^rfdniitvo:
Sehillerjeva cesta &tev. 8,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša ža avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K ljJ-50 četrtletno. . . K »•'■' mesečno . . . K 2'10 Za Nemiljo:
celoletno ... K 28 -za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopue petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 276.
Telefonska številka 6».
Celje, v soboto, 3. decembra 19to.
Čekovni raCun 49.817.
Leto II,
Iz Kraljestva renegatov.
Senzacijonelen proces Vrečko contra Rebul.
Slovenjgradec, 1. decembra. (Konec.)
Kaj pravijo slovenske priče?
G. učitelj Martin Runovc v Slovenjgradcu, kateri je že v mestu 25 let, je potrdil, da je slišal Farskega in Rebula vedno govoriti med seboj češki; Rebul je sploh vedel takrat, ko je prišel v Slovenjgradec, le slabo nemški. On ga je imel za Čeha in je bilo tudi splošno mnenje po mestu, da je Rebul Čeh. Slišal je Farskega večkrat vzklikniti ko sta bila skupaj z Rebulom: »Mi smo Čehi!« (To je lepa ilustracija Rebulove trditve, da je bil s Farskim ie dvakrat skupaj!) Rebul je takrat
pridno zahajal v Giintherjevo gostilno, kjer so se zbirali večjidel Slovenci pa tudi zmerni Nemci; bil je to nekak prehoden stadij, ko se Rebul še ni prav upal z obema nogama stopiti v nemški tabor.
—	Priča g. Lovro Vaupot potrdi, da je imel Rebula za Čeha. prvič zaradi tega, ker je govoril nemščino z znanim češkim akcentom, drugič pa zaradi stališča, katerega je zavzemal, ako je prišel pogovor na nacijonalne zadeve. Pripovedoval ie tudi svoje doživljaje na češkem vseučilišču in v
—	Belgradu. (Saperlot, sedanji sudmarkovec in patrijotični nemški nacijonalec Rebul je bil celo med — Srbi! »Štajerc« in »Tagbl.«, sedaj pa le po njem! Op. uredn.) — Priča g. učitelj Kari Barle potrdi, da je slišal Farskega in Rebula govoriti češki na ulici in v Rebulovi lekarni. Spočetka je veljal Rebul v Slovenjgradcu splošno za Čeha in sicer za narodnega Čeha; sedaj je ali hoče biti naroden Nemec. Pokojnemu I. Rogini je dejal Rebul, da je Čeh. Rebul je takrat sploh pogosto hodil k Roginu, dasi je bilo znano, da je vodja Slovencev v okraju. Spočetka je imel Rebul same češke uslužbence. Prvi farmaceut pri njem, neki Bien, se je izrazil, da je čudno, kako se je Rebul prelevil v nemškega nacijonalca... Celo slovenjgraški Nemec, Aleksander Klinger je dejal ob neki priliki pred 5 leti. da je vendar čudno, da razobeša Ceh na svoji hiši nemške narodne zastave. Upeljal je tudi v svoji lekarni dvojezične etikete; po govorjenju se mu je poznalo, da je rojen Čeh. — Priča Franc Verdnik. po dom. Kral iz Šmartnega je slišal govoriti Rebula z nekim Kasslom in Bučkom v Slovenjgradcu češki; imel ga je za Čeha in so tudi ljudje splošno govorili, ko je došel Rebul v Slovenjgradec, da pride češki lekarnar. — Gosp« Marija Kac iz Šmartnega, hčerka g. I. Rogina, potrdi, da je hodil Rebul pogosto k njim v Podgorje, da je govoril z očetom slovenski in da sta ga z očetom vred smatrala zaČeha. Tudi je vedno napival z »na zdar« klici. — Priča dr. V. Kac potrdi, da je prišel Rebul k njemu, ko je še bil zdravnik v Velenju, se mu predstavil za Slovana in ga
pozval, naj ne naroči zdravil v Celju temveč pri njem kot Čehu in Slovanu. To je dr. Kac tudi storil
Rebul se predstavlja za slovanskega brata in narodnega Čeha. — Kdo je njegov oče in kaj pravijo sorodniki? — Rebul pri slovenskih puranih. -Rebul kot češki štipendist na češkem vseučilišču. — Dostavek: kako sodbo je imel o njem pokojni okrajni glavar Čapek?
Ko je prevzel Rebul lekarno v Slovenjgradcu. je takoj stopil v dotiko z g. dr. Karlom Chlotipkom. ki je bil takrat zdravnik v Šoštanju. Predstavil se mu je kot češki rojak in jef občeval z njim dosledno ustmeno in pismeno češki. Pripovedoval mu je tudi o Farskem kot navdušenem češkem narodnjaku, s katerim občuje v Slovenjgradcu češki. Rebul je govoril takrat le slabo nemški G. dr. Chlou-pek se je znjim celo pobratil, kar bi, kakor je odločno zatrdil, nikoli ne storil, ako bi ne bil Rebul naroden Čeh. Vabil ga je na obede in večerje; sploh je Rebul mnogo občeval pri njem. Posojal mu je češke knjige (tudi Hermanovega Kondelika) in za očeta, kadar je došel k Rebulu ;ia počitnice, »Nar. listy«. (Oče je bil torej »nemški nacijonalec«!) Potrdil je, da je bil Rebul na češkem vseučilišču v Pragi. — K temu je priložil g. dr. B^atkovič imatrikul. izvleček od češkega vseučilišča v Pragi, ki jasno kaže, da je bil Rebul vpisan kot Čeh in da je celo užival češki štipendij v letnem znesku po 300 kron ... (To ga stavi z ozirom na sedanjo nemškonacijonalnost in agitacijo za »Siidmark« v posebno lepo luč!) Njegov oče je naroden Čeh, respicijent finančne straže v Mor. Hranici. Cela rodbina je češka in priča Albert Vrečko je navedel, da mu je pravil Rebulov nečak, kako je njegov oče nevoljen nad narcduim izdajstvom Rebu-lovim... Konečno še dostavimo mnenje pokojnega okr. glavarja v Slovenjgradcu o lekarnarju Rebulu. Izrazil se je bojda napram znanemu nam gospodu, da spoštuje Rebula tako zelo kot značajne-ža, da bi pljunil pred njim ... 3 tem smo nenda povedali dovolj.
Še o Rebulovi »nemški rodbini. — Jeden Čeh-Nemec o drugem. — Pasji bič mesto viteškega zadoščenja.
Priča Jakob Blažon potrdi, da je slišal splošno govoriti o Rebulu kot Čehu. Davčni uradnik Oplustil (ki je tudi iste vrste »Nemec« kot Rebul, op. ur.) mu je pravil, da je Rebulov brat odvetniški koncipijent, ki ne zna niti pošteno nemški. Za Čeha ga je označil šele pred nekaj dnevi nemški nacijonalec Giinther. Sprla sta se enkrat neki vi-j sokošolec in pa Rebul. Ta ga je takrat, kakor se pripoveduje, pozval na dvoboj, a je dobil od nem-škonac. visokošolca odgovor, da se ne bo i njim nič veliko ukvarjal, ker je za njega kot Čeha dober pasji bič ...
Zanimivosti iz dr. Kiesevvetterjeve pisarne. — Kako se dajejo v Slovenjgradcu neljubim osebam
nravnostna spričevala. Kje je namestnija?
Nad vse zanimivo izjavo je dal Kiesewetter-jev koncipijent dr. Gottscher. Povedal je naenkrat, da so napravili v dr. Kiesewetter.ievi pisarni proti Jakobu Vrečku ovadbo na državno pravdništvo, ne da bi dal zato Kari Rebul poseben nalog in ,te da bi imeli posebne informacije od njega... zato ker njegov šef tozadevne osebe itak pozna ... Obtoženi Kari Rebul ni ničesar vedel o vsebini vložene ovadbe!! (Medklic dr. Bratkoviča: Najbrž še danes ničesar ne ve o nji!). To je zanimiva praktika v Kiesewetterjevi pisarni... Ob priliki te in pa Sovanove izpovedbe je prišlo sicer do prav zanimivega prepira, kako se dajejo v Slovenjgradcu nravnostna spričevala ... Dr. Bratkovič je konštatiral, da se mu čudno zdi in da opaža že več časa, da so nravnostna spričevala njegovih kII-jentov tako na poseben način sestavljena... (Treba se bo obrniti na namestnijo, da napravi v Slovenjgradcu red! Op. ur.)
Salamonska Stepischneggova sodba.
Pozno zvečer, razprava je trajala z malimi presledki do 7. ure, je po zagovorih obeh branite-Ijev razglasil dr. Stepischnegg razsodbo. Oprostil je Karla Rebula posebno z ozirom na Gottscher-jevo izjavo(!) in na to, da se visoka sodnija tudi sedaj ni prepričala o Rebulovem češkem pokolje-nju in prepričanju. Cela zadeva pride pred višjo instanco — a dobro bi jo bilo spraviti tudi v parlament. Naj celi svet zve, kake so naše justične razmere!
K 35 letnici akad. tehn. društva .Triglav' v Gradcu.
Dne 15. decembra t. 1. poteče 35 let, odkar se je na podlagi od vlade potrjenih pravil konstituiralo v Gradcu društvo »Triglav«. Dolga je doba 35 let v življenju posameznega človeka, velepo-menljiva pa posebno v zgodovini kulturnega razvoja manjšega naroda. In za slovenski narod pomeni 351etni obstanek društva »Triglav« 351etno neumorno delo marljive narodne družine, požrtvovalno delo bratov, spojenih v medsebojni ljubezni, delo
»z rokami močnimi, z razumom jasnim, s poštenim srcem, z bistrimi očmi
in s prsi trdnimi, jeklenimi.--—«
Bila je nujna potreba okoli 1. 1875.. da se ustanovi v Gradcu slovensko akademično društvi-, j kjer bodo spojeni akademiki le ene narodnosti, i kajti le v takem društvu je mogoče enotno skupno ; delovanje v dosego visokih idealnih smotrov. In tako se je strnila vsa slovenska v Gradcu se uče-
Tast fiostdelife m zet
Vejvara.	2«
Črški spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
XI. Kako sodi o stvari Katinka?
Izmila in obrisala je sicer teta Katinka solze z lica gospe Kondelikove, toda ni se ji posrečilo zbrisati z namočenim robcem tudi vse sledove močnega notranjega čuta, ki se je gospe svakinje po usodnem vlivanju polastil. Gospe Kondelikovi je sicer precej odieglo po izpovedi napram Katin-ki v zadnji sobi, toda ta kratki čas in samo n«e-
koliko spregovorjenih bcsctl ni zadostovalo, da bi
se temni, pritajeni čuti in vtisi izlili v širokem odtoku, kakršnega bi bila treba, da bi dobila njena notranjost zopet prejšnje ravnotežje. Kar je napolnjevalo njeno glavo dolge tedne, kar ji je danna-dan rojilo po njej in jo pritiskalo z vedno rastočim tlakom, o čemur je sklenila, da bo ohranila v sebi, dokler bo mogoče, kar jo je napolnilo s tesnobo, strahom, še bolj pa z bojazljivostjo in nespametno sramežljivostjo — za vse to bi bilo potreba daljšega razgovora, ukrenitve na vseh straneh in glavno široke reke joka, da bi padla dvignjena in razburjena gladina duše nazaj v naravno lego. Za to pa ni bilo časa v tem trenotku popolnoma slučajne in nepričakovane zaupljivosti. Ako ne bi bilo onega žalujočega angelja, ne bi zinila gospa Kon-
delikova niti danes o tem besedice Katinki, in vendar je bila hvaležna, da je bila prisiljena k izpovedi in skoro hrepenela je po jutrajšnjem dnevu, po Katinkinem obisku ,da bi se lahko izgovorila. Čutila je, da je napetosti že preveč in da bi se komaj mogla upirati.
čeprav se je po vrnitvi v obednico trudila, da bi bila kar najbolj malomarna, vendar so videli vsi, da ni v navadnem razpoloženju. In ko je Pepica slučajno pogledala teto Katinko, je slutila, da se je tam zadaj nekaj zgodilo. Tudi tetica se je trudila, da bi dala obrazu najnedoižnejši izraz, toda njena zunanjost je vseeno pričala, da nekaj ve, toda obenem so njene stisnjene ustnice in nepremični, kakor okameneli trup izražali, da ne izda niti besede, čeprav bi jo napeli na mučilnici.
Pepica je gledala sedaj mater, sedaj teto in
njen pogled je počival naposled na Vejvari.
»Ali je mamica res verovala v onega angelja nad grobom, v ono slabo znamenje?« je vpraševal ta pogled.
Mojstra Kondelika je srbel na ustnih še nekak dovtip o monumentu, toda ko je pogledal ženo, ga je potlačil v sebi. Očividno je bilo, da je zaključek vlivanja celo družbo spravil iz pravega razpoloženja in mojster se je oddahnil z besedami:
»Lepo igračo ste si izbrali, sedaj sedite tu kakor okameneli. Še enkrat mi pridite s tem vlivanjem. Tako sem se veselil današnjega dneva! Ali bi ne bilo bolje, ko bi igrali alager!«
Res je bilo tako, kakor je mojster rekel; slaba volja ni minila niti čez eno uro, in Vejvara, prisiljen prej iz nagiba kakor iz jasnega razumevanja
vladajočega razpoloženja misli, je povzročil hitri razstanek. Danes mu je bilo prvič malo tesno, ravno zato, ker ni vedel, zakaj se gre. Z mladima se je odpravila tudi teta Katinka, ki je pazila pri odhodu na ugoden trenotek, da je pristopila k mojstru in mu zašepetala na uho:
»Nobenih nepotrebnih govorov, Venceljček — Beti ni popolnoma dobro in tega angelja že enkrat pustite. Sicer pa ji bo že ušel iz glave.« In šla je.
Gospa Kondelikova je spremila vse do stop-njic in najrajši bi bila šla s Katinko kam daleč. — Potrebovala je kake zgovorne duše, doma jo je vse tiščalo. Stala je nekaj časa pri stopnjicah, dokler niso koraki odhajajočih popolnoma utihnili, dokler se niso za njimi zaprla vežna vrata, dokler ni zaškripal ključ v ključavnici in vrnila se je polagoma v spalnico. Skoro bala se je soproga samega, danes prvič, in bala se je, da jc ne bi pozdravil s kakim ranljivim dovtipom. Njena občutljivost je bila zelo razdražena.
Toda mojster Kondelik se je spomnil na opomin, ki ga je dobil od tete Katinke, in ko je gospa vstopila v obednico, je rekel dobrovoljno:
»Tak kaj bova delala, mamica? Tako so se nama razkropili in meni se še ne ljubi iti spat. Ali naj igrava enajst gospodov?«
Kako veselo je gospa Kondelikova pozdravila to dolgočasno, pusto igro! Šla je rade volje v skrinjo, vzela stare karte in je prisedla k mizi. Igrala sta »enajst gospodov«.
ča akademična mladina v eno falango, dovoli moč-po, da brani vsakega sobojevnika, da ne zatone v nemškem morju, najbolj primerno, da vzgoji vsakega v pravega slovenskega moža. In vedno enako zvesto rešuje »Triglav« že 35 let idealno nalogo, ki so mu jo naložili njegovi ustanovniki: globoko v srcu ima zapisane vsak Triglavan besede častitega svojega sočlana, da ima moč in stremljenje vsakega naroda svoje korenine v mišljenju in stremljenju akademične mladine njegove, da izvirajo politični, socijalni. umetniški in književni ideali vsakega evropskega naroda iz duše vseuči-liške mladine dotičnega naroda. In tako je tudi »Triglav« — vedno prvi zastopnik graške slovenske akademične inteligence — gojil vzore iri jih goji, navdušen za vse, kar more naš narod povzdigniti na višjo stopinjo prosvete.
Kakor vsaka družabna celota, je tudi »TrU glav« imel svoje krize, tudi »Triglav« ima svoje izgubljene sine. Politični boji, ki so — kakor kanejo vse posledice, rre ravno v korist slov. narodu «4- divjali po Kranjskem, so v malem! odsevali tudi V graškem dijaškem življenju; tudi tukaj so se našli ljudje, ki jim ni bilo načelo zidati, ampak le razdirati, ljudje, katerim osebno prepričanje ni bilo nič, vse pa osebna korist in politični nimbus. In tako ima tudi ^Triglav« izrodke, ki so, svoječasno najhujši nasprotniki breznarodnega hipeVkatoličan-Stva, dandanes najbolj ultramontanski- petelini klerikalnih strank ,na Štajerskem in Kranjskem. -Pred nekaj leti je s secesijo narodno-radikalnega dijaštva iz »Triglava« nastala druga kriza. ' Iz teh kakor tudi iz drugih manjših Zapletljajev je »Triglav« — sicer mogoče po številu oslabel, toda moralno ojačen in očiščen in v pravilnosti in dobroti svojih tradicij utrjen vedno izšel novo-prerojen in njegova življenjska sila se jači ill dol-Jfa je še pot do njegove peripeti:e
Takšen je torej »Triglav« in dokler ostane tem svojim tradicijam zvest; dokler si bode v njeni naša mladina, zvesta vzornemu svojemu poklicu, učeč se bistrila um in blažila srce ter si ostrila v življenju pogled, si širila razgled po svetu; dokler se bode ogrevala pri ognjišču vede in umetnosti in se navduševala za vse, kar je pravo, lepo in dobro, vnemala si pravo, sveto, neugasno gorečo ljubezen do slovenstva, slovanstva, človeštva; dokler se bode tako pripravljala na vzvišeno svoje poslanstvo: narod učiti, ko pride njen čas, ter ga voditi, se neumorno truditi za njegovo duševno in telesno blaginjo, neustrašeno mu braniti svetinje ter se boriti za vse njegove pravice; dokler bode to: ni se nam bati za bodočnost slovenskega naroda! — — Dne 7. t. m. bo proslavljal »Triglav« 35 letnico svojega obstanka na slavnostnem zborovanju v Gradcu (restavracija »Zum griinen Anger«, Leon-hardstrasse 3); upamo, da ne bode manjkalo nobenega bližnjih bivših članov, ki še simpatizujejo z društvenim delovanjem, vabljeni so pa tudi vsi, ki jim je mar odkrita napredna slovenska beseda in ki ljubijo milodonečo slovensko pesem: pridite k nam in bodite z nami,
»ko gremo v boj za narod svoj in za pravico,
za luč in za resnico!«	St.
Politična kronika.
PREOSNOVA MINISTERSTVA?
Včeraj se je pričela debata o začasnem proračunu, v katero je kot prvi govornik posegel Bie-nerth. Iz njegovega precej suhoparnega govora, ki se je na previden in obširen način kretal okrog zasedanja deželnih zborov, delegacij in delovnega programa drž. zbora je treba povdariti jeden pa-sus, to je o razširjenju vladne večine. Izjavil je direktno, da bi vstop Cehov v vladno večino povzročil preosnovo sedanjega ministerstva. Stvar je osobite važnosti po nas Jugoslovane, saj mi trpimo največ pod sedanjo vlado. Kaj in kako ukrenejo naši poslanci, to utegnemo izvedeti prihodnje dni. Češki klub ima v torek plenarno sejo, v kateri se utegne o tem predmetu razpravljati in po torku bo dal dr. Fiedler v parlamentu morda že odgovor na Bienerthov govor.
HRVAŠKI GOVORI V OGERSKEM PARLAMENTU.
Včeraj je govoril v ogerskem parlamentu o priliki proračunske debate delegat dr. Lukirič. Izjavil je, da žele Hrvati sporazum z Ogersko, toda ta mora enkrat pokazati tudi dobro voljo za sporazum. Ker so začeli madžarski poslanci kričati, da se v »madžarskem« parkimentu ne sm-govoriti hrvaški, je izjavil predsednik, da ilTiajO Hrvati sicer pravico govoriti hrvaški, vendar pa so se dosedaj hrvaški poslanci posluževali te pravice le za kratke govore. Opominjal je govornika, naj se ravna tudi on po tem(!). Lukinič pa ni popustil, dokler ni končal svojega govora.
VOLILNI BOJ NA ANGLEŠKEM.
Z nenavadno ostrostjo in strastjo se je razvnel volilni boj na Angleškem. Danes se vrše v kakih 70 okrajih volitve, med drugim v 10 londonskih. Unijonisti imajo dobre šanse osobito v Londonu. 15 kandidatov je bilo včeraj proglašenih za poslance, ker ni bilo protikandidatov; med - jimi je 11 unijonistov in 4 liberalci. Nekateri "isti računajo, da bo stal obe stranki volilni boj kakih 40 miljonov mark.
SLOVENSKO VSEUClLIŠKO VPRAŠANJE.
Te dni je bilo opetovano slišati, da se min. preds. Bienerth pogaja z Italjani in Jugoslovani glede vseučiliškega vprašanja. Nemci so se >li informirat, kaj in kako je s temi pogajanji in povedalo se jim je, da gre le za to, da se vprašanje italjanske pravne fakultete izroči posebnemu pod-odsekH.ijTT-r Praški, slov. vseučiliški odsek je izjavil, da je proti eventuelnim slov docenturam v Krakovu. katere bi imeli radi ustanovljene le slo^ venski klerikalci. Ako bi se ustanovile, bi jih slov. napredno dijaštvo moralo bojkotirati.
Dopisi.
Iz Petrovč. ■ V nedeljo, dne 27. nov. se je vršil v Petrovčah občni zbor Ciril-Metodove podružnice ob jako obilni udeležbi. Velika dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po kratkem pozdravu predsednika g. Lešerja, ki se je spominjal tudi marljivega odbornika Franca Kopriva, katerega nam je pred kratkim vzela grenka smrt, je poročal tajnik g. učitelj Pregelj o delovanju podružnice v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, da je podružnica marljivo delovala, prirejala veselice in gojila petje, da so člani mešanega zbora opetovanc doma, pa tudi drugod z uspehom nastopili. V tem prvem letu je prispevala odružnica en obrambni kamen za CM. sklad, dočim je druge dohodke porabila v to, da si je nabavila lep gledališčni oder, sekirice in druge potrebščine, da bo v prihodnje tem uspešneje lahko delovala. Podružnica je poslala na svoje stroške tudi dva zastopnika k veliki skupščini CM. družbe v Ljubljano in ostal je še majhen prebitek.
G. nadučitelj Slane se je zahvalil vsem tistim vrlim možem, ki so ves potreben les za novi oder podarili zastonj.
Na to je nastopil potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe g. Ivan Prekoršek ter nam v krasnih, srce segajočih besedah opisal, kakšne cilje zasleduje, za čem stremi CM. družba, »da se ji ne zgubi nobena slovenska glava, nobena delavna slovenska roka, da ostude Slovenec na svoji zemiji go spodar, ne pa hlapec oholih ptujcev.« Vspodbujal nas je, naj ne opešamo, naj ne poslušamo tistih naših lastnih bratov, ki rujejo proti družbi brez vsa-cega povoda, ki mečejo blato v lastno skledo. Za svoj izbrani, krasni govor je žel govornik burno zahvalo.
Na predlog g. nadučitelja Slanca se je volil sledeči odbor: predsednik g. Franc Lešer, podpredsednik g. Vinko Kopriva, tajnik g. Mirko Korenčan. blagajničarke: gdč. Marica Ježovnik, Fani Ocvirk, Trezika Holobar, Rozika Razboršek, Ana Roter, Marija Delakorda in Marija Zagar;odborniki: gg. Martin Ocvirk, Ivah1 Holobar, Ivan Pešec, Martin Flis, Franc Košec, Jurij Žagar.
G. nadučitelj Cernej iz Griž se je kljub slabemu vremenu pripeljal s skioptikonom ter nam kazal in ob enem izborno razlagal krasne slike tujih in domačih krajev, za kar se mu je izrekla prisrčna zahvala.
Naši marljivi pevci in pevke so izborno zapeli več umetnih in narodnih pesmi ter želi za dovršeno petje burno ploskanje. Razvila se je prav neprisiljena, prosta zabava in se je vsak prav raz-veseljen in zadovoljen vračal domov.
Vsem dragim gostom iz Celja, Žalca, Gotovelj in Griž pa tudi vsem domačinom, ki so nas v tako obilnem številu počastili, kličemo: »na veselo svidenje«, ko vas bo hčerka Ciril-Metodove družbe spet vabila v svojo sredino.
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Izza časa. ko je pri nas kaplanoval neki gospod, ki sedaj služi baje pri Sv. Miklavžu nad Laškim trgom za župnika, ki je iz Kranjske zanesel seme narodnega prepira v Št. Pavel, razbil prejšnjo bralno društvo in mesto njega ustvaril »kat. izobraževalno društvo«, ter do tiste dobe bivše mirno ljudstvo razdvojil v dva tabora, v klerikalno iii napredno stranko, od tistega časa še vedno obstoji pri nas razdor med Št. Pav-lani. A k sreči, kakor so pred leti državne, tako tudi letos občinske volitve dokazale, ima v Št. Pa-velski občini napredna slovenska stranka proti klerikalni slovensko-nemški stranki veliko nadštevil-no premoč. To se je tudj pokazalo letošnjo jesen, ko so se fantje prostovoljno začeli odločevati za osnovo telovadnega društva, in se je za naprednega Sokola oglasilo do sedaj 62, za Orla pa, kakor je »Slovenec« sam izjavil, le 25 izvršujočih članov, toraj za »Sakola« več kakor še enkrat toliko. Da obstoji tudi med temi nepolitičnimi društvi obžalovanja vredno nasprotstvo, vam navedem to le v dokaz. Ena glava Orlov se je po ljudski govorici baje izrazila, da bi rad dal in plačal kar 200 kron, ko bi le Sokola v Št. Pavlu ne bilo. No saj Orli bi te denarje gotovo dobro porabili za nakup telovadnega orodja; a žal, da bo dotičnik samo pri prazni besedi ostal in raje denar, če ga ima odveč, za sebe vporabil. Klerikalni orli skušajo pri svojem pičlem številu Sokole oslabiti, oziroma razbiti. Toda to se jim nikakor ne bo posrečilo tako, kakor se je zgodilo pri bivšem bralnem društvu, ker so Sokoli svoje društvo postavili na trdi temelj, in delujejo pod okriljem Celjskega Sokola, in se torej Sokoli v Št. Pavlu ne zmenijo za take bedaste želje. - Št. pavelski odsek Celjskega Sokola že mesec dni deluje in se vadi s prav dobrim vspehom, kakor je to g. Kralj od Celjskega Sokola pri svoji sokolski inšpekciji javno izrekel. — Seve, da klerikalnim Orlom naš dober napredek ni nikakor všeč, in skušajo deloma javno, deloma na tihem in po ovin-
kih Sokolu škodovati. Najpreje so jim zabranili že po gospodu županu obljubljeno telovadišče v stari šoli; tu se mimogrede uljudno vpraša, kako to pride, da Orli smejo svoje, zbirališče imeti v stari šoli, in imajo sobo v najemu, Sokolu pa se ni dovolila. Ali se tako vsem strankam enaka pravica deli? Mi zahtevamo, da se tudi Orli ne smejo več tam shajati, kjer je Sokolom bila ta pravica odbita. Sicer pa bi tista soba tako bila nezadostna za rabo pri 40 do 50 odraščenih telovadcih. — lz te zadrege, v katero je občinski odbor v svoji seji Sokola z odbitjem prošnje pripravil, reši! nas je velikodušni lastnik Preboljskega grada s tem. da nam je krasni veliki prostor v pritličju grada Za telovadišče dovolil in odkazal ter tako občinskemu odboru z lepim zgledom pokazal, kako bi bil on dolžan svojim lastnim sinovom privoščiti telovadbo kot predpripravo za vojaški stan. ■■
In ko je topot orlom izpodletela njih nakana, začeli so s podlo lažjo sokolske člane strašiti in odbor sumničiti — češ, da Sokol nima toliko denarja in premoženja, kakor še baha in o njem govori; da jim le pesek v oči meče ter da Sokol ne bode imel dolgega obstanka itd. ter se skuša na ta način sokolske člane begati ter jim zaupanje do njih odbora vzeti in društvo razbiti. Ali klerikalci se motijo in ni misliti na možnost, da bi Sokola meninič tebinič odpravili in pohodili, in verjamite, če bi prišlo do ljudskega glasovanja in k volitvi med Sokolom in Orlom, bi bila večina ljudstva z inteligenco vred na sokolski strani, zato ker delujejo in postopajo odkrito in pošteno napram ljudstvu. Da se javnost prepriča o resničnosti te trditve, je odbor za nedeljo dne 4. decembra popoldne sklical sejo v navadni kraj ob 3. popoldne v kateri pride na vrsto polaganje natančnega računa od vseh nabranih in na drug način pridobljenih denarnih zneskov in stroškov od začetka našega Sokola do današnjega dne. In tako se bode pri tej seji končno natančni račun dognal. A približno (aproksimativno) se pa Že danes radovednežem to-le pove:
1.	Sokol v Št. Pavlu ima v št.pavelski hranilnici naloženih	.380 K,
2.	V lastni blagajni ima gotovega denarja 180 K.
3.	Na blokih in drugih prispevkih	260 K.
Skupaj 820 K.
Kdor pa tega še ne verjame naj se oglasi pri predsedništvu Sokola v Št. Pavlu, da se na lastne oči prepriča, ter naj tudi pri posojilnici v Št. Pavlu vpraša.
Opomni se končno, da ima naš sokolski odsek že naročeno orodje, bradljo ter drog, kakor tudi telovadno obleko.
Narodna obramba.
Piše Ivan Prekoršek.
Pokrajinska zveza štajerskih Ciril-Metodovlh podružnic.
Potreba ožje in tesnejše združitve posameznih podružnic naše šolske družbe postaja vedno večja. Že lanska skupščina na Jesenicah je sprejela tozadevno izpremembo pravil glavne Družbe, razpravljal je o tem podrobno »Slovenski Branik« in letošnji Koledar CMD prinaša zopet obširen članek, ki se bavi s tem vprašanjem.
S tem da narašča prav razveseljivo število podružnic in se z ozirom na vedno rastoče potrebe CM družbe stavijo nanje tudi vedno večje zahteve, moramo tudi podružnični organizaciji posvečati več pozornosti. Podružnice danes niso več samo nabiralke narodnega davka za CM. družbo, one postajajo poleg tega že tudi prava narc dna in prosvetna ognjišča, ki imajo v različnih okoliših tudi nejednake dolžnosti. Lansko leto že se je sklical v Celje shod vseh štajerskih CM podružnic, na katerem se je izvolil odbor, ki je imel nalog izvesti priprave za uspešno poslovanje nove organizacije. Ker pa je vlada izpremenjena Dru/bina pravila zavrnila, je moralo vse delo počivati do novejšega časa. Sedaj so pravila »Pokrajinske zveze štaj. CM. podružnic« že izdelana (po načinu nemških »Gauverbandov« Schulverein i in Siid-marke) in prve mesce prihodnjega leta se vrši v Celju ustanovni občni zbor Zveze, ki bo za enkraf obstojala iz 5 okrožij: mariborskega, ljutomerskega, ptujskega, brežiškega (posavskega) in celjskega. Tesnejša organizacija in podrobnejša delitev bo omogočila še uspešnejše delo za razvoj organizacije na Štajerskem in za napredek Ciril-Metodove družbe. Na ustanovni shod opozarjamo že danes vse štajerske podružnice, da se zanj pripravljajo, shod naj ne bo samo manifestacija slovenske obrambe — nekaka pokrajinska skupščina — ampak res pravi narodni parlament. Bližamo se letošnjim občnim zborom podružnic, pazimo, da bodo izvoljeni v odbore samo možje — dela, ki SO bodo vsikdar živo zavedali, da nalagajo častna me: sta v podružnicah tudi častne dolžnosti!
Schulverein na delu. Število podružnic tega nemškega napadalnega društva je naraslo že nad 2000. S ponosom piše glasilo Schulvereinovo 'Der getreue Eckart« o tem uspehu in pravi, da je ni v nemški Avstriji skoro nobene občine več, kjer hi Schulverein ne imel svojih članov, podpornikov in prijateljev; na Koroškem in Solnograškem pa je Schulver. organizacija že tako v podrobno izvedena in dograjena, da ni več misliti na kako pomno-žitev podružnic, možna je še samo večja intenzivnost dela. Mi pa smo še daleč od tega, da bi lahko podobno trdili glede organizacije Ciril-Metodove
družbe, še enkrat toliko podrtižnic, kakor jih imamo sedaj na Štajerskem (65), in še bo dovolj prostora za nove. Samo pri nas na Štajerskem bi moglo že danes uspešno delovati vsaj 100 CM podružnic, uspehi dejla v podružnicah, število članov in drugo pa bi se dalo potrojiti, če bodo na čelu podružnic pravi možje, ki ne bodo več »toJ.ili p razmerah«, pač pa za izboljšanje razmer delali. V tem letu je nas štajerske Slovence Schnlverein bogato »obdaroval«. Ustanovil je nove šole na Polzeli, v Ciršaku in na Bregu pri Ptuju. Razširil šole v Konjicah, Velenju in Hrastniku ter .sklenil zidati šole v Peklu pri Poljčanah in Vuzenici ob koroški železnici, k zgradbi nove nemške šole v Celju pa je prispeval 100.000 K. To »pjodonosnoc delo in vedno stikanje po naših kraiih n;is bili k resnemu odporu. Nemci napadajo, mi pa imamo še toliko nezavarovanih važnih postojank ob meji ter v mestih in posameznih trgih.
Češka šolska in obrambna društva so živa priča velike požrtvovalnosti in zavednosti naroda. Velik je njihov delokrog in delo težavno, saj se raztezajo po Češkem, Moravskern, Šleskem, Cioi-nje- in Nižjeavstrijskem, kjer potrebuje zlasti češki živelj na Dunaju ogromnih žrtev. Poleg centralnih obrambnih organizacij pa deluje cela vrsta krajevnih, povečini mestnih obr. šolskih društev. Taka lokalna šolska društva najdemo v Brnu, na Dunaju, v Olomucu, Budjejovicah, v Iglavi, Moravski Ostravi itd. Ta krajevna šolska društva ustanavljajo na lastno roKo meščanske in obrtne šole in otroške vrtce v svojem kraju, da se tako razbremeni »Šolsko 'matico*: in »Narodne Jednote«. Tudi pri nas bo treba začeti na ta način, sili nas k temu posebna pozornost, ki jo obrača na slovensko Štajersko Schuiverein in Siidmarka, a
izvršiti se mora to tako, da ne bo občutila blagajna CMD nikake škode. Krajevne potrebe zahtevajo izrednih žrtev, ki jih lokalni patrijotizem tudi zmore. Kraji kakor Celje, Maribor, Ptuj, Brežice, Ljutomer, Ormož, bi lahko za razvoj svojega šolstva sami mnogo storili. Isto trdim glede Pohorja in cele Dravske doline od Maribora do Dravograda kakor glede Saviijjske doline. Saj ne potrebujemo razvitejšega šolstva samo v obrambo proti Nemštvu, ampak predvsem za povzdigo lastne kulture, za duševni napredek slovenskih ljudij, za vzgojo pijonirjev slovenske kulture v najožjem obsegu, po naših trgih in vaseh.
Štajerske novice.
Bfenerthov govor za sporazum v deželnih
zborih. V včerajšnjem svojem proračunskem govoru je omenil baron Bienerth, da se je končalo tudi zasedanje »nekaterih drugih deželnih /borov na nenavaden način«. Med temi deželnimi zbori je tudi naš štajerski. Min. pred. je pa izjavil dalje, »da ni v onih deželih, kjer prebivajo različni narodi skupaj, nobenega drugega sredstva za mir in strpljive razmere kakor sporazum med nasprotujočimi si interesenti«. — Škoda, da ni Bienerth omenil, kaj je že n. pr. vlada v tem oziru v resnici storila! Po izbruhu obstrukcije je se omejila na kratka mešetarjenja, ne da bi se niti najmanj lotila jedra razpora med Slovenci in Nemci na Štajerskem. Recimo tudi, da bi imeli naši klerikalci dovolj korajže popustiti od obstrukcije za gotove šolske koncesije, ali bodo s tem urejena tudi že druga vprašanja? Teh pa se vlada ne loti — in ako smo odkritosrčni, moramo priznati, da se jih noče lotiti tudi večina slovenskih deželnozborskih poslancev. Nam je s tem dana dvojna smer za delo: na eni strani moramo doseči, da se začne sistematično, pozitivno delo za narodni sporazum na Sp. Štajerskem, na drugi moramo zabraniti, da bi se skušalo sedanji spor od vladne in klerikalne strani zalimati s — koncesijami.
Šolske oblasti in klerikalizem. Naši klerikalci se neprestano pritožujejo, da so jim šolske oblasti sovražne in da je potrebno »pokristjanjenje« šole. No — slučaj v Belih vodah uči obratno. Tam je po-dučeval navzlic preobilici strokovno izobraženih učnih moči, ki čakajo zaslužka in dela — na eno-razrednici kot »pomožni učitelj« Anton Šorn in pravi se celo, da ga je imenoval šolski nadzornik lzbornega pedagoga. Šolske oblasti navadno stiče-jo po vseh privatnih zadevah in zadevicah učiteljstva; ali se ni nikoli stikalo, po kakih potih je hodil župnik Anton Šorn? Ali se ni slišalo nič o njegovem nemoralnem občevanju s kmečkimi fanti? —
Klerikalni izgovori. »Straža« je te dni popravljala iz Slov. Bistrice, da voli fajmošter Bohak v 2. razredu, kaplan pa da nima volilne pravice — Da sta v Slov. Bistrici — dva kaplana, od katerih ima jeden gotovo v SI. B. volilno pravico, je poštena »Straža« zamolčala in kot »katoliškonarod-ni« list ni dostavila za izdajstvo tega kaplana nobene grajalne besede... O njegovem »narodnja-šfvu še spregovorimo na drugem mestu.
v Slovenskega nrarja ln kovača se išče za mesto na Spodnjem Štajerskem. Kje, pove nred-dništvo našega lista.
Deželna zadruga fotografov v Ljubljani je imela 28. nov. t. 1. popoldne svoj ustanovni občni zbor. Navzočih je bilo 29 fotografov. Za načelnika je bil izvoljen Berthold, za odbornike Hinko Dolenc (Novo mesto), Viktor Kune (Ljubljana), Še-ber (Postojna), Pavlin (Jesenice), Rovšek (Ljubljana).
J pondeljek, dne 5. decembra 1910 Miklavžev večer v Nar. domu v uelju.
Vse one cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za „Narodni Dnevnik", opozarjamo zopet vljudno tem potom, da store to v kar najkrajšem času. Pri vplačevanju naj se blagovoli vedno pripisati številko, ki jo ima ovojnica. Upravništvo
Notarski izpit je napravil 26. m. m. g. Milan Detiček, notarski kandidat v Celju, pri deželnem višjem sodišču v Gradcu z dobrim uspehom. Ča-stitamo!
v Iz sodne službe. Okrajni sodnik dr. Jožef Kotnik v Celjn je imenovan svetu-kom ^deželnega sodišča.
Miklavžev večer v Gaberju. Slavno občinstvo iz Gaberja ,mesta in okolice še enkrat opozarjamo na Miklavžev večer, kateri se vrši jutri dne 4. decembra v dvorani Sokolskega doma. Na sporedu je godba, nastop sv. Miklavža z vsem spremstvom, obdaritev otrok itd. Začetdc ob 5. uri zvečer. Otrokom je vstop le v spremstvu starišev dovoljen. — Odbor celjskega Sokola.
Zahvala. Telovadno društvo celjski Sokol se tem potom slavnemu »Slov. delavskemu podpornemu društvu v Celju najprisrčneje zahvaljuje za podeljenih 50 kron podpore v svrho obdaritve uboge dece na Miklavžev večer v Šokolskem domu.
Plesne vaje v Žalcu se prično ne 24. dec., kakor je stalo pomotoma v včerajšnjem listu, ampak jutri v nedeljo 4. decembra.
Pohvalno priznanje od štaj. dež. šol. sveta sla dobila v Bočni pri Gornjemgradu tamkajšnje učiteljstvo za svoje marljivo delovanje v šoli in pa krajni šolski svet za vzorno skrb v šolskih zadevah.
Slučaj Dobrna. Poročilo, da je učitelj g. Čulk
premeščen s Ptujske gore na Dobrno, ni resnično; ampak gre se za nadučiteljsko mesto na Dobrni. Bila je pravilno razpisana in okrajni šolski svet celjski je že stavil terno-predlog zanjo, a c. kr. deželni šolski svet je brezdvomno vsled pritiska nemškega »Volksrata« dal Slovencem zopet krepko zaušnico, s tem da je službenim potom premestil znanega nadučitelja Čulka s Ptujske gore kot nadučitelja na Dobrno. Slovenska večina na Dobrni ga gotovo pričakuje z »odprtimi« rokami. Bridko se mora storiti narodnemu Slovencu ob takem postopanju šolske oblasti. Edino zdatni odpor zoper take protežirance nemškega »Volksrata« je, da se jim napravijo tla prav — gorka.
Nadučiteljska služba na Dobrni. Z druge strani se nam o tem nameščenju piše: Premeščenje šta-jercijanca Čulka bi se nemara dalo preprečiti, ako bi bilo na slovenski strani več previdnosti ln budnosti. Pa saj se gre samo za borno nadučiteljsko službico! In slavna ljudska voditelja dr. Benkovič in Verstovšek imata preveč posla z organiziranjem mladeniške vojske zoper napredno učiteljstvo. Da le kako zavedeno napreden učitelj ni dobil te službe! G. Čulk bo naredil par globokih po-klonov presedlanemu ljudskemu voditelju, pa bo dobro!
»Španski ropar« v Pohorju. Pred nekaj časom je nadlegovala prebivalce v Dravski dolini neka roparska banda. Orožništvo je patruljiralo noč in dan v pohorskih gozdovih, da bi jo izsledila. Zajela je pri tem nekega sumljivega moža, ki pa ni znal ne nemški, ne slovenski, ne kak drugi avstrijski jezik. Na sodniji v Marenbergu niso vedeli kaj z njim početi, pač pa so spoznali, da ne govori italijanski. Mož se jim je zdel »španski« in poslali so ga v Maribor. Tudi tukaj ga na sodniji nikdo ni mogel razumeti. Končno so ga tudi spoznali za »Španca«. Izvedeli so, da neki koncipijent zna nekaj španskega. Ta je res spravil iz »španskega« roparja, kolikor je bilo ravno potrebno za informacijo. Mož se piše Manuel Lamas, rojen je 1. 1875 v nekem kraju 30 km oddaljenem od »mesta na morju« v provinciji Galiciji na Španskem; služil je tri leta pri španskem 17. pešpolku in potem hodil po svetu brez dela, ne da bi vedel, kod je hodil. Živel je od beračenja. Sodnik mu je dal tri dni v zaporu časa, da se odpočije od »španskega« potovanja, potem bo izročen španskemu konzulu v Trstu.
v Sejmski uzmovičl. Kakor vsako leto, tako so tudi letos bili tatovi na Andrejevem sejmu prav pridno na delu. Neki uradniški soprogi je bila ukradena iz žepa zimske jope denarnica z vsebino 25 K. Opazila je, da je nekdo segnil v žep in izmaknil denarnico, a bila je tako presenečena, da se ni mogla ganiti, ko se je nzmovič mirno odstranil Okradeni so bili tudi: netca posestnica iz Prebolda za 20 K, soproga nekega postajnega
slnfja za 7 K, neki posestnik tndi za 7 E, in še mnogo dragih oseb, ki pa niso vložile ovadbe. O uzmovičih manjka vsak sled.
v Tatinska dekla. Kavarnarica Kamila Preuz v Celju je naznanila pri policiji, da ji je bilo v noči 1. tm. ukradeno iz nezaprte sobe krilo iz lodna v vrednosti 12 K. Tatvine osumljena je od 15. nov. v službi se nahajajoča dekla Alojzija Roubal iz Miirzstega. ker je samo ona ob času tatvine bila v sobi. Roubal je pri zaslišanju priznala, da je ukradla krilo in shranila nekje v Ga-berjn. Izročena je sodniji.
v Poparjen otrok. Delavska žena Uršula Ko-ritnik v Hrastniku je za 21/4 letnega sinčeka
Franceta pripravila jnho; ker je bila prevroča jo je postavila na okno da se ohladi. Mati je stopila med tem k bolni hčerki, ki je ležala v istem pror štoru. Mali France je stopil na 'zaboj za premog, se naslonil na okno in pihal v juho. Pri tem je prevrgel skledo in vrela juha se je razlila otroku po obrazu in vratu, da je črez dva dni vsled opeklin umrl.
v S kuhinjskim nožem zabodel. Rudarja F. Bach in Kari Koprive v Hrastniku sta bila že dalje časa v sovraštvu, a sta vendar stanovala skupaj v enem stanovanju. Pred nekaj dnevi sta popivala v različnih gostilnah. Bach se je vrnil prej domov in šel spat. O polnoči je prišel k njemu njegov prijatelj Andrej Pajk, da bi se kaj pogovarjala. Med tem je prišel Koprive domov, ki je bil malo vinjen. Stopil je k postelji, kjer je ležal Bach, ter mu dal brez povoda zaušnico. Bach je skočil nato iz postelje, zgrabil na oknu ležeči kuhinjski nož in zabodel Koprivca v čelo tako močno, da je padel na bližnjo posteljo. Prepeljati so ga morali v hrastniško bolnišnico, kjer je vsled rane umrl. Bach je po tem žalostnem činu zbežal.
v Življenja sit? Kakor se poroča iz Ormoža, je 30. nov. t. 1. vstrelil iz revolverja proti sebi nek 20 letni trgovski pomočnik in se navidezno mrtev zgrudil. Orožniški stražmojster Grobošek se je prepričal, da mlad mož sploh ni bil zadet. Kro-glja je šla pod pazduho na levi strani v tla.
▼ Prepovedani sejmi. Vsled silnega razširjenja živinske bolezni na goben in parkljih je odredila namestnija, da so do preklica prepovedani vsi živinski sejmi (razen konjskih!) po celem Sp. Štajerskem in tudi po mnogih krajih Srednje Štajerske (Wildon, Lipnica, Cmurek itd.). Imenovana bolezen se je osobito razširila v rogaškem okrajn.
Druge slov. dežele.
v Celovški ,.Mir" se zdaj že v par številkah na skrajno neumen način zaganja v »neslovensko" politiko ,.slovenskih liberalcev". Ah v Celovcu in na Koroškem res nimate nobenega plodnejšega dela ?
v Borovlje. (Lovska sreča). V medborov-niškeni občinskem lovu v resniških logih je ustrelil zadnjo nedeljo mlad lovec Valentin Krabat dva divja labuda. Redek plen je razstavljen v izložbi konzumnega društva in je predmet splošnega občudovanj:. Krila razpeta merijo 2'40 m, tehtajo pa okoli 15 kg. Poleg tega smo pa še nastrelili ta dan 1 srnjaka iu 6 zajcev.
v Slovenski poslanci uadelu. Mandič in tovariši so vložili interpelacijo zaradi razmer pri pešpolku št. 97, pri . katerem častniki in podčastniki iz narodne mržnje brezprimeruo trpinčijo vojake. Dalje so vložili nujni predlog, naj se dovoli znatna podpora vsled suše in povodnji bedo trpečemu prebivalstvu Istre.
v Sndmarkino „delo" na Kranjskem. „S!ov. Nar." je dobil v roke in objavil pismo, ki ga je ljubljanski profesor dr. Binder, znani nemškonacijonalni hujskač, pisal neki osebi na Vič pri Ljubljani, in iz katerega je razvidno, da Siidmarka tudi tam nekaj namerava. Naše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek.	617 7
Obrambni vestnik.
v Za Ciiil-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 852. ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Novem mestu (plačala 140 K); 853. Ante Bogdanovič v Trstu (plačal 200 K); 854. Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani (plačalo 200 K).
v Nov narodni kolek je naročila družba sv. Cirila in Metoda. Izdelan je umetniško in nosi sliko pokojnega mecena Karola Kotnika. Izide še te dni. Naročila sprejema pisarna družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani, ^Narodni dom".
v Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra 1910.1. sledeči promet: Dobodki: A. redni: l. prispevki iz nabiralnikov K 1057 59, 2. prispevki podružnic: Kranjsko K 1458 06, Štajjprsko K 480 50, Koroško K —' — Primorsko K 577 86, skupaj K 251642; 3. razni prispevki K 6023 61, skupaj K 9587 62. B. izredni: 4. prispevki za obrambni sklad K 114377, skupaj K 10.73139. Izdatki. A. redni: 1. plače, remun. učitelj, osobju, razni računi itd. K 840174, B. izredni: 2. naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad K 739 40, skupaj K 9141 14, torej prebitka K 1950 25 Opomba Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
Najnovejša brzojavna ln telefonična poročila.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 3. dec. Na dnevnem redu je nadaljevanje generalne debate o proračunskem provizo-riui. Prvi je govoril drž. posl. Verstovšek.
Parnik trdil v torpedovko.
Reka, 3. dec. Parnik hrvaško-ogrskeparoplovne družbe „Duna" je trčil roed Dubrovnikom in Gru-žem v torpedovko št. 13. Na torpedovki niso opazili luči ua pamikn in dasiravno je slednji spre-nn nil kurz, se vendar ni mogel več izogniti tor-pe lovki. Parnik je na spodnjem delu močno poškodovan. torpedovkine poškodbe so malenkostne.
Iz ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 3. dec. Hrvaški delegati bodo tru*ii danes nadaljevali v ogrskem državnem zboru s hrvaškimi govori in bodo protestirali proti temu, d« se jim hoče postavno zajamčeno rabo hrvaškega jezika zabraniti.
Budimpešta, 3. dec. Pogajanja za fuzijo Košu rove in Jnsthove stranke se resno nadaljujejo. Pn združitvi obeh frakcij bi štela opozicija neodvisne stranke proti bančni predlogi 105 mož in bil mogoč resen napad na sedanjo vlado, toga-i.-iija se nahajajo sedaj še le v začetnem štadiju, vendar je mnogo upa, da bodo uspela.
TRŽAŠKI ŽUPAN DR. VALERIO V PREISKAVA,
Trst, 3. dec. Proti županu dr. Valeriju je upe-lialo deželno sodišče v Trstu preiskavo zaradi udeležbe pri demonstracijah, ki so se izvršile ob priliki izleta hrvaških in slovenskih dclavccv iz Pulja
v Trst. Župana dr. Valerija se je takrat videlo v neki ulici poleg tržaškega »Narodnega doma« v sredi med demonstranti, kateri so ga celo dvignili na rame in v triumfu nosili okrog. Danes je bil dr. Valerio v tej zadevi prvič zaslišan.
BRZOVLAK SKOClL S TIRA.
Novi Jork, 3. dec. Ekspresni brzovlak iz Can-sas City v St. Louis je skočil s tira pri postaji La-monte. Ranjenih je bilo 25 oseb, med njimi nekatere težko. Vlak se je zvalil po 25 m visokem nasipu v globočino.
DEŽELNOZBORSRE VOLITVE V BUKOVINI.
Cernovice, 3. dec. Uradni list priobčuje razglas, da se bodo vršile splošne deželnozborske volitve v Bukovini od 2. aprila do 10. maja 1911. REVOLTA V HARKOVSKI PRISILNI DELAVNICI.
Harkov, 3. dec. 3 kaznjenci so v prisilni delavnici ubili s sekiro 2 paznika in jima odvzeli revolverje. Na to so tekli na dvorišče, ustrelili še 3. paznika in 3 druge težko ranili. Ko so poskusili čez zid uteči, so jih ustrelili. Ostalih 95 jetnikov je ostalo popolnoma pasivnih.
NEMŠKI CESAR POMILOSTIL »SAXO-BORUSSE«.
Bonn, 3. dec. Nemški cesar je pomilostil one člane akademičnega društva »Saxo-Borussia«. kateri so bili zaradi znanih kravalov v slučaju Voith obsojeni na ječo in odredil, da dobe le trdnjavski zapor.
ZMANJŠANJE GRŠKE VOJNE MORNARICE.
Atene, 3. dec. Vlada bo iz gospodarskih ozirov skrčila prezenčno stanje grške vojne mornarice. Ker bi na ta način nastala preobilica pomorskih častnikov, bo zaprla za 10 let pomorsko kadetno šolo v Pireju.
6. UMOR V MIHALKOVICAH.
Mor. Ostrava, 3. dec. V Mihalkovicah se je dogodil sinoči že 6. umor v letošnjem letu. 3 rudarji so pili v neki žganjarni. Po polnoči so šli na dvorišče in tam sta dva nabila z železnim drogom tretjega. Težko ranjeni je priletel ves krvav v lokal, a ko so ga peljali v bolnišnico, je umrl. Morilca sta zbežala.
Dnevna kronika.
v K petdesetletnici smrti Ševčenkove. Tudi petrograjska akademija znanosti je sklenila javno
počastiti spomin Ševčenkov povodom obletnice njegove smrti februarja 1911.
v Umrl je češki agrarni deželni poslanec Frančišek Maša.
v Zadnji termin za vnovčenjestarih tisoč-goldinarskih bankovcev. Avstro-ogrska banka bo bankovce po tisoč goldinarjev z datumom z dUe 1. maja 1880, katere danes avstro ogrska banka i n njene filijalke še vnovčujojo, sprejemala iu zamenjavala samo še do 31. decembra 1910. Po tem času banka ni več obvezana, vnovčevati te bankovce.
v Generalni guverner Horschelman umrl,
V Petrogradu je umrl včeraj poveljnik vilenskega vojaškega okraja in bivši generalni guverner v Moskvi, general Hors helmann, ki je bil eden največjih boriteljev novega režima.
v Hrvat v parlamentu severo amerikanske unije. Pri zadnjih volitvah v parlament severo-ameriških zveznih držav je bil izvoljen tudi nek mladi Hrvat Lesac-Lucas za zastopnika mosta Calumet. Lesac je danes star 30 let iu je zelo popularen v Calumetu.
Po svetu.
v češka šola v Berolinu. Kakor poročajo nemški listi, je v predilnici za juto v Stralau pri Berolinu mnogo Čehov. Občinsko šolo obiskuje 56 čeških otrok, ki razumejo zelo malo nemški in otežujejo poduk sebi in drugim otrokom. Zato se je občina Stralau odločila za ustanovitev posebnega „češkega razreda" z lastnim učiteljem.
v Laški list v Pragi. Docent laškega jezika na češki univerzi D' Alfonso je začel izdajati laško-češki list „Piccolo di Praga".
v Lakota na Kitajskem. Iz severnega dela province Anhui se poroča, da vlada tam grozna lakota. Prizadetih je tri railjoue ljudi.
v Svetovna razstava L 1920. v Parizu. V francoskem ministerskem svetu je finančni minister Dupuy naznanil, da je senatski odbor za trgovino in industrijo predložil prošnjo za prireditev mednarodne razstave v Parizu ]. 1920. Ministerski svet je sklenil, da se bo posvetoval z interesira-nimi krogi.
v Ravnateljem novega gledališča v Sofiji
je imenovan Rihard Brana Id, režiser ljudskega gledališča v Žižkovu pri Pragi. Nastopil bo svoje novo mesto 1. dec. t. 1.
a Miss Le Neve v „tlngeltangiu". S Crippenovo usmrtitvijo se je doigral kriminalni roman, kojega je zasledoval celi svet z napeto pozornostjo. Orippen je umoril svojo soprogo; v kleti so našli razsekane dele trupla, transatlantski beg morilca z ljubico, divji lov črez ocean, vjetje, obsodba in usmrtitev — vse to je bila le predigra za sijajno karijero dr. Cripenove ljubice miss Le Nevč. Kakor se poroča iz Londona se je namreč ta odločila,
nastopiti v nekem varijotč • gledališča kot pevka.
Miss Le Nevč se je obljubil neverjetno visok honorar za njene javne nastope. Sicnascitur gloria mundi!
v Hudič na prižnici pri župniku. V nekem ultrakatoliškem mestecu na Bavarskem je pridigo-val župnik svojim backom o starokatoličanih in jim pravil take grozovitosti, da so se poslušalcem ježili lasje. Koncem svoje propovedi je vzkliknil z emfazo; „Starokatoličani so vsi tako izprideni, da jih bodo pekli hudiči na dnu pekla, in če to ni res, naj me pri tej priči hudič v^ame!" Pri teh besedah je udaril s tako močjo po prižnici, da je padel evangelij med poslušalce. Nedaleč od priž-nice pa je sedel nek Amerikanec s svojim služabnikom, zamorcem. Zamorec je pobral knjigo in jo nesel nazaj župniku na prižnico. Ko je videl župnik črnca za seboj, je mislil, da ježe prišel hudič po njega. Tedaj pa mu je upadlo srce in s tresočim glasom se je obrnil zopet do svojih vernih. „Mogoče je med starokatoličani tudi nekaj pravičnih!" Obrnil se je zopet, zamorec pa je stal nepremično za njim. „Hudič naj me vzame, če niso starokatoličani bolji, kakor mi!" je še vzkliknil župnik obupan, potem se je onesvestil.
Tržne cene.
Dunaj, 2. dec. Borza za kmetijske pridelke. Poročila iz inozemstva so nudila le malo vspodbude, vendar je bila tendenca z ozirom na Budimpešto nekaj trdnejša Pšenica in rž sta se držala za 5, oves za 10 vin višje. Koruza in ječmen sta se držala.
Budimpešta, 2. dec. Mast. Svinjska mast 166, namizna slanina 144.
Praga, 2. dec. S1 a d k or. Surovi sladkor K 20'80, nova kampanja K 21'80. Tendenca: stalna, vreme deževno.
Budimpešta, 2. dec. Žitna borza. Pšenica za april K 1113, pšenica za maj K 1108, pšenica za okt. K 10'82, rž za april K 7"92, oves za april K 8'43, koruza za maj K 5'63. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 15 tisoč*m. stot., pšenica v efektivu za 5 vin višja, ostalo mirno, termini trdnejši. Vreme hladno.
Trst, 2. dec. Sladkor. Centrifugal pilšs prompt K 273U do K 293A za dobavo K 273/4 do K 29. Tendenca stalna.
Budimpešta, 2. dec. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 144—146, mlade težke 150—152, mlade srednje 156—160 mlade lahke 162—165 v kg. Zaloga 19.106 komadov.
Iz sodne dvorane.
NE UBIJAJ!
Izpred ljubljanske porote.
Ljubljana, 2. decembra.
Dobrih 75% porotnih razprav na Kranjskem tvorijo uboji in tned njimi zopet dobrih 70% je takih slučajev, kot se je o njem obravnavajo zopet danes pred ljubljansko poroto: Kmečki fantje se najraje pri kakem cerkvenem »žegnanju« skregajo, sprimejo, stepejo, konec je navadno:uboj. Ti slučaji so si med seboj tako drug drugemu podobni, kot jajce jajcu, zato bi bilo odveč, o današnjem slučaju iz Cerkelj na Gorenjskem podrobneje poročati. K večjemu treba, kakor sta to storila državni pravnik dr. Neuperger in zastopnik zas. udeleženca dr. švigelj. glede Gorenjske posebej obžalovati, da ta raj naše dežele po že preminuli dobi rokovnjačev, še danes slovi po nebrzdanosti najnižjih strasti med kmečkimi fanti. Slučaj iz Cerkelj je kratko povedano, ta: V nedeljo 16. oktobra je bilo v Cerkljah cerkveno blagoslovljenje. Domači in sosedni fantje so se ga nalezli, nastal je prepir, začelo sc je streljati, nakar se je pretep omejil na posamezne gruče in čas. Predvsem je bil prizadet — lahko telesno poškodovan — vojak 17. pešpolka Jože Gašpirc. Kriv dejanja je obtoženi Jože Kepic. Pozneje po noči pa je obtoženec imel še rabuko z Antonom Gorjancem, ki je Kepica izzival, na kar ga je ta z debelo desko tako po glavi udaril, da je Gorjanc čez nekaj dni vsled udarca umrl. Dr. Tavčar je sicer poskusil s svojim duhovitim govorom rešiti svojega klijenta pred posledicami njegovega dejanja, toda porotniki so bili to pot nepristopni vsakemu zagovoru. Obsodili so ubijalca s pretežno večino glasov in sicer v obeh slučajih obtožbe.
Vsled krivdoreka porotnikov je sodišče nad obtožencem izreklo sodbo na 3 leta poostrene ječe. na odškodnino za ubitega fanta in seveda tudi na stroške. Pripomniti bi bilo le še, da cerkljanskih fantov niti ta slučaj še ni izučil, kajti Gorjanc se še ni ohladil v preranem grobu, že so vprizorili novo klanje med seboj in večina današnjih prič stoji zopet pod okriljem nove obtožbe, najbrže za prihodnje porotno zasedanje.
v Javno uasllstvo. V Celju je bil obsojen 20 letni hlapec Luka Orešuik v 3 mesečni ostri zapor, ker se jo v Šoštanju silovito ustavljal aretaciji in ker je v občinskem zaporu potrl šipe. — Radi istega zločina je dobil 23 letni slikarski pomočnik Herman Zupan 3 mesece ostrega zapora, ker je na celjskem kolodvoru grdo ravnal z redarjem.
Po lovu. V Braslovčah je bil 16. okt. t. 1. lov. Po dokončanem lovu so šli lovci v gostilno Gradta, med temi tudi paznik Marko Kotnik. V gostilni se je vnel kmalu prepir med Kotnikom in Janezom Dobrišekom, a gostilničarju se je posrečilo ju ločiti in Kotnika spraviti v drugo sobo. Dobrišek je odšel z drugimi gosti. V trgu je srečal zopet Kotnika in mn zadal tako močni udarpc, da se je Kotnik nezavesten zgrudil. Dobrišek še je potem udrihal a puškinim kopitom Kotnika po glavi, tako da se je kopito strlo. Dobrišek je dobil zato 4 mesce zapora.
Y restavraciji Skalna klet pri Celju se dobijo danes 3. dec. in jutri 4. dec. sveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd.
K
N
0
S8

priporočam
Za Božič
in
Novo leto
Gi
OIE STIMME-SHNES HiflKH
TP-ftSt ■ MAHU.
9
in slovenske plošče z najnovejšimi posnetki, nadalje pisala, drsalke, otroške^sanke, samovare, čajne opreme ter vsakovrstne hišne in kuhinjske predmete, stojala za božična drevesca.
Peter Majdič, veletrgovina „Merkur", Celje S
——se	a n	m	||	|| n1
si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice ia kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet nastopilo, nko bodete rabili pristni Fellei-jev fluid z znamko „Elsafluid". Tucat na poskušnjo 5 kroti franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Eeller v Stubici, Elzin trg štev. 264 na Hrvaškem	sss *
Sveti Miklavž bo kmalu tu. Našim otrokom ne more napraviti večjega veselja, kakor če jim položi na mizo »Modrega Janka«, ki jim je v kratkem postal najboljši prijatelj. Knjiga posreduje mladini najvažnejše nauke o higijeni in o lepem vedenju, pri čemur pa se našim ljubljencem prikupi s šegavimi kiticami, veselimi, otroškemu duhu primernimi prizori in lepimi četverobarvnimi podobami, ki nam z drastično komiko slikajo zle posledice različnih razvad. Ker se otroci tako igraje priuče vsega, kar je potrebno, da ostanejo zdravi in da se razvijajo v koristne člane človeške družbe, je pa čni boljše in priporočljivejše knjige. — »Modrega Janka« je dobiti v vseh slovenskih knjigarnah.
Deželna hiša v Sarajevu. Bosanski sabor je sklenil gradnjo posebne deželne hiše in je v ta namen odobril 1,200.000 K kredita.
Tolstojeva oporoka. Okrajna sodnija v Tuli je potrdila lastnoročno pisano in v Jasnaji Poljani z dne 5. julija 1910 datirano oporoko Tolstoja. Oporoka določa, da preidejo vsa njegova dela, ki so bila pred 1. 1881., kakor tudi poznejša in vsi rokopisi v polno lastnino Tolstojeve hčere Aleksandre Lvovne.
Kolera na otoku Madeira. Iz Lizbone poročajo, da je v mestu Funchal na otoku Madeira obolelo 75 oseb za kolero in da je 32 od teh že umrlo.
Grof Tisza ustanovitelj novega lista. Iz Budimpešte se poroča z dne 30. nov., da je grof Tisza sklenil, ustanoviti lastni list, ki bo imel naslov »Opazovalec«. Kot šefredakter bo fungiral grof Tisza sam. List bo izšel dvakrat v mescu in bo
tako urejen, da se eventuelno lahko spremeni v dnevnik.
MIlan Kristič umri. V Cianovicah v Ruski Poljski je včeraj nenadoma umrl bivši srbski poslanik na Dunaju in pozneje v Berolinu, Milan Kristič. — Vsled konflikta s kraljem Milanom se je Kristič odtegnil javnemu življenju. Poročil se je z baronico Marijo Graeve in se stalno nastanil na posestvih svoje soproge v Ruski Poljski.
Priznanje dr. Cooka. Iz Newyorka se poroča. Dr. Cook je v nekem članku »Houmtons-Magazi-ne« izjavil, da mora vsled natančnejšega premišljevanja sam priznati, da ne ve, ali je dosegel severni tečaj ali ne. On misli, da je njegovo duševno stanje zelo trpelo vsled napora pri polarni ekspe-diciji.
Novo sredstvo proti epilepsiji. Kakor se poroča iz Petrograda, je iznašel tamošnji zdravnik dr. Lion novo sredstvo proti epilepsiji, takozvani Ar-seno-Cerebrin, kojega je v več ko sto slučajih uporabljal z velikim uspehom. V prvem tednu po zdravljenju z novim sredstvom zginejo baje epilep-tični napadi.
Pohištvo
za sobe in kuhinjo, posoda za kuhinjo in mizo t*r vsi drngi predmeti skromnega gospodinjstva, »o takoj za prodati na Glavnem trgu štev. 4, II. nadstropie, in sicer le. popoldne od 2.-4. ure.
646 2-1
Iščem dobro idočo
trgovino
na deželi. Naslov: 0. T. 101, Kranj.
645 2-1
Na.

tamburice
izdeluje in razpošilja
Prva si sačka tvorni ca ta minira
J. Stjepušin
S sek, Hrvaško.
Odlikovan ua pariški razstavi leta 1900 in milenij-ski razstavi leta 1896. Razen tam-buric in skladb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kakor : gosli, citre, mandoline, harmonike okarine, gitare itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. — Velik in ilustrovan cenik se pošlje
vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški me-sečnik pod naslovom „Tamburica", ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 kron. 610 6»4

in modno blago za oblek« priporoča firma
Karel Kocian
tvornica zasukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
Toifl-ov
Talanda
Ceylon čaj.
639 10-1
f
Pozor trgovci!
Najcenejši
reklamni koledarji
s torbico ali brez, z ogledalom s tiskom in blokom, kakor tudi
božične in novoletne
razglednice
več vrst svilnati papir, cvetje, perje in žica za cvetlice, okraski za božično drevo, jaslice itd., po najnižjih en gros cenah se dobi v
Zvezni trgovini v Celiti.

3*'
EDINA NARODNA PEKARNA V CELJU!
K
iS
a a
a
a a
a m
eaasaHi
I ■
L* ■
(taaas
S£ Za Miklavža in Božič ^ j
priporoča prva narodna pekarna peciva, kruha ln slaščic
V. Vošnak, Celje, Graška cesta 19 i
svoje na novo vpeljane fine Slaščice in lepe Okraske za božična drevesca. jj Krasno sortirane v škatljicah od K 2'— do K 10'—. Slavnemu občinstvu na deželi
pošiljamo po pošti čez K 6'— poštnine prosto. Za pekarije na deželi vedno v zalogi po tovarniških cenah Sladna moka
(Malzmehl) in v lastni pekarni dobro preizkušen Kristamalt.	■ i
■ ■
nisasan sto m am mmaamamme »mm ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Na debelo in drobno! Na debelo in drobno! I\j
a
M
Miklavža in Božič
so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju.
Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi. nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K.
A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v.
Deca roma, okrog doma. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v.
Kaj pripoveduje čarcvnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart. 1 K 20 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 K 40 v.
Naše domače živali. Kolorirane slike iz domaČega živalstva biez besedila. Broširana 40 v.
Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami.
Kolorirana izdaja, 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Krei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez. 3 K 60 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Kolorirana in
kartonirana izdaja, 1 K 60 v. Podobe iz živalstva. Kolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni
lepenki s platnenimi hrbti, 1 K 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 K 60 v. Vesela družbica. Kolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Kolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Vesela mladina, Leporello-izdaja na močni lepenki
1 K 50 v, Snegulčica. Kartonirano 1 K 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 K 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v.

Najceneje in najbolje učinkujoče odvajalno sredstvo!
NEUSTEINOVE
sladke čistilne krogljice aSflEsar:
Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuhu, čistijo kri, niso nobeno zdravilo, pa boljše ln čisto ne-
SifpH	zaprtju
v črevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci, škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 120 krogljicami stane samo
2 K; pri predpošiljatvi 2 K 45 v franko. Oirn-tnl a T Pred ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove čistilno krogljice. ki so SlttlllO ! samo tedaj prave, ako niso vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko.
Filip Neusteinova lekarna „k svetemu Leopoldu" Dunaj i, piankengasse
mmmmmmmm
MMM
li
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
ie po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljnčih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča	550 8-7
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila ua mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi
na Dnnaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbniitvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
m
m
6 belili
rjuh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2'/< m 16 K. iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K. po 2 V« m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska Hiša
R. Stermecki v Celju
Suhe gobe, Žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc, ceije
»Narodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — P remog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. Drugam po dogovoru .'.

Novosti
v suknenem in mannfakturnem blagu
priporoča v največji izberi
Karol Vanič, Celje
»Narodni dom".
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
f rane Strupi

Celje, Graška cesta.
je o»
L.
tO
o
M
O N
S
co< 0»
e
CD
h«
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
Jaega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim pnhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70, 17"80 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, 5 20, 5*70; podpernica iz mofnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnlk zastonj in franko. 456 50-18
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. rr
Ceniki zastonj in franko.
©
ay
nu
Nagrobne vence ~
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje, i "i
R. D1EHI, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja L. domačega
konjaka.
ji**.**,**.**;**.*)««? I^.ummmi^.^A^Z^.M
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega m o »ta
tzdeluje vse različne vrste obutai v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovijeno obutev.
i'. >A' >/VW >4V >>'C >iy IV r.V r*V W V«? VC V,x»A< v„>k<
i Zvezna tiskarna I
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: zavitke, račuue. vabila, lepake, letake itd.
^nToTnlnlflžoIoIoIaloSiInT
Id
M
k H IC M
iS
IC
M
C
H
C
M
G
M
C
H
C ■
le
H

IoInTc)TnTn.1nIft^nTn'alnInlQl
Na debelo!
Na drobnoI
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna ulica.
511 35-2«

\
M
<
Z
3
M
m
b M
S
3J
M
3
M
b H
3
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	14940_40
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^ff 1/	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih T1 /2 j Ou papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poitne hran. račun St. 64.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon it. 48. - «======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DOlVI'
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice 5t. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®o® dopoldne, ©s®
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga iu ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
tdino narodno HatnnoseHKo podjetje V Celjn.
HI prta jttžnostajersKa HatnnoselKa
IfSSL
(Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrfievanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. i? različnih kamenor Id cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obliajllnlli miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, poliranje m
stroga nje kamena 8 troji.»
industrijska družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijeuitov »o razno-vrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni' ranih rodbinskih grobiifi
:::	(rakev).	:;:
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
66 sms
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov B Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ti:
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, odeti: lavanje napisov v Iste. ::t
nko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage' na Lavi pr! Celju = prevzame vsakovrstna	.
stavbena zlasti tesarska dela.

■
[le pozabite
si ogledati pri
■■■
luanu Ravnikar, Celje
popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, datelnov, marelic, bosanskih sliv, mandelnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, zdravilnega konjaka, ruma, slivovke, kranjskega brinjevca, vseh vrst likerjev, čaja ter južnega sadja in delikates. Božični okraski.
Sprejmem pridnega
471 62-17
emm
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Zvezna trgovina v Celju
w
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.

Dužnoštajerska hranilnica u Celju
L
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po ir 41/s°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
u narodnem domu. p
j
Dosedaj 30.1
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa .-e je 26.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tissls hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se mtffttfaiorf* hrattiltffcc Pri nala9anJu SV0JeSa denarJa allJ.k.adar naJa9ate denar za miadoletne
JH4RU}iaj«f?tyt hi dimnic aM yarovance in zahtevajte pri sodiscih,	fete*«f!kifa
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jHZwV2lll|w>l|w ilFalJhflUV.
43 52—47
POSOJILNICA v C
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.GOC3 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne h anilnice ček. št. 9579
II lastni hiši
,Narodni dom'
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, aku tu d ni član zadruge ter jih obrestuje po 472%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov ROt gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6
in 5°/o obrestovanju.
/o,
K 7,0
Nad 6 milijonov krsrn hranilnih vlog g S Slad 332.00© kros? rezervn. zaklada
13 52-48