Osnutek
Na podlagi 3.,*8. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena stafuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78  in  31/81)  je Skupščina občine  Ljubljana-Šiška na
svoji  .....  seji zbora združenega dela dne ............... in
na   .....   seji  zbora  krajevnih  skupnosti  dne  ...............
sprejela
ODLOK
o sprejetju spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok
ŠS 12/6c — Podutik
\ ¦
1.  člen
Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega na-črta za zazidalni otok ŠS 12/6c Podutik, ki ga je izdelal Ul SR Slovenije v februarju 1981 pod številko projekta UI-958.
2.  člen
Zazidalni načrt ureja zazidalni otok, ki je na zahodu omejen z rezervatom povezovalne ceste med Podutiško cesto in Cesto Andreja Bitenca, na severu meji otok ŠS 12/2b, na jugu in vzhodu pa na rekreacijsko omrežje ŠR 12/1.
3.  člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Komiteju za urejanie prostora občine Ljubljana-Šiška, ZIL — TOZD Urbanizem — LUZ in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.  člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urba-nistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skup-ščine mesta Ljubljane.                                      ,
5.  člen
S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljavnost Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS 12 — Podutik !. faza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c. 5c in 6c) (Uradni list SRS, št. 1/78) za območje zazi-dalnega otoka ŠS 12-6c.
6.  člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: Ljubljana. dne
Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Šiška Anka Tominšek
OBRAZLOŽITEV:
V letu 1977 je Skupščina občine Ljubljana-Šiška spre-jela zazidalni načrt za območje ŠS 12 — Podutik in sicer za otoke 3a, 4a, 3c. 4c, 5c in 6c. Za območje ŠS 12-6c je bila kasneje naročena sprememba zazidalnega načrta, ki sta ji botrovala sledeča razloga:
—   deviacija  trase   povezovalne  ceste  med   Podutiško cesto in Cesto Andreja Bitenca
—  razširitev otoka na severu in severovzhodu tako, da vključuje skupino že zgrajenih objektov.
Obe spremembi sta formalno izpeljani v postopku sprejetja sprememb in dopolnitev GUP v letu 1980.
Osnovne značilnosti zazidalnega načrta so sledeče:
a)  Urbanistična zasnova:
Obstoječe naselje ima karakter individualne gradnje, ki pa je neorganizirana in urbanistično nedefinirana. S posegom v obliki dopolnilne gradnje se poskuša upošte-vati kar največ že obstoječih prostorskih determinant in zametkov smeri bodoče izgradnje. Z rekonstruirano cesto na Kamno gorico se otoka navezujeta na predvideno primarno mestno cesto (nova Podutiška) na jugu. Stano-vanjske ulice kot komunikacijska subsistema, povezujejo in navezujejo posamezne stanovanjske enote ter tvorijo okostje naselitvenega otoka.
Stanovanjske enote so formirane linearno, ter v svoji prostorski dispoziciji ohranjujejo večji del parcele — individualni vrt. Taka zasnova omogoča v večji meri simetrično navezovanje ulic in dovozov glede na osrednjo stanovanjsko ulico, ki se posredno navezuje na cesto na Kamno gorico.
Parcele v glavnem ne presegajo 500 m2 pri enodružin-skih in 800 m2 pri dvodružinskih (dvojčkih) objektih.
Zaradi enotnejšega in smotrnejšega komunalnega opremljanja zemljišč oz. parcel smo predvideli tako-imenovani komunalni pas, ki je priključen parcelam v obliki zelenice.                                                              ,
¦. ¦•     '     t    '
b)  Prometna ureditev:
Motorni promet je dvosmeren in omogoča dovoz do posameznih objektov, ki imajo individualne garaže. Križi-šča in priključki so izvedena v nivoju, glede na hierarhijo cestnega sistema. Uvozi — dovozi so reševani s splošče-nim robnikom pločnika ali komunalnega pasu. Vse sta-novanjske ulice in dovozi so v širini 5,50 m. Interni prometni sistem se preko ceste v Kamno gorico navezuje na novo Podutiško cesto na jugu, oziroma Cesto Andreja Bitenca na severu.
— Pešaški promet se odvija po hodnikih (1,5 m), z izjemo pri uvozih do posameznega objekta ali skupine objektov (max. 4), kjer je hodnik izpuščen.
Pešaške povezave v sosednja območja, kjer predvide-vamo objekte javnega programa so izvedene s prehodi preko Ceste na Kamno gorico in s podaljški v notranjost območja II. faze izgradnje.
Kolesarska steza je predvidena v profilu ceste na Kamno gorico in jo spremlja v celotnem poteku na obeh straneh. Znotraj samega otoka, zaradi obstoječe izgrad-nje in manjše intenzivnosti prometa (lokalni dovozi) ne predvidevamo posebnih kolesarsklh stez.
Urgentnemu prometu je omogočen dovoz do posa-meznih objektov (dovoz v širini 5,50 m).
Postajališče mestnega javnega prometa je locirano ob Cesti na Kamno gorico, tako da pokriva celotno območje otoka.                                                      .,                 •
2N
rREPPO M dd ino arh
TREPPO M.d0ingarh JJR';A S    stud ati,
( fbP IAR  1f«:
c)  Zelene površine:
Z ozirom na karakter zazidalnega otoka — individualna izgradnja prevladujejo individualni vrtovi, bližnje central-ne zelene, rekreacijske in športne površine pa vzadovoljivih radijih dostopnosti ustrezajo normativom za pasivno in aktivno rekreacijo. Varovalni cestni pas je ozelenjen (dre-voredi, grmičevje) v mejah preglednosti križišča ter prikljupeni obrobnim parcelam.                                            •-¦
d)  Javni program:
Zaradi značaja zazidave in velikosti otoka ter zate-čenega stanja, je javni program izločen iz otoka. Predvi-devamo, da se bo otok s svojimi prebivalci navezoval na javni program (šola, VVZ, družbeno-trgovski center, športno-rekreacijske površine) v II. fazi izgradnje soseske ŠS — 12 Podutik.
Dostopnost do objektov javnega programa je v dovolje-nih radijih (VVZ cca 150 m, osnovna šola cca 250 — 300 m, osnovna oskrba cca 200 m ter družbeno-trgovski center cca 400 m.
Na območju otoka ŠS—12/6c se nahaja kmetija s stanovanjskim objektom, gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, orientiranim proti obstoječi in novopred-videni stanovanjski zazidavi. Območje kmetije je delno ograjeno z zidom in žičnato ograjo. Eventualne objekte (gnojna jama ipd.) je potrebno ustrezno urediti in zašči-titi tako, da ne vplivajo na stanovanjske objekte oziroma okolje.
e)    Rušenja:
Z ozirom na prometno ureditev, v skladu s prometno-tehničnimi pogoji je potrebno rušiti starejši (v razpa-danju) objekt št. 36 zaradi korekcije poteka Pilonove ulice, ter dozidavo (garaža) ob objektu št. 32 zaradi iste-ga vzroka.
f)  Obrt                                                                        •
Na sicer popolnoma stanovanjskem območju ŠS—12/6c Podutik obstaja delavnica — delovni prostor pod Pilonovo cesto.
V   izogib škodljivim vplivom na stanovanjsko okolje je predvidena zaščita v obliki zelene brežine ali višine ograje proti ostalim stanovanjskim objektom na južni strani.
V  južnem delu otoka je predviden stanovanjski objekt z delavnico  (čevljar),  ki je v fazi  pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tiha obrt, brez onesnaženja zraka, ne bo vpli-vala na stanovanjsko okolje.
g)  Crne gradnje:
V   zazidalnem   otoku   so   skoraj   vse  novogradnje  (19) črne oziroma zgrajene brez gradbenega dovoljenja, razen starejših objektov, strnjenih v gručo.
Objekti črnih gradenj so razvrščeni v 1. skupino po metodologiji razvrščanja nedovoljeno zgrajenih objektov.
Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen spomladi letos v prostorih KS Podutik in v občinski stavbi.
Poglavitne pripombe na razgrnjen osnutek načrta so se nanašale na potek dovozne poti k skupini že zgrajenih in načrtovanih stanovanjskih hiš na skrajnem južnem delu zazidalnega otoka. Dokončno stališče glede sporne dovo-zne ceste je zavzela skupščina Krajevne skupnosti Podu-tik dne 30. 6. 1982, ko je bilo dogovorjeno, da se v inte-resu čimracionalnejše izrabe zemljišč dovoz predvidi z južne strani (namesto z zahodne). Taka rešitev je prika-zana tudi v grafičnem delu zazidalnega načrta.
O osnutku odloka je razpravljal Izvršni svet Skupščine
občine Ljubljana-Šiška na svoji  ..... seji dne ...............
in na osnovi ugotovitve, da je bil postopek voden pra-vilno, sprejel sklep, da ga predlaga delegatom skupščine občine v sprejem.
Izvršni svet