice in krpalnice. Pri nas so vsa ta prizadevanja še v začetni fazi, vendar je že videti, da bodo lahko stanovanjske skupnosti uspešno rešile marsikatero vprašanje v sodelovanju in s pomočjo stanovanjske uprave, potrošniških svetov, komisij za družbeno upravljanje in z raznimi organizacijami na terenu. Konkretno: stanovanjska uprava v Kopru je nabavila za svoje območje (stanovanjska skupnost Koper, Semede-la in Škocjan-Dekani) deset pralnih strojev, od tega je dala devet strojev hišnim svetom, enega pa Zavodu za pospeševanje gospodinjstva. Zanimivo je pri tem dejstvo, da se večina hišnih svetov ni zanimala za pralne stroje, da so žene govorile, da imajo s stroji še več dela, da jim trga perilo in podobno (kar je seveda odvisno od kvalitete stroja), moški pa so bili mnenja, da so žene prale ročno do zdaj, pa naj perejo še naprej. Za stroje niso bile posebno vnete niti družine, ki imajo gospodinjske pomočnice. Iz lastnih izkušenj je do zdaj težko govoriti, ker jih nimamo, V Kopru je do zdaj nabavil pralni stroj samo hišni svet v Verdijevi ulici št. 1. Uporabljajo ga 4 stranke, tako da ga prenašajo za pranje v svoja stanovanja in so s strojem zadovoljne. Zdaj je nabavil 3 pralne stroje tudi hišni svet stanovanjskega bloka pri Triglavu, namestili jih bodo v pralnici. V Semedeli se je odločil za nakup samo en hišni svet in je kupil 6 strojev za 6 stanovanjskih blokov (tako imenovano naselje »Gorica«). Stroje bodo prav tako prenašali, nekdo pa bo zanje odgovarjal. V Kopru tudi pripravljajo ustanovitev krpalnice in šivalnice, vendar je še vprašanje prostorov in šivilj. Najprej bo to vprašanje lahko rešeno, če se bo za to zavzela stanovanjska skupnost v sodelovanju z drugimi družbenimi organizacijami. Po drugih mestih in središčih našega okraja pa prav tako vidimo, da je razen fi- nančno-gospodarskega vprašanja najbolj pereč problem prostora za servisne obrate. V Izoli n. pr. imajo 2 šivalna stroja in pralni stroj, nimajo pa primernega prostora, kjer bi lahko začeli z delom. Prav tako nima kje odpreti koprska Pralnica in čistilnica svoje podružnice. Obstaja pa taka podružnica v Portorožu in prebivalci se je pridno poslužujejo. Pri pralnici bodo osnovali tudi šivalnico. Prav nič še ni urejeno to vprašanje v Piranu, Postojni, Ilirski Bistrici, Pivki itd. Le v Sežani lahko govorimo o dobri in ceneni šivalnici, ki dela že precej časa. Lažje stališče bodo imele stanovanjske skupnosti prihodnje leto, ko bodo v občinskih proračunih zagotovljene finančne postavke za servisno službo, v sodelovanju s stanovanjsko upravo in drugimi družbenimi organizacijami pa bo rešljivo tudi vprašanje prostorov za to dejavnost. Kot organizator teh cenenih uslug pa bodo morale znati stanovanjske skupnosti pritegniti k sodelovanju številne svoje člane in • s kolektivno pomočjo izboljšati materialne pogoje naših delovnih ljudi, dvigniti njihovo življenjsko raven, posredno z vsem tem pa bodo zvečali njihovo produktivnost in izboljšali našo gospodarsko zmogljivost. SE VIJ MLADI SVET, štev. 9 Iz vsebine: Janez Tomšič: O novem učnem načrtu, Marja Cerkovnik: Prva črka, Vida Brest.: Orehovo leto in prvi odred, Tončka Sašek: Bratstvo med pionirji, Marja Cerkovnik: Kako študirajo?, Branko Semen: Rapsodija, Franc Pediček: Naš je postal tako neprijeten, Milena Lovrič: Lepo vedenje in higienske navade, Ela Pe-roci: Materini zapiski, Marta Paulln: Ritmična vzgoja v prvih otroških letih, Dr. Slava Lunaček: Otrokova drža, Milica Bartenjev: Iz otroškega sveta, Marta Grom: Stanko je igral, Zora Godina: Človek — ne uradnik; Ob estetski vzgoji naših otrok. Iz prakse svetov za varstvo družine, Po-menek s starši. Šolski odbor na Preski, Moda. SODOBNO GOSPODINJSTVO, ŠTEV. 9—10 Pred dnevi je izšla pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva nova dvojna številka »Sodobnega gospodinjstva«. Vsebina revije je zelo bogata in posega v različna področja gospodinjstva. Prinaša kratek' vpo- mM r, gled v šolsko mlečno kuhinjo v Jaršah, kjer skoraj vsi otroci prejemajo v šoli toplo malico. Prof. Franjo Perič objavlja zelo zanimive misli o zaščiti potrošnikov. V tem času je zelo dobrodošel prispevek o različnih vrstah električnih pečic za ogrevanje stanovanj. Ravno tako bodo bralci z zanimanjem prebrali članek prof, inž. Klemenčiča o raznih vrstah kuriva v gospodinjstvu. Inž. arh. Branka Tancig je s svojim prispevkom posegla v še dokaj zanemarjeno področje kmečkih kuhinj. Marsikatera kmečka družina bo lahko našla v njenem članku s fotogi-afijami in načrtom raznih nasvetov za ureditev svoje kuhinje. Abs. arh. Vladimir Mušič poroča o našem sodelovanju na Trien-nalu v Milanu, kjer je Jugoslavija razstavila tudi izdelke naših tovarn za pohištvo. Novost v reviji predstavljajo mizarski načrti. Zlasti mizarjem na podeželju primanjkuje načrtov za izdelavo posameznih kosov pohištva, ki bi bili po svojem namenu praktični, po obliki pa bi ustrezali sodobnemu okusu. Revija »Sodobno gospodinjstvo« je začela objavljati fotografije kosov pohištva, naročniki pa bodo lahko naročali načrte pri uredništvu. Daša Pelhan piše o težavah, ki jih imajo starši v zvez.i s pubertetnikovo obleko in daje nekaj praktičnih nasvetov. ■.ti*, K^tv! o o noznar l V K Dve kombinaciji za praznične dni: k preprosti temni večerni obleki, ki jo vidite zgoraj na sliki, nosimo lahko svilen jopič svetle barve. Dva taka modela vidite na sliki. LJUBEZENSKE VEZI PRED ZAKONOM MANEKEN, št. 8—9 Slovenska modna revija Mancken je prinesla v zadnji številki domače in tuje modele zimskih oblačil za ženske in moške, Revija prinaša tudi daljše poročilo o pariških modnih kolekcijah, razen tega pa več zanimivih sestavkov s Švedskega: Kako se tam oblačijo in podobno. Med praktičnimi nasveti v reviji najdemo tudi sestavke o prehrani, negi ter ureditvi stanovanja. NAŠA ŽENA, štev. 11 Iz vsebine: Vida Tomšič: Občina in družina, M. S.: Kronika našega gospodarskega in političnega življenja, M. S.: Družina z vidika socializma, S. V.: Umetni sateliti in mednarodni odnosi, Meta Sever: Na obisku pri »mami«, Ita-pa Suklje: Za lastovkami na Grško, Dr. D. J. Vilfan: Ali so zdravila edina pot do ozdravljenja, Dr. L. Zleb-nik: Ljubezenske vezi pred zakonom, Dr. A. Stone: Zdravnik svetuje pred zakonom, N. G. Ccrniševski: Kaj delati?; Iz organizacije, Med knjigami, Novi filmi, Zaupni pomenki, Zanimivosti, Iz posvetovalnice za noseče, Zdravniški odgovori, Kozmetika. Gospodinjstvo, Moda. Tej številki Naše žene je priložena tudi krojna pola. Mladina naj ve, da je človeško smiselna spolna zadostitev ljubezenski vrh. Ve naj pa tudi. da še tako popolna predzakonska spolna zadostitev ni zadostno poroštvo za to, da bo to dober zakon, niti ne za to, da bodo spolni odnosi pozneje v zakonu brezhibni. Prav gotovo zajema več problemov skupnega življenja čustveno soglasje moža in žene, kot zgolj spolno in je spolno soglasje navadno celo odvisno od duševnega soglasja zakoncev, kar bom bolj poudaril v poznejši zvezi. Razen tega pa je še precej drugih razlogov, ki v posebni luči osvetljujejo predzakonsko spolno življenje fanta in dekleta, med katerimi ni na zadnjem mestu neka stalna negotovost, zaskrbljenost, bojazen posebno dekleta tako glede zanositve kakor glede vprašanja gotovosti bodočega zakona. Ni čudno, da ti zadržki ovirajo pred zakonom mnogokrat tisto zdravo spolno sproščenost, ki jo zmoreta poročen mož • in poročena žena. Ne bom zanikal, da ima na vprašanje te sproščenosti svoj vpliv tudi moderna kontra-cepcija, toda prej ko to je tu .-v. i''.. : ."•' • S-% 5 •'.'■••• ': ...':'. tpgO V i" isš.i®! iP ' ...... i. iil: Dvodelna obleka iz žameta, ravnega »vrečastega« kroja, ki je zdaj moderen Dne 7. avgusta 194-1 sva z gestapovcem Podgorškom prišla skozi vrata v veži. Tam sem se skoraj zaletela v neko dekle — in, glej, (o je bila res lista Irena, moja sošolka iz sosednje vasi. Začudeno sva se spogledali, a nisva spregovorili. Podgoršek naju porine na cesto, od tam pa v neko tesno stransko ulico. Ves čas je Sel likoma za nama. Sele takrat sva začeli govoriti. Irena me prime za roko In pravi: — Zmaga, oprosti mi, da sem to storila. Nisem vedela, da si Se zmeraj v Kamniku. Mislila sem, da si šla že naprej. Zalo sem sklenila, da ne izdam nobene druge, da bi prišla za menoj. Saj veš, morala sem povedati, kdo me jc organiziral. In povedala sem, da si ti vodila sestanke. Tepli so me. In ker so tebe že zaprli, sem mislila, da o tebi lahko govorim — izpustili le gotovo ne bodo. Samo kakšna si! Joj, to je strašno. Ali te hudo boli? Zakaj pa nisi prosila, naj ti vsaj kri ustavijo? Poglej, kako teče. Takrat mi je prišlo na um: glej, kako lahko 1)1 zdajle zbežala, samo ko bi mogla teči. Pa sem se komaj prestopala, Pogledala sem malo okrog sebe in videla, kako Podgoršek s pištolo v roki gre za nama in me neprestano gleda v hrbet. Blizu ob cesti je bila neka stavba v delu; bilo je polno delavcev in vsi so me gledali z velikimi, prestrašenimi očmi. Cula sem, kako je eden rekel drugemu: — Poglej jo, kakšna je, saj komaj hodi. Ta jih je pa dobila nekaj. Podgoršek je zarenčal, naj stopiva hitreje. Ko bi vsaj enega človeka poznala med njimi, ko bi poznala teren in ljudi... Pa saj ,je vse brez smisla, saj bi me takoj prijeli in potem bi bilo šc večje gorje. Ne, danes ničesar ne morem. Ker ji nobene bcsedice nisem dala v odgovor, me je Irena vprašala čez čas: — Ali si zdaj jezna name? In na jok ji jc šlo. Jaz pa ji rečem: — Kar je, to je. Saj se ne da več spremeniti. Obe sva padli v zanko, obe za islo stvar. Nič ti ne zamerim, saj vem, kaj delajo s človekom, pa čeprav si ženska. Ni mi žal, da sem. kakršna sem, samo da mi je vest čista. Partizani bodo veseli, ko zvedo, da nikogar nisem izdala. Ponosna sem na to. — Ali kaj veš, kam greva zdaj? me je vprašala Irena. — Nič ne vem. — Ali misliš, da greva domov? — To pa najmanj, Kmalu boš videla. Napravili smo samo še liekaj korakov pa smo se ustavili. Podgoršek je na nekih vratih pozvonil. Začuli so se koraki. Nekakšen paznik je prišel s ključi in odklenil. Vsi skupaj smo vstopili. Pred nami je odprl še dvoje vrat in tedaj sem pred seboj zagledala štiri tovarišice. Porine me noter in zaklene za menoj. Tako so me ločili od Irene. Moje nove štiri sosede so me preplašeno ogledovale. Kamorkoli sem stopila, povsod je krvava sled ostala za menoj. Tiho so z glavo majale med seboj in opazovale mojo obleko. Sclc čez čas sem v eni izmed njih spoznala Minko, mojo sodelavko iz tovarne. Planila je k meni in me objela. — Tudi li si tako nesrečna kakor jaz, je rekla. Ali so tudi tebe kar s ceste pobrali? Odkimala sem ji. — Mene so beli legitimirali na cesti, je pripovedovala, ko sem svojega fanta šla v hribe obiskat. Pričakoval me je, mene pa ni bilo. Zdaj sem tu že štiri dni. Gotovo me še zaslišali ne bodo. Pogledala sem Se po ostalih treli. Tiho so sedele na posteljah in mirno poslušale. Ena je bila iz sosednje vasi, poročena. Teden dni prej so jo zaprli kakor mene. Bila jc iz Podgoricc. Druga je bila šc mlada, komaj kakih osemnajst let, iz Trzina doma. Angela ji je bilo ime. Tretja pa je bila z Bleda, a je že drugi dan sla domov. Tako smo bile spet. štiri. Vsaka je imela svojo posteljo, a bile so polne uši. Ko sem tovarišicam pokazala svoj lirliet, so ocl groze zamižale. Minka mi jc obleko posodila za ta čas, da se umi j cm in operem. Samo ona je bila tako majhne rasti, jaz pa velika. Zato me je bilo smešno gledati v njenem krilu in bluzi. Ko je paznik — za Brenkoviča se jc pisal — zvečer prinesel večerjo, so ga one tri prosile, naj mc pusti v kopalnico, tla se očistim in preoblečeni. Povedala sem mu, kakšne so moje rane. — Ja, pravi, jaz nisem zdravnik in tudi zdravil nimam, Jaz ti ne morem nič pomagati. (Odlomek iz zapiskov Ivanke Mežnar »BILA SEM NA SMRT OBSOJENA«. Knjigo je izdala Mladinska založba.) vprašanje neke etične in socialne varnosti. Mladina naj ve, da ni nekaj nemogočega in nič nenormalnega, če fant in dekle, ki se imata resnično rada in ki se medsebojno spoštujeta, prav zavoljo te ljubezni in tega spoštovanja ne silita v prezgodnje spolne odnose, da pa jih še celo ne postavljata na začetek svojega ljubezenskega znanstva in da na drugi strani s podvojenim delovnim zagonom, ki ga črpata v prvi vrsti iz svoje spolne zadržane ljubezni, dosegata tiste smotre, ki jih imata za stvarno osnovo bodoče zakonske ' zveze. Vprašanja aktualnosti predzakonskih spolnih odnosov tedaj ne bomo začenjali, dokler mladina ne dozori. Po tej dozorelosti naj sicer ureja ta vprašanja mladina sama, vendar z globoko etično utemeljenostjo in ob poznavanju in kritičnem tehtanju tudi vseh tistih razlogov, ki niso v prid predzakonskim spolnim odnosom. In mislim, da je treba popolnoma soglašati z mnenjem tistih naših sociologov, pedagogov in etikov, in to mnenje z vsemi vzgojnimi napori podpreti, ki mislijo, da je tak najvišji etični nagib, ki opravičuje tudi eventualno predzakonsko spolno življenje: resnično ljubezensko čustvo med fantom in dekletom, na obeh straneh globok občutek medsebojne človeške in družbene odgovornosti za morebitne posledice in pa vsaj relativna gotovost, da bo to njuno predzakonsko . spolno življenje prej ali slej, ko bodo pač pogoji dopuščali, sankcionirano, se pravi tudi pravno potrjeno v obliki zakonske zveze. Mislim, da od. teh idealov kot neke splošne etične norme ne gre odstopati, zdi se pa tudi, da je tej morali zelo blizu velik del naše mladine. Tako smo spet pri ljubezni, ljubezenskem čustvu kot osrednjem živcu predzakonskih odnosov in pri z njo združenem medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu kot jedru vseh odnosov med fantom in dekletom, tedaj tudi spolnih — in kot tistem moralnem činitelju, ki preprečuje, da bi ti odnosi zdrknili le na raven nekake »osebne higienske« potrebe. (Odlomek iz. knjige dr. Leona Zlebnika ljubezenska . Čustva in odnosi) Z vlažnim pepelom od cigaret lepo odstranite Vse madeže od vode z la-. kiranega pohištva. Ce pa so madeži trdovratnejši, uporabite mešanico paraflna in olivnega olja. o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ® KULTURA PROSVETA © SiJJlTUilA PROSVETA ® KULTURA PROSVETA ° KULTURA STOTA PREMIERA V TRSTU IN GOSTOVANJE V KOPRU a ANTON PAVLOVIC CEHOV U T V A o z uprizoritvijo Cohove Utve je proslavilo SNG v Trstu pomemben Jubilej: svojo stoto premiero, kar je prav gotovo lepa bilanca vztrajnega in ploclovitega dela. O pomembnosti tega uspeha in dela SNG smo pisali že v prejšnji številki. © Slavnostna predstava stote premiere je bila v Trstu v soboto, 21. t. m., v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Prisostvovali so ji predstavniki javnega in kulturnega življenja, gostje in številno občinstvo, med katerim je bilo precej mladine. Igralcc in režiserja so ob koncu predstave nagradili s ploskanjem, ki je izražalo priznanje in zahvalo. Skopi leksikonski podatki nam povedo, da je bil A. P. Čehov ruski pisatelj 19. stoletja in da je bila njegova moč v opisovanju značilnih karakterjev in duševnih razpoloženj. Pisal je zlasti novele in drame. Morda je v tej kratki oznaki tudi vzrok, da je prav Čehov tako redek gost na slovenskih odrih, kljub temu, da ga vedno bolj odkrivajo kot velikega sodobnega pisatelja. Res, vsi, zlasti pa igralci in režiserji, so mnenja, da je Čehov trd oreh, preizkusni kamen za slehernega' gledališkega delavca, obenem pa mikaven kamen, kajti uspeh pri Čehovu pomeni veliko priznanje. Za svojo stoto premiero so si izbrali Tržačani Čehova Utvo. Pripovedovati vsebino? Težko ali pa zelo lahko, v- enem stavku, kot je povedal sam avtor skozi usta svojega junaka Trigorina. Toda v enem stavku ni mogoče zajeti vse otožnosti, hrepenenja, osamljenosti, iskanja in ljubezni, o kateri govori drama. Pripovedovati o tem, pa bi pomenilo pisati pesem, pesem o zlatokrili Utvi, bajeslovni raci, ki je živela ob jezeru... Toda težko, da bi s tem opisali vso dramatično preprostost življenja, vse drobne dogodke, polne skritega pomena, vso osamljenost ljudi, ki žive zaprti v svojem lastnem svetu, in zaman iščejo ljubezni in razumevanja. Zato so včasih dogodki v drami samo nakazani, prav tako človeške izpovedi, izražanje je nedoločno in nejasno. Toda samo na videz, ker težišče dogajanja ni na zunanjih efektih, razum - met njegovega oblikovanja pa je človek, tista zapletena in nerešljiva človekova notranjost, največja uganka pod soncem, problem, ki ne bo nikoli zastarel. Zato je Čehov vedno sodoben pisatelj, vedno aktualen, Pesnik, sin vsake dobe, in kakor so bili, smo mi, bodo tudi v bodoče vsi ljudje liki iz njegovih del, ljudje, ki žive na njegovem odru. Čim bolj bodo ti ljudje živeli svoje notranje življenje, tem bolj bodo razumeli Čehova. Stanislavski, velik ruski mojster za uprizarjanje Čehovovih del, je rekel: »Opisovati Čehovovih iger ni mogoče. Njihova lepota je v tem, česar ni mogoče Scena iz Tavčarjeve drame PRIHODNJO NEDELJO v uprizoritvi SNG iz Trsta. Na sliki Rado Nakfst kot Dolinar in Neda Mijot kot njegova hči Martica Marija: Pravijo, da je v Ljiibljani grad na griču, s katerega se vidi vse do Alp... Tam vsi govorijo slovenski... To mora biti zelo lepo ... Tudi lepo gledališče da je ... (I. Tavčar: Prihodnjo nedeljo) povedati z besedami, temveč je skrito pod njimi ali v premorih ali v pogledih igralcev, v izžarevanju čustev.« Iz vsega tega lahko razumemo, da je Čehova težko uprizoriti, re-žirati in igrati, težko popolnoma razumeti. Tržaški uprizoritvi je dostojno uspelo interpretirati Čehova in ga približati občinstvu. To je nedvomen uspeh, ki si ga lahko vpišejo vsi, ki so pri tej uprizoritvi sodelovali. Predvsem seveda režiser JOŽE BABIČ. Uspel je ustvariti mehkobno nostalgično razpoloženje, vsaka kretnja je imela nujno vsebinsko opredelitev, prav tako izraz ali govorni odtenek. Prav gotovo je tudi njegova zasluga tista prava povezava med liki, enotnost in skladnost, ki jo imenujemo tudi vigranost ansambla. Kakor zlit orkester pod zahtevno dirigentovo taktirko. Lepo oporo v svoji režijski koncepciji je imel Babič prav gotovo v scenografu VLADIMIRU RIJAVCU, ki je pokazal tenak posluh za čehovljansko vzdušje, za njegovo-liriko in obenem prilagodil svoje domislice potrebam tržaškega gledališča, ki gostuje po raznih odrih. Intimno skladna z dogajanjem na odru je bila tudi scenska glasba. Ijivih, dojemljivih in oprijemljivih, ki razburjajo in drže v napetosti. Notranje dogajanje je teže razumljivo, skrito je in neoprijemljivo, težko ga je izraziti z besedami. Toda neskončno bolj bogato je v vsej svoji globini in v vseh odtenkih, neizčrpno kljub vsakdanji podobi. Čehov ni oblikovalec resničnosti. To je morda nekoliko trda beseda, toda Čehov je pesnik in pesništvo ni jezik resničnosti,. ali vsaj ne tiste vsakdanje in našega navadnega mnenja o njej. Pred- celoto, ki je rešila svojo nalogo nadvse zadovoljivo. Nekateri Če-hovovi liki pa so bili tako odlični, da o njih še ne bo izrečena zadnja pohvalna beseda (Maša ŠTEFKE DROLČEVE, J. S. Dorn MODESTA SANCINA, S. S. Med-vedenko MIHE BALOHA). Stota premiera SNG v Trstu je dokazala zavidanja vredno kvalitetno raven te kulturne ustanove in to pri tako težkem delu kot je Utva. Čehov ni brez vzroka redek gost na naših odrih. JOSIP TAVČAR: V sredo, 18. decembra je bil v dvorani koprske Glasbene šole solistični koncert pianistke Ivanke Lipoglavšek. Ta dogodek ni bil pomemben samo za Glasbeno šolo, ki je koncert organizirala, temveč sploh za koprsko kulturno življenje, saj se je zgodilo prvič, da je bila dvorana nabito polna poslušalcev. Druga pozitivna plat prireditve je bila v tem, da- za ta koncert ni bilo treba prositi zunanjih glasbenikov, ker je tokrat nastopila domača umetnica. Takšno iniciativo je treba samo pozdraviti, Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi Zavod »Primorske prireditve« organiziral nekaj kvalitetnih glasbenih večerov, za katere bi prav gotovo bilo dovolj zanimanja. Prizadevanje Glasbene šole v Kopru je rodilo prvi uspešni sad. Pozornost, s katero so učenci Glasbene šole spremljali pianist-kino izvajanje, nam dokazuje, da je imel prvi koncert tudi velik vzgojni pomen. V prvem delu koncertnega sporeda je Ivanka Lipoglavšek zaigrala dela treh skladateljev italijanske predklasike Rutinija, Ga-luppija in Paradisija, ki jim je sledila velika Beethovnova Sonata v d-molu. Pri tej skladbi je imela pianistka dovolj možnosti pokazati široki register tehničnega in interpretacijskega izraza, za kar ji je dalo iskreno priznanje tudi. številno občinstvo, Drugi del sporeda sta uvedli domiselni in lepo zaigrani »Groteski« Vladimira Lovca, ki sta ob Trigorin: Neke snovi sem se domislil... Snov za majhno novelo: na jezerskem bregu živi od mladih nog dekle, tako kakor vi, ljubi jezero, kakor utva .in je srečna in svobodna kakor utva. Toda po naključju pride človek, jo zagleda in jo za kratek čas pogubi kakor tole utvo. (A p Gehov. mva) V članih igralskega ansambla SNG v Trstu je Babič našel nekatero idealne interprete čehov-ljanskih figur. Prav za vse velja, da so popolnoma pravilno podčrtali poetičnost teksta, brez povzdiguj enega, vase obrnjenega načina, ki se tako rad sprevrže v deklamacijo in v daljših monologih v dolgočasje. Podrobno naštevati vse odlike prepričljivih kreacij in scen bi bilo za haš omejeni prostor predolgo. Majhne pomanjkljivosti nekaterih niso preprečevale, da so se vključili v Prizor iz drame /.. P, Čehova UTVA, ki jo je uprizorilo SNG v Trstu kot svojo stoto premiero. o Pretekli teden, od 23. do 27. t. m., pa je bilo tržaško SNG v gosteh v naših obalnih mestih, Izoli, Kopru in Piranu. Uprizorili so domačo noviteto, Tavčarjevo dramo Prihodnjo nedeljo. Naše občinstvo je z velikim zanimanjem pričakovalo to predstavo, saj obravnava problematiko, ki jo vsi tako dobro poznamo. Uprizoritev je dosegla prav tak uspeh kot v Trstu, kar priča, kako zaželene so igre z domačo, sodobno tematiko. Posebno toplo je občinstvo pozdravilo avtorja, ki se je udeležil predstave v Kopru. Znana zahteva je, naj drži umetnik svoji dobi in družbi svojega časa zrcalo. Njegova stvar je seveda, kam bo to zrcalo usmeril in katero podobo bo v njem pokazal. Občinstvo to podobo sprejme ali odkloni, čas, neusmiljeni ocenjevalec, pa jo ohrani ali izbriše kot muho enodnevnico. Mladi tržaški književnik Josip Tavčar nam je v svoji drami PRIHODNJO NEDELJO pokazal Trst, usodo ene izmed slovenskih družin v tem velikem obmorskem mestu, kjer se križajo najrazličnejši nacionalni, gospodarski, kulturni in svetovnonazorski vplivi. Trst, leta 1956, je zapisal avtor. Usoda družine Srečka Dolinarja, Slovenca, ki je živel v Rimu, kamor ga je verjetno kot prosvetnega delavca pahnil italijanski fašizem v svoji narodnostni nestrpnosti, pa se je po končani vojni vrnil v rodni Trst. Toda ta toliko zaželena vrnitev, po kateri so vsi hrepeneli leta in leta, ni prinesla sreče in miru v Dolinar-jevo družino. Tu začne dejanje Tavčarjeve drame, usodni zaplet. Če velja šolski termin za dramo, da je živa, vidna slika človeških hotenj, ki se razvijejo v akcijo, in cla ta vidna slika bolj razburja našo moralno domišljijo, kot pa če bi delo le brali, potem to v polni meri drži za Tavčarjevo dramo Prihodnjo nedeljo. Tavčar je pokazal tako živ in prepričljiv košček tržaškega življenja, da je izzval s svojim delom v Trstu številne in vroče polemike zlasti med mladimi ljudmi, ki pa tvorijo precejšen del občinstva SNG. Pravijo, da je bil uspeh te drame pri dijakih izredno velik, ker se je dotaknila prenckaterega bolečega in perečega problema, ki tare tržaško mladino. V teh diskusijah pa ni prišel do izraza samo odnos di~ tej priliki doživeli tudi svojo prvo javno izvedbo. Škoda le, da je bil v vsem programu zastopan samo en domači skladatelj, kajti poslušalcem — zlasti pa učencem Glasbene šole — bi morali večkrat nuditi izbor domače glasbene tvornosti in jih seznanjati z novo slovensko glasbeno umetnostjo. _ Svoj spored je umetnica nadaljevala z dvema skladbama Claudea Debussyja, ki pa s svojim nežno občutenim in eteričnim zvokom ni povsem odgovarjal temperamentu nastopajoče solistke. Tem bolj pa sta prišla do izraza Chopin in Liszt, s. katerima je Lipoglavškova zaključila svoj koncert. Navdušeni aplavz ob koncu je bil lepa nagrada za umetničin trud in obenem dokaz, da si podobnih solističnih in komornih večerov koprsko občinstvo še želi. __'_S. M. Z občnega zbora DPD Svoboda Koper jakov do gledališča, ampak tudi do razčiščevanja pojmov okrog raznih aktualnih vprašanj »ame-rikanizirane« mladine, odnosa Slovencev do Italijanov in domovine Jugoslavije, zaslužka, pojma socializma in podobno. Celotni tekst drame je bil objavljen v gledališkem listu, kar .je. zlasti pri domačih novitetah vredno vse pohvale. Toda prav pri branju Tavčarjeve drame se človek spomni starega pravila, da je drama pisana zato, da bo uprizorjena in da šele na sceni dobi svoj pravi obraz, pravo vrednost in pomen. Zato je presoja zgolj po tekstu vedno dokaj tvegana stvar. To pravilo je Tavčar znova potrdil, prav tako pa režiser JOŽE BABIČ z uspelo uprizoritvijo. Razen režiserja Babica ima za uspeh nedvomno največje zasluge RADO NAKRST, ki je igral Srečka Dolinarja. Izredno uspelo kreacijo predstavnika »amerikanizirane« mladine je dal MIHA BALOH, prav tako pa sta bila plastična lika JOŽKA LUKEŠA (delavec Valentin) in LILI NAKRSTOVE (Katja Dolinar). Manj sta uspela ustvariti iz svojih vlog BOGDANA BRATU-ZEVA (Marija) in STANE STA-REŠINIČ (Franc Veljak). V vlogi najmlajše hčerke Marte je nastopila še dijakinja igralske šole Neda Mijot. Primeren okvir in ozadje uprizoritve je bila domiselna in plastična scena JOŽETA CESARJA, Zaradi svoje aktualnosti je imela drama pri nas prav tak uspeh kot ob uprizoritvah v Trstu. Avtor s svojimi mislimi in igralci s svojim izvajanjem so našli direkten stik z občinstvom, kar ni pogosto. Z. L. SODOBNA POTA. št. 10 Iz vsebine: Vinko Trinkaus: Spremenjeni pogoji — Spremenjene naloge, Ivan Minattl: Odkar vem zanjo, Grigor Vitez: Snežna pesem, Vinko Trček: V deželi Velikega oktobra, Tilka Blalia: Izkušnje izobraževanja odraslih v Sovjetskt zvezi, Albcrto IMoravia: Otrok, Janez Bitenc: Petje — ena izmed vzgojnih oblik dela z našo mladino, P. n.: Odprta vrata, Jelisava Čopič: Tehnika v likovni umetnosti, BertOlt Brecht: Mati Korajža in njeni otroci (nadaljevanje in konec); Da nismo zreli?, Za knjižno polico, Repertoar-ni svetovalec, Beležke iz organizacije. Utrinki iz društev. Preteklo sredo 11. t. m. je imelo v Kopru letni občni zbor DPD Svoboda. Razveseljivo je bilo dejstvo, da se ga je udeležilo precej mladine. Dosedanji predsednik Milan Komel je v svojem poročilu o enoletnem delu.društva poudaril, da z uspehi ne moremo biti povsem zadovoljni. Svoboda se še ni razmahnila tako, kot smo pričakovali po lepih načrtih lansko leto, predvsem pa ji še ni uspelo, da bi pritegnila v svoje vrste člane delovnih kolektivov. Vzrok temu so . med , drugim neurejeni društveni prostori in morda tudi nekoliko neelastičnost upravnega odbora. Iz poročil predsednikov posameznih sekcij je bilo razvidno, da je še vedno kontinuirano najaktivnejši. pevski zbor, ki ima redne vaje, pred nastopi in koncerti pa tudi še izredne. Zbor šteje okrog 35 članov in je nastopal skoraj na vseh proslavah v Kopru, v Sežani ob prireditvi občinskega praznika, v Postojni ob proslavi 10-letnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, razen tega pa je imel tudi nekaj samostojnih koncertov (Izola, Hrpelje, Ankaran, Valdoltra, Koper). Pevski zbor ima lepe perspektive za nadaljnje delo, vendar potrebuje moralno in materialno pomoč. LU je priredila v pretekli sezoni 8 predavanj in jezikovne tečaje, ki se letos nadaljujejo. V letošnji sezoni so bila že 3 predavanja. Dramska sekcija do zdaj rii odigrala svoje vloge, toda zdi se, da bo v bodoče bolje. Po več ponesrečenih poskusih se zdi, da je stvar končno le stekla in pripravljajo »Celjske grofe«. Ne dolgo tega je dobila Svoboda tudi folklorno skupino 40 članov, ki imajo redne tedenske vaje. Nastaja pa zanje zlasti zdaj v zimskem času, vprašanje toplih in primernih prostorov. Razprava okrog tega vprašanja je. bila precej živa in padlo je precej upoštevanja vrednih predlogov, kar bo dokončno rešeno s skupnim problemom: društveni prostori. Med zelo delavnimi sekcijami je še godba na pihala, ki šteje okrog 25 članov. Prav tako, kot pri pevskem zboru je tudi tu. vprašanje pritegnitve mladine in nabave notnega materiala, dalje prostorov in inštrumentov. Razprava je osvetlila nekatere probleme še podrobneje in izkazalo se je, da gospodarjenje ni bilo ravno najboljše, res pa je .tudi, da je društvo razpolagalo s preskromnimi finančnimi sredstvi, da bi lahko zadostilo vsem potrebam. Novi upravni odbor bo moral v svojem načrtu bodočega delovanja upoštevati vse dosedanje pomanjkljivosti in ga prilagoditi smernicam, ki jih je nakazala letna skupščina ■ našega okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. SPREHOD PO SVETU V MINULEM LETU Amerikanec v Parizu ... V trenutni kolerični, raketno-vročični splošni psihozi mednarodnih odnosov je kaj tvegano poskušati napraviti bilanco, ki bi zajela vse tokove, nasprotja in raznotere činitelje, ki so vtisnili svoj pečat mednarodnemu dogajanju v razburkanem obdobju minulega leta. Statistično jih je sicer moč zbrati, vendar bi nam taka z matematično metodo narejena slika lahko nudila samo zunanjo, površinsko sliko dogodkov, ne bi pa nam omogočila vpogleda za kulise, prikazala splošnih silnic, ki so v svojem dialektičnem spletu- uravnavale tok posameznih pojavov in dogodkov. Umestneje je spričo tega izluščiti iz pestrega razpleta minulega leta najznačilnejše pojave in si na ta način ustvariti sodbo o pozitivnih in negativnih težnjah v sodobnem mednarodnem dogajanju. * Ko so sovjetski znanstveniki 4. oktobra izstrelili prvega luninega sopotnika, je to pomenilo začetek nove, medplanetarne ere. Nemara danes še ne moremo popolnoma doumeti vseh posledic tega veličastnega dosežka človeške genialnosti in se nam godi kakor večini Zemljanom ob prvi eksploziji (avgusta 1945) atomskih bomb nad japonskima mestoma Hiro-šimo in Nagasakijem, ko so sicer osupli prebrali novico o strahotnem razdejanju, vendar pa si pri tem niso mogli zamisliti usodnih posledic iznajdbe tega »super orožja« na ves povojni razvoj. V mislih imamo negativni vidik atomskega razvoja, saj je danes miroljubni atom še vedno pastorek poleg svojega pošastno mogočnega vojaškega brata. Mali luni, ki v približno poldrugi uri obkrožita naš planet, zato nista le triumf človeške iznajdljivosti, marveč obenem dramatični poziv na treznost, saj pri današnjem vrtoglavem napredku znanosti in tehnike ni več mogoča tretja svetovna vojna, ki ne bi pomenila splošne pogube, zaton sodobne civilizacije. Z malo fantazije si je moč predstavljati, da bi lahko kaj kmalu zgradili obljudena vse-mirska pristanišča, iz katerih bi bil lahko dosegljiv sleherni predel naše, v primerjavi z vesolj- stvom, tako majhne Zemlje. * Tehnika je že prestopila prag vesoljstva. Diplomati pa še vedno vztrajajo pri stališčih, ki vzbujajo reminiscence na berlinsko krizo (1940) in korejsko vojno (1950), Odmev na sovjetski vse-mirski dosežek ni bil v pobudah za medsebojno ustvarjalno znanstveno kooperacijo, marveč nasprotno za še razsežnejšo oboroževalno tekmo. Trenutno imajo pač prav pesimisti, da človeška modrost ni na višini svojih novih spoznanj. Razorožitveni sporazum namreč ne bi prinesel samo toliko želenega psihološkega olajšanja, marveč bi omogočil, da z velikanskimi sredstvi, ki jih danes porabijo za oborožitev (in s pomočjo atomske energije) ustvarijo v kratkem času za vse človeštvo življenje, ki ne bi poznalo pomanjkanja in drugih nadlog revščine. To je vizija, in stvarnost —• razorožitvenega pogajanja so se razbila. Več kot desetletni monotoni dialog med obema jedrskima orjakoma se je jalovo končal, kar niso mogli popraviti tudi na letošnjem zasedanju Generalnega zbora OZN, na katerem so si jugoslovanska in nekatere druge delegacije prizadevale, da bi našli kompromisno rešitev, sprejemljivo za obe glavni velesili, Ta neuspeh prizadevanj, premakniti z mrtvega tira razoro-žitvena pogajanja, je verno zrcalo ozkosti, pomanjkanje realizma in pripravljenosti velesil na medsebojna popuščanja, s čimer bi bilo moč ustvariti izhodišča za sporazumno ureditev najbolj perečih sodobnih spornih vprašanj. Med te negativne činitelje je prišteti tudi sklepe zadnjega pariškega zasedanja Atlantske zveze o načelnem soglasju glede ustanovitve atomskih skladišč in oporišč za dirigirane izstrelke v evropskih državah. Medsebojno ravnotežje sil, ki je lani temeljilo na jedrsko-vodikovi ravni, se danes z dokaj hudimi spremljevalnimi pretresi vzpenja na višjo, raketno raven. Zahodne velesile menijo, da je treba najprej v polni meri vzpostaviti ravnotežje, ki so ga menda omajali sovjetski vsemirski uspehi. Toda dosedanji'razvoj je potrdil, da pri sodobnem napredku trajnih prednosti ni, oziroma, da je sleherna pi-ednost zelo kratkotrajna. Poučen primer za to je povojno ameriško-sovjetsko tekmovanje v jedrski oborožitvi. Skratka, sile, od katerih je prvenstveno odvisno razpotje vojne ali miru, še vedno vztrajajo v obravnavanju mednarodnih vprašanj pri metodi sile. Oborožujemo se, da bi se lahko potem razgovarjali, je pojasnjeval britansko stališče v Spodnjem domu predsednik vlade MaeMillan. Zveni anahroni-stično, vendar je verodostojna ilustracija sodobnih mednarodnih razmer. Koncepcija politike »s pozicij sile«, ki se je izoblikovala med hladno vojno, še vedno prevladuje. Na pariškem zasedanju NATO sicer niso zaprli vrat za razgovore s SZ, ki so ji ponudili sklicanje sestanka zunanjih ministrov, kar pa so v Moskvi odklonili in predložili sestanek na najvišji ravni, ali pa sklicanje izrednega zasedanja Generalnega zbora OZN. Vrata za pogajanja, če vnovič uporabimo ta izraz, so ostala priprta, oziroma še natančneje: smo v nekakšnem pripravljalnem obdobju, ko so se šele začela resna razpravljanja o tem, kakšna pogajanja po kvaliteti in kvantiteti (krog udeležencev) bi bila v sedanjem položaju najbolj umestna. Nedvomno bi bil prvi pomemben korak k pozitivni smeri, če bi se mednarodno dogajanje iz sedanjega pretežno vojaškega preusmerilo na tako imenovani diplomatski tir. Osnovna razsodnost spričo »velikanskih fizičnih sil«, če ponovimo besede ameri- škega predsednika, »ki so kot meč obvisele nad našim svetom«, kategorično terja pot medsebojnega zbliževanja, sporazumevanja. V primerjavi s pogubnostjo krize, do katei-c bi neizbežno prišlo, kolikor ne bi slednjič prevladala metoda pogajanj, je pač skoraj malenkostno vprašanje, ali se bodo pogajali predsedniki vlad, zunanji ministri ali kdo drugi. Nujno pa je, da obe strani sprejmeta stališče, da so koristni sleherni stiki, da je treba izkoristiti sleherno možnost za medsebojno zbližanje. Seveda ni pričakovati, da bi tudi v primeru obojestranske praktične pripravljenosti na pogajanja, takoj našli idealne rešitve vprašanj, ki so razdvojile sodobni svet. Človeštvo pa bi si globoko oddahnilo, če bi se za začetek sporazumeli o vsaj kolikor toliko znosnem modusu vi-vendi, brez vodikovih, raketnih in drugih apokaliptičnih groženj. Iz tega zornega kota je še tembolj dragocena pobuda Jugoslavije, Indije in Švedske, ki so na zasedanju Generalnega zbora OZN predložile resolucijo, s katero pozivajo vse države, da »združijo vse napore za okrepitev mednarodnega miru in razvijanje prijateljskih odnosov med državami na temelju sodelovanja in rešitve vseh sporov po miroljubni poti«, saj je to konkretno spodbuda za pogajanja. Tudi vse velesile so glasovale za to resolucijo in svetovna javnost upravičeno pričakuje, da bodo svojo praktično dejavnost sinhronizira-le s temi koncepcijami. Težišče mednarodnega dogajanja se je minulo leto spet premaknilo na stari kontinent. Osrednje vprašanje je odstranitev demarkacijske črte, ki je razcepila Nemčijo. Celo v bonnskih uradnih krogih ne negirajo dejstva, da je rešitev tega osnovnega evropskega vprašanja predvsem odvisna od stopnje procesa splošnega mednarodnega popu- -K OS Rus nad Parizom ščanja. Nedavni predlog poljskega zunanjega ministra Ra-packega o ustanovitvi tako imenovanega brezatomskega ra-zoroženega pasu v Srednji Evropi nudi tudi realistično perspektivo za reševanje nemškega vprašanja. Jasno -je namreč, da SZ ne bo nikoli privolila v nemško združitev brez zanesljivih jamstev, oziroma v tako rešitev, ki bi dopuščala vključitev združene Nemčije v Atlantsko zvezo. Rešitev je zato iskati drugje: na isti imenovalec bo treba spraviti upravičeno težnjo po varnosti tistih evropskih narodov, ki so bili v polpreteklem obdobju že nekajkrat žrtve pruske agresivnosti, kakor tudi pravico nemškega naroda do združitve in to na način, ki ne bo nagnil obstoječega ravnotežja sil na svetu niti na prvo niti na drugo stran. Nemško vprašanje je namreč predvsem del obsežnejšega problema, k'i se imenuje evropska in svetovna varnost. Tako imenovana kolonialna vprašanja so bila druga nevral-gična točka mednarodnih odnosov v minulem letu. Epoha klasičnega kolonializma, piše v predgovora k drugi izdaji svoje knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« E. Kardelj, je v zatonu in z njim vred epoha klasičnega nacionalnega zatiranja sploh. Seveda bo potrebna še ILI O SLOVENCIH ONKRAJ MEJE Ko je Brusov Jože ležal na smrtni postelji, so ga vprašali, kaj si še želi. »Bržanske bige in istrske fige.« Tako je odgovoril in se spomnil na otroška leta, ko se je iz Brkinov prvič peljal na vozu krompirja v Trst. Oče mu je kupil bigo, ki jo je Jožek tako slastno pojedel s klobaso od doma. Fige pa mu je včasih kupila mati, ko jih je prinesla z osličkom Šavrinka. To ti je veselje za brkinsko otročad, ko pride spomladi v vas Šavrinka z osličkom. Veselo in radovedno si ga ogledujejo, bolj kakor če bi privozil najlepši avto. Šavrinke še pripeljejo zgodnje sadje brkinski »mulariji«, saj tam ni fig, niti breskev, grozdja je malo, češnje pa dozorijo pozno, Bržanskih big pa ni več; niti v Bregu, ker jih ne pečejo več. Breg — kjer so doma Brežani, ali Bržani in Bržanke, je kraj tam od Katinare do Boljunca, kjer se končajo kraška tla in začne Istra. Na strmem pobočju pod kraškim grebenom se sončijo vinogradi, oljke, češnje, marelice in čedne hišice kmetov ter delavcev. Tod pelje železniška proga od Sv. Andreja v Trstu do Kozine po številnih nasipih in predorih nad Glinščico, ki ji Bržani pravijo »naša mala Švica«. Progo so zgradili pred 75 leti in je bil velik tovorni in osebni promet do konca prve vojne. Nato pa je začela propadati. Zdaj vozi do Kozine le en vlak na dan — pa še ta je vedno prazen. To je verjetno najkrajša pot, pa tudi najbolj mrtva mednarodna železniška proga na svetu. Ima pa svojo posebnost, ki je druge proge nimajo. Ko so pod fašistič- Motiv iz Ricmanj na Tržaškem no Italijo prekrstili naše kraje, so vsem postajam od Trsta do Kozine dali imena svetnikov. Tako so kar po vrsti: Sant'Andrea, SanfAnna, San Giuseppe (Ric-manje), Sant'Antonio (Boršt) in Sant'Elia (Draga). Imena svetnikov res niso prinesla sreče tej progi.. Ricmanje pozna pol sveta. Pa ne toliko zaradi nekdanjih big, pač pa zaradi upora proti Francozom in cerkveni oblasti. Ko so pred toliko in toliko leti zasedle naše kraje Napoleonove čete, so postavili svojo vojaško postojanko tudi v Ricmanjih, ker je bila tam precej važna prometna točka. Nekaj časa je bilo vse v redu, pa so začeli francoski vojaki nagajati Ricmanjkam. To je Ricmanjce razburilo in so začeli obračunavati; kar čez noč so poslali zdaj tega, zdaj onega naga-jivca na oni svet. Poveljnika je skrbelo, pa je poklical ojačenje. Hotel se je maščevati in poslati v zrak vas in vaščane. Pa se je uštel. Skupina Ricmanj cev je prižgala smodnik, še preden so ga pripeljali na mesto. Začela se je bitka, Francozi s puškami in bajoneti, domačini pa s sekirami, lopatami in cepci. Pošteno so se dajali, dokler niso Francoze spravili v beg. Nad vasjo »V ključu« je bilo najhujše. Še zdaj hranijo v cerkvi sliko neznanega tržaškega ali domačega slikarja, ki je ovekovečil to bitko in zmago Ric-mancjcev nad Francozi. Od takrat so imeli mir in Ricmanjkam niso Francozi več nagajali. O sporu Ricmanj cev s papežem in cesarjem pa drugič. A. B. dolgotrajna borba za dokončno likvidacijo tega sistema (primer Alžira, Bližnjega in Daljnega vzhoda, Cipra), vendar klasični kolonialni imperiji izgubljajo svojo moč in so prisiljeni predajati svoje kolonialne pozicije drugo za drugo. Kakor za Tunis in Maroko, tako bodo Francozi slej ko prej prisiljeni -privoliti tudi v neodvisnost Alžira. Nekajletna politika »ognja in meča« je temeljito zrahljala zgolj francoske finance, ni pa omajala Alžirske fronte za neodvisnost, še manj pa samonikle težnje Alžircev po samostojnosti in lastni državnosti. Isto velja za Ciper, katerega prebivalstvo se že vsa povojna leta bori za pravico do samoodločbe, kar mu je priznala tudi resolucija, sprejeta letos na zasedanju Generalnega zbora OZN. To ni bila samo moralna zmaga Grkov, marveč tudi opozorilo, da je za miroljubno sožitje na svetu temeljnega pomena praktično priznanje te pravice, ki je ena izmed temeljnih načel, na katerih počiva Ustanovna listina OZN. Plima narodnega prebujenja nekdaj odvisnih narodov ne lomi zgolj zgodovinskih krivic, marveč so te države, ki zvečine zavračajo blokovske nazore, pomemben pozitiven činitelj v mednarodnih odnosih, saj je njihova posredovalna vloga (primer Indije, Burme, Indonezije) že nekajkrat bistveno prispevala h kompromisnim rešitvam perečih spornih vprašanj. Nujnost priznanja pravice do samoodločbe pa je tesno povezana s pomočjo manj razvitim državam. Letošnji sklep Generalnega zbora OZN glede sklada za pospeševanje razvoja takih držav je sicer po obsegu skromen, vendar pomemben korak v tej smeri. Trden mir je moč zgraditi le na resnični enakopravnosti, ki pa jo lahko zagotovi odstranitev sedanjih nesorazmerij in neskladnosti v splošnem razvoju posameznih dežel. To pa je spet mogoče le v obdobju miru. Prizadevanje za mir zato ni le borba proti vojni, marveč obenem tudi za pozitivno rešitev odprtih mednarodnih vprašanj. Metoda teh naporov je lahko le vsestransko uresničevanje zamisli sožitja, ki ne pozna nikakršnih ekskluzivnosti, ki se bori za novo mednarodno moralo, slonečo na medsebojnem spoštovanju, nevmešavanju v notranje zadeve drug drugega, predvsem pa za učinkovito praktično uveljavitev miroljubnih metod pri reševanju spornih vprašanj. J. J. Govor Naserja ob sueški obletnici Ob obletnici umika britanskih in francoskih čet iz Port Saida je v Port Saidu govoril predsednik egiptovske republike Naser. Med drugim je poudaril, da pomeni kopičenje atomskega orožja in raket v Turčiji nevarnost za Egipt. Pozval je vlade vseh dežel, naj poskušajo doseči zbližanje ter zahteval, naj prepovedo atomske poskuse. Vsi ljudje na svetu, je dejal, se morajo skupaj boriti za utrditev trajnega mira ter odpraviti vzroke vojn kot so koloniali-zem, nacionalno zatiranje in rasizem. Trst. Zloglasno begunsko taborišče San Sabba ali Sveta Sobota. Babilon. Leglo intrigiranja, vohunjenja, podpihovanja prikritih strasti, sovraštva in ljubezni, prostitucije. Vsi čakajo rešitve od nekod z onkraj morja. Nekateri celo dočakajo. Avstralijo, bolj redki Ameriko, Kanado, Mnogi čakajo tudi že po sedem, osem let. Čakajo in ne dočakajo. Postali so že del taborišča. Inventar, če se ne bi zaradi zlizanja z gospodarji počutili nekakšne so-gospodarje v taborišču. Dežujejo zlagane obljube — narekuje jih poltena strast, morda samo blazirana želja za užitkom, cinično podcenjevanje človeka v stiski. Tako se rojeva prostitucija, nastajajo tatovi, roparji, zločinci. Babilon. Privilegiranci so se znašli. V glavnem istrski Italijani. Tudi poturice, janičarji so vmes. Izrabljajo svoje hlapčevstvo za gospodovanje nad nesrečnejšimi od sebe. Tudi to je zločin — le da je legalen in ostane nekaznovan. Človeški Babilon, begunsko taborišče, pa živi naprej svoje nesrečno življenje. Gnoj je treba včasih izkidati, slamo premešati, kadar je smrad V TEŽAVAH IN POMANJKANJU ZORI ČLOVEKU PAMET Med Številnimi pismi, ki jih naše uredništvo prejema v zadnjem času (nekatera bomo še objavili, ker v njih prav učijo mlade ljudi tudi nekateri naši izseljenci v ZDA in dru-god po svetu), vam danes, dragi bralci, posredujemo pismo mladega povratnika. »Spoštovani tovariš urednik! Že dalj časa odlašam, da se tudi jaz oglasim v Vašem oziroma našem časopisu, na katerega sem naročen od začetka in še poprej, ko je nosil še drugo Ime. Pred kratkim sem bral v Slovenskem Jadranu pismo iz taborišča iz Italije. Iver sem tudi jaz zapravil na takem mestu več kot leto dni, bo verjetno marsikoga zanimalo, če nekaj o tem povem. Lepega septembrskega dne leta 105G sem ušel v Trst. Namenil sem se, da tamkaj ostanem — ne da bi se zavedal, kaj pravzaprav počenjam. Prijavil sem se policiji in šel skozi vse njene znane postopke, kjer človeka degradirajo v brezpravno rajo, na stopnjo kaznjenca, skoraj živali. Cez čas sem bil iz Trsta premeščen v okolico Neaplja, kjer sem preživel večino svojega taboriščnega življenja. V enem letu pa sem šel skozi pet takšnih taborišč — eno slabše od drugega. ¡Mladi ljudje smo tamkaj izgubljali dragoceni čas in brez haska zapravljali svoje življenje. Brez haska in jasnega življenjskega cilja. Vsaj leto dni je bilo treba čakati na emigracijo v čezmorske dežele. Ce jo potem morebiti le dočaka, se šele tedaj pravzaprav zave, kakšni neznani usodi gre naproti. Nekateri se naveličajo že pred tem, ko uvidijo, da tako življenje nima nobenega smisla in nikamor ne vodi. Taboriščno življenje razkraja njihovo moralo in jih potiska na nepošteno pot. Razmere v taboriščih pa se ne dajo spremeniti, ker so pač takšne v interesu tistih, ki jih upravljajo. Tudi tisti »srečniki«, ki so odšli čez morje in mislili tamkaj najti mir in lagodno življenje, so se kruto preva-rili. Pišejo, da so še vedno in za vedno ostali le »begunci«, brezdomci brez domovine. Zato so se mnogi tudi od tam že vrnili v svoj kraj in se vsaj rešili usode brezpravnih bitij in večnih hlapcev tujim gospodarjem. Da, vedno bi nam bili gospodarji, čeprav živijo veliko slabše, kot pa smo živeli poprej doma. Sam sem na svoje oči videl, kako živijo ljudje okoli taborišč, videl sem, da uporabljajo lesen plug in stanujejo tako, da se nam o tem še sanjalo ni. Naveličal sem se. Stožilo se mi je po naših konjih, po traktorjih, po naši govorici, zjokal sem se, ko sem se zamislil nad svojim položajem. Zavrgel sem vsako skrb, kaj bo doma, ko se vrnem. V našem veleposlaništvu so mi takoj poskrbeli, da sem se vrnil v drago domovino. V zbirni bazi za repatriacijo v Ljubljani so me samo zaslišali, bil sem zdravniško pregledan, nato pa so me takoj poslali domov kot svobodnega Opravljana — nihče mi ni nič očital. Naj zapišem še nekaj. Takoj sem začel iskati zaposlitev, kar pa ni šlo tako hitro. Že po nekaj tednih pa sem bil obveščen od Urada za delo iz Kopra, naj se zglasim zaradi informacij o zaposlitvi — upam, da bo zdaj moja nesrečna pustolovščina dokončno zaključena. Rad bi se ob tej priložnosti zahvalil varnostnim organom za lepo ravnanje z nami vsemi, ki smo se vrnili domov, zahvalil bi se rad tudi ljudski oblasti za veliko razumevanje in pomoč v stiski. Tovariško Vas pozdravlja RAFAEL VIDAH, Kubed G2 pošta Slovensko Gračišče le prehud. Odhajajo transporti. V zaprtih policijskih kletkah na kolesih prepeljejo taboriščnike drugam. Nekatere v drugo nesnago jest vsakdanji obrok testenin, v brezupno čakanje na obljubljeno deželo. Druge — bolj srečne, čeprav tega tisti trenutek niti ne vedo — pripeljejo na mejo in predajo našim oblastem, kolikor gre za jugoslovanske državljane. Sežana. Obmejni prehod. Ko stopajo iz policijskih avtomobilov (prepovedali so jih fotografirati), se ta trenutek že bivši taboriščniki negotovo ozirajo okoli sebe. Nekateri se prisiljeno smejejo, neka deklica joče, ker so se tako nenadoma nehale njene lepe sanje o Ameriki — vsi pa nekako negotovo pričakujejo, kaj se bo iz tega razvilo. Oseminštirideset jih je bilo. Eden — rapatriiranec z dokumentom našega konzularnega predstavništva v Trstu — odide sam na vlak in v Ljubljano, od tam pa takoj domov na Jesenice. Še sedeminštirideset, med njimi šest deklet. Sama mladina dvajsetih let. Devet Slovencev. Drugi so od vsepovsod iz Jugoslavije, celo iz Makedonije. Pogovarjamo se. Dekleti iz celjskega okraja Jožica Petek in MÊÈÊÈ^m Kar ne morejo verjeti, da so zares spet doma. Mladi povratniki v Sežani minuli teden po prihodu v domovino,. Še so v strahu — že naslednji dan pa je bilo vse prav in so odšli na svoje domove Hermina Škorjanc sta služili v Kopru — pri Rebcu v Čevljarski ulici, in pri hrpeljski zobozdravnici. Zmotila ju je tujina — hkrati pa tudi takoj razočarala. Kot številne druge — le da se je na srečo zanju ugodno končalo. Kratke pustolovščine se bosta spominjali le še kot hudih sanj. Tudi drugi tako, ki so le po nekaj dni prebili v taborišču. Pozabili pa ne bodo nikoli ostrih policijskih metod v Trstu, slikanja z vseh strani in pa jemanja prstnih odtisov, kot da so največji zločinci. Zdaj so srečni, da so te hude sanje mimo in si želijo le to, da se ne bi nikoli, res niti v sanjah, ponovile. RASTICO BRADAŠKJA FRANCE MAGAJNA Moj najdražji prijatelj Nini jo je ucvrl. Ali veste kam? Ne uganete, pa če bi ugibali tri tedne in dva dni! Zato vam sam povem: čez mejo jo je potegnil, ta gunevet! Šel je po bližnjici v tisto srečno deželo, ki ji pravimo Eldorado. Za bližnjico vem, da je brž onkraj meje, kako se pa pride po njej do Eldorada, pa zares ne vem. Morda je Nini bolje poučen. Morda . .. In ko sem skozi veliko pipo točil grenke solze za Ninijem in mi je srce pokalo od mraza in sem še jaz zasanjal o srečnih krajih na nasprotnem koncu naše zemeljske pomaranče, sem vzdilinll globoko ter si nabral sapo za tiste visoke sklepe, ki so se mi kar takole na en dva rodili v glavi. Pogledal sem se v ogledalu in si rekel: »Cvetko, si živ ali nisi? Poznal si nekoč tuji Eldorado in vendar ne migneš s palcem, da bi pomagal uresničiti sladke sanje teh naših mladincev, ki bi tudi radi šli tja. Pomagaj, če imaš za tisto tvojo oglodano majico in oguljeno kočemajko kaj srca!« Toda kako naj pomagam, bratje moji dragi, povejte mi! Revma mi vrta. glide, naduha me muči in v žepu je hudič. Nisem več poskočen kot nekoč, kako naj torej vodim bezlja-jočo mladino tja, kjer se cedita med in mleko? Pa sem tole sklenil: nekatere od najbližnjih prijateljev bom oskubel ter si za tisti plen nakupil od našega pismonoše čim obilnejši šop srečk državne loterije. Pohlevno bom čakal žrebanja, potem pa bom s tistim milijonom in ostalimi dobitki prefrčal našo domovino podolž in počez. In samo tiste visoke gospode in forume, ki jim pravijo »zakonodajalci«, bom obiskoval, pa takole jim bom govoril: »Preljubi moji ,ta višji', na kolenih vas prosim, dovolite našim mladinkam in mladincem, da svobodno sfr-lijo tja v svet! Ali ne vidite, kako jim nestrpno drhtijo peruti! Poglejte, še lastovice zapustijo domače gnezdo našli toplega zavetja pri naših dobrih sosedih!« In se spominjam »široke ceste čudovitih doživljajev«, saj sem sam nekoč pešačil po njej. Ni bila tako pre-lestna kot sem sanjal prej. Tudi današnja je drugačna, a če bi o njej pripovedoval tedne in tedne, bi ne zaleglo niti najmanj. Mladost bi ne bila mladost, če bi poslušala take be- Kako si mali Janezek zamišlja tujino «i® T;:.: — > ,.:■-•■ — ■ •• / v.- -, ..v ■ -, ...H.-v. •■/¿■^..rv.-, ■ : . ■■■ .. '. ■ :N Hi Poln kamion — 47 mladih ljudi — se je minuli teden vrnilo v domovino in ko odhajajo, bi človek mislil, da jih ne bomo videli več nikoli, pa so še prej kot v pol leta nazaj!« Potem se bodo »ta veliki« spogledali in bodo rekli: »Pametno govori ta Cvetko! Le za poskušnjo uslišimo njegovo prošnjo, da bomo videli, koliko naših mladih sokoličev bo čez leto dni še tičalo v domači kletki!« In se bodo po moji želji zakoni iz-premenili in izhodna vrata naše domovinske hiše bodo noč in dan odprta in nič več ne bo pred njihovim pragom mrkega angela z ognjenim mečem in gromsko pištolo. O pa dobro vemo, kaj se bo zgodilo potem! Potem se bo zgodilo velikansko čudo! Na mah, kot bi odrezal ali z nohti odščipnil, bodo v naši deželi prenehala »politična preganjanja«, tista, ki jih je še zmeraj več kot zvezd na nebu. Kajti kadar koli slišim poslovenjeni RAI z ganljivimi besedami pripovedovati o raznih ženicah in njihovih drobljancih, o po-tepuškili ličanskih mladičih in o petnajstletnih robinsonarjih, kako so jili naši hudobni oblastniki okrutno »politično preganjali«, dokler jim niso srečno ušli skozi okno, me oblijejo solze, ker sem silno občutljivega srca. Vselej rečem: »Ah, srečni vi, ki ste sede. Zakaj pa naj bi verjela, da v Ameriki nima ravno vsak avta; da so tudi lam ljudje, ki jim je tudi en sam dolar presneto mari; da so tudi tam ženice, ki krpajo nogavice in prišivavajo »flike« na moževe hlače. Bral sem ogorčena pisma naših sicer tako dobrih rojakov lam: »Ali res mislite tam doma, da pobiramo tukaj dolarje po tleh?« V ameriških slovenskih listih, ki mi pridejo v roke, berem poročila njihovih podpornih organizacij ali posameznih društev teli organizacij. Berem v njih med drugim tudi takole drobce: »Na redni seji društva Zvezda je bilo predlagano in sprejeto, da se iz društvene blagajne podeli bolelinemu in siromašnemu sobratu Enenu pel dolarjev podpore!« »Prošnja Jerice Ce-šarlcove, da bi ji pomagali plačati stroške v bolnišnici, ki so visoki in jih sama ne zmore, se zavrne, ker v društveni blagajni ni več rezervnega fonda.« »Predlagano in sprejeto, da damo Žanu Pišmolu, za njegove zasluge pri nabiranju novih članov, dva dolarja nagrade.« Itd., itd! Torej tudi za talce malenkosti se lam pehajo ljudje — za dolar ali dva ali morda pet? In to v deželi, kjer je dolarjev kot listja v gozdu! Povem vam, da je absolutno to res. Res je to navzlic avtom, 1U jih imajo nešteti, in navzlic televizijskim sprejemnikom, ki so v milijonih raztreseni po deželi. Predlansko leto sem govoril s staro ženico, ki je prišla iz Amerike, da še enkrat vidi svojo nekdanjo domovino. Leta dolgo sta z možem nizala prihranke na kupček, da bosta imela za to pot. In mi je potožila: »Imam ducat nečakov, veš, in vsak me je na skrivaj prosil, naj mu kupim motorno kolo. ICo sem jim povedala, da tega ne zmorem, da smo navzlic tistim darilom, ki sva jih prinesla, resnično le siromašna delavca in starčka na povrh, so me gledali neverno in očitajoče. Da so tudi v Ameriki siromašni ljudje, to naj grem čvekat komu drugemu!« Ljubitelj dobre kapljice je nekoč vzdihnil: »Kadar sem pijan, me vidijo vsi; kadar sem pa žejen, me nihče ne opazi!« In taka je z našimi Američani — vsi vidimo tiste, ki se vozijo med nami v krasnih avtih, ne vidimo pa onih, ki so brez avtov, ki so ostali onstran oceana, ker ne zmorejo za potne stroške. In ti poslednji so v ogromni večini. Razni Niniji, ki preskočijo plot na meji, so najprej potisnjeni v razna taborišča med druge brezdomce, kjer bodo ostali leto, dve ali tri, da se temeljito »očistijo« nevarnih političnih grehov. In tu potem životarijo, prezirani od vseh. Naprej ne morejo, nazaj jih je sram. Upajo na ZDA in Kanado in če se jim čez dolge mesece posreči oditi tja ter si dobiti primerno zaposlitev, je vse v redu in prav. Toda v ZDA in Kanado ne mo-. re prav vsak. Največkrat se mora odločiti za eno ali drugo od južnoameriških držav, morda za Avstralijo ali za kak drug kraj na naši veliki pomaranči. Ali kamor koli naj krene, povsod bo proletarec, povsod nema-nič, povsod neupoštevan. V Kanadi utegne dobiti delo v rudnikih, morda v kakšni tovarni, morda na velikih kmetijah kot sezonski delavec, morda bo nakladač v enem izmed številnih pristanišč, najpogosteje pa bo delavec v gozdu — drvar. In v poletju bo občutil, kakšni so napadi mili-jardnih rojev komarjev, ki so jih vsa nešteta jezera Kanade nezaslišano bogata, pozimi pa. ko bo obte-soval na steptanem snegu debla za železniške pragove, kakšen je kanadski mraz, Begunci, ki so jim na tuje pomagale razne organizacije, bodo tudi tam begunci. Vsaj ofl začetka nimajo nobene izbire. Morajo sprejeti delo, ki jim ga odkažejo. Ne vem, kako se počuti tisti, ki ga postavijo s krampom in lopato v avstralske namakalne kanale, da tam praktično nag opravlja čistilna dela in to pri vročini štiridesetih stopinj. Ne manjka mu morda mesa, a komu je mar za meso, če mu pa razpokanc ustnice hrepenijo lc po srkanju kislih limon. Izučilo je tudi mene, zato od vsega najbolj upoštevam naš lepi slovenski pregovor: »Ljubo doma, kdor ga ima!« je v svojih spominih osvetlil osvoboditev Kopra 1. maja 1945. Muzejska ekipa je tudi evidentirala spomine NOB na terenu. Člani krajevnih odborov ZB NOV so z veseljem in navdušenjem sprejemali člane ekipe, ko so ti na terenu iskali in zbirali gradivo. Nepozabni bodo za ekipo sprejemi pri družini Grk v Brezovici, pri družinah Znebi, Ma-renzi, Mahne v Slivjah, pri družinah v Tatrah, Erjavčah, Pre-garjah itd. Naj bi sedanja razstava letos pridobljenega gradiva iz osvobodilnega boja v muzeju v Kopru bila spodbuda še stoterim aktivistom in borcem, ki še hranijo gradivo iz NOB, da bi ga čimprej izročili koprskemu muzeju in mu tako pomagali v njegovih prizadevanjih, da bi ob 5. obletnici priključitve teh krajev Jugoslaviji mogel postaviti samostojni muzej Osvobodilnega boja v Kopru. Janez Kramar obvestilo Tajništvo za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbo,va Koper obvešča vse imetnike orožnih listov, da bo veljavnost le-teh podaljševalo v drugi polovici meseca marca 1958. leta. Štev. 9789/3-57. Iz urada Tajništva za notranje zadeve OLO Koper Angel Žnebel iz Slivja pri Markovščini Da bi dostojno prikazal veličastno narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo v Slovenskem Primorju, je muzej v Kopru začel s sistematičnim zbiranjem, urejevanjem in znanstvenim proučevanjem gradiva iz osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Dvoje razlogov je še posebno narekovalo muzeju to delo. Slovensko Primorje je imelo v primeri z ostalimi slovenskimi pokrajinami dosti manj zbranega materiala. Drugi razlog pa je bil, da je zbirka, ki prikazuje Osvobodilni boj, v muzeju močno zaostajala za ostalimi zbirkami in niti zdaleka ni zavzemala tistega me- Jakulinova mama iz Orehka sta, ki ji spričo veličine in junaštva osvobodilnega boja pripada v celotnem 'prikazu družbenega razvoja Slovencev od naselitve dalje. Poostrene intenzivne ukrepe v tej smeri pa je še narekovala potreba po krepitvi domovinskega ponosa pri delovnih ljudeh, potreba po utrjevanju patriotizma do nove socialistične Jugoslavije. Vse prej kot ugodno stanje — največja težava so bila zamujena leta — je muzej začel reševati s pomočjo organizacije Zveze borcev. Člani muzeja so se vključili v organizacije ZB NOV, zlasti v delo zgodovinskih komisij in na ta način dosegli zelo lepe uspehe. Drži mnenje, da je zbiranje materialnega in dokumentarnega gradiva za dobo zadnjih 40 let težavno in komplicirano. Toda še bolj drži dejstvo, da bo z vsakim letom še teže priti do tega materiala, da ga bo z vsakim letom manj. Ta dejstva so vodila muzejske uslužbence k intenzivni zbirateljski dejavnosti. Seveda pa je postavitev take naloge zahtevala predhodno temeljit študij glavnih zgodovinskih obdobij, ugotovitev dogodkov, ki so imeli prelomni značaj, ugotovitev zgodovinske poti, po kateri je šlo ljudstvo v teh krajih, spoznavanje glavnih in odločilnih oseb in odreditev odločilnih momentov v političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju življenja v Slovenskem Primorju. IZ GRADIVA ZA ZBORNIK »SLOVENSKA ŽENA V NOB« Pri zbiranju podatkov iz NOB ne moremo mimo Bolkove hiše ob glavni cesti med Hruševjem in Hraščami, mimo Bolkove mame, tete Neže in njihove družine. Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo v Bolkovi hiši in okrog nje vse polno življenja. Oče in mati Bolkova sta imela osem otrok, pri hiši pa je bila še teta Neža. Ko sta v februarski noči leta 1942 prvič potrkala na vrata Bolkove hiše partizana Iztolc in Jaka, so bili ti otroci že krepki fantje in odrasla dekleta. Odzvali so se klicu narodnoosvobodilne borbe in prevzeli nalogo, da bodo organizirali mrežo zaupnikov po sosednjih vaseh in v Postojni. Partizani so takrat imeli strogo ilegalno taborišče v Sajevčah. Od tistega dne je postala Bolkova hiša in družina središče partizanskega gibanja za vse okoliške kraje. Z njimi so bili povezani skoraj vsi takratni sodelavci v NOB, pri njih je bilo središče kurirske in intendantske službe, center za razdeljevanje literature, središčna točka vseh javk. Svoje ilegalno delo so Bolkovi skrivali med vrvenjem gostilniškega življenja. Sestankov sicer niso imeli prav v svoji gostilni, toda na njihovem seniku se je včasih tudi po več dni skrivala cela skupina partizanov, medtem ko so v gostilni popivali italijanski fašisti in lcarabinjerji. Pri svoji vsestranski dejavnosti so si člani Bolkove družine razdelili delo: hči Micka je delala v gostilni in skrbela za zvezo podnevi, sin Franc je skrbel za ilegalne prevoze živil in drugega materiala, najtežje zveze in prevoze pa je večkrat prevzela teta Neža, ki je bila zaradi svojih let manj sumljiva kot drugi. Bolkova mama je pripravljala hrano in skrbno bdela nad vsem, da bi sovražnik česa ne zasumil. Bolkov oče pa je ponoči stal na straži, da je ilegalce pravočasno opozoril na morebitno nevarnost. V začetku leta 1943 so partizani preložili svoje taborišče iz Sajovč na Nanos, kjer se je gibanje precej razmahnilo. V poletnih mesecih istega leta so v vaseh pod Nanosom aretirali mnogo ljudi. Med njimi so bila predvsem dekleta iz Gorenj, Bukovja in Prcdjame. Italijanom so se zdeli sumljivi tudi vsi Bolkovi in zato je imela družina več hišnih preiskav. Po razpadu Italije so prevzeli Bol- kovi otroci razne odgovorne funkcije: Franc je postal član OOOF Pod-nanos, Karlo pa član ROOR Podgora. Edo je bil v XXX. diviziji, Janko v bataljonu VDV, sedemnajstletni Jožko pa učitelj v partizanski šoli v Hrenovicah. Micka je še naprej skrbela za zvezo, pri čemer je pomagala po svojih močeh celo trinajstletna Milenka. Pri vsem svojem delu je imela Bolkova družina dolgo časa še precej sreče, dokler je v začetku leta 1911 ni nekdo izdal in so padli v roke sovražniku. Nemci in domobranci so iskali sina Franca, direktno iz Trsta pa so prišli iskat Bolkovega očeta, hčerko Marijo in sina Jožka. Aretirali so tudi bratranca Stanka Turka, ki je bil takrat sekretar SKOJ za Podgoro, z njim vred pa Ivana Bla-žiča iz Studenca, Rozo Bizjak iz Hrašč, Franca Smrdelja 111 njegovo hčer Tončko iz Ilrenovic, Ivana Bo-leta iz Landola, Martina Derenčina iz šmihela in druge. V vasi Brežec pri Divači pa so nekaj dni pozneje ujeli še Bolkovega Franca, ko se je vračal s seje OOOF za Pivko. Bolkova hiša je ostala prazna. Največja nesreča pa jih je zadela 23. apri- Šele nato si je muzejska ekipa postavila program zbiranja gradiva, ki se je ujemal z vodilnimi mislimi programa bodočega samostojnega muzeja osvobodilnega boja. Ekipa je poldrugo leto intenzivno zbirala originalne primerke materialne in duhovne kulture, zbirala gradivo o zgodovini Partije v naših krajih, o zgodovini delavskega razreda, naprednih in reakcionarnih sil. Z vso vnemo je zbirala in evidentirala na terenu društvene prapore, dokumente, ki so govorili o delovanju naprednih kulturnoprosvetnih, dramskih in pevskih društvih. Zbirala je unikatne primerke, gradivo o borbi primorskega ljudstva proti fašizmu, o delovanju OF in množičnih organizacijah, gradivo o borbi partizanskih čet in odredov, brigad in divizij, skratka — vse gradivo, ki pojasnjuje borbo primorskega ljudstva za socialne in nacionalne pravice. Po poldrugem letu intenzivnega dela lahko danes trdimo, da je vsepovsod še dosti- gradiva, da ga posedujejo tisoči in tisoči, da pa ga je bilo pred leti še več in da je bilo v letih od 1945 dalje dosti tega predragocenega gradiva uničenega. Bilo je več primerov, ko so nam stari aktivisti dejali: »Zakaj niste prišli prej? Pred kratkim smo zavrgli cel kup materiala, ker smo mislili, da nima nobene vrednosti več.« V poldrugem letu je dobil muzej okrog 1.300 kosov narodnoosvobodilnega periodičnega in ne-periodičnega tiska. Naj omenimo edinstveni primerek Komunističnega koledarja iz leta 1922, ki je bil tiskan v Trstu, dalje zelo slabo ohranjen primerek ilegalnega lista »Svoboda«, ki ga je izdajala organizacija TIGR, več primerkov ilegalnega glasila narodno revolucionarne organizacije Julijske Krajine »Ljudska Fronta« iz leta 1936, dalje na stotine letakov in lepakov. Največ tega dragocenega gradiva sta darovala muzeju Angel Znebi iz Slivja pri Markovščini in pa poznani antifa-šist Karel Jelušič iz Jeriš pri Sežani. Ostali darovalci so bili: Marija Frank iz Spodnjih Bitenj, Rudi Humar, Andrej Pagon, Ivan Cah in drugi. Arhivskih dokumentov, ki osvetljujejo delovanje partijskih in skojevskih organizacij, terenskih odborov OF, AFŽ, NZ, NOO, raznih komisij, Rdečega križa itd. je zbrala muzejska ekipa okrog 2.850. Arhivskih dokumentov iz povojne dobe, t. j. iz dobe socialistične izgradnje je muzej dobil 821. Pri tem ne omenjamo bogatega arhivskega gradiva nekdanjega okrožnega odbora ZB v Sežani, ki ga je kompletnega pri- Marija Mahne iz Slivja pri Markovščini z možem la 1944, ko so v Trstu v ulici Ghega med 31 žrtvami obesili tudi tri Bolkove otroke — Franca, Micko in Jožka. Razen njih so obesili tudi Stanka Turka, Rozo Bizjak, Franca Smrdelja, Ivana Boleta in Franca Severja iz Orehka. Kljub tej grozni nesreči se dobra volja in zavest Bolkove družine ni omajala. Vsi so ostali na svojem mestu, Bolkova mama, teta Neža in mala Milenka, kljub temu, da so jim Nemci in domobranci grozili s požigom in ubojem. V delu in borbi so-dočakali osvoboditev. nesel v naš muzej Andrej Pagon-Ogarev. Glavni darovalci tega obsežnega arhivskega fonda so bili: Angel Znebi iz Slivja, Karel Jelušič iz Jeriš pri Sežani, Boža Jakulin iz Orehka v Brkinih, Ivan Cah-Iskra, Marija Mahne iz Slivja, Marija Kavčič iz Pivke, Marija Jelenčič iz Bača, Ivana Prc-lc iz Stare Sušice, Vida Stan-čič iz Brezovice pri Materiji, Franc Medved iz Ostrožnega Brda, Francka Vatovec in Branko Lukač iz Orehka, Franc Dovgan iz Stare Sušice in še trije nepoznani darovalci. Ekipo je presenetilo veliko razumevanje nekaterih borcev in aktivistov, ki so izročili naši ekipi tudi osebne dokumente. Na prvem mestu naj tu omenimo Angela Znebla iz Slivja in Karla Jelušiča iz Jeriš pri Sežani. Zadnji je izročil tudi pisma, ki jih je pisal njemu in njegovi ženi Anastaziji organizator NOG na Primorskem leta 1942, Tomo Brejc. Od predmetov je zbrala ekipa številne predmete, ki dokazujejo obstoj partizanskih enot, obstoj prve partizanske čete, dalje partizanskih odredov ter trofeje, ki smo jih dobili v borbi z okupa- Karel Jelušič iz Jeriš pri Senožečah torji, predmete, ki ponazarjajo delo oz. obstoj političnih in oblastnih enot. Muzejska vrednost vseh predmetov, ki so povezani z dejavnostjo in življenjem revolucionarnih delavcev, partijcev, voditeljev NOG v Slovenskem Primorju, je predvsem v njihovi originalnosti. Naj omenimo samo trofejna orožja Istrskega odreda. Dragocen muzejski predmet je zbirka pesmi Anastazije Jelušič, dalje dnevniki in podobno. Pomemben uspeh je ekipa dosegla tudi pri zbiranju fotografskega gradiva. Med drugim je dobila nad 200 posnetkov iz borb Istrskega odreda leta 1944, dalje barvne posnetke iz borb IX. korpusa, razen tega pa je še evidentirala bogato zbirko fotografij, Ekipa je proučevala na terenu tudi razne kronike. Zasledila je zlasti lepo šolsko kroniko na Tatrah, delo pokojnega učitelja Ivano viča; kroniko v Pregarjih, Kov-čicah, Slivju, Tomaju itd. Muzej je zbral nad 60 vaških kronik iz NOB, nad 1.000 življenjepisov padlih borcev in žrtev fašizma, in dobil od organizacij Z P. NOV predloge za odlikovanja borcev. Muzej v Kopru je začel tudi zbirati spomine preživelih borcev in aktivistov. Na ta način skuša izkoristiti edine še preostale možnosti, dokler so še na razpolago, in zbrati spomine, ki bodo naj-verodostojnejši zgodovinski dokazi našega osvobodilnega boja. Muzej je dobil nad 100 spominov in izjav članov ZB v našem okraju. V Tatrah so dali izjave Ivan in Marija Ludvik, Franc Ivanovič, Ada Mahne, Pavla Fi-lipovič, Jožef in Ivan Gustinčič. V Mršah pa Ivan in Josip Cetin ter Josip Družina, v Kozjanah Ave Volk, v Erjavčah Marija Sluga, v Ostrovici Franc Dujmo-vič, v Hrpeljah Cvetko in Zora Cergonja, Marija Smolnikar v Vrhpolju pri Kozini, Karmela Ferluga, Josip Abram, Karlo Fonda. Med spomini istrskih aktivistov naj omenimo Justina Miklavca-Očka, ki v svojih spominih opisuje nastanek južnoprimorske tehnike aprila 1943 v Rižani, dalje nastanek tehnike Snežnik v Gabrovici in Ospu. Spomini aktivistov Ivana Caha-Iskre, Marjana Furlaniča-Izidorja, Jožeta Jamška in Josipa Miklavčiča iz Plavij osvetljujejo razvoj OF v Slovenski Istri. Franc Venturini Oče in mati. Bolkova iz Hrenovice pri Hruševju Preteklo soboto so v Hrpeljah prvikrat po izvolitvi zasedali člani Sveta za gospodarstvo, Sveta za družbeni plan in finance ter Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Sejo Svetov je po določilih občinskega statuta sklical predsednik Občinskega ljudskega odbora, ker so imeli vsi trije Sveti najprej skupno, nato pa ločene seje. Skupno sejo Svetov in skupno sejo Svetov za gospodarstvo in kmetijstvo ter gozdarstvo je vodil predsednik občine Anton Ovčarič, ločeno sejo Sveta za družbeni plan in finance pa predsednik tega Sveta Milko Benčič. Na skupni seji Svetov je bilo prebrano poročilo o devetmesečni realizaciji občinskega družbenega plana, ki je bil do 30. septembra 1957 dosežen skupaj 76 %. V industriji so izpolnili v devetih mesecih 84 % plana. Samo podjetje za predelavo plastičnih mas v Podgradu je že preseglo letni plan proizvodnje za 12 %. Kmetijske zadruge so v povprečnem razmerju dosegle 83 %> plana, pavšalirana obrt 58 %>, obrt z rednim obračunom 75 °/o, gostinstvo socialističnega sektorja 86°/o, trgovina 75 %>. Razen kmetijskih zadrug v Podgorju in Materiji, ki sta zaradi slabega poslovanja zašli v finančne težave, so vse druge kmetijske zadruge v občini ostvarile predvideni plan. KZ Hrpelje-Kozina ga je celo presegla za 12 °/o. Zadruge imajo čistega dobička skoraj 4 milijone 19 tisoč dinarjev. Najšibkejši gospodarski sektor v občini je mala obrt. Njenemu razvoju in krepitvi bo potrebno posvetiti vso skrb in pozornost. V živahni razpravi so člani Svetov ugotovili, da so možnosti še nadaljnjega povečanja proizvodnosti na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih sredstev in odnosov. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje znižanja davka po toči prizadetim davčnim zavezancem. Sklenjeno je bilo, da se dovoli 80 kmetovalcem enkratna davčna olajšava v skupnem znesku okrog 100.000 dinarjev. Ta olajšava gre na račun občinskega proračunskega dohodka. Kmetijskima zadrugama v Materiji in Podgorju bo občina pri Zadružni hranilnici vložila garancijo za 12 milijonske kredite za vsako. Garancija, ki jo morata odobriti še občinski zbor in Občinski zbor proizvajalcev, naj bi Te dni je preteklo pet let, ko so v Pivki položili temelje tamkajšnji taborniški organizaciji, V začetku je bil le majhen vod, ki je priredil dvoje taborjenj. Iz njega se je razvila družina, katere člani so zgradili med drugim tudi čoln kanu in priredili taborjenje v Urinju pri Reki. To družino so takrat sestavljali dijaki pivške nižje gimnazije in tamkajšnji vajenci. Med najbolj uspelimi prireditvami sta bila 2 večera: eden s tabornim ognjem, na katerem so razdelili članske izkaznice, drugi v korist Rdečega križa. V tem i-azdobju se je število članov tako povečalo, da se je družina razvila v Krpanov rod, ki je dalj časa sodil med najbolj delovne množične organizacije v Pivki. Razumljivo je, da je taborniška organizacija v svojem delu napravila več napak subjektivnega značaja; pa jih je sproti odpravljala, in da so stalno bori z objektivnimi težavami. Med te velja zapisati vprašanje ostvaritve trdne materialne osnove. Sicer dragoceno darilo Primorskega starešinskega sveta v obliki šotorov je Krpanovemu rodu bilo zelo dobrodošlo, ne more pa zadovoljiti vsem zahtevam. Krpanov rod ima tudi težave zato, ker nima primernih društvenih prostorov in dovoljnega števila vodniškega kadra. M, C. SLOVENSKI JADRAN v vsako hišo Slovenskega Fri-morja! po predlogu Svetov trajala le 3 mesece. Na tej seji so tudi izdelali predlog za odločbo o dodelitvi osnovnih sredstev bivše Tovarne steklene galanterije v Hrpeljah, Tovarni optičnih in steklo-piha-ških izdelkov iz Ljubljane, ki je pred letom odprla svoj obrat v prostorih omenjene bivše Tovarne steklene galanterije. Sedanja prednost osnovnih sredstev je ocenjena na 26 milijonov dinarjev. Nato sta Sveta za gospodarstvo in kmetijstvo na skupni seji sklenila, da bosta predlagala Občinskemu ljudskemu odboru, naj izda odločbo o obvezni tuberkuli-nizaciji živine in sklep o določitvi novih cen za vodo, črpano iz Istrskega vodovoda. Predlog je, da bi za gospodinjsko porabo in za potrebe kmetijstva uvedli enotno ceno vode in to po 20 dinarjev za kubični meter, podjetja pa naj bi plačevala po 160 dinarjev za kubični meter tako, kakor jo zaračunava Uprava vodovoda tudi občini. Oba Sveta sta sklenila, da naj iz občinskega proračuna podelijo nagrade sadjarjem, ki so bili pri škropljenju in čiščenju sadnega drevja najbolj požrtvovalni. Svet za družbeni plan in finance je na ločeni seji razpravljal o občinskem proračunu, zlasti o predlogu za odobritev tromeseč-nega proračunskega načrta za prihodnje leto. J. Z. Vsem članom DPD SVOBOD in drugih prosvetnih društev koprskega okraja ter vsem delovnim ljudem želi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu OKRAJNI SVET SVOBOD . IN PROSVETNIH DRUŠTEV KOPER Tesnejše sodelovanje članov Zveze borcev, vključenih v osnovno organizacijo ZB v Šmarjah pri Kopru, to je bil eden izmed sklepov nedavnega občnega zbora tamkajšnje organizacije Zveze borcev. Udeleženci tega zbora so tudi sklenili še bolj povečati skrb za življenje in vzgojo otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter odločili, da bodo v Šmarjah postavili spomenik med narodnoosvobodilno borbo padlim vaščanom. Na občnem zboru so tudi govorili o nujnosti obnove Šmarij. Kakor je znano je okupator dvakrat požgal to vas in upepelil več kot 85%> vseh domačij. Obnova vasi počasi napreduje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kar narekuje, da naj merodajni činitelji priskočijo vaščanom na pomoč pri obnovi s primernimi krediti. PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO V občini Hrpelje hitijo s pripravami za novoletno jelko. Društvo žena-zadružnic je organiziralo zbirko prostovoljnih prispevkov za obdarovanje predšolskih otrok. Občinski ljudski odbor je odobril iz proračuna znesek 150 tisoč dinarjev za obdarovanje otrok v vseh šolah na območju občine. Z denarnimi prispevki so se nabiralni akciji lepo odzvala tudi večja podjetja. Iniciativni odbor si prizadeva, da bi bila tokrat novoletna jelka res splošna radost najmlajših državljanov. J. Z. NEKAJ MISLI O KULTURNOPROSVETNEM DELU V OBČINI HRPELJE Z gospodarskim razvojem občine bi moralo biti nujno povezano tudi množično kulturno-prosvetno delo. Temu splošnemu načelu pa se v obmejnih krajih pridružuje še izredna potreba kulturne dejavnosti, ki jo narekujejo, politični razlogi. Mnogokrat je slišati, kako je bilo v preteklosti, pa celo v nevarnih okupacijskih časih v hrpeljski občini prosvetno življenje razgibano. Pevsko društvo, igralska družina, tamburaški zbor, godba na pihala, čitalnica, vse to je delovalo po neki davni tradiciji in prirojenem smislu prebivalstva, ki se je vedno odlikovalo po visoki narodni zavesti. Kje so torej vzroki, da je zdaj kulturno-prosvetno delo v hrpeljski občini malone zamrlo? Zelo pogosto se pritožujemo, da so Hrpelje najbolj dolgočasen kraj na svetu. Nobenega poštenega razvedrila, nobenih kulturnih prireditev, ničesar, kar bi človeku nudilo priložnost, da bi se namenil v prostem času nekam, kjer bi lahko vsaj do neke mere zadostil potrebi kulturnega doživljanja in izživljanja. To čutijo in opažajo tudi tujci, ki prihajajo k nam in odhajajo z dokaj žalostnimi vtisi. Je tako in se tega stanja ne da tajiti, pa tudi ne prepričljivo opravičiti. V občinskem upravnem poslopju je lepa in prostorna dvorana z okoli 300 sedeži in gledališkim odrom, kakršnega nimajo povsod. Od časa do časa nas obišče potujoči kino z zastarelo aparaturo in odvrti več ali manj užitne filme in še ti so z redkimi izjemami tako »izigrani« in obrabljeni, da gledalci le s težavo izluščijo iz njih vsebino. Kljub temu je dvorana vselej polna, ker ljudje nimajo izbire in nimajo kam drugam. Dogodek prve vrste je vselej, kadar pridejo gostovat na oder tuji igralci, razni žonglcr-ski »umetniki«, muzikanti in podobno. Lastnega nimamo nič. Pa bi lahko imeli. Tega se človek vselej spomni, kadar prireja naša mladinska organizacija ples. Kar pogledat jih pridite! Skoraj vsi, ki se ob neuglašenih instrumentih v. potu svojih srajc vrtijo do zadihanosti, bi bili lahko igralci ali pevci. Ali ni nikogar, ki bi znal te simpatične in zdrave mlade državljane navdušiti za udej-stvovanje na odru in v pevskem zboru Svobode? Po šestdesetih vajah sta morali lani uprizoritvi »Desetega brata« in »Milijon težav« propasti, ker se vsi igralci niso udeleževali vaj. Vseh bo kakih 20, včasih morda nekaj več, med njimi le redki predstavniki mladine. Svoboda je v zadnjem času organizirala redne pevske vaje, ki naj bi bile vsaj polnoštevilno obiskane. Dramatika pa se nič ne zgane. Ni zanimanja, ni organizatorjev, ni režiserjev. Občina je pripravljena podpreti kulturno-prosvetno dejavnost z vsemi razpoložljivimi sredstvi, prav tako okrajna zveza Svobod in še kdo, toda resnih in požrtvovalnih delavcev ni. Mladina je do kulturnega izživljanja pasivna. In vendar je ravno njena prva dolžnost, da razvije in nosi prapor kulturno-prosvetnega udejstvo-vanja. Naj bi naše politične organizacije posredovale za obuditev prosvete iz začaranega mrtvila. Pa sindikate iz podjetij je potrebno pritegniti. Godba na pihala iz Klanca-Ocizle naj bi se tudi resneje oprijela dela, manj strmela po zaslužkarstvu, bolj pa po umetniškem izpopolnjevanju. Gojitev glasbe naj pospešujejo plemeniti, umetniški nagibi in ne profesionalizem. Pri nastopih naj se godbeniki pojavijo z vestno naštudiranimi izvajanji in ne s poskusi, ki žalijo tudi nerazvaje-na ušesa. Društva Partizan v 'Hrpeljah tudi še nimamo. Res je, da ni telovadnice, v poletnem času pa bi to ne bila ovira. Občinski svet za ljudsko pro-sveto je predvidel v svojem proračunu za leto 1958 ureditev prosvetne dvorane, kino-kabine in nabavo stabilnega kino-pro-jektorja. Tako bo mogoče uvesti redne kino-predstave. Sklenjeno je tudi, naj bi se prosvetna dvorana uporabljala bolj za kulturne kakor plesne prireditve. Ker je zaenkrat občinska dvorana edina v Hrpeljah, plesnih prireditev ni bilo mogoče popolnoma izločiti. Naj bi te odkrito in dobrohotno iznesene ugotovitve prispevale, k poživitvi kulturno-prosvetne dejavnosti na vsem območju hrpeljske občine. J. Z. Med sklepi, ki so jih sprejeli člani Zveze borcev na tem občnem zboru velja omeniti izdatno moralno pomoč novi upravi tovarne ERMA v Šmarjah, ki je trenutno zašla v gospodarske težave, in sklep o aktivnejšem delu vseh članov tako v lastni, kot tudi v drugih organizacijah. Jože Degan SKRB ZA DELOVNE LJUDI V Ilirski Bistrici so šele pred kratkim rešili eno izmed najbolj perečih vprašanj, to je vprašanje prehrane delovnih ljudi. V tem kraju je več podjetij, kjer so zaposlene delavke in delavci iz bližnje in daljne okolice, ki so bili vsak dan brez toplega opoldanskega obroka. Da bi rešili to vprašanje je na pobudo sind. podružnice podjetja Topol njen delavski svet sprejel sklep o ustanovitvi delavsko-uslužbenske menze. To pobudo je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru podprl s 500.000 dinarji za nakup inventarja. Tako je začela pretekli mesec obratovati menza zaprtega tipa. V njej se hrani 70 abonentov, med njimi skoraj 20 tistih, ki niso zaposleni v tem podjetju. Cena zajtrka je 20 dinarjev, kosila 65, večerje pa 45 dinarjev. Morebitno izgubo zaradi tako nizke cene hrane pa bodo krila podjetja, katerih delavci se hranijo v tej menzi. D. D. V HRPELJAH SO PROSLAVLJALI DAN JLA V okviru proslave praznika naše ljudske armade so bili v nedeljo dopoldne sklicani pred upravno zgradbo hrpeljske občine vsi mladinci, obvezniki predvojaške vzgoje. 145 mladincev se je postavilo v vrsto in komandant odreda je podal predsedniku občine raport. Zatem so odšli v prosvetno dvorano, kjer je imel predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Ovčarič govor, v katerem je naglasil, da je pred-vojaška vzgoja sestavni del splošne državljanske vzgoje. Pozval je mladince, naj po načelih te vzgoje vedno in povsod z vsemi silami sodelujejo pri gradnji socializma in naj bodo vedno pripravljeni braniti ne samo naše meje, marveč vse pridobitve socialne revolucije. Po opravljeni slavnosti je predsednik občine priredil mladinskemu odredu ter komandnemu kadru prisrčno za-kusko. Slavnosti so prisostvovali tudi tajnik občinskega ljudskega odbora Lado Mihalič, tajnik občinske zveze borcev Milan Kogoj, komandir postaje LM kapetan Jože Krebelj in referent za pred-vojaško vzgojo Dušan Dekleva. V popoldanskih urah so obiskali predstavniki občinske ZB obmejni vojaški odred, čestitali borcem in oficirjem k prazniku in jim izročili darila. J. Ž. Koper, decembra. Tudi pri nas se navadno ob tem času poslavljamo od starega leta. Najbrž bi se ne bil niti spomnil'na to, da me ni opozorilo naše spoštovano podjetje Bor, ki je pravočasno poskrbelo za božična drevesca. Popolnoma pa sem se prepričal,, da se staro leto res bliža koncu, ko sem iz kavarne zaslišal prelepo in ganljivo božično pesem »Sveta noč ...«, ki so jo od nekod prenašali po i-adiu. Glede božičnih drevesc moram povedati še nekaj. Tisti, ki se niso nadejali, da jih bodo lahko kupili pri socialističnem sektorju, so bili prijetno presenečeni. Na moč so hvaležni Boru, da je posegel v konkurenčni boj tudi na tem področju. Vendar pa želijo, da bi podjetje take stvari javilo naprej, tako da ne bi bilo treba posameznikom letati okrog za božičnimi drevesci. Nekateri so morali pri tem uporabiti celo osebne avtomobile podjetij in ustanov (med njimi sem opazil tudi avto S 8650), kar jim ni odvzelo le dragocenega časa, ampak obenem tudi povečalo stroške. is^Ma Naši otroci in tudi odrasli , pa so med tem že pozabili na Miklavža in vneto pričakujejo dedka Mraza, da ju bodo lahko primerjali, kateri izmed njiju je rado-darnejši. Jaz sicer o tem ne morem soditi, vem ,pa> da je še precej stvari, ki jih bo treba urediti, pa naj jih prvi ali drugi, Kar začnimo: V Semedeli pri Kopru je zraslo novo naselje. Ljudska oblast je poskrbela za udobna stanovanja, ni pa pomislila, da bo potrebna tudi cerkev. Kot sem videl, je tudi Miklavž ni prinesel, čeprav je precej šaril tam okrog, in ljudje morajo še vedno hoditi po burji v Koper, kar je zamudno in neprijetno, posebno če gre za polnočne maše. Pooblaščen sem izjaviti, da se dedek Mraz za to ne bo pozanimal. Saj tudi ne bo utegnil. V Kopru namreč računajo nanj, da bo čistil koprske ulice nesnage, poskrbel za osvetlitev. Še dolgo vrsto podobnih del bi mu radi naprtili. Če bo sprejel, bo imel zagotovljeno delovno mesto do prihodnjega leta. Nanj pa čakajo tudi drugje. V Piranu pričakujejo ljubitelji dišeče travice, da jim bo prinesel skopsko Dravo, na katero so se tako navadili, da ne morejo brez nje. Ker pa kaže, da trafikantom oziroma tobačno prometnim podjetjem ni mnogo do tega, da bi zadovoljila svoje odjemalce po zdravi ceni in oluisu, ostaja edino upanje — dedek Mraz. Medtem pa v Portorožu zagotovo pričakujejo, da bo dedek Mraz prinesel nekaj voznih redov, ki jih nikjer ne dobite, pa če bi jih še tako iskali. Komitenti potovalnega urada tudi upajo, da bo dedek Mraz ob tej priložnosti pobrisal še tisti prah, ki se ga je kar precej nabralo ha pultu. Iz vsega se zdi, kot da dedka Mraza najbolj nestrpno pričakujemo v našem obalnem pasu. Tako bi vsaj sodili na prvi pogled, Pa ne drži. Dejstvo je namreč, da bo imel mnogo opraviti tudi po drugih občinah našega okraja, kjer pa je v tem času že zelo hladno, tako hladno, da so jim skoraj roke zmrznile in da mi ne morejo pisati. Tem želim, da bi jih dedek Mraz ogrel. Vsem skupaj pa SREČNO NOVO LETO! Vaš Vane Tisti, ki bodo ob koncu leta delali obračun o letošnjem razvoju športa in telesne vzgoje na Koprskem, bodo lahko zadovoljni. Napravili smo pomemben korak naprej v mnogih panogah in napotili smo se v smer, ki nam zagotavlja, da bomo lahko prihodnje leto ob obračunu še bolj zadovoljni, Predvsem je treba na prvem mestu poudariti sodelovanje med Okrajno športno zvezo in Okrajno zvezo TVD Partizan, saj sta obe organizaciji skupno organizirali več uspelih prireditev in tako praktično dokazali nesmisel trenj med športom in telesno vzgojo, kar je pozneje prišlo do izraza tudi na izredni skupščini Partizana Slovenije, Prepričani smo, da bomo s tako politiko nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj je to najboljši način za razširitev vrst partizanskih društev, predvsem z mladino. Gre za to, da priznamo pomembno vlogo splošni telesni vadbi, saj brez tega si ne moremo zamisliti skladnega razvoja človekovega telesa. Toda to nikakor ne sme biti šablonski okvir, v katerega bi strpali »vse kar leze in gre«, ampak je treba v mestih in podeželju, v šolah, tovarnah in zadrugah popestriti delo in poiskati oblike, ki so najprimernejše tamkajšnjim konkretnim razmeram. Mi smo imeli pred kratkim primer, da je mladina v Šmarjah začela navdušeno igrati nogomet. Res je bilo pri tem nekaj pretiravanj in nepravilnosti, toda kritike so bile tako ostre, da so posamezni mladinci pustili nogomet in začeli igrati karte. Dosegli smo torej nasprotni učinek, kot smo hoteli. S tem seveda nočemo reči, da bi morala mladina početi vse, kar ji pade v glavo, saj je disciplina nujno potrebna in brez tega ni možen obstoj nobenega društva, naj bo to telesnovzgoinega, športnega ali pa kateregakoli drugega. Hočemo le reči. da se je treba izogibati skrajnosti in napraviti korake, ki morajo biti tesno prilagojeni razmeram na terenu, Zdaj na še kratek pregled čez dejavnost posameznih športnih panosi v letošnjem letu in o ner-snekt.ivah, ki se nam obetajo v letu 1958. NOGOMET. Koprski okraj ima enega predstavnika v 1 j ubij ansko-primorski ligi in štiri v primorski nogometni podzvezi. To so Izola ter Koper, Postojna, sežanski Tabor in piransko Sidro. Izola se je v jesenskem delu prvenstva v ljubljansko-primorski ligi uvrstila na osmo mesto in je torej njen plasman boljši kot lani. Vodstvo kluba je prepričano, da bodo s sistematičnim zimskim treningom izboljšali kvaliteto igre in se spomladi pomaknili za tri mesta više na tabeli. To pa bi jim zadostovalo za vključitev v enotno slovensko ligo. Glede Kopra, Postojne in Tabora lahko rečemo, da so vsa tri moštva precej napredovala V primerjavi z lanskim letom, saj se nahajajo kar na prvih treh mestih v primorski ligi. Vse kaže, da bo glavna borba za prvo mesto med Koprom in Postojno, zmagovalec pa si bo priboril pravico do kvalifikacij za vstop v enotno slovensko ligo. Piransko Sidro se zaenkrat bori še z začetnimi težavami, toda prav zadnje tekme so pokazale, da se že bližajo »zeleni veji« in da bodo pomladi začeli nabirati tudi točke. Glede nogometa v koprskem okraju lahko rečemo še to, da so se razmere precej uredile, da so moštva naslonjena predvsem na mlade, domače igralce, da pa imajo povsod težavo s finančnimi sredstvi. Treba pa je povedati, da v društvih še zmeraj premalo skrbe za vzgojo članstva in da smo tudi v letošnjem letu imeli na igriščih nekaj manjših, povsem nepotrebnih izgredov. Odborniki nogometnih društev pa niso dolžni samo vplivati na igralce, ampak tudi na občinstvo, oziroma na tiste posameznike, ki pridejo na igrišče ne zaradi športa, ampak zaradi osebnega izživljanja. In končno je treba povedati še to, da koprski okraj in vsa Primorska nujno potrebuje dobrih nogometnih sodnikov. V tej smeri bo treba prihodnje leto napraviti mnogo več, kot smo napravili doslej. KOŠARKA. Središče košarke v koprskem okraju in sploh na Primorskem je Postojna. Po-stojnčani so sicer obtičali v slovenski ligi na repu tabele, toda menimo, da to ni neuspeh, saj se je kvaliteta slovenske košarke naglo dvignila, Postojna pa je imela le malo podpore glede finančnih sredstev in trenerja. Vsekakor jim moramo v prihodnjem letu bolj pomagati, hkrati pa tudi moštvom v drugih predelih okra- ja, ki so letos precej napredovala. V zvezi s košarko bi omenili problem, ki je tipičen za ves koprski okraj. Gre za mlade ljudi, ki tekmujejo v vrsti panog in se ne opredele za eno ali drugo. Zaradi tega je zelo težko doseči kvaliteto v posameznih panogah, razen tega pa je pretirano izživljanje v raznih panogah škodljivo za organizem mladih ljudi. Prav bi bilo, da bi se tega problema lotile v prihodnjem letu športne in telesnovzgojne organizacije. (Nadaljevanje na 15. strani) Pred kratkim so bile v Arezzu mednarodne zekme v orodni telovadbi za pokal Chimera, Po pravilih se lahko udeležujejo tega tekmovanja le pokrajinske reprezentance posameznih držav. Letos je zastopala našo državo inlada reprezentanca Slovenije, ki je naletela na precej nnočno konkurenco. O vtisih s tega tekmovanja nam je povedal nekaj besed znani koprski telesnovzgojni delavec Miloš Stergar, ki je spremljal našo reprezentanco in bil hkrati tudi sodiiik. Zaradi priprav za srečanje z Romunijo so bili najboljši slovenski orodjaši (Cerar, Skaza in Urbane) zadržani in pri sestavljanju reprezentance smo se morali nasloniti na mlajše in manj izkušene moči. Zastopali so nas Ivan Trugar, Jože Senica in Valentin Šrot, ki so se kar dobro odrezali in osvojili četrto mesto ter nagrado CONI (italijanski olimpijski odbor) — le srebrni pokal. Razen Slovenije so nastopali še zastopniki Ticina (Švica), Provence, Ažurne obale, Alzacije in Lorena (Francija), Katalonije in Kastilije (Španija), Emilije, Li-gurije in Toskanije (Italija) ter po en zastopnik Lombardije in Avstrije. Največ uspehov so imeli Italijani in Francozi. Prvo mesto je osvojila namreč Liguri-ja in tretje Provence: Uspeh Slovencev je dober, saj so ostali za njimi zastopniki številnih evropskih pokrajin, kjer je telovadba močno razvita. Italijani so vsem gostom organizirali udobno bivanje, pri organizaciji prireditve v mestnem gledališču v Arezzu pa je bilo nekaj pomanjkljivosti. Kljub temu pa so se tekmovanja normalno odvijala. Zanimanje med občinstvom je bilo zelo veliko, saj so gledalci povsem napolnili dvorano in vztrajali do konca tekem, ki so se začele ob 21. uri, končale pa šele ob dveh zjutraj. Taborniki koprskega okraja so se sestali v nedeljo, 15. decembra, in pregledali svoje uspehe v lanskem letu. Taborniki so si pridobili med ljudmi že mnogo simpatij in priznanja, vendar Se premalo. Zaslužili bi, da jim posvetimo več pozornosti. Poznamo jih, pa vendar še ne dovolj. Krivda je deloma tudi pri njih samih, ker vse premalo popularizirajo svoje delo. Cilje in smotre taborniške organizacije lahko strnemo v en sam stavek: »S prirodo k novemu človeku«. Taborniška organizacija je najprej mladinsko-vzgojna organizacija, vendar vabi v svoje vrste tudi starejše. V svojem delu nima svojih posebnih vzgojnih ciljev, ki bi bili morda izven splošnih in enotnih vzgojnih stremljenj našega socialističnega družbenega razvoja. Delegati vseh taborniških enot iz Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, Kopra in Izole so na tem zboru pregledali svoje delo in napravili načrte za bodoče. Zbrani delegati so zastopali preko 400 tabornikov. Skupščine Primorskega taborniškega sveta pa so so udeležili tudi predstavniki našega javnega in političnega življenja. O delu tabornikov v preteklem letu je govoril tov. Pavle Lešnjak. Povedal je, kakšne uspehe so taborniki imeli, pa tudi o neuspehih je govoril. Poročal je o zletu vseh jugoslovanskih tabornikov na Palah pri Sarajevu, katerega so se udeležili tudi primorski taborniki, o taborjenjih rodov in o izletih, o delu v enotah in o težavah, s katerimi se taborniki bore. Pohvalil je, pa tudi grajal, kar je bilo graje vredno. Osnovni problem, ki tare vse enote, je vprašanje prostorov. Zaradi tega, ker koprski Rod srebrnih galebov že dve leti nima kotička niti za in- P O Z S ¥ Na podlagi 6. člena Odloka o evidenci splošnega ljudskega premoženja (Uraclni list LRS št. 40/57) pozivamo : vse upravitelje in uporabnike nepremičnin splošnega ljudskega premoženja, da to priglase najpozneje do 15. januarja 1958 na Občinski ljudski odbor Hrpeljci Priglasitev mora obsegati podatke o kulturi, razredu, površini, podatke o zgradbah in drugih objektih (tudi vrednost zgradb), zemljiškoknjižne podatke, številko parcele ter podatke o k. o,, v kateri nepremičnine ležijo. Kdor ne bo priglasil nepremičnin v določenem roku. bo kaznovan po 12. točki cit. odloka z denarno kaznijo do 10.000 din. Naj povem še nekaj besed o posameznikih. Prvo mesto je osvojil italijanski državni prvak Guido Figone, naši tekmovalci pa so se uvrstili takole: Trugar šesti, Senica deveti in Šrot sedemnajsti. Zmagovalec je na vseh orodjih pokazal dovršene vaje, z vsemi potrebnimi težinami. Za njim nista mnogo zaostajala dru-goplasirani Caruoli in tretjepla-sirani Palmonari, ki sta prav tako stebra italijanske državne reprezentance. Tudi državni prvak Francije Mathiot je imel lepe in težke prvine v vajah. Vendar mi njihova telovadba ni ugajala v taki meri kot pri Rusih in Švicarjih, pa tudi naš Cerar mi bolj ugaja in za moj okus lepše telovadi. Našim tekmovalcem se pozna, da so še mladi in da nimajo dovolj izkušenj za mednarodne tekme. Primanjkuje jim še težin na posameznih orodjih in jim tudi spodleti. Tako je Trugar izvedel vajo na konju, ki ni ustrezala njegovemu znanju in sposobno- 111:';;' M \v s llpPttslS lili Il&ki! $ , lil it® ¡sm ■HI ventar niti za redne sestanke in seje, ta taborniška enota životari. Včasih je bila ena najboljših v Sloveniji, danes pa je med slabimi. Skupščino je pozdravil v Imenu okrajnih političnih organizacij in Počitniške zveze tovariš Titi. Obljubil je, da bodo odločujoči činitelji priskočili na pomoč tabornikom, kolikor bodo mogli. Skupščina je tudi izvolila novi okrajni taborniški svet, kateremu predseduje tovariš Ivan Vchar. Načrti za prihodnje leto so mnogoštevilni. Njihova osnovna naloga je, razširiti taborniške vrste in osnovati enote v Piranu, Divači, Portorožu in Sežani. Da bodo imeli dovolj vodniškega kadra, bodo organizirali vodniški tečaj. Pripravili bodo prvenstvo v taborniškem mnogoboju in v športnih disciplinah, h kateremu bodo povabili tudi druge organizacije. Hočemo imeti čvrsto mladinsko organizacijo, da pa bomo to dosegli, moramo mladini pri njenem delu pomagati. I. P. mHBHR^BS S^m^^: stim. Senica je zaostal v vaji na konju in bradlji, Šrot pa je na vseh orodjih slabše tekmoval. Uspehi, ki so jih dosegli naši tekmovalci v Arezzu, so realni. Vrsta si je zasluženo priborila četrto mesto in tudi kot posamezniki so se uvrstili na tista mesta, ki jim pripadajo po- izvedbi in težini' prikazanih vaj. Miloš Stergar Lokomotiva v Kopru Zagrebška Lokomotiva, bivši član prve zvezne nogometne lige, gostuje v Kopru v nedeljo, 29. decembra. Začetek tekme je ob 14. uri. Lokomotiva je bila na turneji po Italiji, ob povratku pa se ustavi v Kopru. Ljubiteljem nogometa ob slovenski obali so tako v kratkem razdobju dveh tednov doživeli še en zanimiv dogodek. Čeprav so Zagrebčani lani izpadli iz lige, so vendar dosegli več presenetljivih uspehov in med drugim premagali Partizana in Crveno zvezdo na njunih igriščih v Beogradu! Letos vodi Lokomotiva z visokim naskokom v prvi conski ligi in ima mnogo upanja, da se znova uvrsti v zvezno ligo. Glede domačega moštva naj po,-veino, da nastopa v glavnem v isti postavi kot proti Vojvodini. (Nadaljevanje s 14. strani) ODBOJKA. Brez dvoma se je ta panoga v zadnjih letih precej razvila. Odbojkarsko igrišče lahko zasledimo že skoraj v vsaki vasi. Kvaliteta igre pa je ostala na isti ravni, ker moštvom primanjkuje srečanj z močnejšimi klubi. Drugo leto se bo položaj precej izboljšal, saj pripravlja Odbojkarska zveza Slovenije reorganizacijo tekmovanja, tako da bo okrajni prvak Ilirska Bistrica tekmoval v zahodni ligi. Odbojkarska podzveza namerava del sredstev nameniti tudi za gostovanja močnejših slovenskih ekip. 'MALI ROKOMET. Tudi za to panogo lahko ugotovimo znaten napredek. Koprske igralke so se na primer uvrstile letos v četrtfinale tekmovanja za Jugoslovanski pokal. Toda za večji napredek bo nujno potrebno organizirati prvenstvena tekmovanja v okviru okraja, najboljša moštva pa vključiti v republiška tekmovanja. Ob morju, kjer je ta šport najbolj razvit, pa bo potrebno drugo leto urediti primerno igrišče. Doslej so bila vsa srečanja v malem rokometu le na improviziranih igriščih. NAMIZNI TENIS. Razvoj te panoge v koprskem okraju je bil izredno hiter. Pred dvema letoma še nismo imeli niti ene sekcije, danes imamo že vrsto klubov in sekcij z nad 300 igralci. Letos so organizirali vrsto turnirjev, najboljši igralci pa so se udeležili prvenstva Slovenije in dosegli zadovoljive rezultate. Perspektive za drugo leto so ugodne, saj so tekmovanja pokazala, da razpolagajo klubi z nekaterimi zelo talentiranimi mladimi igralci, ki imajo vse možnosti razvoja. Namiznoteniška podzveza bo poskrbela za njihov razvoj s tem, da bo organizirala srečanja z močnejšimi klubi, hkrati pa bo gmotno podprla vsa tista društva v okraju, kjer bi hoteli ustanoviti namiznoteniška sekcijo. VODNI ŠPORTI. Čeprav smo (vsaj načelno) v koprskem okraju vodnim športom posvečali zmeraj največjo pozornost, žal ne moremo biti z uspehi povsem zadovoljni. Glede jadranja sicer nimamo pripomb, zato pa so tem večje težave s plavanjem in veslanjem. Letos smo v plavanju napravili korak naprej z ureditvijo provizoričnega plavalnega bazena, toda to je premalo. Spomnimo se samo, koliko milijonov smo pred leti porabili za kolesarstvo, od katerega nimamo danes nič, o plavalnem bazenu pa smo samo diskutirali. Podobna stvar je tudi z veslači, ki imajo neprimerne prostore in premalo plovnih objektov. Vsem tem pa- ZAHVALA Ob težki izgubi naše preljube nepozabne mame o VIKTORIJE GRMEK se zahvaljujemo za iskrene in prisrčne izraze sočustvovanja vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli. Iskrena zahvala darovalcem vencev in cvetja, družbenim in političnim organizacijam občine Sežana in vasi Avber, pevskemu društvu DPD »Svoboda« Sežana, godbi iz Vrhovelj, tovarišici Bekarjevi, Terčičevi in tovarišu Bregantu za ganljive poslovilne besede. Iskrena zahvala dr. Cergolju in dr. Jerasovi za požrtvovalno pomoč v času njene bolezni in prav tako medicinskima sestrama Mariji in Betki. Grmelcovi ¡^■ MAGAZZINI GIUSTO« S. a r. I. plašči, dežni plašči, . obleke, suknjiči, srajce, spodnja in zgornja trikotaža za moške, ženske in otroke NAJNIŽJE CENE V TRSTU! TRST, Corso Garibaldi 1, telefon 94-178 Če zaklanih prašičev ne baste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu, zato prašiče ode-rite in kožo odnesite v zbiralnico »KOTEKS«, ki Vam bo plačal lepe denarje. HOTEL »HLLM EP@@TM« TRST, Trg Oberdan štev. 1 — telefon 24-157 VOŠČI SREČNO NOVO LETO 1958 nogam bomo morali v prihodnje leto dati konkretno pomoč — to se pravi gmotna sredstva in najboljše kadre. Pri tem morajo tudi občine spremeniti svoj odnos, zlasti koprska, ki ji glede pomoči športu in telesni vzgoji res ne moremo dati ne vem kakšnega priznanja. Upoštevati je namreč treba, da so vodni športi pomembni tudi za turizem ob morju. Razen plavanju, jadranju in veslanju bi morali posvetiti pozornost tudi vožnjam z motornimi čolni, smučanju na vodi in podobno. Na kratko smo obdelali glavne športne panoge, ki jih goje v koprskem okraju. Pred nami je še precej neizrabljenih možnosti. Tu mislimo zlasti lahko atletiko, ki smo ji letos postavili temelj z Jadranskim tekom, prihodnje leto pa bo potrebno misliti tudi na druge, podobne javne manifestacije, s katerimi bomo mladino navdušili za to panogo. Obmorski predel ima dobre pogoje tudi za razvoj kotalkanja, moto-ristike in kolesarstva. Toda to so posebni problemi, ki zahtevajo podrobne obdelave. O njih se bomo pogovorili kdaj drugič. Prav tako pa tudi o smučanju in drugih zimskih športih, ki bi morali dobiti v koprskem okraju bolj organizirano obliko. Ljuban Omladič Hag^adna ^avdlzfaia Koper nudi strugarske usluge, hitro,, solidno in poceni. Vsem svojim poslovnim prijateljem., delovnim kolektivom in ljudem želi m mmm ktu> 1958 vse najboljše, mnogo uspeha pri delu, zdravja in zadovoljstva IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE »JADRAN« — SEŽANA ter tudi vnaprej priporoča svoje usluge! Rešitev napišite čitljivo na križanki, izrežite in pošljite do 10. januarja 1958 v uredništvo Slovenskega Jadrana. Med reševalce, ki bodo križanko pravilno rešili, bo žreb razdelil osem denarnih nagrad in pet knjižnih. Prva nagrada je 1000 din, druga in tretja po 500 din, četrta do osma po 200 din in še pet knjižnih nagrad. Ko pošiljate rešitev, napišite v spodnjem levem oglu NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA. Imena izžrebanih reševalcev bomo objavili 17. januarja 1958. Srečno novo leto in obilo uspeha pri reševanju! Uredništvo koper — 27., 20. in 29. decembra ameriški barvni film ZADNJI KO-MANC: 30. in 31. decembra ameriški iilm PO NEDOLŽNEM OBSOJEN; 1. in 2. januarja poljski film KANAL. izola — 27. decembra ameriški film (risanka) PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA; 28. in 29. decembra ameriški barvni film MED NEBOM IN ZEMLJO; 30. decembra ameriški film (risanka) PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA; 2. januarja ameriški film PO NEDOLŽNEM OBSOJEN. portorož — 28. in 29. decembra madžarski barvni film VRTILJAK; 31. decembra ameriški barvni film VZI-IODNOZAHODNA STRAN. piran — 28. in 29. decembra mehiški film IDEALNA TASCA; 30. in 31. decembra madžarski barvni film VRTILJAK. sečovlje — 28. decembra ameriški film PO NEDOLŽNEM OBSOJEN; 29. decembra ameriški barvni film VESELO IZKRCAVANJE; 1. januarja ameriški film (risanka) PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA; 2. januarja ameriški barvni film ZADNJI KOMANC, škofije — 28. decembra ameriški barvni film KARNEVAL V TEKSASU; 29. decembra poljski film KANAL; 1. januarja poljski film SENCA. Šmarje — 28. decembra ameriški barvni film VESELO IZKRCAVANJE; 29. decembra ameriški film PO NEDOLŽNEM OBSOJEN; 1. januarja ameriški barvni film ZADNJI KOMANC. DEKANI — 28. decembra poljski film KANAL; 29. decembra ameriški barvni film KARNEVAL V TEKSASU. pivka —.28. in 29, decembra slovenski film TRENUTKI ODLOČITVE. DOBRO KROJAČICO ALI KROJAČA stalno zaposlim v Kopru. Naslov v upravi lista. H o n o r a r n o poučujem stenografijo; kdor se želi hitro naučiti, naj javi svoj naslov na upravo Slovenskega Jadrana. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. f 2 3 V 4 5 6 7 8 J 9 . 10 n 12 i 3 14 OOO 0 o««« «o«« 15 «««« «•«« aaoB 16 17 • ••• OGOQ «««« eecc 18 N «««« 19 ««•• i eioo 20 «ose • sss osa» «ses «••• •••• •••• •••• os«« «««« 21 N 22 • ••• • ••• • ••• OOS« B ease ssss • •«« 23 24 25 26 31..... 27 «••• • •■o • ««« 32 _ 28 29 • o*« • ••• • ««« • ••O «••• •••• •••• «o«e 30 • O«« aseo 33 • ••« • ••• • ««« «««« «««O «seo «««• • ••• 34 35 36 • 9«« • ••» o««o «•«o 37 38 39 40 41 ««•• osas ss sa «eso ««•« seo» «««o 42 43 -- S o«o« • •O« 44 45 46 O««« «••O Booa 47 48 49 53 50 5! • ••• E 52 SSII «••o • •o« • oso «••• • •oe • os« o«o« «•e« • •oo 54 55 56 57 58 59 -- N • ••• • ••O • •O« •••• 60 61 62 ¡63 66"" 64 OS«« s««« «««• ss«s A e««e ■ oso ««•• A • ••• «««« 65 «••« tam o««« • ••• 67 68 69 D 70 e«e« • ••• «««« «O«« • ••• 71 72 73 • ••• • seo O«*« • ••• «••• 74 74a • esa • ••• aaaa osee 75 V • ••• sait • ««« 80 — R O O S « ssss • sss ««oo 76 oso» • ««? oseo «o«« 7/ 78 79 84..... 81 eos« «««« o « « o «••• SSSS • os« ««•• «««« ««•« S2 •••• • ••• •••• «««o 83 • O«« • ••O ««o« • O«« 85 o 86 N 87 88 • seo O 3D» oo«o o««« 89 • ••O • ••O • ••• • ••• 90 91 92 coso too« oooo OOS« 93 94 «««« «««« «««o K 95 96 OBOO «•«« COSO o « o « 97 98 V 99 1 100 i S 1 VODORAVNO: 1. naše glasilo; 14. moško ime; 15. prekinem igro; 16. neusmiljena: 17. zaključen, končen (v literaturi); 19. oblika glagola zjati; 20. publikacija; 21. prav taki; 22. medmet; 23. napravim za barona; 26. olje (tujka); 28. mladinska priloga Slovenskega Jadrana; 30. 18. in 2. črka abecede; 31. tuje žensko ime; 33, žensko ime; 34. lovska funkcija iz fevdalne dobe; 36. nikalnica; 37, staroegipčan-ski bog; 39. ni ravna; 40. fatum; 42. pustna prireditev, ples v maskah; 44. trden, odporen; 47. odložen, zapuščen dojenček (govorno); 48. naše časopisno založniško podjetje v Kopru, ki izdaja Slovenski Jadran; 52, starogrški bog vetrov; 53. pripekal, kuhal apno; 54. plamenim; 58. oblika glagola iti; 57. arkade; 58 odstopiti za denar; 60. zvesta, pokorna; lil. strahopetci; 62, prislov; 63. rimski pesnik SREČNO NOVO LETO želi svojim jugoslovanskim odjemalcem tvrdka Trst, Largo Barriera vecchia št. 12/111. Velika izbira sukna, krzna, perila, zimskih dežnih plaščev za moške in ženske — Plačilne olajšave! FOTOGRAFSKI ATELJE DARKO LIKAR, Koper želi vsem svojim strankam srečno novo leto 1958 in priporoča svoje usluge! Avgustove dobe (43—17 pred našim štetjem); 65. obrtnih obratov živilske stroke; 66. medmet; 67. moško ime; 70. predlog; 71.' enaka samoglasnika; 72, ni zapleten; 74. medmet; 75. začetnici priimka in imena francoskega državnika in ekonomista, ki je do vrhunca razvil fiziokratski nauk Quesnaya (1727—1781); 76. zveza; 77. sekretariat zunanjih zadev FLRJ (originalna kratica); 78. reka po špansko; 79. maskira; 82. pol akcenta; 83. skrajšano moško ime; 84. knjižna založba v sklopu podjetja' CZP Primorski tisk v Kopru; 85. sestradan; 87. držav-no-finančno, davkarsko v kapitalističnem sistemu; 89. pojdi po italijansko; 90. gospa po češko; 91. grafični obrat CZP Primorski tisk: 93. vtaknil (govorno); 95. osebni zaimek; 96. prislov; 97. priimek našega prvega pisa-telja-prirodoslovea; 100. komu še posebej voščimo v uredništvu Slovenskega Jadrana. navpično: 1, voščilo uredništva in uprave Slovenskega Jadrana; 2. uta, pokrit, toda odprt prostor; 3. napravile kislo; 4. grški basnopisee (6. stoletje pred našim štetjem); 5. viseti, težiti, držati pošev; 6. predmet, akt; 7. neokusen okrasek; 8. vzdevek predsednika ZDA Eisenho\vera: 9, staro-slovenski veznik; 10, smelo, pogumno; 11. september po hrvatsko; 13. napada: 13. komu voščilo uprave in uredništva Slovenskega Jadrana; 18. maščoba; 21. doba: 23. očnik; 24. loščeni (pokvarjena udomačena tujka); 25. krajša Aleksandra; 27. špansko žensko ime; 29, cev (udomačena tujka); 30. planota; 32. opravljam sodniško dolžnost; 34. nezaupanje vnaprej; 35. določene barve; 38. in 39. obrata CZP Primorski tisk; 41. ožilavi: 43. vojna po srbohrvatsko; -15. keltski narod (Zlato runo); 46. nedoločni zaimek; 49. rol; 50. grafični obrat CZP Primorski tisk; 51. domača žival; 55. po-navljalen; 57. skoraj ves oddelek; 58. kratica za plemenit; 59. jih imajo živali; G4. vojaška enota; 68. kosi, razbita celota; 69. nemška električna družba; 73. oblika glagola prepasati; 74 a. nada, 77. spravljal, da jih ne bi videli; 78. slovenski operni pevec iz Gradiške na Soči; 80. širjava; 81, tržnice, sejmi (tujka); 82, medmet; 85. zelenjava, vrtnina; 86. dvard; 88. makedonsko moško ime; 90. zdaj kar prav pride; !)2. nov; 94. števnik; 98, oblika glagola biti; 99, osebni zaimek. NIČ VEČ RUDARJEV Prod dnevi je moskovski radio objavil novico, da so sovjetski konstruktorji rudarskih strojev in naprav z uspehom preizkusili nov stroj, ki bo pomenil pravo revolucijo v rudarstvu. Ta stroj je pri poskusu izkopal 300 metrov dolgo rudarsko okno. Zamenjal naj bi rudarje-kopače, ki morajo zdaj delati pod zemljo v najtežjih pogojih. Za upravljanje stroja je namreč dovolj pet ljudi, ki ga vodijo s površja zemlje. ŽENSKI VOJAKI 2enski vojaki vojaških sil ZDA — zdaj jih je okoli 30 tisoč, med vojno jili je bilo do 200.000 — so prostovoljci. Svoj vojaški poklic smatrajo le v prav izjemnih primerili za stalen. Večino vabi možnost, da se pri tem brezplačno izvež-bajo še v drugih poklicih, kot n. pr. laborantke. telefonistke itd. Poroka nadaljnjega službovanja ne izključuje, seveda le do prvega otroka. Plača je ista kot pri moških: za vojaka prostaka 81 dolarjev na mesec. Leteči Danec. Tako pravijo Američanu, učitelju plavanja danskega porekla. Izumil je poseben »leteči čoln« ali »rotoglider«, kot mu ■ pravijo. To je nekakšna kombinacija čolna in helikopterja. Pričakujejo, da bo vozilo v veliki .modi prihodnje poletje na ameriški abali. demdeset večjih razprav, sodeloval je kot priznan strokovnjak na mednarodnih kongresni in posvetovanjih. Zdaj je predsednik beloruske Akademije znanosti in upoštevan znanstvenik. VZLETELO JE PRVO ATOMSKO LETALO Preteklo je dober mesec dni, ko smo poročali, da je v Sovjetski zvezi »shodil« prvi atomski avto. Prav te dni pa je neka sovjetska tehnična revija prinesla novico o prvem poletu atomskega letala. To ima poleg atomskih tudi še navadne reaktivne motorje, s katerimi vzleti z zemlje. Atomske motorje lahko uporablja samo v velikih višinah zaradi nevarnega izžarevanja. Kako je mogoče zdresirati živali, nam bo pokazala tale naša slika. Na njej vidimo delfina, ki vleče majhno ladjico s kaj čudnim krmarjem — psom. Preden začnejo gradbeniki ali konstruktorji uporabljati kako novo vrsto materiala, morajo tega temeljito preizkusiti. Na sliki vidimo sodobno električno pripravo, ki pokaže na veliki plošči vse dobre in seveda tudi vse slabe strani materiala, ki ga preizkušajo. S to sodobno napravo so zelo skrajšali čas, ki je bil prej potreben za ugotavljanje lastnosti materiala Med borbenimi četami, lcl so sredi novembra 1917 zavzele zadnje zatočišče začasne vlade — Zimski dvorec v Petrogradu — je bil tudi mladi baltiški mornar VASILIJ KUPREVIC, Kmalu zatem je dal morju slovo, vrnil se je domov in nastopil je v svojem rojstnem kraju, beloruski vasici Kre-niki, učiteljsko službo. Pa nI vzdržal dolgo,' mikala ga je znanost, Cez nekaj let je vstopil kot aspirant v Leningrajski botanični inštitut Akademije znanosti SZ, posvetil se je mo-droslovju in biokemiji rastlin. Napisal je o obojem nad se- Še dve milijardi dolarjev m inter-kontinentalne rakete Sovjetski uspehi na področju raketnih izstrelkov so tako podžgali Američane, da je njihova vlada nemudoma odobrila nadaljnji dve milijardi dolarjev za interkontinentalne rakete oziroma za raziskave, ki naj bi pripomogle, da dohitijo Ruse. Kot vidimo, niso vrgli puške v koruzo, SPOMENIK LAJKI V Rapallu je društvo prijateljev živali sklenilo postaviti lep spomenik prvi potnici v vesolje — psički Lajki. V tem mestu imajo namreč posebno pokopališče za pse, kjer je del rezerviran za spomenike tistim psom, ki so se posebno proslavili s svojimi dejanji, ne glede na to, kje so živeli. ELEKTRONSKI STROJEVODJA V Sovjetski zvezi so na železniški progi. Kujbišev—Be-zim.ianka preizkusili prvega elektronskega strojevodjo. Robot je varno vodil vlak na več sto kilometrov dolgi poti in ga tudi natančno ob določeni uri pripeljal na postajo. PREMOG ' NA ANTARKTIKI Novozelandska ekspedicija, Ici se že dalj časa mudi' na Antarktiki, je sporočila, da je odkrila na tem področju večja nahajališča premoga. Najdba je izzvala veliko zanimanje v svetu. Pričakovati pa je tudi, da "do z njo spet oživel star spor za lastništvo te celine, zaradi katere so si velesile že dolgo v laseh. Tudi gospodinjske pomočnice so se spoprijele s policijo. Bilo je to nedavno v Rimu, kjer so imele italijanske gospodinjske pomočnice svoj kongres. Po kongresu so odšle pred zgradbo parlamenta, da bi tam govorile s predstavniki vseh političnih strank, ki so na oblasti, glede svojih zahtev. Ob tej priložnosti so se spoprijele s policijo, Uspeh brazilskega zdravnika v boju proti raku Čeprav sodijo splavi med najprimitivnejša prevozna sredstva, jih niso še povsem opustili. Pripravni so zlasti za prevoz lesa, zato jih skušajo celo modernizirati. Na sliki vidimo splav, ki pluje s tovorom po Volgi. Narejen je tako, da na končni postaji svoj tovor preprosto zvrne v vodo in s tem prihrani čas za razkladanje. Šef oddelka biološkega inštituta v Sao Paolu dr. Pablo Bueno je sporočil javnosti, da se mu je posrečilo izolirati in izločiti virus, ki povzroča raka. To mu je omogočilo pridobiti serum proti tej zahrbtni bolezni. Ta serum je z uspehom preizkusil na miših. Dr. Pablo Bueno je svetovno znan učenjak in priznan znanstvenik. Njegovo odkritje prav gotovo pomeni velik uspeh. Ven- dar tudi sam pravi, da to ne pomeni, da bi bil rak 1 dokončno premagan. KDOR ZNA, ZNA .. . čeprav se je njihov satelit kaj slabo obnesel. Vendar pa mnogi dvomijo, da bi Sovjete lahko dohiteli v doglednem času. Neki angleški list je pred kratkim zapisal: »Rusom bi radi podtaknili vohunstvo. Najlepši dokaz, da se niso dokopali do ameriških skrivnosti, je v tem, da ruski »sputniki« krožijo okrog Zemje. List je hotel povedati, da bi lahko dobili v Ameriki le takšne tehnične podatke, katerih uporaba bi dala podoben uspeh, kot so ga doživeli s svojim satelitom Američani. Na Južni tečaj. Za odpravo na .ledena področja Antarktike so pridobili tudi zmagovalca nad Mont Eve-restom Edmunda Hilarija. Njegova naloga bo voditi skupino ljudi več kot tisoč kilometrov daleč v osrčje belega kontinenta. m—bb^mbb S E M S S T K I M INGW&Yi 84 iOSLOVSNIL RADO BOBDOii BBBBggIgSSBgBBBIgB8B3 »V mojem kovčku je dovolj prostora, Cai, če potrebuješ.« »Sem že skoraj vse pospravila,« je rekla, »Dragi, hudo neumna sem; toda zakaj je točaj ostal v kopalnici?« »Psst — čaka, da bo vzel najino prtljago.« »Zelo ljubezniv je.« »Star prijatelj je,« sem rekel. »Nekoč bi mu bil skoraj poslal tobak za pipo.« Gledal sem skozi o.diirto okno v temno noč. Jezera nisem mogel videti, samo temo in dež, toda veter je ponehal. »Pripravljena sem, dragi,« je rekla Catherine. »Prav.« Stopil sem proti vratom v kopalnico. »Tu sta kovčka, Emilio,« sem rekel. Točaj je vzel oba kovčka. »Zelo prijazni ste, da nama pomagate,« je rekla Catherine. »Ni vredno besed, gospa,« je rekel točaj. »Veseli me, da vama lahko pomagam, ne da bi sam prišel v zadrego. Poslušajte,« mi je rekel. »Odnesel bom kovčka k čolnu skozi stranska vrata. Vidva pa pojdita ven, kakor da gresta na sprehod.« »Prekrasna noč za sprehod,« je rekla Catherine. »Noč je grda, to,da nič zato.« »Vesela sem, da imam dežnik,« je rekla Catherine. Šla sva po hodniku in po stopnicah, ki so bile pre-grnjene z debelimi preprogami. Ob vznožju stopnic je poleg vrat sedel za svojo mizo vratar. Bil je videti presenečen, ko naju je zagledal. »Pa menda ne greste ven, gospod?« je rekel. »Da,« sem odvrnil. »Greva pogledat nevihto na jezeru.« »Nimate dežnika, gospod?« »Ne,« sem dejal. »Ta plašč je nepremočljiv.« Dvomeče ga je pogledal. »Dal vam bom dežnik, gospod,« je rekel. Odšel je in se vrnil z velikim dežnikom. »Nekoliko prevelik je, gospod.« Dal sem mu bankovec za deset lir. »Oh, predobri ste, gospoid. Prav lepa hvala.« Držal je vrata odprta in stopila sva ven, v dež. Nasmehnil se je Čatherine in tudi ona se mu je nasmehnila. »Nikar ne ostanita zunaj v nevihti,« je rekel. »Zmočila se bosta, gospod in gospa.« Bil je pomožni vratar in govoril je-angleščino v dobesednem prevodu. »Kmalu se vrneva,« sem rekel. Po,d velikanskim dežnikom sva šla po stezi skozi mokre in temne vrtove do ceste ter prišla čez cesto na potko, ki je bila obdana z živo mejo in je vodila okoli jezera. Veter je zdaj pihal z brega. Bil je mrzel, vlažen novembrski veter in vedel sem, da v hribih sneži. Šla sva mimo privezanih čolnov k pomolu, kjer je moral biti točajev čoln. Voda je bila v primeri s kamnom temna. Iz drevoreda se je prikazal točaj. »Kovčka sta v čolnu,« je rekel. »Rad bi vam plačal čoln,« sem rekel, »Koliko denarja imate?« »Ne kdo ve kako veliko.« »Poslali mi boste denar pozneje. Bolje je tako.« »Kolike?« »Kolikor hočete.« »Povejte mi, koliko.« »Če pojde vse po sreči, mi pošljite pet sto frankov. Ne bo vam dosti mar, če bo vse redu.« »Prav.« »Tu je nekaj sendvičev.« Pomolil mi je zavoj. »To je vse, kar jc bilo v baru. Vse je tu. To je steklenica konjaka, tu pa steklenica vina.« Spravil sem vse v kovček. »Dovolite, da vam to takoj plačam.« »Dobro. Dajte mi petdeset lir.« Dal sem. mu jih. »Konjak je dober,« je rekel. »Lahko ga brez skrbi daste tudi svoji gospe. Bolje bo, če gospa stopi v čo,ln.« Držal je čoln, ki se je gugal ob zidu, jaz pa sem pomagal Catherine, da je stopila vanj. Sedla je na krmo in se zavila v svoj plašč. »Veste, kod morate iti?« »Ob jezeru.« »Veste, kako daleč?« »Mimo Luina.« »Mimo Luina, Cannera, Cannobia in Tranzana. Ne boste v Švici, vse dokler ne dospete v Brissago,. Iti morate mimo Monte Tamare.« »Koliko je ura?« je vprašala Catherine. »Komaj enajst je,« sem odvrnil. »Če boste ves čas veslali, morate biti tam okrog sedme ure zjutraj.« »Kaj je tako daleč?« »Petintrideset kilometrov.« »Kako bova našla pravo smer? Pri tem vremenu bi potrebovala kompas.« »Ni potrebno. Veslajte do Isole Belle. Potem pojdite na drugi strani Isole Madre z vetrom. Veter vas bo zanesel do Palanze. Videli boste luči. Nato pa veslajte ob bregu.« »Morda se bo veter spremenil.« »Ne bo se,« je rekel. »Ta veter bo pihal tri dni. Prihaja naravnost z Mottarone. Tu imate posodo, da boste lahko ven metali vodo.« »Naj vam kar zdajle plačam nekaj za čoln.« »Ne, rajši tvegam. Če pojde vse po sreči, mi boste plačali, kolikor boste mogli.« »Prav.« »Upam, da se ne boste potopili.« »Jaz prav tako.« »Pojdite z vetrom ob jezeru.« »Dobro.« Stopil sem v čoln. »Ste pustili denar za hotel?« »Da. V kuverti v sobi.« »Prav. Vso srečo, tenenie.« »Vso srečq. Zelo sva vam hvaležna.« »Če se potopite, se mi ne boste zahvaljevali.«