i Milini.
»
#
PavsaMi MVMce « onavi an
1 MMt«. i «IM i. j—man

'a—i                                           b_____H        ——I                  —ki                                                    I     II   I                            ^___H          _fl                        ■'       ■                   _______[               ______      II    '             ■                                                                         _^.                   _H             _^"                                             _^'
■ -t   H     _H         __■     K   II ■ ■     __■  H   «I    __      I    -H   u_i   ■ 1         b       _^B                      __ _■       11       _^_i      I:  I          I     _^_l ^_H
Ji  l_         B        _^_H             ^_^_1    _^_H     ^11   H B •  - -   _           U^H                u\   U_H       BJ         s B B-' • fl            _*            I                                II-   B             fl                     B   H   B             _^_H   _^_B       __^H    H^_^H
?^__v   I    11  IR  ^L   _^&| ^^   Bb    I        _^_J1   __B   _L_V HI  11
^H ^L           I B             _^_H   fl I           m\m             I                        _^_^_^_^_^H           ^__^__           _^_^_^_b              _^_H                         II        II                          _w         _^_H   _^_8       _^_h    _^_^al
^B _k          _^_H             B_^B    ^_^B      ^_^HM__.         ^_^_BB_v          __|^__^__H             ^M  __.                       __              __^H                          __^__^__^_B                     H                           __i     - I           __^B               | ' I
^~^~*         ■■■■■—■■     ^^—^B    ^_B      UB^"^^-^       ^^^^B^^_^_B   ^_^_^B                    ^^_^W    ^—■    ^_^__1^_M^B                 I ~i   B        ~■^P^                          Wr
-——-————-——————-                                                                                                       -----------------------------------------------------------------_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________   ■
____4s w_#k _k_a B__ta_A__   A_h^_^_A1 _ui_i« •»              —
tM*r«tt t Prostor 1 in/m X 54 mlm za atvadne  In male oglase 80 vin., m ncpdne razglase 1-00 K, za poslano In  reklame 2 K.  —  Pri naročilo
nad 10 objav popast Vprašanjem  glede insemtov naj  se  prUoB  znamka za odgovor.
ejn- vnMtvo »Slov. ffarod«"  In  „Narodna  Tiskar* a"   EmaHovn ■lica it S( pritlično. — Telefon it 90.

v JnfMl.vitlt
edoletno naprej plačan   .   K 120 — polletno ..*«•••»    60"— 3 mesečno.   ......    30*—
1      .       .......K*-
celoletno   •   •••••   K 140*—
polletno .   •  «   •  •   .   ■   m 70"—
3 mesečno •••.-•» 35*—
.......12 —
Novi   naročniki naj  pošljejo v prvič  naročnino   vedno   B^V   PO nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne BMremo ozirati.
TeHlea *iov. *4. teplee ■ki|mi le i>ipiii-e te laiiefo ta-Jumg*
Posamezna itevilka velja 60 vinariav.
Dti Fran Novak:
Oblasii in gradbe h i S.
Stavbna   dovoljenja,   davčne   olajšave,   obdačenja  mestne  zemljiške  rente.
Stanovanj manjka. S svetopisemskim! čudeži se teh ne da pričarati in jpo množi ti. Treba je. da se grade stavbe, ki naj zmanjšajo stanovanjsko mi-t^rijo. Dolžnost oblasti je, da pospešuje T vsemi mosročimi sredstvi nameTe zi-dama hiš. Dosedanji stavbeni red, k| frelja za Ljubljano, v marsikaterem po-jgledu, več ne odgovarja današnjim raz-imeram; tako n. pr. zahteva današnji stavbeni red Širokost glavnih stopnic t m 30 cm. dasi imajo večja mesta kot Je Ljubljana določeno manišo širino stopnišč. Tudi debelina takozvane&a srednjega zidn je pretirana, posebno Ce se misli na moderne načine in sisteme gradnje hiš. Prostori v podstrešjih se dajo izrabiti za stanovanja. Po našem stavbnem redu je to skoraj onemogočeno radi ozkosrčnih zahtev, ki jih postavlja stavbni red. Stavbni red zahte-iva, da so podstrešna stanovanja popolnoma izolirana od strešne konstnikci-m. Taka popolna izolacija podraži stavbo in seveda stanovanje. Takozvani povezni tram strešne konstrukcije se lahko porabi tudi za stropno konstrukcijo zadnjega nadstropja- Nisem Strokovnjak, a večkratne pritožbe, ki jih čujem v tem pogledu, prepričavajo me, da se po današnjem stavbnem redu zahteva dostikrat prevelik trošek in Izdatek za gradbo hiše, kar seveda p<v draži stavbo in naravno tudi stanovanja- Prostor hiše mora biti č^mnajbolj izrabljen jn vsi nepotrebni stavbeni Jdeii lahko izostanejo. Stavbena dovoljenja naj se izdajo, ako jjferdi načrti ne odgovarjajo [povsem predpisom stavbne-;ga reda, kadar je sicer v a r -;Host in sigurnost stavbe po ;veščakih zadostno konstatirana. Živimo v zasilnih časih, ko jSe v dostikrat manj važnih zadevah jobstoječi predpisi spreminjajo na hitro ■ naredbami: zakaj bi ne bilo to mogoče pri stavbnem redu.
Kakor hitro bodo podjetniki pričeii £ građenjem hiš. pričakovati je narav-■o, da se bode stavbeni materija!, les, ^eTezo itd. jel dražiti. Da se zajezi trgovcem s tem materijalom neprimerna tfobičkaželjnost, bj bilo umestno, da se tudi tukaj izdajo potrebne naredbe.
Gradbe hiš naj se omogočajo v današnjih težkih razmerah s posebnim! Hr.včnimi in drugimi olajšavami. Davčne olajšave (prostost davka in doklad!). naj bi bile dovoljene za nove stavbe za dobo 20 let in bi veljale te olajšave za »tavbe. ki  se gradio do leta.  1925.
Važno je vprašanje stavbenih prostorov. Veselje do zidanja zmanjšujejo večkrat v izdatni meri dragi  stavbeni
prostori. Lastniki stavbenih prostorov špekulirajo na hausse. Zemljiška renta raste od dneva do dneva, po čemu potem prodajati že danes stavbeni prostor. Tudi davek na prirastek vrednosti ni zadosten motiv za prodajo stavbnega prostora. Prevali se ga na kupca, pa tudi pogodba se da glede kupnine »primemo stilizirati«. Jedno izmed sredstev, da se prisili lastnika k prodaji stavbenih prostorov, bi utegnila biti vpeljava obdačenja mestne zemljiške rente, ki bi zadelo ves v po-merju mesta ležeči svet. Obstoječa stavba se ne bi obdačila več po dohodkih najemnine, marveč obdačil bi se ves v pomenu mesta ležeči stavbeni teren in sicer po vsem enako zazidan kot nezazidan. Določila bi se takozvana prometna vrednost sveta; pri cenitvi hhko sodeluje poleg uradnih organov cela javnost po svojih zastoonTkih; vrednost naj se periio-dično določa naprej vsake Štiri leta. Ves cenitvenj elaborat je lahko v po-sebn-h brošurjeah dostopen javnosti, ta bi bila s tem omogočena javna kontrola cenitev. Pri tej cenitvi se lahko vpelje tudi sistem takozvane lastne ocenitve s to posledico, da se ima ta lastna ocenitev vzetj za podlago eventuelni razlastitvi. Od vrednosti kvadratmetra terena določi se 1 aH 2% davek — kot davek na zemljiško vrednost. Obda-čenje dohodkov hiše pri tem seveda lahko popolnoma odpade. Enako obdačenje zazidanega kot nezazidanega prostora, obdačenje, ki se perijo-dično določa, ima predvsem za posledico, da bj skuša! lastnik svoj zazidan prostor čimpreje izrabiti s tem. da ga sam zazida ali pa da ga proti a. ker bi mora! sicer plačevati relativno velik davek od praznega prostora, ki mu ne nese nobenega haska. davek, kakor ga v enaki meri rfočme sosed, ki dobiva od sezidane hiše najemnino; ker se mora plačevati reden davek od nezazidanega prostora, je seveda tudi njegova zemlHška renta manjša kakor je bila do sedaj, ko tega davka n j bilo treba plačevati, v s 1 e d Česar je tudi prodajna vrednost nezazidanega prostora manjša. Posledica takega obdačenja zazidanih in nezazidanih prostorov bi bilo takojšnje znižanje cen stavben'h prostorov. Ko je bil v Budarešti že med vojno sprejet ta sistem obdačenja. je že sprelem načrta, presno se je isti izvršil, kolosalno vplival na cene stav- . benih prostorov, ki so se takoj v izdat-
ni meri znižale. Vsled cenejših stavbenih prostorov se brezdvomno pospeši gradba hiš, s tem pomnožijo stanovanja, znižajo najemnine itd. Mesto takozvanih najemninskih kasarn, dobivale bi prednost hiše za eno družino. Gotove stavbe, ki kot take ne nosijo nobe-n h najemninskih dohodkov, ki pa ovirajo promet, zazidavo drugih prostorov, bj lastniki raje prodali, mesto da bi plačevali od teh stavb relativno visok davek. Država bi sicer izgubila na davkih, ki se do sedaj plačujejo od hiš, a bi pridobila na drugi strani na davkih od do sedaj nezazidanih prostorov; davčni dohodki v obče ne bi bili manj-š i. prej večji nego dosedanji. Ta sistem
obdačenja je vpeljan v raznih občinah v Nemčiji, kjer so pokazale izkušnje, da je vpeljava tega sistema tudi s fiskali-čnega stališča opravičena. Tudi v mestni občjni budimpeštanski je bil leta 1917. sprejet tak načrt. Pa tuđi v dunajskem občinskem svetu je bil letos sprejet sličen predlog na obdačenje vsega mestnega terena (glej »Oesterr. Volkswirt«, nov. 1919).
Vsekako je pa treba preprečiti, da bi spekulacija s stavbenimi prostori in dragulja stavbenih prostorov zavirala gradbe hiš.
Stanovanjska beda v Ljubljani se bode odpravila le, ako se takoj prično ziuati hiše in dolžnost oblasti je, da te namere  po  svojih  močeh  pospešuje.
Odprto pismo dr. Korošcu in prizadetim.
Kriv sem, ker sem sprečil lani protestno skupščino praških akademikov proti brezumni šolski politiki naših vel-mož. Na tisoče bridko preizkušenih mož je prišlo nadaljevat v Prago, Brno, Dunaj in Zagreb svoje zakasnele študije. Najpotrebnejšim so dalj 800 kron podpore, istodobno pa so zahtevali, da se obremeni državni budget z milijoni in milijoni za šole, ki so bile v neposrednem interesu abituriientcv (in morda profesorjev), nikakor pa ne starejših generacij. Pustili ste nas stradati in se pogrezati globlje in globlje v vojno psihozo! Za nas ni bilo denarja, ni bilo transportnih sredstev in ne živil. Poslati ste imeli ablturijente za nami tn nas na Dunaju. Brnu, Pragi in Zagrebu ščititi pred bedo. Tako bi dobili čas, ki ie za otvarjanjc univerze neobhodno potreben.
Kriv sem, ker nisem vsled zagotovila, da bo ljubljanska univerza jugoslovanska, vpošteval poziv diiašt-va in sklical za časa preteklih počitnic manifestacijskega zborovanja za pametnejšo in bolj ekonomično šolsko politiko, na primer; za vzorno medicinsko fakulteto v Zagreta in za dobro pravnoi in filozofsko fakulteto v Beogradu, da bi za sedaj koncentrirali svoje sile v prvi vrsti na te šole in Šele pozn^e pristopili k razširjenju. Takrat pač še nisem videl, da so b;li vsi argumenti naših velmož, k; so jih navajali proti tnkcmn načrtu — maskiran seoaratizem in megalomanija 1
In sedaj na? bom kriv, da sem kot predsednik reprezentativnega odbora akademikov Ijubltanske univerze pomagal dr. Korošcu ?n njegovi stranki potegniti vprašanje ljubljanske univerze še boli v strankarsko blato, kot je bilo žab'boe že dosedaj! Po sramotnem telegramu dr. Korošca, ki nroglašuje univerzo v Liubljani za simbol in za trdniavo slovenskega separatizma, ic bil obelodnnlen tobožnji telegram    re-
prezentativnega odbora akademikov ljubljanske univerze na ministra pro-svete v Beogradu. Izjavljam kot predsednik tega odbora, da odbor takega telegrama nikdar ni sklenil poslati, niti ga ni poslal.
Položaj akademikov ljubljanske univerze je sledeči: Kolikor jih ni po privatnih stanovanjih, so pod streho »n na toplem v Akademskem domu, kolikor jih nima hrane doma, dobivajo dobro in zadostno hrano v menzi: poleg tega kompletira »Podporno društvo ju-goslov. akademikov v Ljubljani« vsakomur njegove prihodke na eksistenčni minimum. Alarmantne vesti »Slovenca« o katastrofalnem gmotnem položaju omladine torej niso točne. Interesirani na skorajšnji ureditvi univerze sodelujemo z vlado in univerzitetnim svetom, da dosežemo ta cflj, kajti tu smo, čez 500 nas je. Ne moremo trpeti, da z nami kdo slepomiši in s tem škoduje, da kdo biča in da to boli nas, ki nismo zakrivili strankarskih mahinacij. — Ko smo čuli, da potuje član univerzitetnega sveta v Beograd, da pospeši priznanje kredita in imenovanje profesorjev, sklenili smo predati univerzitetnemu svetu adreso na ministrstvo pro-svete, da se je po lastni uvidjavnostl posluži. To adreso je nekdo brez moje vednosti in proti intencijam odbora objavil, in to celo kot telegram! S tem nas je na videz postavil poleg dr. Korošca, da bi mu dal aureolo >sIoven-skega* naroda, ko iz separatističnih, strankarskih in osebnih razlogov grmi proti sedanji vladi.
Onega, ki je to objavo zakrivfl. zadene zasluženi prezir, akademska omladina pa S' bo čisto in bistro prepovedala, da bi ji kdo podtikal in Jo izrabljal v svoje strankarske  svrhe.
Ljubljana,  dne 30.  decembra  191°.
Janže Novak,
t. Č. predsednik reprezentativnega odbora  akademikov ljubljanske  univeze.
Davek na vojne dobičke.
LDU Beograd, 1. januarja. »Prav« da« poroča: Finančni minister ie predložil ministrskemu svetu naredbo o davku na vojne dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osebe, ki so imele v vojnem času od 1914—1019 več dohodkov, kakor so ga imele pred vojna Pri družbah, ki so dolžne javno polagati račun, je podvržen davku tisti znesek dobička, ki se pokaže po povprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirne dobe, ako presežek dobička presega vsoto 10 000 kron. Davek se mora plačati finančni upravi, in sicer tako, da se morajo krone zamenjati z dinarji. Kar se tiče pravnih in fizičnih oseb. morajo plačati davek po onem znesku, ki se pokaže, v razmerju med skupnimi dohodki, ugotovljenimi v perijodi od leta 1914—1918 in med dohodkom, doseženim leta 191 L: za leto 1919 pa po» dohodku od leta 1911.: ako je bil dohodek leta 191L manjši kakor 20.000 K, ali če ga sploh ni bilo, se bo računalo, da je bil dohodek tolik, t. j., da je znašal 20.000 kron, ter se bo obdavčil, ako skupni dohodki za čas od 1. 1914—19! ^ ne znašajo 30.000 kron in za leto 191°. ne presegajo vsote 15.000 kron. Ne bodo se obdavčili osebni dohodki iz mesečne plače, pokojnine, dnevnic in doklad, sicer pa se bodo upoštevali vsi dohodki kakršnegakoli vira. Obdavčenje in izplačevanje bo odmerila finančna uprava, davčni odbori in Klavni davčni odbor v Beogradu. Odmerjeni davek se bo smel zavarovati s prepovedjo in dtuaimi zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljene dohodke se bo kot kazen moral plačati trikratni davek. Ako bi se zahtevani dokumenti ne predložili v vpogled, se bo to kaznovalo z globo od 1000—2000 dinarjev. Plačilo tega davka zastara v petih letih. Domače družbe bodo po tom načrtu morale plačati:
40 odstotkov od onega zneska, ki ne presega 5 odstotkov vložene glavnice:
50 odstotkov od onega zneska, H presega S odstotkov, vendar ne presega 10 odstotkov vložene glavnic«;
60 odstotkov od onega zneska, ki presega 10 odstotkov, pa ne presega 15 odstotkov vložene glavnice;
70 odstotkov od onega zneska,   ki presega 15 odstotkov,    pa ne presega 30 odstot. vložene glavnice: SO odstotkov od onega zneska, ki presega 30 odstotkov vložene glavnice.
Za tuje družbe veljajo druge odredbe. Pravne m fizične osebe bodo morale plačati:
20 odstotkov od onega zneska, kf ne presega 20.000 kron:
40 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 20.000-^30.000 K:
50 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 30.000—50.000 K:
60 odstotkov od onega zneska, kf znaša od 50.000—100.000 K:
70 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 100.000—200.000 K:
80 odstotkov od onega zneska, ki znaša od 200.000—500.000 K;
LISTEK. Starflca.
(Konec.)
»Oh. če bi ga bili videli, ubogega starčka, če bi ga bili videli, kako je prišel k meni z razprostrtimi rokami, me poljubil, mi stiskal obe roki, v zadregi begal po sobi in vzklikal: »Moj Bog, moj Bog!«
Vse gube na njegovem obrazu so se smejale, bil je rdeč in je jecljal: »Ah, gospod ... ah!  gospod!«
Potem Je hitel v ozadje ter je klical:  »Mamica!«
Neka vrata so se odprla, kakor bi tekla miška po hodniku, ie bilo sBšati, in — tu ie bila mamica. Nič lepšega kot ta mala starka v svoji čepici, v karmelitarski obleki in s svoflm vezenim robcem, ki *a ie po stari modi držala meni na Čast v svoii roki OinlHv prizor! Bila sta si podobna. Z enako frizuro in čepico bi se nJemu tndi lahko reklo mamica. Samo prava ma- j mica ie menda morala v svojem fiy- i
ljenju mnogo jokati, kajti bila je Še bolj nagubančena kot on. Imela je ob sebi, kakor on, deklico siroto v sivi obleki kot strežnico, ki je ni puščala nikoli same, in nič ginljivejšega kot videti ta dva  starčka  s strežnicama.
Ko je vstopila, mi je začela mamica delati velik poklon, toda starček ji je klan jaje prekinil z dvema tremi besedami:
»To je Moričev prijatelj!«
Zdaj je začela trepetati, jokati. Izgubila je svoj robec, postala je rdeča, vsa rdeča, še bolj rdeča kot on . . . T| starčki! Samo kapljo krvi imaio še v svojih žilah, k? pa jim šine pri najmanjšem razburjenju takoj v glavo.
»Brž, brž, stol!« je dejal starček njeni strežnici.
»Odpri okno!« je zaklical svoii.
In vsaka me je pograbila za roko ter me vlekla cepetaje k oknu, ki sta ga odprli na stežaj, da se me je bolje videlo. Primaknili sta dva naslonjača, jaz pa sem se posadil na zaktopni stol mednjn, otroka v modrih oblekah za nas !n zasliševale se je začelo:
»Kako živi? Kaj počne? Zakai ne BMt2 ie H w»ov€Ben?€
In tako je šlo dalje.
Odgovarjal sem kolikor možno na vsa njih vprašanja, pripovedoval o svojem prijatelju posameznosti, ki sem jih vedel, si nesramno izmišljal, česar nisem vedel ter nisem priznal, da nisem pazil nikdar na to. se li nlegova okna dobro zapirajo in kakšne barve je tapeta v njegovi sobi.
»Tapeta v njegovi sobi! Modra, gospa, sinje modra z gjrlandami . . .«
»Res?« ie dejala uboga mamica in. obrnjena k svojemu možu, je dostavila:  »To je priden otrok!«
»Oh, da, to Je priden otrok!« ji je pritrdil on navdušeno.
In ves čas, ko sem govoril, sta prikimavala, si namežikovala ali pa se se je starček nagnil k meni in rekel: »Govorite glasneje . .. Ona Je nekoliko naglušna«.
In ona mi ie pošepetala: »Nekoliko glasneje, prosim! . . . On je precej naglušen . . .«
DvignJl sem tore| svoj glas in oba sta  se ml  zahvaljevala  z nasmehom, |n v tem veletn smehljaju, ki se je obračal na me, kakor bi na dnu mojih oči i iskala sliko svojega Maric*, sem najel 1
sam njegovo sliko, neodločno, v megli, skoro nedosežno, kakor bi videl prijatelja, kako se mi iz velike daliave smehlja iz megle.
Naenkrat se je dvignil starček v svojem  naslonjaču.
»Mamica, česa sem se spomnil! — gotovo še ni zatrkoval!«
In mamica dvigne prestrašena roke k nebu:
»Ni zajtrkoval! . . . Veliki Bog!«
Menil sem, da je govorica še o Moricu fn sem hotel odgovorni, da pridni otrok nikdar ne čaka dalje ko do poldneva, ko sede za mizo. Toda ne, govorilo se je o meni; in ko sem prizna], da sem teŠČ, je bilo treba videti to razburjenje.
»Hitro pogrnita mizo, modri malčki! Mizo na sredo sobe! — nedeljski prt! krožnike s cvetkami! In ne sme-jajta se toliko, prosim! Le brž!«
In res sta pohiteli. Jedva sta utegnili, razbiti troje krožnikov, in že je Ml zatjrk serviran.
Mal dober zajutrek!« je dejala ma-r*tca in me spremljala k mizi. »A po-i otnoma sami boste, ker midva sva zajtrkovala že prej«.
Uboga starčka! — Kadarkoli pri-! de človek, vselej  so  »že»  zajtrkovaliV
Mali dobri mamičin zajutrek ie ob-, stojal iz par kapljic mleka, datlev in »barauette« — neke vrste kolača, — ki bi zadoščal zanjo in za njene kanarčke! vsaj osem dni. Jaz pa moram priznati, da sem sam pospravil vso zalogo, Kakšna nevolja je tudi nastala okoti mize! Modri malčki sta šepetali in se suvali s komolci, a kanarčki tam spodaj- v svojih kletkah, se je zdelo, da čvrče med seboj: »Oh, ta gospod poje vso barquetto!«
la res pojedel sem vso in skoro ne da bi bil opazil, ker sem si dal opra* viti s tem, da sem se ogledoval okoli' po svetli in prijazni sobi, po kateri Je-vel duh kakor po starodavnih stva-; reh . .. Predvsem sta bit tn dve maftj postelji, od katerih nisem mogel od-j trgati svojih oči: t| postelji, kakor dvo-; je zibell, sem si predstavljal zjutraj ie-pred zoro, ko sta Se popolnoma skriti: pod svojim franžastjmt zastal Utaj bije tri. To je dobi. ko mi zM* wđ stari ljudje.
aSlHJSt fllgfldsćl«
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD- dne H. fanuarjt 1920.
Itar. «.
90 odstotkov od onega meska, kl je večji od 500.000 kron.
Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih: prvi obrok 50 odstotkov v roku 30 dni. drugi obrok 25 odstotkov, v nadaljnjih dveh mesecih, zadnji obrok zooet v nadaljnjih dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih, ki jim je rok že potekel. Kdor bo prijavil, da je dal kdo netočne podatke, dobi eno tretjino plačane denarne kazni. Njegovo ime pa ostane tajno.
Politične vesti.
= Sprava med Šusteršlčevci tn
SLS. Kakor smo informirani, se >e dosegla sprava med pristaši bivšega deželnega glavarja dr.. Šusteršiča »n vodstvom SLS. Pri spravi je igrai glavno vlogo kot posredovalec Su-■steršičev zaupnik dr. Vladimir Pe-gan. Dotična izjava bi ini \a v glavnem glasilu SLS iziti že te dni. V smislu dosežene sprave bi se rnora^: omogočiti dr ju. ŠusterŠiču povrnitev v domovino. V tem slučaju bi dr. Su-steršič pri prihodnjih volitvah v parlament že nastopil kot oficijelni kandidat klerikalne stranke. Zdi se nam, 'da delajo Snsteršičevi pristaši račun brez krčmarja, ker pač ne bo v <?o-glednem času jugoslovanske vlade, ki bi dovolila, da bi se smel vrniti v domovino dr. Susteršie, ta zaklet* sovrag narodnega in državnega edinstva, ki je v stalni zvezi z vsemi našimi sovražniki in ki samo preži na to, kako bi mogel našo državo razbiti in na njenih razvalinah zopet vzpostaviti gospodstvo Habsbur-žanov.
m VeUk jrJavn? Ifudskl shod JDS. ▼ Središču ob Dravi se vrši 6. januarja 1920 ob 3. uri popoldne. Poroča predsednik stranke, poslanec dr. V. Kuko-vec. Somišljeniki celega okraja so vabljeni k nmogobroW udeležbi.
si Ministrski svet. Beograd, 1. januarja. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se ima sestaviti ustavotvorni odbor, k\ bo izdelal osnovo za novo ustavo naše kraljevine, V tem odboru bodo zastopane vse stranke današnjega parlamenta, poleg tega pa bi vstopili v ta odbor po 2 profesorja javnega prava Ina vseučiliščih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, v celem torej 6 profesorjev. = Priprave za volitve. Beograd, 1. januarja. Vlada je izdelala projekt zakonskega načrta za volitve v parlament ter je na ministrskem svetu že r>očela razpravljati o tem projektu. Novi volilni red se naslanja v prvi vrsti na volilni red v Srbiji in bi se vršile nove volitve na podlagi splošne in :enake volilne pravice. — Redoviti parlament bi štel 300 poslancev, a velika narodna skupščina, to je konštituanta, Jbi štela 600 poslancev. Ni še določeno, ali se imajo sedaj vršiti volitve samo za reden narlament ali na! se obenem izvrše tudi volitve za konštituanto. Na včerajšnjem ministrskem svetu je bila hr principu sprejeta osnova volilnega reda za redni parlament Pri volitvah v konštituanto bi prišel 1 poslanec na 20.000 prebivalcev, pri volitvah v redni parlament pa 1 poslanec na 40.000 prebivalcev. Vprašanje o Ženski volilni •pravici še ni rešeno in bo o tem najbrže  odločala korštituanta.
= Zakasnitev občinskih vol-tev. T\e ograd, 1. januarja. Ker je izključeno, da bi bile volilne žare in kroglice gotovo pred drugo polovico februarja, se ne bodo vršile občinske volitve, kakor Je že bilo javljeno, tekom meseca januarja, marveč šele koncem februarja.
ca »Vstašf« v Crni gori. Neue Ziircher Zeitung« poroča o nekem Uvstaškem« gibanju v Črni gori. K\ naj bi imelo federativno tendenco in ki naj ga se udeležujejo tudi Slovenci in Hrvati. Število vstašev. da se množi od ćne do dne. V zadnjem ča-,su. da se ie pridružilo Črnogorcem 500 Hercegovcev, ki bi radi rešili — tako pravi list — tndi svojo lastno avtonomijo od srbskega centralama. Med vstaft da se nahajalo Črnogorcu ki so bili prešli v službo k .Jugoslaviji, katero pa so zapustili siti
zatiranja po Srbih. — Ni nam treba mnogo ugibati, odkod izvirajo take vesti, ker vemo v čegavem interesu bi bili dogodki, ako bi bih) na njih kaj več resnice nego samo to; Kakor je vojska porodila po drugih deželah roparske čete, železne kadre it«L, tako so se porodile razbojniške tolpe tudi v Črni gori. V Črni gori se je pojavilo banditstvo ob sovražni Invaziji, ko je z njo dospela v dežeio beda, večja kot je bila kedaj prej. Nikakor pa nimajo ti roparji kakih političnih namenov, kakor jim jih pripisujejo gotovi krogi, ki bi radi videli v njih svojo oporo. Naravnost smešna pa je trditev, da se nahajajo mea »vstaši« Slovenci in Hrvati.
Vešovičeva zarota. Pod naslovom »VeSovićeva zarota« piše ^Politika«: Po informacijah, ki smo i-'1 danes prejeli z merodajnagt mesta, je bivši general Vešovič brez dvojbe v zvezi z italijansko zasedbe-no oblastjo v črni gori in z vlado razkralja Nikite v Neuillvju. Vef.ovič je meseca oktobra poslal v Italilo svojega zaupnika podporočnika P. J. s poročilom, v katerem zahteva gmotno in oboroženo p:>moč Italije, da zaneti upor v Črni gori. Ta Veto-vi.; v odposlanec se je sestal z zaupniki Nikite in italijanske vlade v Caeti. nat> pa se je vrnil v Črno goro. Hkrati ic bil odposlan tudi kapetan Plamenac z večjo svoto denarja za potrebe upornikov. Vsa ta podla intriga Vešovičeva ie bila odkrita, toda se iz posebnih razlogov podrobnosti ne smejo objavljat?, ker bi to ^kodilo preiskavi. Napadi, ki se vrše te dni na naše ozemlje v črni gori so delo zarote, ki ji načeluje major La-zovič. To je tisti človek, ki je dal leta 1909 streljati po odredbi kralja Nikite Pžinoviča, Inačica i. dr. v takozvani kolačmski aferi. Lazov«*, za katerega je znano, da ie bil v zvezi z Vešovicem. je poskusi! pobuniti posadko v Podgorici, kar pa se mu nf posrečijo.
= Rimski Kri o Nittijevih i7va-tenfih. -»Giornale d* Italia« komentira Nittijev eovor in pravi, da ie hote! Nitti združiti večino kamore na neki srednji platformi, kar se mu ie bistveno posrečilo. List piše: *Ni:ri je rekel, da je sklenila vlad i v jadranskem vprašanja vzdrževati na :>rtd-stoieči parieki konferenci znan Titto-nijev projekt. Sedaj bi se moglo vprašati ministrskega predsednika: in če se projekt Tittoni še enkrat zavrne, kako stališče zavzame potem italijanska vlada? Ali se ne bo poteirt morala odločiti, da pusti vprašanje nerešeno in vzdrži sedanje stanje t. f. vojaška okupacija onstranske obali?* — »Corriere d' Italia* povdaria, da je doserel Nitti s svojimi izjavami neoporečen uspeh: v Nitti je opare-deli? vprašanje Reke v pravilne naje; ki izključujejo vsako nacifonaM-stKno Idejo in je ;?sno pokazal, kako modro se je vedla v]zdz nrmreru D* Annrnznevero u incidentu in dosegla dober uspeh.:
~ D' Kmmm&m nred ifešfeta Ns-rodn?rr» tvtflaBL Kakor noreča ^Corriere della Sera t z Reke, je D* An-nnnzlo v reškem Coos&fto Naziona-!e ohraz!a<?al svoje zahf ve: italijanska vlada mora priznati za svoje vse one vojake, ki so pad!!, bili pohabljeni ali ranjeni v nohodu na Reko: ta-hteva natančnejši načrt z? evakuacijo Reke po dobro vol jcih kakor tudi za vhod rednih ČH v rnesto: proglas, ki ga bo izdal generali Badogrllo ob njegovem vbodu v mesto, se mu mora nrc* pokazati. Zase zahteva oo-pol^o svobodo, da lahko piše o dalmatinskem in jadranskem Vprašanju svobodno brez vsakega ozira na tiskovni zakon. — Nato ie fmel dole Tovor, v katerem je obja^nieva! svoje s*?lišče. Rekel je, da so bil? njegove sanje dalekosežne. Reka bi bila morala postati bak^r? svobede n* samo za Itaiiio, mmtmk tudi za celi svet K Reki bi se bili morali obrnit!
I drugi narodi, ki gnt kramo mogoč* I ki njih pravice. Radi tega pa se mu zdi, da nI dosegel svojega cilja. Ce pa je Reka prepričana, da bo rešena in da ji legtjonarji niso več potrebni, bo on odšel, toda »s srcem polnim bolnih spominov na nepotabne reške dneve«.
as Ponovitev preiskavo koboiUke
katastrofa? »Giornale d* Italia« poroča, da namerava predložiti general Ca-vaciocchl senatu posebno vloso, v kateri bo zahteval revizijo sklepov komisije, ki je preiskovala vzroke kobari-škega poraia. Rekurz se bo opiral na tehniško inkompetenco veČine Članov preiskovalne komisije, na nedostatke v pretresovanju nekaterih vprašanj, na pomanjkanje ravnodušnosti v presojanju odgovornosti armadnili poveljnikov Cavaciocchija, BonRiGvanuija in Badoglija, na protislovja posameznih poročil, na dejstvo, da se pravice za-I govornikov niso doveli vpoštevale in j končno na krivico, ki se je godila se-neralu Cavaciocchiju s tem, da je ministrstvo v preiskavi proti ni emu uporabljalo strožje odredbe ne^o proti ostalita generalom.
- Razgovori v reoaradiski ko-misLU.    -Politika«:    javlja iz Pariza: Razgovori glede avansa, ki jih voal naša finaneno-gospodarska misija ze 15 dni z reparacijsko komisijo pan-| ške mirovne konference, so že 5 dni i ustavljeni. To znači, da so razgovori j prekinjeni in da se ne bodo nadalfe-S vali. Prekinili so se zato. ker morata člana nase   misije   gg. Draškovič m ! ^tojanovio pričakovati  od  beograt-j ske vlade    naknadnih    iiistrukcij    o koncesijah,   ki jih vrhovni    svet zahteva za Avstrijo, spajajoč na ta m.-j čin dve popolnoma ločeni vprašanji. j instrukcije iz Beograda še niso pn-j sle,    toda se pričakujejo    tekom tu-I trajšnje^ra dne. tako da bodo naši <.rt-t legati rrofdi v ponedeljek prisostvt;-j^vati seii reparacijske komisije in na njej pojasniti stališče naše vlade. T*o I verodostojnih   informacijah,    obstoji ! največja težkoča v tem,    da repar*-I cljska komisija ne soglaša s tem. c« se popolnoma usredi za^tevam na&e misije, kar se tiče višine avansa. Obnovitvena   komisija sada] še ne t-o-glaSa s tem, da se odobri celokupna svota 2 mflfjardl frankov,   nego ponuja manj5o svoto. Poles: vsefra t^-jra so naši nerodalni kro^rf uverjenf, da se razgovor! zaključijo za nas po-! voljno najdalje do srede.    »PofitfKa« j pristavlja k temu:    Pri predsedniku ministrskega sveta se 5c rrrlasil danes   g. Oranard.   npravtfk   posTov francoskega   poslanstva v Beograde. Zdi se, da fe vpraSaiiJe o priori-| teti *?rb?je    pn    obnovi in vofni od-i škodnim    popolnoma    propadlo.    V I Imenu avansa dobi Jtopotavfja sedaj i i^0 mlliionov    frankov,   ka&neje pa j do6l Se 5^5 celokupne svote, kl i<y bo-I sta    nlačalf    Nemčija    fn    Avstrik*. { ^'^ra«an;e    fe !e.    kd?J    bo VemčTJn | mo^la plačati .^00 nrfrrjard
- BteaMka vprašanie. fDnn, kor. ur.) Brzojavna agenturu Dacfa ! javlja: Vlada bo te dni pnčela pokajen :a z JttgosTavtJo 'rlede banatskega vprašanja. Govori se, da so Srb' prlniravtlent, dovolili Roimmom pr--cejsnle koncesije.
=    Komunisti    na Bolgarskem,
(Dun. kor. ur.) Brzojavna rrcentura Dacia poroča: Iz Sofije javljajo, da so poostrili obsedno stanje. Vodje komunistov so bili aretirani in izročeni vejnim sodiščem. Od 5. popokl je vsak promet na cestnh prepovedan.
= Vilfem se   podvrže   sodišču
cliirancev. Tz Bazileje se poroča, da je excesar Vflfern končno sklenil se oodvrečf sodišču aliirancev. Slavil je na potove pogoje, med drugimi tudi ta, ca fnm izbira sedež sodiščn m dem pričetka procesa. Dalje si pricV-žnje pravico, da si sme izvoliti nemške zagovornike. Ako znveznfkl spreimejo te porojc, razprava n* prične pred pretekom šestih mesecev.
»Ne, dragec.«
»Ali  ni  Morje priden  otrok?«
»Oh, da, on je priden otrok*.
In predstavljal sem si ves tisti njun razgovor, ker sem videl mali postelj  jstarčkov drugo tik druge.
Medtem se je na drugem koncu sdbe vršila straSna drama. Slo ic za to, doseči na nafviSji polici izvesrno steklenko z vknhanimi črešnjami, ki so deset let Čakale Morlca fn ki Sik je I bilo treba odpreti meni na fcast. Vzlic , mamicinim prošnjam je vztrajal starček pri tem, da hoče sam vzeti čresnje doli, zlezel je v silen strah svoje žene na stol in se mnčil, da bi lih dosegel v višini . . . Vidite tole sliko: starček trepeta in se izteza, modri malčki oklepalo stol, mamica brez sape dviga zadal svoje roke in k vsemu tega lahen vonj hrušk bergamot, kf veje iz odprte omare in velikih svežnjev barvastega perila • . . Bilo Je šarmantno.
Končno, po mnogem trndti, se Je posrečilo slavno steklenko dvigniti z omare in ž njo še staro srebrno čašo, vso umetno izbočeno, čašo, iz katere
je Pil Moric, ko le b*l še majčken. In r3polnita mi jo s Črešnjami do roba; Moric je tako ljubil erešnie! In ko mi je stregel, mi ie starček pošepetal z Izrazom  sladko?r»edežn  v uho:
»Blagor vam, da jih smete jest J!... Mofa žena jih je vkuhala . . . Neka! dobrega  dobite  pokusiti«.
žaf, njegova žena jih Je vkuhala, a pozabila je dodati sladkorja. Pa kaj hočete! človek postane raztresen, ko se postara. Imela so grozen okus, vase črešnfe, uboga mamica . ♦ . Toda to me ni zadrževalo, pojesti vse, ne da M se skremžil.
Po končanem zaitrko pa sem vstal, da se od svojih gostiteljev poslovim. Rada bi me bila še zadržala, da bi kramljala o pridnem dečku, toda ve-čerilo se Je, in do mlina Je bilo daleč. Moral sem oditf.
Starček se le dvignil obenem z mano.
»Mamica, mojo suknjo! .\ . Spremiti ga hočem tja do trga«.
Prav gotovo se Je zdelo mamici, da M že prehladno spremljati me đo
trga, toda tega ni hotela izdati. Samo ko mu ie držala rokava, da je oblekel svojo suknjo, lepo suknjo tobačnoria-ve barve in s 5ko!kfnastimi gumb?, sem sU?n! milo bitje reč' z nežnim glasom: »Pa ne prideš pireka^uo domov, kal ne?€
In   on   h   odgovori! nekoliko poredno:
»rfe! He! ... ne vem... morda...« Nato sta se smehljale pogledala, fn smehljala sta se modri malčki, ko sta ju videla se smehljati, in kanarčki v kotu so se smejali po svoji maniri . . • Med nami, meni se zdi, da je bila vsa družbfca od vonja vkuhanfh črešefkj nekoliko natrkana.
. • . Nočilo se Je, ko sva odšla iz hiše, dedek m Jaz. Modra manVa nama Je sledila* da bi ga pelirla zopet nazaj, toda on Je nI vjdel m je b?I ves ponosen, da koraka z menoj roka v roki kakor cel mož. Mamica, vsa blažena, je gledala to s praga in zroča za nama je kirnja đražestno, kakor bi hotela reči: »Se ves isti Je, moj ubogi možice*! Maršira čisto Junaško!«
POTOVANJI!   REGENTA  ALEKSANDRA.
Beograd, 1. Januarja. Regent Aleksander je odpotoval v Alzactlo - Lore-no. Vlada ni prejela doslej le nobenih informacij, koliko časa se bo regent Aleksander ie mudil v inozemstvu.
KOMISIJA   ZA   PREISKOVANJE
DOGODKOV  V   PREKMURJU.
Beograd, 1. januarja. Radi napada madžarskih čet na nas" teritorij v Prek-murju, je odila posebna komisija v Prekmurje, da konstatira krivdo za ta napad. Komisija je soglasno konstatirala, da so Madžari odgovorni za napad v Prekmurje. — Ker še ni dospel odgovor madžarske vlade glede garancij, da se taki napadi ne bodo nadaljevali in ker se madžarska vlada še ni izjavila o odškodnini in zadoščenju, ki pa nam mora dati, velja Se nadalje prepoved naše vlade glede izvoza živeža iz naše kraljevine v Madžarsko. Govori se, da bo madžarska vlada zadovoljila zathevam beogradske vlade, aH po sedanjih znakih zavlačevanja je razvidno, da se Madžarom ne mudi in da pričakujejo nekak prevrat, ki bi bil za nie neroden.
RAZKRALJ   NIKITA   OBOLEL.
LDU Beograd, 1. januarja. »Politika« javlja: Jz Cap Martina je došla vest, da je bivši gospodar Črne zore resno zbolel in da ?e nekoliko d~ii bljuje kri. Italijanska kraljica odide drevi v Cap Martin v posebni misiji. Morala bo prepričati svojega očeta, da .se mora z usodo pomiriti. ITAUJA ZAHTEVA ODŠKODNINO. LDU. Ženeva. 31. decembra. (C. T. U.) »Secolo« poroča iz Rima, da je odškodninska zaliteva, ki je stavila Italija b vsim osrednjim državam, določena na 9* /? milijarde lir. Tretiina odpade na SJ zračnih napadov na italijanska mesta.
?.OVc VOLITVE V ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT.
LDU. Praga, M. decembra (ĆTU.) Narodna skupščina se sestane 7. januarja. Kakor riše *Pra?er Tasrblatt« bo zasedanje končano dne 27. januarja ter st bodo novo volitve pospešile* ker se radi Madjarar volitve na Slovaškem ne BOKfo vTMfj pozneje. NOY CFr<(JSLOV^   IRAHM LIST.
LDU. Praga, 31. decembra. (CTU.) Danes izidejo zadnjikrat »Praž?ke No-vinv«, ki so b»le ustanovljene koncem 16. stoletja. Namesto njih zaene izhajati jutrj »Ccskoskjvca&ka republika«. Do-sedama priloga uradnega lista postane samostojna.
ROMUNSKO OZrMLJE.
LDU Bukarešta. 30. dec. (Dun. kor. tnO Brzojavna agentura Dacla javlja: Zbornica je imela danes vele-važno sejo, *ia kateri so ratificiran kraljevo naredbo glede spojitve vseh osvobojenih romunskih ozemelj z združenim kraliestvom. NOVI ROMUNSKI PARLAMENT. LDU. Bukarešta, 31. decembra. CD. KV.) Romunski tiskovni nrad poroča: Pomrnska poshnska zbornica *teje 562 poslancev, od katerih ie bilo 24\ izvoljenih v star? Pomnnijf. 2S3 na Sedmo-.trraškem in v Bukarešti, 02 v Besarabi-ji in 26 v Bukovini. Senat štele 237 članov. K tem pride še princ Karol. daHe romnnskf me^ronoMtl ?n Škofje ter zastopnik evan.e:el?ske?ra vero*zpovedanja.
USKA ZAHTEVA CARIGRAD. LDU. RML 31. decembra. (CTU.) »Neuer Ta£« poroča iz Pariza: Veni-zrlos znhteva na mirovni konferenci za ("frčijo upravnj mandat v Carigradu.
J02EF   FERDINAND  HABSBURŠKI SE 2ENI.
LDU. Dunaj, 31. decembra. (CTU.) *Arbeiterzt£.« poroča, da Je generalni polkovnik Jožef Ferdinand Habsburški izposloval pri nižjeavstrijskl vladi zakonski dispenz, da se poroči z ločeno stotnikovo soprogo Rožo Jokl rof. Kal-tenbrunner.
VILJEM BO INTERNIRAN.
LDU. BeroRn, 31. decembra. (C. T. U.) Kakor poročalo list? iz Londona, Je res, da zahtevata francoska in angleška vlada, da se cesar Viljem internira zunaj Evrope.
13 iS Kraljevine.
—  Uvoz tviega časopisja Ministrstvo za notranja dela je % odlokom cd 4. decembra štev. 5862 dovolilo uvoz tujega časopisja .samo ne Iz Ogrske in Bolgarske; za te ostane torej stara prepoved v veljavi.
— PHonirske čete bodo pomaga* le prt novfli zgradbah v topličkem oknifiru In v jablaničkem srezti vranj-skega okruga v Srbili, kf sta posebno mnogo trpela vsled nemško-madžarskega divjanja. Pijonirsko pomoč fe odredil ministrski svet.
—  Za sponeafk Prladpa le vori-rala beograjska občina vsoto 10.000 dinarjev.
—  Zgradba dalmatinske Meznlee. Zgradba dalmatinske železnice, ki Ima vezati Split z Ogalinom, Je dograjena na progi od Vrfiovlne do Knina. Ta proga je dolga 50 km. Posebna komisija ima pregledati to progo In čim bo ta pregled IzvrSen, se izroči proga javnem« prometu. S to progo bo Lika do-
bila železniško zvezo s oetaHm svatom preko Ogulina. Z zgradbo Železniške proge od Kotna na ing se nadaljnje z vso energijo. Nadejati se je, da bo vsa dalmatinska proga že v doglednam Času dograjena in izročena javnemu prt* metu.
Sokolstvo.
—  Sokol v Kranja Inu občni zbor dne 5. januarja 1920 ob 20. url, za si očal nesklepčnosti pol ure pozneje v društvenih prostorih % naslednjim dnevnim redom; 1. nagovor staroste, 2. poročila odbornikov, 3. prememba pravil, 4. določitev vpisnine, S. volitve funkcionarjev, 6. razni preaV logi in slučajnosti   Odbor.
—  Telovadno društvo Sokol t 2lrefe ima redni občni zbor dne H. januarja 1920 ob 14. v sokolski dvorani v Žireh. Dnevni red: 1. poročilo staroste, načelnika, tajnika, blagajnika, knjižničarja, poročevalca veseličnega  odseka,    2.  prememba    pravil,
3.   volitev    odbora za poslovno    leto  1920,
4.  volitev zastopnikov za žnpni občni  zbor,
5.  volitev odbornika v župni odbor, 6.  razni predlogi in sklepi. — Odbor.
— Vsesokolskl zlet v Pragi leta 1920. Priprave za vscsokolski zlet v Pragi so v polnem tiru, kakor sklepamo Iz novo nam došlih poročil. Dolgo je bilo neodločeno, se bede - H vrši! zlet ali ne. Pripravljalni ndbor se mora boriti z velikanskimi težko« čajni, katere je treba premagati, ako hoče, da se bo vr<il zlet v redu, kakor dosedanji. Zlet leta 1920. bo prekašal vse dosedanje. Udeležba bo od vseh stfani ogromna — saj bode to prvi zlet — svobode!! V velikanskem številu se ga udeleže tudi drugi narodi, zlasti Francozi, Angleži, Belgija. Iz Amerike ie dosedaj žo Javljeno do 50.000 rdeležnikov. Jugoslovansko Sokolstvo se ga udeleži v kar največjem številu ter nastopi z lastnimi prostimi vajami brata Hofrr.ana, v katerih ie izraženo vse trpljenje jugoslovanskega naroda in končna osvoboditev In ujedinjenje, ter 8 prostimi vajami   brata  Vidmarja.
Radi ogromne udeležbe od vseh strani, bo notranja organizacija popolnoma spremenjena, kakor javlja Č. O. S# v zadnji okrožnici, v kateri opozarja Sokolstvo na to, da ne bo potem razočaranja. Ta vsesokolski zlet ne bo nikaka. svečanost v običajnem smislu, ampak velika sokolska vežba (n.anevrO, pri kateri se pričakuje od slehernega udeležniku napor vseh sil ter se mu nudi najpotrebnejše. ^»TokTat re moremo zvari brate in sestre na kako svečanost, nudeč vsem udele-žni] om vse ugodnosti, hrano, stanovanje in drugo, temveč lih zovemo na delo, stradanje in žrtve«, pravi okrožnica. Mora se torej računati * tem, da se bodenio n. pr. vozili v živinsMh vozovih, spali na slami, v šatorih in da bo vsakdo navezan največ na ono hrano, kar bode prinesel s seboj. Vsaka žnpa bods živela za sebe: župe dobe svolo hrano, kuhinje itd- ter skrbe za svoje Članstvo. ^Razdelili si bodemo naloge: eni bodo telovadili* drugI bodo čuval! obleko teh v taboriščih, garderobah, tretji bodo kuhan itd. kratko vsakdo bode imel svoje delo in naloga žup bode, da skrbe za to, da se v delu vsi med seboj menjajo.«
To so približno prvi glasovi, ki tih dobivamo iz Prage. Naša naloga ?er da se pripravljamo, delamo in že sedaj zbiramo vsa sredstva za ta ogromni zlet. Prvikrat st bode jngoslovensko in češko Sokolstvo podalo svobodno roke. t^r se pozdravilo ne svobodnih tleh. Zato brarrie na delo!
—     Sokolstvo na Slovaškem. Pod madžarsko krutoviado je bilo onemogočeno vsako delovanje Soknlstva na Slovaškem. Takoj po osvoboditvi je začelo tain Sokolstvo živahno delovati. Najprej Je obstojala samo ena župa: Ma*;arykoviu danes ie pa Število Sokolsrva tako naraslo, da so morali ustanoviti 6 novih žup. Najboljši odgovor na razna natolcevanja nasprotnikov.
—   Češke Sokoliće so uvedle nov telo-1 vadni kroj in zadnji čas tudi slavnostni kroj. Telovadni kroj je v glavnem isti ka*' kor Je bil dosedaj, samo upeljafa se fe bela bluza s slovaškimi rašrvi ter rdeči pas. Slavnostni kroj Je po najnovejših poročilih podoben  moškemu.
Dnevne vesti.
Ljubljana. 2. januarja 1920.
—  Novj docenti na našem vseučilišču. Docenta zagrebškega vseučilišča dr. Jovan Kadži in dr. Marijan Salo-rek sta sprejela poziv za zoologijo ljubljanskega vseučilišča za zoologijo, odnosno za geologijo. Oba imenovanu docenta »ta se pozivu odzvala.
-— Ali nimamo sposobnih stovenskffi uradnikov Kakor nam poročajo, se namerava nastavit! pri računskem oddelku gozdarskega urada v Ljubljani bivšega okrajnega glavarja v Logatcu Eckla. Menimo, da imamo za to službo na razpolago dovoli slovenskih uradnikov ali vsaj takih, ki so manj kompromitirani kakor bivši okrajni glavari Cckel. Zato pričakujemo, da se bo poskrbelo, da pride na to mesto zanesljiv naš človek.
—  Zagrebška »Tribuna« pri občuje redno dopise iz Slovenije v slovenskem jeziku. Dopisi pa so sestavljeni v tako spakedrani slovenščini, da Jih niti rojen Slovenec ne more razumeti, kamoli hrvatsko občinstvo. V dopisih je polno takih tiskovnih napak, da čitatelj niti smisla dotičnih dopisov ne more pogoditi. Naj bi »Tribuna« skrbela za to, da se dopisi priobčujejo v pravilni Jn razumljivi slovenščini, ker Je sicer boljše* da Tih sploh opusti. A ti nimajo v redak« ciji nikogar, ki bi bi! vsaj toliko veiC slovenSčine, da bi mogel opravljati korekturo slovenskega stavkat
Stran S.
»SLOVENSKI NAROD" dne S. jamarja 1920.

—  Imenovanja m me&aaskth io-
I Ju Za ravnatelja oairoma ravnateljice so imenovani: na L deSIrt meščanski Soli v Ljubljani Luka Jelene, na II. deški meščanski šoli v Ljubljani Josip Bezlaj, na I. destni dekliški meščanski šoli v Ljubljani Franja Zemme, na IL dekliški meščanski šoli Albina Golob, na deški in dekliški meščanski šoli v Trfiču Albin Lajovic. na d. m. šoli v Ribnici Anton Mervič, na deški meščanski Šoli v Ptuju Karol Kveder, na dekliški meščanski šoli v Ptuju Irma Scheligo, na deški meščanski šoli v Celju Beno Serajnik, na dekliški meščanski šoli v Celju Josip Brinar, na deški meščanski šoli v Žalcu Josip Ber-r.ot, na deški meščanski šoli v Ljutomeru Jan Bavkart kot začasni vodja, na deški meščanski šoli v Mariboru Dragotin Humek, na L dekl meščanski šoli v Mariboru Leopolda Koršič, na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru Antonija Stupca, na deški in dekliški meščanski šoli v Borovljah prof. dr. Fr. Mischjtz začasni vodja,
—  JuJTOslovenski vjetniki v tujih državah. Ministrstvo za zunanje stvari je podvzclo korake, da se vrnejo v domovino vsi naši državljani, ki so bili kot bivši podaniki Avstro-Ojrrske internirani na Japonskem, Kitajskem, v Braziliji, Portugalskem itd. To so večinoma mornarji trgovskih ladij, k» jih je vojna dohitela v Mih morjih.
—  Prevalio. Tukajšnji renegati so se od poletnega ^ahn zopet nekoliko opomogli in začeli so zopet s svojim rovarsktm delom. Te dni so razbili oblo na električni žarnici pred gostilno £. Rozmana in več obcestnih žarnic iz elektrarne g:. Lahovnika. Ti renegati s pristno slovenskimi imeni se ne sramujejo, da pliuieio svoji materi Jugoslaviji v obraz. S takimi ljudmi se mora pošteno obračunati. Če jim tu ne ugaja, kar v Nemško Avstrijo naj gredo. Saj dan na dan prihajajo sem pisma, v katerih begunci milo prosijo. Če se smejo vrniti, ker morajo v Nemški Avstriji tako stradati. Seved?, če se človek preobie. postane ošaben! Pa naše oroZ-ništvo, ki je v zadnjem času energično nastopilo proti tem zlikovcem, jim bo že znalo peroti prstriči.
—  Iz obrtne stroke. Občinski svet je v svoji zadnji seji ugodil prošnjam: Alb:ne Barličeve za podelitev gostilnjčarske koncesije pred Škofijo St 16, Mariie Inkretove za podelitev grstjlničarske koncesije, ki 30 je odstopila Marjia Stricljeva. in Benjamina Salmiča za podelitev starinarske koncesije na Sv. Jakoba Nabrežju št. 27. Prošnja Marije Plevnikove za podelitev gostilniške koncesije je bila odklonjena,
—    Delniška dražba »Štampa« t Lftiblianj, ki je kupila Bambergovo tiskarno, je izvolila v upravni svet tele Tospode: Otmar Bamberga, Josipa Breznika, dr. Otona Fetticha, Maksa rlrovatinau Petra Kozino, dr. Josipa LavrenČ^Ča in Josipa UrbanČiča.
—   Dilaški transport ▼ Brno ne more oditi radi premale udeležbe 5. januarja, ampak šele 8. t. m. ob 3. uri pop. skupno s transportom tov. Romea Fakina. Vsi za prvi transport priglašeni se smatrajo tudi za drugega prijavljeni, ako se do 5. t. m. ne odjavijo tehn. R. Lavriču.
—  Pri ravnateljstvu Južne železnice ▼ Ljubljanj je imenoval železniški minister posebnega komisarja, katerega dolžnost je, da nadzoruje delo ?n promet na Južni železnici.
—  Za zaščito beguncev. Glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo od 22. decembra pr. L št. 826, objavljene v »Uradnem listu« od 30. decembra št. 185 se je pri predsedni-štvu deželne vlade za Slovenijo ustanovil poseben, neposredno predsedniku deželne vlade podrejen urad za zaščito beguncev v Ljubljani. Njega področje se razteza na vse ozemlle deželne vlade za Slovenijo. Na ta urad so prešli vsi posli predsedni-štva deželne vlade in poverjenistva za socialno skrbstvo, ki se nanašajo na zaščito beguncev in izseljencev z jugrosloveuskegra ozemlja, zasedenega po Italijanih in Avstrijcih. Ta urad za zaščito begruncev In komisija za mirovno konferenco, katerima nače-laje okrajni glavar g. dr. Vodopive«, sta se preselila iz poslopja dežetne vlade na Turjaški trg št. 3., II. nadstropje.
—  Pravoslavna služba božja ob-državaće se na praznik Roždestva Hri-stova — Božič — 7. i 8. Januarja 1920 god. in na praznik svetog Stevana 9. jan. 1920 u 10 sati Priie podne o evanj?elskoj crkvi. Pravoslavni se pozivaju k službi Božjoj.
—  Poštno In brzojavno ravnateljstvo objavlja: Z dnem 31. decembra 1919 se opusti poštni urad Otok. Z dnem 1. januarja 1920 se uvede prt krajevnem poštnem uradu Ribnica ob Vrbskem jezeru dostavljenje poštnih poštljatev po selškem pismonoši v kraju Otok. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan.
— Zbor dražbe DolMdiMfe Menic Predvčerajšnjem se je pod predsedstvom dvornega svetnika Soklieta Xfr
šil izredni občni zbor delniške dražbe »Dolenjske železnice«, ki je v glavnem veijal izpremembi pravil. Občni abor je sprejel to izpremenitev. I 3. se odslej glasi: »Akcijska družba ima svoj sedež v LJubljani«. S 7. »Razglasi, katere oddaja družba v smislu pravil, razglase se pravomočno z enkratno objavo v »Uradnem Listii« za Slovenijo. Razen tega se morejo družbeni razglasi objaviti tudi v onih Ustih, katere določi upravni svet, med katerimi mora biti zlasti eden v Ljubljani izhajajoči Časnik.« •*. Nadalje je občni zbor sprejel resolucije, ki poživljajo upravni svet, da za prihodnfi občni zbor izpremeni družbena pravita v tem zmislu, da se ostali paragrafi pravil prilagodijo dr-žavnopravnemu in dejanskemu položaju družbe; da se preskrbi slovensko besedilo družbenih pravil; rako prirejena pravila nai se prihodnjemu občnemu zboru predložijo v pretres Ju potrdilo. Resolucije naročajo nad?ljnjemu upravnemu svetu, naj se pogaja z vlado kraljestva SMS v svrho, da se preskrbi nova obratna pogodba, da se pregleda !n iznova ure.'! pogodba radi dobave premoga in da se zakonitim potoni re?i pereče vprašanje družbenega obdavčenja. Slednjič se naroča upravnemu svetu, nai nemudoma prične povraianja z ostalimi zasebnimi, oziroma deželnimi železnicami v Sloveniji v tej smeri, da se z dolenjskimi železnicami »fuzi-oniraio v eno železniško družbo s skupno upravo«. — Nato prečita ravnatelj deželnih uradov Zamida v imenu deželne vlade nastopno izjavo: Deželna vlada za Slovenijo pozdravlja premestitev sedeža delniške družbe »Dolenjske železnice« na domača tla, želeč, da bodi njeno delovanje uspešno in vedno prikladno interesom nase države. Dolenjske železnice so bile zgrajene s požrtvovalnim sodelovanjem mnogih občin, kreditnih zavodov in zasebnikov, ki so podpisal! znatne zneske z 1 '.rla-vins^e i'elnice. Tako so prevzeli Kranjska hranilnica za 100000 gld., ljubljansko rnesto, Trboveljska premogokopna družba In knez Auersperg vsak za 50 000 gld. glavjnskih delnic; 350.000 goldinarjev pa so podnjsale ruzne občine in privatniki. — Glede glavinskih delnic so nastale leta 1913. gotove diference, obstoječe v tem. da ie bivša av-strjiska država na podlagi sklepa občnega zbora Dolenjskih železnic dne 19. maJa 1913 prvotne koncesijske listine spremenila v sledečih točkah: t. Koncesijska doba 90 let je bila skrčena na 75 let, torej za tistih 15 let. ki so imele služiti v amort;zaciJo glavinskih delnic. 2. Avstrijska država Je prevzela obrat na Dolenjskih železnicah na svoj račun proti plačilu zakupue rente, katera je služila samo za potrebščino v svrho obrestovanja in amortiziranja prioritetnih obveznic. Za glavinske delnice torej ni nič preostalo. 3. Država 5e lahko vsak čas Dolenjske železnice prevzela v svok> last, ne da bi kai drugega plačala nego v tisti dobi še ne-poplačane prioritete. — Glede na te snremembe. no katerih so bila glavin-skmi delničarjem odvzeta po prvotni koncesijski listini in nrvotnih nravilih ustanovljena zagotovila in uvažuje, da je odstraniti vse. kar bi oviralo uspešen nastop zasebnega, zlasti pa občinskega hranilničnega kanjtala pri gradbi novih železnic in pri občekorjstnih podjetjih sploh, s strani deželne vlade. ne bo zadržka, da se revidira pogodba, ki jo ie upravni svet Dolenjskih železnic leta 1913. sklenil z bivšo avstrijsko državno železniško npravo. Pri tem bo seveda vpoStevati. da pridejo v skladfe interesi države in glavinskih delničarjev. — Stoječ na tem stališču, zagotavlja deželna vlada svojo naklonjenost domači družbi, — Izredni občni zbor le predloge upravnega sveta in predlagane resolucjie soglasno sprejes.
—  Zidan] most. Radodarnost tukajšnjega prebivalstva Je nad vse velikodušna. Za dar svobode so nabrale učenke 536 K. Za božićnico, katero je priredila šola, se je nabralo 975 K, lena množina peciva ter nekaj perila in obleke. Krajni šolski svet je prispeval 600 kron. Bog plačaj vsem darovalcem! Vrlemu kraj. šolskemu svetu vsa čast!
—  Zdravstveno stanje mestne občine IluMianske. V (asu od 21. do 27. decembra 1919 se je rodilo 31 otrok, mrtvi so se rodili 3f umrlo Je 32 oseb, med njimi 19 domačinov. Za otročlco Je umrla 1 oseba, za lesarjem 1, za Jetiko 3 tulci in 3 domačini, vsled mrtvouda 1 oseba, vsled nezgod 4 osebe in za pljučnico 6 oseb. Za infekcfjoznfml boleznimi so oboleli: za otročico 1 oseba, za kozami 1 vojak, za tifuzom 1 tujec, za vratico 1 oseba in za otrpnjenjem tilnika 1 oseba.
—  Ujd «• le. Pred par dnevi sdf je prilastil neki uzmovič — v kavarni menda — volneno šerpo, ki nI bila nie*ova last, S to šeroo ie prišel v sredo na prireditev »Ljubljanskega Zvona« v Narodni dom. najbrže z namenom obogatiti se še kako drugače na tuje stroške. Toda sreča mn ni bila mila; kajti lastnik šerpe. *. podpor. Peternel. ffa ie zapazil in dal takoj aretirati.
—  Potov a|ačl Poficila ie aretirala oa kolodvora bdoc fdezofco  um
vlomilce, ki so nameravali vlomiti v vojaške lokalo. Vsi so imeli ponarejene vojaške listine m seveda tudi za vlom potrebno orodje. Navedena četvorica so: Ludvik Šuštar iz Ljubljane, Tomaž Hofer iz St Marein, Leop. Ripfca iz Voioske i« Ivan Pečnik iz Jezice. Na policiji se ie dognalo, da ie ta deteljica v deželni bolnišnici in drugod kradla kokoši. Zadnieimenovana sta hotela ukrasti na kolodvoru neki kovček, kar pa se jima ni posrečilo._____________
Kulturo.
—    Koncert    Gospod    Anton    Trnst,
u&ledni blovenski koncertni pianist, bo v svojem koncertu v nedeljo, dne 4. Januarja v Unionski dvorani izvajal sledeči spored: 1. V. Stančić: Preludij. J. Prochazka: Štiri scene iz Karnevala, op. 14. a) Promenada, p) Valček, c) Romaiua. č) Finale. — 2. V. Novak: Sonata eroica. Op. 24. I. Aliegro patetico. II, Audante mesto. At-le^ro cnergico. — 3. Brahms: Rapsodija, op. 7$, št. 2. Debussv: Jardins sous la pluife. — 4. Chopin: Scherzo, op. 39. Noc-turne, op. 55. 2. Dve mazurki. — 5. Bala-kirev: Orijcntalsl.a fantazija ■ fslamey«, — Predpn>daja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. - Slovenski umetnik vab! h koncertu. Ridovedni smo, ali bo našel milosti prod   občinstvom,   ali   ne.
Elektrarna no Fuli.
Elektrarna na Fali je sezidana na levem bregu Drave, kakih 15 kilometrov nad Mariborom. Zgrajena je bila med vojno, večinoma s Švicarskim kapitalom. Veljala je brez daljnovodov približno 30 milijonov kron. V elektrarni Je sedaj že v teku čez 10.000 konjskih sil. Ko se postavita še nadaljnji dve turbini, za katere je že vse prapravljeno, cddajala bo falska elektrarna do 5U.000 konjskih moči. Ta električna sila je bila namenjena zlasti za preskrbo graškega mesta in okolice, kakor tudi za druga štajerska mesta in za veleindustrijo na Zgornjem Štajerskem proti Dunaju. Zadnja leta vojne je oddajala elektrarna električno silo v tovarno dušika in karbidi pr! Rušah, ki leže tia desnem brega Drave, kakih 6 km cd Fale. Ta tovarna je še do danes edini konsumeiu fal-ske elektrarne. Daljnovod do Maribora je sedaj v delu, ker preje ni bilo mogoče dobiti aluminijevih žic, katere so boljševiki in pozneje Romuni v Budimpešti zaplenili. Olede nadaljnlh daljnovodov, ki se nameravajo izpeljati preko Celja do hrvatske meje in v Ljubljano, se vrŠe dolgotrajna pogajanja med falsko družbo in jugoslovansko vlada Treba je elektrarni preskrbeli domačih odjemalcev, ker bj sicer švicarska družba hotela izpeljati te velikanske naravne sile iz naše države v inozemstvo. Do izvršitve daljnovodov po Sloveniji bo brez dvoma poteklo še par let, ker je treba izdelati še vse podrobne načrte in izvesti razlastitev sveta, ki se bo za to uporabljal. Tudi se ni rešeno vprašanje, na čigay račun se bodo uradili daljnovodi, ki bodo stali več milijonov, kot elektrarna sama. Ce 5« še upoštevajo nepremostljive težave pri nabavi toliko sto in sto vagonov elektrovodnih žic in železa za stebre, po katerih bodo žice napetes toda j le jasno, da Ljubljana še nekaj let ne sme misliti na dobavo elektrike iz falske elektrarne. Vendar pa vsa Ljubljana 2*e danes hrepeni po boljši preskrbi z eleletričnim tokom, ker mestna parna elektrarna zdaleka več ne zadošča sedanjim potrebam. Vsiljuje se nam vprašani*, če bi mestna občina ljubljanska- ne bila časovno in gospodarsko na boljšem, ako bi si zgradila primerno lastno vodno elektrarno na Savi, mesto da bi bila Ljubljana odvisna od preko 150 krti oddaljene tuje elektrarne na Dravi.
Bospodarshe vesti.
—- Prema*o mesa za Evrooa. V angleškem ministrstvu za prehrano so napovedali pomanjkanje mesa s* Evropo. Za izvoz sposobno meso k« Avstralije, Nove Zeelandske, Južne Afrike in Južne Amerike bo zaero-ščalo komaj za preskrbo britanskih otokov, kajti Evropa potrebuje po računu omenjenega ministrstva za prihodnje leto uvoženega mesa okoli 3 milijone ton,
—  Trgovska zveza s Hrvati v Ch?Ie. Iz Valparaisa je odpotovalo odposlanstvo tamkajšnjih hrvatskfn izseljencev v Jugoslavijo z nami> nonu da stopijo potom tr^ovsko-obrtne zbornice v Zagrebu s pristojnimi krog! v trgovske stike in sicer pri razvijanju trgovskih poslov večjega obsega. 2eleti je trgovskih stikov z jugoslovanskimi veletržet v Ameriki na sploh.
—  Kava v Evropi. Kakor poročajo iz Rotterdama, znaSa množina kave v Evropi 2J55O.O00 vreč, na vsem svetu 7,37?.nOO vreč.
—  Lesni trgoTci, pozor! Glasom brzojavnega obvestila komande Savske dtvidle se vrli <f*e 9. Januarja 1920 v Intendanturi Savske divizije, Zagreb, Gajeva ulica 30, ofertalna licitacija za nabavo 10.000 kvbtt-itth metrov «W za ootrebe zagrebalce gnrni-sf je. — Kavctia znaša 10 odst kvone svota* Komanda mesta LJubljana,
—  Baletna vlada za <*n% inali St podelila bivšemu gerentu mestnega oskrbni-štva in vodji mestne elektrarne In vodovoda v Postojni fvauo Forticu elektrotehnično koncesijo za rnsstD in otoflleo Maribor.
—Štetio pavntntoo. Poleg goveje živine, konj ia prašičev se to pot na mestnem magistrata popisuje tsnU perutnl-n a. Opozarjamo prizadete kroge na to dejstvo, ker bi sicer lahko kdo pozabil it! popisat svojo perutnino la bi tako sapaoal kazni. Čebelarji moralo to pot naznaniti Stevflo svojih panjev, -- Danas la zadali daa popiaovaafa*
Avstro p ogrska bsanta. LDU. Budimpešta, 30. decembra. (DKU). OKU. poroča: Uradni Mat oHavRa vlad-no naredbo, s katero se privilegij av« stro - ogrske banka podaUŠoje za nedoločen Čas.
— Sladkorna   tovarna t Srbil
Če h c si o vaška sladkorna tovarna v Srbiji namerava zvišati delniško glavnico od pet na deset milijonov kronu
Najnovejša poroflla.
ODLOČITEV O REŠKEM VPRAŠA* NJU.
(Naše poročilo J
Pariz« 1. januarja. Jutri ali pojutrišnjem bo mirovna konferenca načeta znova reško vprašanje. Kakor vse kaže, bo odločitev mirovne konference na korist Kraljevini SHS. V italijanskih kropili vlada velika nervoznost. Ni izključeno, da bi se Reka ne prisodila Jugoslaviji, verjetneje pa je« da >e bo v določenem roku lahko potom ljudskega glasovanja izjavila, da - H se hoče zed niti z Jugoslavijo aH Še nadalje ostati svobodna državica. Glede italijansko - jugoslovenskih meja se lahko že danes trdi. da bo obveljala ona meina črta. ki jo predlaga predsednik VVilson. Najbrže bodo ta vprašanja rešena sredi tega meseca. Čim bodo definitivno rešena ta vprašanja, pride na vrsto turški problem, ki tudi zadaja zaveznikom velike oreelavice. Zlasti kočljivo je vprašanj Carigrada in Dardanei. Dardanele b vsekakor nevtralizirane, slede Carigrada ta še ni odločeno, eno oa je gotovo, da Carigrad ne ostane v turških rokah.
DIPLOMATSKI   ODNOŠAJI   MED ROMUNIJO   IN   BOLGARSKO,
(Naše poročilo J Sofija, 31. decembra. Med Bolgarijo in Romunsko so vzpostavljeni diplomatski od noša j i. Novi romunski poslanik Georjces Jonescu je že prispel v.-A svoje mesto ter prevzel vse akte bivšega romunskega poslaništva v Sofiji, ki so bili shranjeni v španskem poslaništvu, katero je doslej zastopalo interese romunskih podanikov v Bolgariji.
JVTEWIRI   V   BOLGARIJI.
(Naše poročilo,)
Solun, 31. decembra, V Soiiii so se prisodili dne 24. decembra veliki nemiri. Množica je priredila po sofijski a ulicah hruone demonstracije, katerih so se vdeležili predvsem železničarji. Vlada 5e poslala proti demonstrantom vojaštvo, ki je rabilo orožje. Več oseb je bilo ubitih in  ranjenih.
SODBA V PROCESU JIRAK. Praga, ol. decembra. Obravnava protf bivšemu sekcijskerrm načelniku v finančnem ministrstvu Alojzu Jiraku in proti višjem ravnatelju praške kreditne banke Otokarju Turni, ki sta s svoto 20 milijonov kron hotela podkupiti ministra zunanjih del drja. Beneša, da bi z neko holandsko tvrdko sklenil dobavo sladkorja, je bila te dni končana. Sodišče je obsodilo Jiraka zaradi zlorabe uradne oblasti na 8 mesecev težke ječe. Oprostilo pa je od obtožbe ravnatelja Turno. Obenem je sodišče izreklo konfiskacijo ponujene svote v iznosu 20 milijonov kron.
SLOVAŠKI IZDAJALCI. Budimpešta« 31. decembra. Takozvana slovaška ljudska starata, katere predsednik je utekel na Madžarsko in ki biva sedaj v Budimpešti, je izdal manifest na slovaški narod, v katerem protestira proti odcepitvi slovaških pokrajin od Madžarske in proti pridružitvi k Ceho-slovaški. Manifest se zaključuje z besedami: »Proč s Čehi iz Slovaške! Združimo se zopet z Madžarsko, kjer vlada pravičnost, kjer so zajamčene tudi pravice slovaškega naroda.«
Društvene vesti in prireditve.
Ruski kružok naznanja svojim Slanom, da ie knjižnica nrclena in bo poceni % ju-trflnilm dnem odprta vsako nedeljo od ro. do 12. dopoldne v mali dvorani Mestnega doma.
Ptujski vfsokofiolcf prirede dno 5. januarja v dvorani Društvenega doma akademski ples. Oni, Id niso dobili vabil, naj se obrnejo na pripravljalni odbor.
Veselico v b*M našim slovenskim rolnfn slepcem priredi zopet pipcarski klub v Jesenicah daa 4. januarja 1920 ob 14. v tostilfli gosiK Tavčarja (pri velikem pipcu), h kateri so slavno občinstvo najvljudneje vabi. Zadnja veselica je prinesla 300 kron dobička, kateri znesek se je izročil kuratorilu za oskrbo slepcev vojnim slepcem za božićnico.
Redni obči* zbor Narodne čitalnice v Kamniku te vrši dne 6» januarja 1920 ob 2, popoldne v društven* prostorih.
Prireditve Silvestrov*** večera. V noči med 31. decembrom 1919 is 1. januarjem 1920 to se vršile no LJuMlani razne Sllvestrove prireditve v raznih lokalih, v večjih In manjših družbah. Od najvažnejših teh prireditev omenjamo le Sllvestrove večere »Ljubljanskega Sokola« in »Ljubljanskega Zvona« v Narodnem domu In »Sflvestrovo noč«, ki jo je priredilo društvo »Števec« v Union*. Na vseh teh prireditvah le vladalo veselo razpoloženje, k čemur je pripomogla godba, petje pevskih zborov, več ali manj poaročem komični pripori, telovadba, plesi, srecoJovi, šallhre pošte, pomočiti govori in obfeafne alegorije ejb po4aocn4 uzj, Akggmj^ na saeji kk ta*
prireditvah to bile sllkovfl* h lepe, P*V polnoči so prišli tudi pJesaželJni na avof rnčun in |e trajala neprisiljena žabam ne*. no v noč.
— BorovUe.   Dne   20. dicemUa 191«. ee je vršil v gostilni pri ■Cvelplm|*p ustanovni    občni zbor Podružnice S. P* D. trn Rož v Borovljah.   Prvi odbor se k istavf * In izvolil tako-U: Načelnik vladni nnadnlif dr. Josip rerjančič, tajnik dr. Joafp Cener, blagajnik dr. Boštjan Schaubaeh, odbormV ka mg. Andrej  Odlasek,    dr. Franc MišfeV namestnika: Tone Borovnlk, Tone SmerkV nik, preglednilca  računov Franc Alchoizer, Ferdo Gaspari.    V področje te podružnic« Slov. planinskega   društva   spada .del slo« venske Koroške    zapadno    od    Borovnice (Freybach) s Karavankami    Vabimo    vsa* ljubitelje in prijatelje    narave,    sploh' vse prebivalstvo  v navedenem    dela Koroške« | da podružnici prittopfjo.
Raznoterosti*
*    Romunski  prestolonaslednik.
Romunski narodni poslanec KostnJ Stani je imerpcliran vlado povodom poizknšenega samomora bivšega prestolonaslednika Karola, ter zahteval ob tej priliki, nai se bivši presto-' lonaslednik izpusti na svobodo. Kakor znano, se je (bivši prestolonaslednik Karo!, ki se je oženil z gđfc. Lambrmo, odpovedal nasledstvu prestola. Nato je dobil povelje, nai odide k svojemu polku na Erdelskr*. Ko mu je bilo to povelje izročeno, se je prestolonaslednik Karol poizkušal ubiti z revolverjem, pri čemer pa se je samo težko raniL Ranjenega so prepeljali v samostan Bistrico, kjer so ga po ozdravljenju pridržali m internirali. Poslanec Stanj trdi, da je to atentat na osebno svobodo romunskega državljana, ki se je odrekel svojim pravicam kot prestolonaslednik. Zahteva, naj se bivši romu-skf prestoiorut^lednik takoj izpusti tva svobodo.
*  D' AnnunzUeva grobnici, ^o je živ »nebeški« D" Annunzio ?n Se vedno straši ob Adriji. Grobnico pa že Ima In sicer tudi ob Adriji na laški obali na krasni višini s sHajntsa razgledom po morju. Sam si ie zhrai pred leti že lep prosior za svoj grofe. Tam bo sanjal o Reki in Adriji, r#« kateri bodo pluli slovanski brodovv
*  Iz spominov grofa Bobrinske-jja. Znani grof Bobrinski piše spoin-ne. O carju Nikolaju 11. prlpovedinc, kako je vedno sovražil Menice. 7* časa manevrov okoli Narve }e k^t prestolonaslednik z največjo nevoJV* oblekel nemško uniformo fn šel dn cesarja Vujema, ko je prispel rja. Leta 1908. za časa aneksiiske krize le vskliknii: Kako radi bf pomagali Srbom v Bosni in Tlerce^ovtnf, sli, žal, sedaj Je nam ro nemogoče, ker jp trpimo vsled japonske vojne. Avgusta 1914. je z veliko ljubeznijo govoril o Srbiji ia njenem težkem pokv-zaju. — O Rasputinu in njegovem vplivu na ruskem dvoru pHSe obširno. Rasputfn je bil človek ostrega uma, izrednih sposobnosti in % neko nepojasnjeno notranjo silo je vladal nad tujo dušo. Leta 1915, je bil pozvan Rasputin v hišo na žeJezm^ki proži na carskoselske-m potu. Kjer je ležala nezavestna In težko poškodovana Ana Virubova. žrtev železniške nesreče. Car fn carica sta ni)a navzoča. Rasputin je nekaj časa gledal Virubovo potem pa vsklitcn/f: Ana, odpri oči! fn odprla jih je. Umevno, da je to silno učinkovalo na vse navzoče.
*  Hči Rudolfa in VeCere? Vj proslavo obletnice premirja fe bil vi Londonu sijajen ples. Udeležil se vra je tudi kapetan Stean s svojo prekrasno ženo Almo. Ko sta prišla do-# mov, je izpila strup in se zgrudilaj mrtva. 30!etna /ena je bila hči neznanih staršev pa skrbno vzjrojeiui v Ameriki. Domišljala si je vedno* da je hči avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegove ljubice Večere ter da jo je kot dete pripeljal v Ameriko neki duhovnik. Vedno jt% pravila, da jo kliče mati. Omenjene« noč je odšla k njef.
*  »Kadar bodo v vsak? družini štirje otroci, takrat bo domovina ofc* varovana,« Predsednik zveze za regeneracijo se je obrnil na rninistf-skeRa predsednika Clemenceaua g*e>, de na upadanje porodov m poktzaf na nevarnost, ki preti PrancijT. C!#-menceau Je odgovoril r Domovina bo obvarovana šele « štfrtmf otroci v družini. Dva otroka sta nagrad* roditeljem, tretfl pride v poštev, akej en otrok umrle. Neobhodna potre*« za domovino je črtrti otrok.
Poizvedbe*
— Našel se ie ta teden težile zlat poročni prstan. Dobi se prf a« Sedefe^' Narodna tiskarna, od 4. do 8. zvečer,   i
IzgtfeHa se |e na Silvestrov večer *9 Narodnem doirm elata zapestna verižica. Odda naj se proti nafrodi t našem oprav-ništvu.                                                        It
Glava! urednik:
Rasto Pustoslemšet
Odgovorni mredriki
Božidar Vode*.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD* dne 3. januarja 1920.
2. štev
Mil lotrelfi mSSSi
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in 2nancem nrežalostnj vest, da je naša preijubljviia mamica, stara mamica, teta, gospa
ili Sirltar ni. Hm
zasebnica
v četrtek I. t. m. ob  9. uri   dopoiudne   nenadoma  v starosti 78 let previđena s tolažiii sv. vere v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke se viši v soboto dne 3. t. m. ob po! 3. uri copf Idne iz hiše žalosti Radeckega cesta št 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljublfanl, dne 2. januarja 1920.
Mm rodbine Stritar, Pčstiftt !i Mm.
Po previdnosti Vsemogočnega ia spravljen z Bogom je umrl   naš   predobri   oče  ozir.   brat,   svak, tast,   stari   oče in btric,
gospod                                                                                                                  >
po dolgi mučni bolezni v petek, dne 2, t m. v 71. letu svoje starosti.
Pogreb dragega rajnega se vrši v soboto, dne 3. t. m. ob 4, uri popoldne iz "hiše žalosti, Beethovnova uliea St. 15 na pokopališče pn Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v petek dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Mariiinega oznanenja in v D. M. v Polju.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 2. januarja 192 0.
Žalujoče rodbine:
Mmm Lenk m. JsdSo. ing. Žalec Dam Hladil.
„Sni sena"
Uri imE zxiT-
Ponudbe pod , Dijak/11066« na upravo .Slovenskega Naroda«.               11066
pilita alni h flto.
— Ponudbe na .Saraopoaoč*. Ljubljana.
priden, pošten, do-1 brili    taršev tri  Aloiz  Soklič,  pekovski mojster,  Ktaoj.                                    11063
{■■■T vedo množine \mn zflia-
Ufen^  -IMbnia     Cenjena naroči a na ittju tiUMUtfjU.  Ivana  Grather, Št. Jurij ob Taboru, Savinska dolina.               11057
Meseenetrti ^tAr^
s celo oskrbo, v bližini  nemške realne gimnazije   — Dopisi do S. januarja na upravo   .S'ov.   Naroda« pod   .Prsfestf 1106"                                                    HC64
TrnnUflfi Tin izijrjen v trgovini mešana ijjUlJnl j!U, stroke in s petletno prakso v lesni trgovini, želi primerne službe pri kakem večjem rodjetju. Ponudbe pod ,,TTgovina" na Anončno ekspedicijo AK Maletič, Ljubljana, Kongresni trg 3.                                       10937
Dobro aagrado dob!, kdor odstopi aH najde uradniku v Ljubljani
^annvanie
;s dveh sob in kuhinje ali iz dveh večjih
>ob, da v eno postavim svoj štedilnik. Pismene ponudbe na naslov Josip N. Sv. Florijrna ul. 29./1. Ustno v sredo d:ie 7. jan. od 3—4 pop.                11055
Preklic*
Jaz Alojzij Vodi^ek, sedlar v Zagorju ob Savi prek!i:em svoje očitane iz pisma z dne 8. novembra 1919 na ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe, da so Ivan Bajca-, Ignacij Pole in Valentin Dolinšek z rudn;skim usnjeni delali kmetom konjske oprave za veliko nižjo ceno, kakor jaz, kot po[>ol-nomo neutemeljeno in izmišljeno in S2 zahvalim navedenim, da so odstopili od kazenskega postopanja proti meni.
V Litiji, dne 30. grudna 1919.
Alojzij Vodišek.
U. nhfc In«.                                    11061
cene.   Otfti Kota*, Ljnbljaaa, Kolodvorska ■!. št. 37
ftntei    Pristna in zanesljiva kur uje •IHcDd Josip Urbepie,   trgovini s semeni Ljasljasi  MikieSičcva cesta it 8.   lOečc
10* a* Izurjen, vesten, neoženjen ko-IHC W cltai z dobrimi izpričevali. Ravno tako dober vrtnar za graSčino. Naslov pove upr. Slov. Naroda.    11027
Damske is noto stare kloHoti!
sprejema v moderno prenovi jenje E. Stenaberger, Dunajska cesta 9/1L, dvorišče.                                                      1104S
Unnj rn ali zamenja za moko dobre IluV* ič ohranien družinski gramofon s slovenskimi ploščami v večjem Številu. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 110*9
Kupimo ?efio mm raz&ite litine
tGussbruch) v man ših in večjih koMh. Ponudbe na Kranisko industrijsko družbo Jesenice-Fužine, Gorenjsko.*             11058
tfnPfrrfoKili!! z večletno prakso zmo-riUlibil&HSjd žna slovenščine. nemšx, in italj. v govoru in pisavi, knjigovodstva, strojepisja in ostalih pisarniških uel išče mesta. Ponudbe pod »Večletna praksa>W na upravo lista.                    10
D'Hf?3^ v Ormožu, Slovenija, manjSe rlblluLl posestvo obstoječe iz vile, ve-ikih gospodarskih poslopij tei njiv majhnega gozda in krasnega sadov-niaka v skupni  izmeri  okrog 5 oralov.
Marili eomzl v Ormožu.       11028
Dobra res zane- biilt^rifS se snrejm« šljiva samostojna Hllllvl!10 rroti dobri plači. Istotam se Mihjivfffi proti dobri sprejme vestna iUiJtilIld plači. Nastop s 1. ali 15. januarjem. Naslov pev« uprav. Slov. Naroda.                         1100*
M S dobro Đbranlenlb mM
Mrjiiu vsebine 550 — 650 litrov alt jir j I JU" zamenjam za manj Se sode. — Ponudbe nn Franjo SnsteršiĆ, trgovec Št. Jakob v Rožo                                 1105*:
1M ki. n lepih cepljenih Movil
h*u skupaj aii od 1 vagona nap:.: ilil naložene na vagon postaje Kočevje naprodaj. Natančne ponudbe sprejema do 14. januarja Emil Drobnitsctt, Dolgavat pri Kočevja.                                HOlč
PIsl vfS $f F Sf H r P
Vsled ustavitve prometa raz pečam 1 vagon Ia pomaranč po ugodni ceni. Ferenčak. Kolodvorska ulici št. 31., dvorišče.                     no6:
: Zastopnik:
dobro vpeljan, prevzame za vso
Sloven'jo prodajo vsakovrstnega
blaga proti proviziji.
Ponudbe na uprav. „Slov. Nar." pod „Zastopnik 3333/10954".
"Trgovec--
▼ Lfabajealf z lokalom na prometni cesti, prevzame vsakovrstne blago v komisijsko prodajo.
Ponidbe aa upravu   „SIot. Narod.*' pot Jokai 5007 10953«
Tužnim srcem naznanjava vsem  sorodnikom,  prijateljem in znancem, da fe naš iskrenoljubljcni soprog in oče, gospod
trgovec in posestnik,
dne 27. decembra 1919 ob polu 8. uri  zjutraj po kratki,  mučni belezni preminul.
Pogreb dragega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 29. dec ob 8. uri zjutraj na farno pokopališče                                       11062
Mokronog, 3. januarja 1920.
Žalujoča 2ena in hčerka.
Zahvala.
Za sožalje ob bridki izgubi predobrega moža, očeta, deda in tasta
posestnika v Rajhenburgu,
ki je preminul dne 24. decembra t. 1. ter rajnemu izkazano zadnjo čast izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so kakorsibodi počastili spomin dragega pokojnika.                                           11056
Ra;henbvirg   dne 28. decembra 1919.
Žalujoča rodbina Lenari.
Staro železo
kepaje po ĐalĐoodneiSib cenah
Hm ia Ranah
Mani - Ime, Rmfto).
[3varav2lna lairuga i Zatreta
iartanovl|eaa od mostno obelne Zagreba lota 1604.
sprejema
r elementarnom la ilv-ljenslsem oddelku
/sakovrstna   zavarovanja   pod lajugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zahtevajte prospekte
matere pošilja in daje vsa potrebna   pismena  in   ustmena pojasnila
Glavno zastopstvo za Jlovafflo
== Liubljana9 =
Stari  trg Štev. 1L
Spreienuune speeofcae potnike In sastopnlke, katerim ee nadt prlSka vol-iko§a saslnika.
: Prima bosanske:
••••    tllup   •*••
UM            tillV%            MM
v zakollk »o iS kllogr.
Kav«
Cokelnda
Kakao
Kavni prldatek
Konjak
Ram
Likarji
Šaaipanjoo
llamlzno vino
Mandalnl
Raaln«
Dišave
Paraainnlkl
tos.Fiiii, Ijijaia
RazpoSilja po celem  kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto.
KUKIl flrSlDll Itabisi. Cenj. ponudbe pod »Dobra hrana/11043"               11043
feblMM tlaenraiie i*L7^
in pritiklinami, če mogoče kaka vila, se išče za neki konzulat. Ponudbe pod .Koazilat 10993*   na uprav. Slov. Nar.
Prva jugoslovanska
Mu iito piana
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S I DOL IN- — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
&, Pcd!es!«h nasl, KeioolK
Zastopnik za Slovenifo Ivan Kozel , Ljub*
ljana Tržaška cesta 27. Prab se razpošilja  tod!  v  celih  vagonih
Prva   specijalna   trgovina   z rokavicami in parfumi
0. Bračko, Ljubljana
Dunajska cesta 12.
1   ^^™^""
fajaa za vozove in koOJe, eo Iti aMI   Hrana   in   stanovaaje v hiti. — Plača po dogovoru. — ZglasJti se je: Cesta u Kodelje?o it S.              10961
Predam promstn toJoplal nt rat 18x15 ni iss^rjn
Aparat in vse drago je v najboljšem stanju. Naslov pod: .Fotograf S' na apr&vništvo .Slov. Naroda*.                   5
\ii se Testu i zansOtva iS
ki Ima veselje do otrok, ie vešča samostojnega šivania ter drugih lahkih domačih opravil. Služba stalna. Plača in oskrba dobra. Ponudbe pod »Zanesljiva oseba 1000/11042'.                   1104?
*m\m n taUo! reprezentantea sla-
rilni mtabar kl *ma v restavrantu Llilil Oalfliiai zastopati lastnika. Pogoji ugodni. SrpsKega jezika zmožni Imajo prednost. Ponudbe naj vpošljejo samo samo-tojnega dela ter primerne kavcije zmožne moči. Potovalni stroSki do Beograda se povrnejo. Beograd, Prizren-ska 0. Restanraot   .Zlatno Bnrence".       7
ll^ri411111   lli Hi
ia promet s robom Zagreb 11'ca 37.   Tsleion 23—41.
Nudja sa svog skladišta: Kavu Rio
,,      Santss superiop
,,     Cevlon Čaj Ceyion orange pekoe Cassla llgnoa Bibor cijeli
Sapun marseljskl  72 i 76o o ulja Lužnl karnen 128o o   Solvov Piment cijeli Vanilija bourbonskl Rižin  škrob Tamjan Sultanino Raflju
Srečno novo leto
vsem svojim naročnikom želi
■V
Josip Cihlaf, bet. tvornica, Ljubljana.
Javna predaja vina in ruma
v skladišču Balkan na Dunajski cesti se vrši dne 3. januarja 1920 ob 9. uri zjutraj.   Obenem z blagom se oddajo tudi sodi.   11051
————■■ i i      i                                                                   ■               '        ■■ ■' ———aai—————^——
Trebam
oko 3000 šumskih radnika (delavcev) za švelere, drva za gorivo, balvane i gredice. Šuma izvrsna a plača dobra. Tko žeti doči, neka se odmah prijavi kod Nikola §)• Petrovič, šumski trgovac, Karlovac, Banija.                                                            11067
'      ——m i                     '■ ■            ........             i—a——n»—»
Karbldne svetnike
v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 26.                          11047
Kupim sledeče:
Žarnice, 110 voltne. 30—50 svetne, cca. 100 komadov.
selak, vsako množino, gorilni špiriti dalje vagon
neugasenega apna, 3 vagone zidne opeke,
vagon strelne opeke.
Ponudbe vse traoko VUmarfe na poStni predal V. B^
Si. Vid nad Llabl|ano.                  10096
__________________—____________                                                                                                                                                                                                                                                                                 -                                                                                                                                         -----------------------------------------------------------------                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               ---    — ■    ----------------------------------------^*       - J   -        -     ■   ■
:: MpifliBjfl z
slovenskega in nemškega jezika povsem zmožno, po možnosti italijanščine, izvrstno stenografinjo in tipkarico sprejme pod izbornimi pogoji kot tajnico tvrdka
Klimi
z večletno prakso, samostojnega in izvežbanega bi-lančnika, sprejme pod izbornimi pogoji tvrdka
SVETLA, Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Kmetske posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1100.000.
brez odbitka renfiega davka Ustanovljena 1.1818.
lateatkafN ti stat. sJSaOTels* .MaMNa-h
Ti fMiareiaal del iiHHTftgp Yr1gaHp JTniJtti
-—<■■"■                  ■■■^^ -^p^^^!,p*3!3a^ -.■"■'     '■*' v ^aJ^ZSaVVaaUa^eBT