LETO XXIII. — številka 78 Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič, - Izdaja CP Gorenjski tisk Kra»J- — Glavni urednik Igor Janhar *" Odgovorni urednik Albin Očakar GLASILO SO C1ALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 10. 10. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Janu.riu 195« kol poltednik. Od \. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r - d 3 b bi sobotah ZA GOR E N J S K O TAyUha> KRANJ mm Od 1, do 31. oktobra 1970 reklamna prodaja »JESEN V KOKRI: V vseh prodajalnah Kokre nagradno žrebanje nakupov prek 30 din. 1000 lepih dobitkov! Cenjeni potrošniki! V vseh naših prodajalnah vam te dni nudimo poleg odlične izbire pletenin, perila, tekstila, konfekcije in drugega blaga za široko potrošnjo še razno blago po znižanih cenah. Izkoristite ugodno priložnost in obiščite prodajalne Kokre VeeraJ, 9. oktobra, je bilo v prostorih jeseniške Kazine posvetovanje o problematiki slovenskega železarstva. Pogovorov so se poleg predstavnikov železarn z Jesenic, Raven in štor udele-M« tudi član sveta federacije Edvard Kardelj, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in predsednik CK ZKS Franc Pop!t. Namen sestanka je bil seznaniti visoke goste " »eaanjimi uspehi slovenskega železarstva in s problemi, ki ob tem nastajajo, (lb) - Foto: F- Perdan Cesta Šk. Loka — Žabnica odprta Sejem in opreme j Predsednik strokovnega odbora za obrt v Kranju tovariš Maks Drobež bo danes (sobota) ob 9. uri v delavskem domu v Kranju odprl »H. sejem obrti in opreme. Sejem bo odprt vsak dan od do 19. ure do 19. oktobra. Romunski veleposlanik na Jesenicah Včeraj dopoldne je bil na vljudnostnem obisku v jeseniški Železarni romunski veleposlanik v Jugoslaviji Va-8ile Sandru s soprogo. Predstavniki Železarne so ga seznanili z dosedanjim sode-lovanjem med jeseniško ozi-r°ma slovenskimi železarnami in železarnami Romunije ter o nadaljnjih možnostih sodelovanja. Gostje so si ogledali tudi nove valjarne na Beli. Ob tej pritiki je direktor jeseniške železarne *nag. Inž. Peter Kune izročil visokemu gostu spominsko darilo. lb Včeraj ob 12. url je predsednik škofjeloške občine Zdravko Krvina odprl obnovljeni del ceste Kranj — škofja Loka na odcepu Stari dvor — žabnica, ki jo je obrti v Kranju Na sejmu bo letos sodelovalo prek 70 razstavljavcev, medtem ko jih je bilo na lanskem drugem sejmu okrog 60. Sodeč po prijavah oziroma razstavljavcih bo letošnji sejem kvalitetnejši od lanskega, saj je med razstavljavci 10 obrtnih podjetij, lani pa sta bili na sejmu zastopani samo dve. Na sejmu pa sodeluje tudi 10 trgovskih podjetij. Ta bodo prodajala obrtniške izdelke za široko potrošnjo. Razen domačih razstavljavcev zasebne in družbene obrti, pa na letošnjem sejmu sodelujeta tudi dva razstavljavca iz sosednje Avstrije in Italije. Zato pričakujejo, da se bodo med letošnjim III. sejmom obrti in opreme v Kranju pokazale tudi možnosti za sodelovanje domače oziroma gorenjske obrtne dejavnosti z zamejsko. Kolikšno je pri sosedih zanimanje za našo obrt, pa pove tudi podatek, da so za današnjo otvoritev napovedali obisk predstavniki tržaške in videmske zbornice. A. Z. v rekordnem času uredilo Cestno podjetje iz Krana. Dolžina ceste je 3,2 km, široka je 6 m in ima ob ro.>a bankine v širini 0,75 m, ki so makadamske. Pred r.ačet-kom del so morali odstraniti 11.300 kubičnih metrov sm-rega asfalta n odkopati 2' -J kubičnih metrov humusa t^r 4600 kubičnih metrov zemlje. Na novo pa so nas ii 2500 kubičnih metrov zemlja in 12.800 kubičnih metrov tampona. Cesto so zaradi boljše preglednosti na nekaj mestih tudi malo prestavili. Zaradi vlažnega terena so jo tudi dvignili za približno pol metra. Poleg ceste so uredMI še 20 priključkov krajevnih cest In pet avtobusnih postajališč, (lb) — Foto: F. P. Pred dnevi je Stane Dolanc, član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ, obiskal škofjo Loko. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij skupščine občine In delovnih organizacij se je pogovarjal o perečih mednarodnih vprašanjih. — Foto: F. Perdan Zasedanje občinske konference ZKS Radovljica V torek, 6. oktobra, je bilo v Radovljici III. zasedanje občinske konference ZKS, ki sta se ga udeležila tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Polde Kej-žar in Martin Košir, član CK ZKS. Na konferenci so spregovorili o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah in vlogi komunistov pri tem. izvolili so delegata za prvo zasedanje zvezne konference ZKJ, ki bo predvidoma še oktobra letos ter pregledali delo komiteja občinske konference ZK. Referat o razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah je prebral član komiteja občinske konference Janez Smole. Poudaril je, da kopičenje samoupravnih funkcij v ozkih grupah, odtujevanje pristojnosti odločanja neposrednim proizvajalcem in enotam združenih podjetij ter odtujevanje materialne osnove samoupravljanja zahteva, da občinska konferenca o teh zadevah spregovori, oceni stanje in s konkretnimi sklepi naloži komunistom določene naloge glede nadaljnjega razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah. Obravnava te problematike je tudi nadaljevanje prizadevanj, da bi se čimbolje pripravili za II. kongres samoupravljavcev, ki bo prihodnje leto v Sarajevu. Sledila je živahna razprava, v kateri se je oglasil tudi član CK ZKS Martin Košir. Govorniki so se zavzeli, da bi napravili v nekaj podjetjih v radovljiški oBčini analizo samoupravljanja in samoupravnih odnosov in pri tem kritično ocenili, do kje smo sprostili pobudo delovnega človeka. Stopnjo samoupravljanja je moč oceniti tudi po ureditvi statutov, seveda ob upoštevanju, da se določila zapisana v statutu v praksi tudi izvajajo. Komite pri občinski konferenci, ki pregleduje pravilnost in zakonitost statutov delovnih organizacij, je ugotovil, da je samouprava v nekaterih podjetjih urejena bolj deklarativno. Seveda velja pri tem pripomniti, da pri tem niso upoštevane dejanske razmere, vendar pa iz izkušenj vemo, da le-te zaostajajo za statutarno ureditvijo. Za delegata na prvi konferenci ZKJ sta kandidirala inž. Anton černe iz Radovljice in Kokelj Valentin iz škofje Loke. člani radovljiške konference so se odločili za prvega, kar pa seveda ni še dokončna odločitev, ker sestavlja volilno enoto vseh pet gorenjskih občin. Predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko Jože Vidic je prosil za razrešitev te funkcije zaradi preobremenjenosti in pogojev dela. Konferenca je predlogu ugodila in za novega predsednika komisije izvolila Cuznarja Franca. L. Bogataj ZA V ARO VAJ .NIČA SAVA PE Jesenice posreduje na javni licitaciji prodajo karambolirar^ga vozila RENAULT R 10, ev. štev. KR 143-79, leto izdelave 1968, z 79 900 prevoženimi kilometri. Ogled vozila je možen vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih servisa Transturist na Bledu. Izklicna cena je 7800. Licitacija bo v sredo, dne 14. oktobra 1970, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice, C. maršala Tita 16. PE Jesenice bo sprejemala ponudbe v zaprtih ovojnicah na dan licitacije do 12. ure. 5. oktobra 1934 Je začela izhajati v Dolnji Lendavi Ljudska pravica glasilo delavcev in kmetov, legalen partijski list. Do preselitve lista v Ljubljano oktobra 1935 ga je urejal Miško Kranjec, nato pa do prepovedi 6. marca 1936 Ivan Kreft. 10. oktobra 1943 Je bil v Kočevski Reki L kongres zveze slovenske mladine. 9. oktobra Je podlegel atentatu v Marseillu kralj Aleksander Karadjordjević. 9. oktobra Je umrl slovenski elek-troinženir, publicist in šahist prof. dr. Milan Vidmar. občan sprašuje Kdaj se bo skrajšala čakalna doba v otroškem dispanzerju in šolski ambulanti v zdravstvenem domu v Kranju? V poltedniku Glas je 3. 10. 1970 anonimni pisec v rubriki Občan sprašuje postavil vprašanje »Kdo se je zmotil?« Zaradi točnega informiranja javnosti in kot odgovor postavljenemu vprašanju dajemo naslednje pojasnilo: S soglasjem skupščine občine Kranj št. 38-8/1969-04 z dne 23. 4. 1970 zaračunavamo kot posebne stroške predpakiranja in priprave mesa v višini 0,80 dinarja za meso, ki se prodaja kot predpakirano. V konkretnem primeru je račun takle: 31 dkg svinjskega mesa (kare) z vraščenimi 19,00 = 5,89 0,80 kostmi po stroški predpakiranja Skupaj 6,69 Kupec je plačal 6,70 dinarjev, ker se na 0,01 dinarja zaradi ukinitve pare kot denarne enote zaokrožuje navzgor ali na-vzdol. Pripominjamo, da imajo sorodne organizacije približno enake postavke za tovrstno prodajo mesa, npr. Mercator 1 din, Mesarsko podjetje Radovljica 0,90 dinarja itd. Upamo, da smo s tem pojasnilom odgovorili na vprašanji »Kdo se je zmotil?« Kmetijsko živilski kombinat Kranj, obrat Klavnica Zahvaljujemo se vam za hiter odgovor. Menimo pa, da d° vprašanja ne bi prišlp, če bi bih na nalepki vsi podatki. torej tudi cena za takoimenovano predpakiranje, Uredništvo Graditelje, ki za betonska dela lahko uporabijo stare betonske pragove, obveščamo, da smo jih deponirali ob cesti med tovarnama Iskra in Planika. Dostopni so z vsemi vrstami vozil in so brezplačni. Podrobne informacije dobi lahko vsakdo pri nadzorništvu proge v Kranju, Kolodvorska 9. Sekcija za vzdrževanje prog Jesenice Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Kranj obveščata občane, da bo v četrtek, 15. 10. 1970, ob 17. url v sejni dvorani občinske skupščine Kranj javna razprava o nadaljnem razvoju stanovanjskega gospodarstva in konkretnih razmerah v stanovanjskem gospodarstvu o občini Kranj. Razpravo bosta vodila ing. Boris Mikuš, republiški sekretar za urbanizem, in Ivo Miklavčič, direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. VABIMO VAS NA RAZSTAVO INPRODAJO SEJEM OBRTI N OPREME OD 10.10. DO 19. V DELAVSKEM DOMU KREDIT DO 10000.- BREZ POROKOV POPUST 5% BREZPLAČEN PREVOZ TRŽfe Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ob nske skupščine Tržič so se v torek sestali, da se pogovore o sode* lovanju tržiške mladine na republiški poslavi 25-letnicc OZfV, ki bo v Idriji 25. oktobra. Ra/.govoia sta se udeležila tudi predsednik občinske konference ZMS Idrija in predsednik republiškega odbora za proslavo 25-lctnice združenih narodov. Te proslave se bo udeležilo 80 mladih iz Tržiča, predstavnikov šol, mladinske in specializiranih mladinskih organizacij. -ok i l Obrtno podjetje / \ OKOVJE / \ KAMNA GORICA VV obvešča cenjene bralce, da A \ razstavlja svoje najnovejše /L izdelke na obrtniškem sejmu \ \ Kranju od 10. do 19. okto- ZA OBISK Ul d 1 ( V.'. SE PRIPOROČAMO! Turistična poslovalnica »Creina« ponovno organizira jesenske popoldanske prevoze v TRBIŽ Vabimo vas na prvi prevoz dne 16. oktobra Creina Kranj 4634 Resnica o sporazumevanju (med državo in katoliško cerkvijo v socialistični Jugoslaviji) »Ne samo politično škodljivo, ampak tudi nepravilno bi bilo, če bi se komunisti postavili na stališče, da je religiozno prepričanje nekega človeka samo po sebi ovira, da bi tak človek lahko pošteno in zavestno delal ter enakopravno sodeloval in ustvarjal v sistemu socialističnega upravljanja, v socialistični graditvi . ■ .« EDVARD KARDELJ Vrsta dogodkov v zadnjih letih, zlasti od 1966 dalje, Se posebej pa v zadnjih mesecih, je zopet vzbudila v javnosti zanimanje za verska in cerkvena vprašanja pri nas, kakor temu pravimo v dnevnem političnem jeziku. Naj naštejem nekatere od teh dogodkov: podpis protokola (zapisnika) o razgovorih med vlado SFRJ in Vatikanom v letu 1966; izmenjava pisem med predsednikom Titom in papežem Pavlom VI., obisk predsednika zveznega izvršnega sveta M. Spilj-ka pri papežu v letu 1968; vzpostavitev vladnih odposlanstev pri Vatikanu in jugoslovanski vladi; vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo avgusta 1970; obisk vatikanskega državnega tajnika A. Casarolija v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 1970 in končno še vesti, da se bo predsednik Tito ob državnem obisku v Italiji verjetno srečal tudi s papežem Pavlom VI. O teh dogodkih je poročal dnevni tisk, radio, televizija in še posebej tudi katoliški verski list Družina. Ne glede na več ali manj izčrpna časopisna in RTV poročila o razvoju odnosov med našo državo in katoliško cerkvijo pa so omenjeni dogodki sprožili med ljudmi, komunisti in nekomunisti, verujočimi in neverujočimi tudi različna ugibanja, komentarje, ugovore, celo proteste pa tudi napovedi glede prihodnosti. Vse to je vsaj deloma razumljivo. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili v preteklosti med našo državo in katoliško cerkvijo hudi spori in spopadi. Spomnimo se npr. politike cerkvene organizacije med osvobodilno vojno, ko so ljubljanski škof in mnogi duhovniki v imenu vere zahtevali od vernikov, da se borijo proti osvobodilnim partizanskim enotam, proti komunistom, kot so tedaj govorili duhovniki s prižnic. Pa tudi dobrih deset let po vojni (1945 —1955) je bila cerkvena politika hudo nasprotna novi socialistični državi in družbeni ureditvi. Državni organi so seveda na ta nasprotovanja in kršitve zakonov ostro odgovarjali: prenekateri duhovnik se je v teh časih moral zagovarjati pred rednim sodiščem. SKRAJNOSTI V MNENJIH Ko so se po letu 1960 (kmalu zatem, ko je prišel na vodstvo katoliške cerkve papež Janez XXIII, ki je korenito menjal cerkveno politiko tudi do socializma in socialističnih držav) začela kazati prva vidnejša znamenja izboljšanja odnosov med državo in cerkvijo in ko je prišlo tudi do prvih sporazumov, smo lahko slišali, poleg splošnega odobravanja med večino ljudi — verujočih in neverujočih, tudi troje zanimivih, a skrajnih mnenj: Po prvem mnenju naj bi zbližanje med cerkvijo in državo pomenilo izdajstvo socialističnih in komunističnih idealov. Država je kapitulirala, pokleknila pred cerkvijo, priznala je njeno nadvlado, pravijo. Državni in partijski voditelji so pozabili, koliko krvi je preteklo med vojno. Zbližanje cerkve in države pomeni potuho bivšim belogardistom. Državno in partijsko vodstvo se obrača po vetru, s tem pa zabija nož v hrbet vsem padlim in živim borcem za svobodo. Kam vse to vodi? i Drugo skrajno mnenje poudarja, da pomeni zbližanje oz. pomirjenje med socialistično državo in cerkvijo zmagoslavje cerkve. Komuni-* sti so, tako pravijo, med vojno in po vojni storili vse, da j bi cerkev in vero uničili. Pre- I ganjali so duhovnike in vernike, jih po nedolžnem gnali pred sodišča, zapirali so cerkve, vernikom so prepovedovali obiskovati cerkve in jim na vsakem koraku gledali pod prste, toda svojega cilja niso dosegli. Cerkev je vzdržala vse napade, tegobe in preganjanja. In končno je socialistična država le morala pripoznati njeno moč in ugled in se z njo sporazumeti. Komunisti so potisnjeni tako k zidu in za cerkev se zdaj obetajo novi časi zmagoslavja. Tretji skrajneži pa z ogorčenjem tarnajo, da je cerkev pokleknila pred komuniste in socialistično državo. Papež, škofje in duhovniki so pozabili tisto, kar so dolgo sami učili: da je komunizem najhujše zlo na svetu, da se morajo pravi kristjani boriti proti socializmu, da bi v svetu vzpostavili krščanski družbeni red in državo. Ni res, da so se socialisti in komunisti spremenili. Ostali so tisto kar so bili: najhujši sovražniki vere in cerkve. In s takimi se zdaj papež in drugi cerkveni voditelji dogovarjajo. Kam vse to pelje? To je izdajstvo krščanstva! Kolikor poznam razpoloženje ljudi in njihove pogle-i de, moram reči, da so opisana skrajna mnenja zares v I manjšini. Kljub temu pa je ! prav, da smo jih omenili. , Prav je to zato, ker v kraju, kjer taki skrajneži žive, ust-I varjajo nove napetosti, prepi-I re, dvome in nezaupanja. Rcs-[ niči na ljubo pa moram še j reči^ da k »prilivanju olja na j ogenj« sem in tja prispeva tudi pisanje v verskem listu Družina. Mislim zlasti na tiste članke, komentarje in izjave posameznih cerkvenih funkcionarjev, ki skuš>?r» ustvariti vtis, kot da je bila pri nas doslej cerkev pomembno okrnjena v marsikaterih pravicah, in da je zdaj prišel čas, da vse te pravice dobi. Tako pisanje na eni strani vzbuja varljiva in neuresničljiva upanja pri enih, na drugi strani pa neutemeljen strah in ogorčenje. Ne morem se znebiti občutka, da takšno (čeprav posamično) pisanje v Družini hoče »mobilizirati« javno mnenje vernikov, da bi tako ali drugače »podprli« različne zahteve in želje cerkve. Prepričan sem, da ta cerkvena politika ne prispeva k sporazumevanju, marveč se od njega oddaljuje. Kakšna je potemtakem resnica o sporazumevanju med socialistično državo in katoliško cerkvijo pri nas? ZDENKO ROTER (Se bo nadaljevalo) r:iiiiittiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijtKtiikiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir I Založba j I MLADINSKA KNJIGA | je izdala delo I z naslovom I Bevkova I (knjiga I Knjiga prinaša izbor odlomkov in del Iz opusa ■ S najplodovitejšega slovenskega pisatelja. Mlade §1 in odrasle bralce bo vodila v svet najbolj f§ priljubljenega mladinskega pisatelja, v svet | njegovega bogatega življenja in neumornega vsestranskega umetniškega dela. Knjiga je urejena po razdelkih: Pisatelj o sebi in svojem delu; Naš veliki mladinski pisatelj; j Iz domačijskih korenin; Znamenja na nebu; Lajajmo, lajajmo, moji otroci; Dozorela je naša pravica. I Uvod knjigi, ki naj bi izšla ob pisateljevi 80-Ietnici, S je napisal Ivan Potrč, pisateljevo kronologijo je 5 sestavil France Dobrovoljc, poglavje: Popisi in biblio- ■ grafski zapisi Bevkovih knjižnih izdaj in prevodov I je prispeval Bogomil Geiianc. ki je knjigo tudi I uredil in opremil z opombami. I Knjiga v formatu 24 X 17 cm ima 216 strani in je = opremljena z barvnim ščitnim ovitkom, na katerem I je portret pisatelja Bevka. Cena: br. 25 din, epi. i 40 din. h Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa S = pri poverjenikih na šolah in \ podjetjih ali nepo- 3 H sredno pri Oddelku za direktno prodajo Mladinske §5 S knjige, Ljubljana, Titova 3. Sr lllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllll!illlll!lllllllt)i!lllllllllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllU O KOVIN OTE H NA ^^^T IMPORT Celje Blagovnica Fužinar Jesenice Reklamna prodaja! Na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra 1970 # pralni stroji, hladilniki, šte- # dilniki, peči, televizorji, go- # spodinjski pribor, keramika Izredni sejemski popust do 50 odstotkov — Kredit brez obresti in porokov — Brezplačna dostava Obiščite naš razstavni prostor na III. sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. 10. 1970. ŠIPAH Kranj t Cesta JLA 6 (nebotičnik) Komisija za delovna razmerja turistično prometnega podjetja Creina Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) za DE hotel Creina z gostinskimi obrati 1. receptorja — vodja izmene 2. gospodinje hotela 3. blagajnika (3. del. mesta) 4. prodajalca v snack baru 5. Čistilke b) za DE servis Labore avtokleparja c) za DE avtobusna postaja z mestnim prometom administratorja (za določen čas) d) za DE potniški promet več avtobusnih sprevodnikov Pogoji: pod a) *• višja ali srednja izobrazba ckonomsko-turističnc smeri znanje 3 svetovnih jezikov in 3 leta prakse na delu v recepciji 2. višja gospodinjska šola — znanje 2 svetovnih jezikov in 3 leta prakse na delovnem mestu. 3. ekonomska srednja šola ali hotelska šola in 2 leti prakse na registerskih blagajnah. 4. KV trgovec (moški) 2 leti prakse na delovnem mestu in odslužena vojaška obveznost. 5. NK delavka Pod b) VK ali KV avtoklepar z vsaj 5-letno prakso. Pod c) ekonomska ali administrativna srednja šola in vsaj 1 leto prakse. Pod d) končana osemletka in znanje slovenskega jezika. Vsa delovna mesta razen pod c) so razglašena za nedoločen čas. Podjetje s stanovanji ne razpolaga, zato bodo imeli pri izbiri prednost kandidati, ki stanujejo v bližini delovnega mesta. OD je določen s pravilnikom o delitvi OD. Prijave za razglašena delovna mesta naj pošljejo kandidati na naslov Podjetja, Kranj, Koroška c. 8, najkasneje do 20. 10. J970 z vsemi potrebnimi dokazili o strokovnosti. Komunalni servis Kranj obvešča lastnike grobov, da za ureditev grobov za dan mrtvih nudi na kranjskem in stražiškem pokopališču po ugodnih cenah pesek za posipanje in ostale storitve pri urejanju grobov. Vse informacije dobite v poslopju mrliških vežic na pokopališču tel. 2 j -649 Nudimo veliko izbiro pohištva — 5 odstotkov popusta — brezplačen prevoz do 30 km — kredit lOOOO din odobrimo takoj! Štipenditorji in štipendisti na Gorenjskem Na Gorenjskem je v letošnjem letu štipendijska politika dosti ugodnejša kot v prejšnjem ali minulih letih. Na področju prosvete in družbenih služb se na razpise že nekaj let kandidati ne javljajo v zadostnem številu. Podobno pa se letos dogaja na področju gospodarstva, saj podjetja za določene višje in visoke šole ne dobe kandidatov. Kdo predvsem štipendira? Za potrebe prosvete in družbenih služb štipendirajo skupščine občin in temeljna izobraževalna skupnost. Razpisujejo štipendije, posojila in denarne pomoči. Štipendije so običajno vezane na določeno vrsto šol, medtem ko posojila niso vezana, število in višina denarnih pomoči pa je vezana na problematičnost posamičnega primera. Gospodarske organizacije so letos razpisale okrog 270 štipendij. To je štirikrat več kot lani! Te štipendije so običajno razpisane za določene predvsem višje letnike, prav tako pa tudi za točno določene smeri študija. Vseeno so letos marsikje upoštevali tudi prošnje, ki niso popolnoma ustrezale pogojem.razpisa ali pa so celo odobrili prošnje, četudi razpisa ni bilo. Posebej je razpisovala predvsem za gimnazijo in pedagoško gimnazijo štipendije izobraževalna skupnost Slovenije. S področja Gorenjske je rešila 119 prošenj, predvsem za prve oziroma nižje letnike omenjenih šol. Imela je ostre kriterije za sprejem: vsaj prav dober ali odličen uspeh iz osnovne šole in vsaj dober v srednji šoli. Dohodki člana družine na mesec niso smeli presegati 500 din. Kandidate za republiške izobraževalne skupnosti je zbiral komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju. Po ugotovitvi socialnega, materialnega stanja, šolskega uspeha in sposobnosti za izbrano šolo so bili kandidati predlagani kot zelo ustrezni, ustrezni in manj ustrezni Prednost so imeli tisti z boljšim uspehom, socialno šibkejši in tisti, ki so v času šolanja vezani na internat ali vožnjo. Štirinajst štipendistov z Gorenjske je prevzela tudi temeljna izobraževalna skupnost Slovenije. Sam komunalni zavod za zaposlovanje je kot že pet let doslej, obravnaval kandidate za denarno pomoč za deset mesecev na leto ali samo za čas šolanja. Denarno pomoč je odobril tistim, ki so imeli prav dober in odličen uspeh iz osnovne šole ali dober uspeh v srednji šoli. Dohodki na člana družine pa niso smeli presegati 400 din mesečno. Morali pa so tudi izkazati ustrezne sposobnosti za izbrano šolo. Za tekoče šolsko leto je nujno potrebnih take pomoči 45 kandidatov. ODZIV NA RAZPISE ŠTIPENDIJ PO OBČINAH NA GORENJSKEM Vseh pet občin na Gorenjskem je imelo razpisanih 149 štipendij, posojil in denarnih pomoči. JESENICE Jeseniška skupščina občine je letos razpisala 15 štipendij in posojil, jeseniška temeljna izobraževalna skupnost pa 11. Razpisane štipendije po vrstah šole: 2 za pravno fakulteto, 1 za gradbeništvo, 1 na visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru, 2 za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, 2 na višji upravni šoli, 1 na višji tehniški šoli — gradbena smer, eno na višji šoli za zdravstvene delavce — sanitarni tehnik, 1 na gradbeni tehniški šoli in tri štipendije ne glede na vrsto šole. Na razpis so sprejeli vsega tri vloge: 1 za pravno fakulteto in 2 za sanitarne tehnike. Razen štipendij je bilo raz- pisanih tudi 10 brezobrestnih posojil, — prijav zanje je bilo 6. Za štipendije ne glede na vrsto šole pa je bilo 12 prijav. Ker za fakulteto za naravoslovje in tehnologijo — skupina za matematiko sploh ni bilo kandidatov, so tudi 2 štipendiji napravili nevezani glede na vrsto šole. Tako so odobrili 5 »nevezanih« štipendij, petim kandidatom za štipendiranje pa so odobrili posojila. Razpis je bil ponovljen. Temeljna izobraževalna skupnost na Jesenicah je razpisala eno štipendijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo m na pedagoški akademiji 8 štipendij: tri za skupino matematika-fizika, 3 za tehnično vzgojo-fizika aH kemija in 2 za glasbeno vzgojo- zgodovina ali zemljepis. Sprejeli niso niti ene vloge! Poleg štipendij sta bili razpisani 2 posojili, za kateri so sprejeli 13 vlog. Sodijo, da so bili razpisni pogoji, zlasti kar zadeva uspeh, preostri, zato nameravajo pogoje omilili in obravnavati vseh 13 vlog ter jih ugodno rešiti. Višina štipendij je na Jesenicah za temeljno izobraževalno skupnost in občino enako visoka. Za srednje šole po letnikih: 230 — 250 — 270 — 300 in 320 din za peti letnik srednjih šol. Za višje in visoke šole pa po letnikih: 320 — 340 — 360 — 400 din. Za študij matematike pa so še višje: 350 — 400 — 450 in 500 din za četrti letnik. (Nadaljevanje prihodnjič) Podatke zbrala: A. Križaj POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV CITROEN — ŽABA D-20, leto izdelave 1970, 6000 prevoženih kilometrov, začetna cena 25 000 din. OSEBNI AVTO AMI-8, leto izdelave 1970, 3900 prevoženih kilometrov, začetna cena 15 000 din. Ogled vozila je možen vsak dan pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 14. 10. 1970, do 12. ure z 10 % pologom od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ Priprave na 25-letnico jeseniškega gledališča Letos 9. novembra bo minilo 25 let, kar se je prvič Ob premieri Cankarjevega Pohujšanja v dolini šenlflor-Janski dvignila zavesa takratnega Slovenskega ljudskega gledališča, danes amaterskega gledališča »Tone Cufar« na Jesenicah, žal pa je proslava tega pomembnega jubileja gledališkega amaterizma na Jesenicah pomaknjena na kasnejši čas, ker je trenutno zaradi ureditve centralnega ogrevanja gledališka dvorana neuporabna. Po zaslugi jeseniških delovnih organizacij, predvsem Železarne, je v poletnih mesecih gledališka stavba končno dobila prepo-trebno centralno ogrevanje. Za zdaj se sicer še išče najugodnejšo rešitev za namestitev zasilne kotlarne, ker zamisel, da bi bila gledališka stavba priključena na ogrevanje železarne, ni bila uresničena, vendar je samo ureditev centralnega ogrevanja velika pridobitev, ki je ne bodo veseli samo ljubitelji gledališča, temveč vsi obiskovalci tudi drugih kulturnih in zabavnih prireditev na Jesenicah. Seveda pa je zaradi ureditve klimatskih naprav dvorana tako demolirana, da terja nujno adaptacijo. Sredstev za to za zdaj še ni, upravitelj gledališke stavbe Stanovanjsko podjetje pa vendarle zagotavlja, da bo dvo- rana usposobljena vsaj do konca leta. Kljub vsemu temu pa je gledališče »Tone čnfar« pripravilo delovni program, sicer prilagojen trenutnim razmeram, vendarle dovolj obsežen. Minuli teden je o delovnem programu sklepal gledališki svet m v celoti sprejel in potrdil program kot ga je pripravil umetniški svet. V okvirnem repertoarju sezone 1970/71, ki naj bi vsa potekala v znamenju 23. obletnice obstoja in dela gledališča, je trinajst dramskih del. Klasika je zastopana z Aristofanovo komedijo Lizistraia, s Shakespearjevo tragedijo Rv>meo in Julija in Goldoraijevo komedijo Prebrisana vdova. Iz starejše predvojne dramatike pa so komedija H. Brishousa Hobson v škripcih, Brechtova Beraška opera in drama E. O'Neilla Strast pod bresti. Sodobna dramatika pa je zastopana z igro Rova Levvrerja Poletje sedemnajste punčke, z igro Tennesvja IVilliamsa Tramvaj poželenje, s poetično dramo Ch. Frvja Gospa ne bo zgorela in igro Leona Krucz-kowskega Prvi dan svobode. Poleg Tijardovićeve operete Splitski akvareli pa so dela iz domače dramatike še Finž-garjeva Naša kri za 100-Iet-nico rojstva avtorja in Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini Sentflorjanski, s katero bodo otvorili sezono 1970/71 in tudi počastili 25. obletnico obstoja in dela gledališča »Tone Čufar«. Za najmlajšo publiko pa je v repertoarju pravljica Pavla Golie Jurček. Sredi oktobra bo gledališče obnovilo komedijo Piknik, katere premiera je bila ob koncu minule sezone in je z njo gostovalo po vseh odrih v občini pa tudi zunaj nje. Začelo pa bo takoj s študijem Cankarjevega Pohujšanja in z mladinsko igro Jurček. S tem pa seveda ne bo izpolnjen delovni program za tekoče leto, zato bo gledališče do konca leta pripravilo tudi dva literarno klubska večera, prvega ob 65-let-nici rojstva jeseniškega pro-letarca-umetnika Toneta Cu-farja, drugega pa z naslovom Večer ljubezenske lirike. S takimi večeri bo gledališče lahko tudi lažje in ceneje gostovalo po drugih odrih v občini. S takim programom bo gledališče skušalo napolniti Pisatelj Ukane v Tržiču Poročali smo že, da se je pred tednom dni s svojimi kiparskimi stvaritvami s partizansko tematiko predstavil tržiškemu občinstvu Tone Svetina z Bleda. Zanimanje za razstavo, še posebej pa z njegovo knjigo, ki je prav gotovo najbolj bran partizanski roman v zadnjem času, pa je spodbudilo delavsko univerzo in občinsko ljudsko knjižnico, da povabita avtorja Ukane, naj se predstavi tržiškemu občinstvu tudi kot pisatelj. Zato bo pod pokroviteljstvom občinske organizacije zveze združenj borcev Tone Svetina v ponedeljek ob 16. uri predaval v dvorani Cankarjevega doma o narodnoosvobodilnem boju Slovencev in o partizanskem roma- nu Ukana. Za številne ljubitelje njegovega dela (starejši j bralci se ga spominjajo tudi kot avtorja Lovčeve hčere) bo to enkratno doživetje. Pisateljevo plastično pripovedo-I vanje je prevzelo že obisko-i valce otvoritvene svečanosti j njegove razstave, ko je svo-! jim stvaritvam — čeprav njegove skulpture govore same zase — dodal še literarno vse bino. Izvedeli smo tudi, da je To ne Svetina sprejel povabilo, naj napravi za novo šolo v Krizah spomenik. Odkritje spomenika, ki bo spomin vsem borcem tega kraja, bo spomladi obenem z otvorit vi j o nove šole. — ok vrzel, ki bo nastala zaradi neurejenosti dvorane, z novim letom pa upa, da bo lahko prešlo na redno delo V preurejeni in ogrevani dvorani in nadoknadilo zamujeno. Ob domačih režiserjih sta pomoč kot režiserja-gosta zagotovila tudi Marjan Belina in Jože Vozny iz Ljubljane, tako da lahko jeseniška publika pričakuje sicer neka-liko zapoznelo, toda pestro in bogato gledališko sezono, ki je bo obogatilo tudi več gostovanj poklicnih gledaliških hiš. -nj Muzejsko društvo Škof-ja Loka ima v nedeljo, 11 oktobra, ob 9.30 v galeriji na loškem gradu redni občni zbor. Po dnevnem redu, ki bo obsegal odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo o delu društva in pododborov ter muzeja, diskusijo o poročilih, volitve novega odbora, spremembe društvenih pravil in razno, bo predavanje inž. Rajka Branka Turistične zanimivosti. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi in glasbo 650 let Tržiča Čeprav smo prebrali kar precej dolg opis poti čez Ljubelj z rovom pod njegovim vrhom že iz druge knjige Valvasorjeve Slave, naj nam ne bo odveč prebrati še ponoven opis te poti iz njene četrte knjige! To bomo storili ne le zato, ker bi bili radi kar najbolj izčrpni pri zbiranju starih zapisov o tržKški pokrajini, ampak tudi zato, ker bomo v tem opisu našli tudi marsikatero novo zanimivost. Opis prehoda skozi Ljubelj se v XIV. poglavju te knjige (str. 558—560) v prevodu glasi: »Tretja pot, prava deželna cesta, pelje skozi visoko goro Loybl (ali Lbvvel) ali Leobl ali — kakor ji Kranjci pravijo — Lybel. Tej cesti se čudi marsikdo, ki stoji ob vznožju gore in gleda gor. Ko jo gleda od spodaj, se mu ne zdi verjetno, da se bo ta strma, skalnata ali kamnita gora podala človeškim in konjskim nogam in se dala uporabiti za primerno cesto. V resnici pa je tako. Česta je namreč kar precej dobro narejena, tako da lahko vsak dan po njej potujejo, jezdijo in vozijo s konji in vozmi in to tudi z naloženimi vozmi, ki prevažajo različno blago. Sedanji vladar rimsko-cesarsko veličanstvo Leopold je samo jezdilo čez. Tudi njih kočije in drugi vozovi so 5. septembra 1660. leta šli čez. Pot se zvija, vije in vijuga sem ter tja kot kača celo miljo navzgor. Le čez vrh niso mogli speljati ceste. Zato so goro prekopali in napravili vanjo rov, ki je približno 150 geometričnih korakov dolg, 12 čevljev visok in 9 širok. Na drugi strani so cesto prav tako zvijugali ali kačasto speljali. Na nekaterih mestih so cesto vsekali v skalo, na drugih pa z apnom in kamni pozidali. Rov Sam so do polovice opazili (ali prevlekli in obložili) z lesom, prav tako kot v rudnikih, zgoraj pa obokali i kamni. Ta rov ločuje drugo od druge Koroško in Kranjsko. Narava je sama postavila Ljubelj za mejnik, ki je dovolj viden in zaznaven. Znameniti popotnik doktor Edvvard Broun, ki ga je Kraljevsko angleško društvo v Londonu leta 1668 poslalo v razne evropske dežele, da bi si ogledal posebnosti teh ali onih krajev in bi potem natančno poročal o njih, omenja to goro in prehod skoznjo v tretji knjigi svojega potopisa in ga do neke mere prispodablja predoru skozi neapeljsko goro Pausilippi. Dolžine omenjenega predora pa ne ceni le na 150 čevljev ampak na 156 palic«. Zatem navaja Valvasor iz nemškega prevoda Brovvnovcga potopisa, kar »pripoveduje njegovo pero samo o tem«. Ker smo že ponatisnili Kotnikov prevod tega deki Brovvnovcga potopisa iz izvirnika (gl. Glas XXIII, št. 72). lahko preskočimo teh 45 vrst. Valvasor putem nadaljuje: »Tudi Happelius je priključil svojim Relationibus Curiosis to podzemno gorsko pot in uporabil isti opis D. Brovvna, ki smo ga pravkar povzeli. Nič manj ne poveličuje tega predora Lorenzo de Churelichz, ko v italijanščini popisuje potovanje rimsko-cesarskega veličanstva Leopolda L, kjer pravi na 95. strani, da z zgoraj omenjene gore gledaš deželo Kranjsko kot nov svet. In res je tako. Ni namreč mogoče popisati, kako čudovit razgled imaš* z nje. Sam prav gotovo nisem v nobeni drugi deželi videl lepšega in mislim, da prav tako nihče drug ne bo v nobeni deželi naletel na odličnejšega. Vse to visoko gorovje se ti zdi kot na dlani,, vidiš ga kot griče in hribčke na lepi ravnini. Onstran visokih vrhov pa te vzradosti ravnina, tako krasen in ljubek raven svet, da si nihče ne more predstavljati lepšega in prijetnejšega! Kakor pa je redkokateri kraj na zemlji tako prijeten, da ne bi nikoli povzročal nobenih neprijetnosti, tako pridejo tudi na tej gori včasih za prijetnim kake neprijetnosti, zlasti pozimi; tedaj se pripeti večkrat kaka nesreča. Popotnike namreč pogosto preseneti plaz snega, ki se je bil utrgal in zdrvel navzdol, in jih zasuje tako na visoko, da se zadušijo pod njim. Takih žalostnih primerov najdeš več kot preveč v obeh kostnicah obeh cerkva. Na vsaki strani stoji po ena cerkev in ob vsaki cerkvi kostnica, v kateri počivajo kosti umrlih Na eni izmed njih bereš distihon, to je dvovrstični latinski verz: Tcrrcnis inhians, male Presbvter, olim Corde tibi falso, Tartara Ditis erunt. Ta cesta je bila narejena v letih 1569 in 1570 ter nekaj naslednjih ni stroške samega nadvojvode Karla. V kratkem topografskem opisu najde spoštovani bralec pri naštevanju jam bakrorez le-te. Tam poročam tudi o svojem nekdanjem načrtu in predlogu v zvezi s to gorsko cesto«. Ko srno zdaj z Valvasorjem res že dovolj občudovali lepoto Ljubelja ia se dovolj načudili cesti čez Ljubelj, zlasti pa imenitnemu predoru, skozi katerega je peljala ta cesta, preidimo na naslednjo temo, v kateri bomo našli spet kake podatke s področja današnje tržiške občine. na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra nudi po izredno znižanih cenah v prodajnih prostorih: Konfekcija ženske in moške plašče ženske in moške hlače moške obleke, suknjiče suknjiče iz teksona, vetrovke bluze Baby fantovske bunde vetrovke tekson hlače zimske puloverje otroška oblačila igrače Bala vso posteljnino odeje zavese preproge frotirke Prodajalna Maja v Prešernovi 11 vam omogoča široko izbiro pletenin v novih jesenskih modernih barvah in modelih 'z silana. looft diolena, trevire, šetlanda in volne. Izbirate lahko tudi iz novih pošiljk zimskega ženskega perila! Prodajalna Konfekcija Titov trg 7 vas vabi na ogled novih modelov ženskih modnih klobukov za jesen in zimo izdelanih v renomirani tovarni klobukov Šešir Škof-ja Loka Zadnji čas je za nakup zimskih vzorcev blaga za ženske in moške obleke ter plašče! Prodajalna Pri Kranjcu Cankarjeva 7 ie založena izključno z metrskim tekstilnim bla-9orrt in omogoča široko izbiro za vsak okus. Lestvica smrti Skoraj polovico vseh lani umrlih Gorenjcev so pokončale bolezni srca in rak Za čim umirajo ljudje 20. stoletja? Odgovor je vse prej kot preprost, saj na spisku bolezni in nesreč s smrtnim koncem najdemo zelo različna imena. V razvitih deželah, v predelih, kjer so zdravstvene službe dobro organizirane, le še malokdo podleže nekdaj smrtni tuberkulozi, gripi, koleri itd. življenjska doba Evropejcev se je znatno podaljšala; poprečen Anglež, Šved, Nemec, pa tudi Slovenec lahko upa, da bo — upoštevajoč vsemogočno statistiko — izdihnil šele po šestdesetem letu starosti, torej celih 15 let pozneje kakor naši dedki in babice. Ne grozijo mu več okužbe, vendar mora vedeti, da ga utegne pobrati bodisi okvara srca ali ožilja, bodisi rak. Rak in bolezni krvnega obtoka sta namreč danes vzrok smrti pri skoraj 50 odstotkih Gorenjcev in tvorita vrh ene najbolj žalostnih lestvic, kar jih poznamo. Pred tedni smo dobili v roke podatke združenega zdravstvenega doma Kranj, ki obravnavajo umrljivost v občinah Kranj, škofja Loka in Tržič. Vmes je tudi omenjeni »črni seznam«, se pravi številke o smrtnih primerih v letu 1969. Oglejmo si jih nekoliko pobliže. Razgovor s Petrom Jovanovičem Umetnost in humanost Marsikateri Kranjčan se spominja lanske decembrske razstave risb kiparja in slikarja samouka Petra Jovano-viča iz Zgornje Žetine v Poljanski dolini. Na njegovo pobudo sta Gorenjski muzej in pa časopis Glas pomagala urediti razstavo in prodajo risb z otroškimi motivi. Izkupiček od prodaje risb smo poslali skladu za pomoč Ba-n jaluki. Letos se je Peter Jovanovič spet odločil za podobno razstavo. Že lani je nameraval pokloniti izkupiček od prodaje slik skladu za izgradnjo onkološkega instituta v Ljubljani, vendar pa se je zaradi potresa v Ban jalu ki premislil. Namen humanega dejanja je samo prenesel na aktualnejši dogodek. Gorenjski muzej bo pripravil prostore za razstavo Jo-vanovičevih slik v Mestni hiši v Kranju od 15. do 22. oktobra. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30. Skromnega slikarja, ki le s težavo spregovori kaj o sebi in se na vso moč brani slikanja, smo povabili na razgovor. Na vprašanje, zakaj že drugič prodaja svoja dela na ta način, je preprosto odgovoril: »Veste, veliko svojih risb kar podarim, znancem, prijateljem ali če me kdo obišče. Premišljal pa sem o tem, da bi bila od mojega risanja lahko tudi večja korist. No, in tako sem prišel na to misel, da bi denar od prodanih slik prišel v roke tistim najpotrebnejšim v naši družbi. Pa naj bodo to otroci v Banj aluki ali pa bolniki z rakom.« Na lanski razstavi v Gorenjskem muzeju so prevladovali otroški motivi. Ali je večina letošnjih 50 risb tudi takih? »Rad rišem otroke in njihov otroški svet. Lani sem teden dni hodil v vrtec v škofjo Loko in risal v beležko. Iz teh obiskov so nato nastale risbe, ki ste jih lahko videli in kupili na decembrski razstavi. Otroški obraz morda zame res pomeni nekaj več, tako čist je, naraven in neposreden. Modernega mladega človeka bi težko narisal. Na tej razstavi tudi prevladujejo otroški motivi, nekaj pa je tudi risb iz kmečkega življenja in nek^j pokrajinskih risb.« Pa mislite podobne razstave prirejati tudi še v bodoče? »Letos najbrž ne bo nobene več. Ker pa gre v tretje rado, bom gotovo še kdaj kaj podobnega pripravil. Upam, da bo imela tudi ta oktobrska razstava tolikšen uspeh kot lanska.« Peter Jovanovič skuša tako na svoj poseben način pomagati drugim. S svojimi velikimi težkega kmečkega dela vajenimi rokami, za katere ne bi verjeli, da lahko drže tanek peresnik, spretno nariše čist otroški obraz, kmeta pri delu, nariše to, kar nosi v sebi, kar bi rad povedal ljudem o življenju, ki ga opazuje in zna opazovati. L. Mencinger V treh gorenjskih komunah so lani pokopali skupno 745 občanov (Kranj — 426, s kol j a Loka — 217, Tržič — 102). Mortaliteta na tisoč prebivalcev znaša 8,1, kar je nekoliko manj kot leto dni poprej (8,7). Največ ljudi — 240 oziroma 32,2 odstotka — je preminulo zaradi bolezni srca in ožilja. Sledijo senilnost in nezadostno definirana stanja (21,8%), medtem ko so se na tretjem mestu znašle maligne novotvorbe (rak), ki jim je podleglo 117 moških in žensk (15,7 Četrto in peto mesto zavzemajo poškodbe izven dela (10,1%) ter okvare respiratornega (dihalnega) sistema (7,9%), šesto bolezni prebavil, sedmo bolezni živčevja in čutov, osmo samomori (!), deveto bolezni genitourinarnih organov in deseto poškodbe novorojenčkov ter dojenčkov. Okvare srca in ožilja ter maligne novotvorbe so torej krive smrti nič več in nič manj kot 47,9 odstotka leta 1969 umrlih Kranjcev. Številka je vznemirljiva in kaže, da kljub naglemu vzponu medicinske znanosti zdravniki ne poznajo učinkovitih sredstev, ki bi preprečila morilski pohod infarkta, skleroze in raka. Seveda nismo nobene izjeme, saj so drugod po Evropi prišli do skoraj povsem enakih ugotovitev. Edino v nerazvitih državah Azije in Afrike sta »atomski bolezni« relativno manjše zlo, kajti pri vrhu lestvice smrti se drenjajo najrazličnejša, nam že skoraj povsem tuja kužna in nalezljiva obolenja. I. G. Kako brez Naser ja? Smrt predsednika ZAR Ga-mala Abdela Naserja je močno odjeknila po vsem svetu, med njegovimi prijatelji, sovražniki in tistimi, ki niso bili ne to ne ono. Predsednik Naser je bil nedvomno najmočnejša oseba v arabskem svetu in njegov osebni vpliv na politično dogajanje na srednjem vzhodu je bil zelo močan. Znano je, da je arabski svet hudo neenoten, poln medsebojnih nasprotij in protislovij in celo tako vpliven voditelj, kot je bil Naser, ga je velikokrat le s težvao obvladoval. Pristanek na mirovna pogajanja z Izraelom s posredništvom Gunnarja Jarringa je bil mogoč edino zato. ker ga je dal Naser. Arabska javnost namreč še vedno v precejšnji meri živi v utvarah, da bi bilo mogoče Izrael vojaško uničiti, nekateri arabski voditelji — posebno tisti, ki so daleč od Izraela — pa zaradi svojih računov tako mnenje še razpihujejo. Mirovna pogajanja z Izraelom niso naletela na navdušenje pri arabskih množicah, toda ker se je zanje zavzel Naser, so bila vseeno mogoča. Zdaj ko Naserja ni več, bo položaj veliko težji. V vsem arabskem svetu ni videti osebnosti, ki bi ga lahko nadomestila in ki bi si lahko pridobila njegov ugled in avtoriteto. Prav zaradi tega moramo žal pričakovati, da bodo spori med arabskimi državami zdaj še resnejši in da bo še težje voditi pametno in realistično politiko. Nedvomno bo prispeval delež tudi Izrael, ki bo skušal seveda izkoristiti Naserjevo smrt. Že zdaj ni bil navdušen za mirovna pogajanja, komaj nekaj dni po Nasarjevi smrti pa je — kot vse kaže — s pogajanji sploh konec. Gunnar Jarring, ki jih je vodil, je že napovedal, da se bo vrnil k prejšnji dolžnosti švedskega veleposlanika v Moskvi. Takoj po Naserjevi smrti je besednjak izraelskih voditeljev postal znatno bolj bojevit in obrambni minister Moša Dajan na primer že razglaša, da je Izrael močnejši kot vse arabske države skupaj. Razen tega je prav te dni ameriški kongres dal predsedniku ZDA pooblastila, da proda Izraelu poljubno količino in vrste orožja. Vse to seveda ne obeta nič dobrega. Zanju Je veljalo: Prepoved velja pet metrov pred znakom, — Foto: F. Perđan Preurejena mesnica v Kranju Podjetje KG Meso-izdelki škofja Loka je v petek, 9. oktobra, odprlo preurejeno mesnico v Kranju na Maistrovem trgu št. 3 (v kotu), v kateri bo odslej prodajalo neprekinjeno od 6.—19. ure svoje proizvode. | Koroška znamenja Koroški Slovenci žive — in bodo živeli, je osrednja misel knjige Koroška znamenja, ki jo je v prvih dneh oktobra izdala Mohorjeva družba iz Celovca. V knjigi velikega formata z več kot sto barvnimi in črno-belimi fotografijami je slovenski časnikar Jože Šircelj opisal svoje obiske pri koroških Slovencih od Brda pri Šmo-horju do Libuč, od Djekš in Sel. Avtor knjige pravi: »H Korošcem sem šel brez predsodkov, ni me zanimala politična bana sobesednika, poglavitno je bilo, da je Slovenec.« Večina Korošcev je odkrito povedala kaj mislijo in čutijo. Tako se je nabralo za celo knj;go izpovedi, ki so nazorna pedoba tega, kako žive koroški Slovenci. L. B. Ameriški predsednik Ric-hard Nixon je med svojo evropsko turnejo obiskal Jugoslavijo. Pogovori Tita in NJ-xona in njunih sodelavcev SO bili zelo izčrpni in so obsegali vsa pereča mednarodna vprašanja. Kot je bilo pričakovati, sta obe strani ostali pri svojih pogledih, kar pomeni, da se glede nekaterih važnih vprašanj — na primer Srednji vzhod in Vietnam — ne strinjata. To pa pomena obiska ne zmanjšuje, kajti neposredna izmenjava mnenj in informacij, daje obema stranema obilo snovi za razmišljanje in jima omogoča boljše poznavanje različnih stališč. Nbtonov obisk in njegovo zanimanje za jugoslovansko mnenje je pokazal, da ZDA le morajo upoštevati stališča neuvrščenih držav, med katerimi zavzema Jugoslavija zelo vidno mesto. Obisk je bil pomemben tudi zaradi naših gospodarskih odnosov z ZDA. Z njimi imamo namreč močno razvito sodelovanje, ki je za naš gospodarski razvoj velikega pomena. Nedvomno je zelo pomembno, da sta obe strani pripravljeni to sodelovanje še naprej razvijati, kljub razlikam v političnih ocenah mednarodnega položaja. Razen tega je za Jugoslavijo velikega pomena, da ima normalne ljudje in W sM K** odnose z obema velesilama — ZDA in ZSSR — saj se nahaja na zemljepisno, politično in strateško zelo občutljivem področju. Za našo neodvisnost in varnost je izrednega pomena, da nas velesili jem-Ijeta take kot smo in da ne skušata spremeniti naše osnovne politične usmeritve k neodvisnosti in suverenosti« Nbconov obisk je bil dokaz, da so ZDA pripravljene računati z Jugoslavijo takšno kot je in da v celoti priznavajo in upoštevajo njeno neodvisno politiko. V sodobnem svetu je to za našo nacional' no varnost velikega pomena/ zato smo z Nixonovim obiskom lahko samo zadovoljni« . • m t' '» pri • Gorenjski kreditni banki Artikel URSEL 252 113 antik knautch črn semiš velikost 3—7,5 cena 135 din Artikel ERIKA 207 117 črn telečji boks velikost od 2 do 7 cena 129 din Kranjski sindikati pri kolegih v Savoni Bi šli na Rožno obalo? Čeprav je bilo sredi septembra, je toplo vreme na tej obali zadrževalo kopalno sezono še v polnem vrvežu. Z vsem užitkom smo izkoristili to priliko prvi dan. Bila je sicer nedelja in obenem edini svobodni dan v enotedenskem programu pogovorov, srečanj, ogledov, ekskurzij in izletov. Gostitelji so nam očitali, da smo obisk prehudo obremenili z delom. Toda naša želja je bila taka. Vsakdo je hotel pred svojim kolektivom ob povratku dokazati upravičeno mu zaupanje in prinesti čimveč izkušenj iz dela in življenja tamkajšnjih delavcev in njihovih sind'katov. Na dnevnem redu je bila tudi rekreacija in turizem z razgovorom s tamkajšnjimi delavci in organizatorji te dejavnosti ter zatem ustrezni ogledi. Čeprav je bila za to odgovorna posebna skupina, v kateri je bil Marko Sbil, Andrej Babic, Pavle Lužan in drugi, ki se pri nas posredno ali neposredno ukvarjajo s to dejavnostjo, smo vsi, morda še najraje sodelovali pn tem, saj je sem sodil tudi izlet v pravljični Portofino pri zgodovinskem Rapallu na skrajni vzhodni točki Rožne obale (Costa dej fiori) pa izlet in ogled na drugem, zahodnem delu te obale v zloglasni Sanremo. Nekateri pa so si ob tem samoiniciativno privoščili celo skok čez francosko mejo v Monte Carlo. V organiziranem predavanju, razpravi z mnogimi vprašanji z naše strani ter v postranskih razgovorih smo se v glavnem seznanili, in tudi to delno, s to dejavnostjo na območju ene od štirih provinc na tej celotni obali. In sicer s provinco Savone, kjer smo tudi bili gostje. Ta obsega štiri obalne občine v dolžini kakih 45 km. O rekreaciji v našem smislu je tam kaj malo videti. Vsaj ne v nekem organiziranem smislu. Med delavci je dokaj zanimanja za ribolov, za lov, pa tudi za knjižničarstvo in izlete. Vendar je to le v posameznih podjetjih ali krajih. Nekih predpisov oziroma enotnih kriterijev o rekreaciji sploh ni in vse je prepuščeno naključju, možnosti in iznajdljivosti določenih sindikalnih in drugih organizacij. Sindikati se za to tudi niso doslej posebej ukvarjali, kajti njihov razredni boj ima pred seboj večje probleme delavstva. Podobno bi se lahko reklo tudi za turizem. Le z razliko, da ima ta stare tradicije in je na tej obali domala osnovni vir življenja in obstoja. Če izvzamemo glavno mesto province Savono s približno 80 000 prebivalci — Z močno industrijo, pristaniško in pomorsko dejavnostjo — je vsa obala odvisna pretežno od turizma. V Spotornu, kjer smo bili nastanjeni, je kraj po številu prebivalstva le za malenkost večji kot Kranj. Toda tam je nič manj kot 55 hotelov, pensionskih objektov in gostišč. Če bi zraven dodali še število trgovin in trgovinic ter druge poslovno turistične lokale in urade, potem bi ugotovili, da se domala vsaka hiša, vsaka družina ukvarja s tem. Se močneje je to razvito v Finale Li-gure, kjer je kar 125 hotel-sko-gostinskih lokalov, v mestecu Varazze s 133, v Loianu s 95 takih lokalov itd. Seveda niso to sibirska mesta, ki so nastala ob konkretnem načrtu, marveč se je obala razvijala skozi stoletja ob ugodnih prirodnih pogojih. Južno podnebje jo uvr- šča med tople kraje kot je to nekje ob neapeljskih in sicilskih obalah. Pri tem pa ima ta obala še posebno prednost močnega industrijskega (beri bogataškega) za-iedja Torina in Milana, kar na jugu nimajo. Zato ta obala v glavnem zaživi poleti, jeseni pa zaspi. Po življenjski logiki so tam cene take, da si ljudje ob višku poletne sezone zagotovijo življenje skozi vse leto. Cene dnevne oskrbe izpod 4000 lir (naših 8000 starih din) skoraj ni, da ob tem še ne računamo vse druge postranske stroške, ki so v tamkajšnjem živahnem vrvežu na vsaki ulici, pred j vsakimi vrati, na plaži in povsod. Skratka, gre za razvite turistične kraje, ki pa po oceni naših pomenijo več v zabavnem smislu kot v počitniškem. Se pravi za mlade, ki so željni sprostitve, razvedrila in doživetij v svojem počitniškem času. Zlasti za tistega, ki ima na razpolago svoje osebno vozilo, pa je poleg vabljivih, lepo urejenih kopališč ob morju tudi možnost izrednih izletov v zaledje okoliškega kraškega sveta. Mnogo je srednjeveških in tudi starejših pred-zgodovinskih zanimivosti in kulturnih spomenikov. V bližini Spotoma je celo znana podzemska jama Toirano z ostanki jamskega medveda in odtisi neandertalskega človeka ter bogatimi kapniki v velikih podzemskih dvoranah. Ob vseh pogovorih in ogledih tamkajšnjega turizma in njihovih izkušnjah v razvijanju te dejavnosti pa je bilo osrednje vprašanje, kako med nami razviti to sodelovanje, kako prodreti do organizirane izmenjave turi-stov-delavcev z ene in druge strani. To zlasti ob mislih, ki jih je povedal tovariš Pi-etro Viazzi, naš glavni gostitelj, vodja počitniške ustanove v Spotornu, ki ima v turističnem razvoju veliko besede tudi v Savoni in celo v Rimu. Po njegovih besedah bi se naše sodelovanje moralo razviti tudi v turizmu, ker to pomeni medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj v delu in življenju n končno — kar je najpomembnejše — prispeva k prijateljstvu med narodi in miru v svetu. To nam je dalo res misliti. In kakšni so izgledi? Precej težavni, zapleteni. Gre v glavnem za razlike v cenah. Normalne cene tamkajšnjim storitvam so približno še enkrat višje kot pn nas. To jo popolnoma sk'adno z zasluž-j ki, ki so pri nas na Gorenjskem in na območju Savone v enakem razmerju. Naši predstavniki so tam poudar. jali, da je tudi pri nas vedno več delavcev in družin, ki s svojimi vozili niso zadovoljni, če letujejo vsako leto na istem mestu. Veliko možnost imamo tudi za izmenjavo otrok z našimi zmogljivostmi v Novigradu in drugod kot je to že ustaljeno z Avstrijo itd. Vendar bi bilo verjetno zelo malo takih, ki bi se odločili za letovanje na tej Obali rož s toliko višjo ceno kot je pri nas. Za reševanje te neskladnosti so predvideni nadaljnji pogovori. Že koncem oktobra je predviden obisk iz Savone, ki naj bi čimprej razčistit te nejasnosti in omogočil ustrezno reklamo pred prihodnjo turistično sezono. Naši se nagibljejo k rešitvi v tem smislu, da bi v medsebojnem izmenjavanju gostov ne govorili o cenah, ampak bi samo izmenjavali število gostov, odraslih in otrok za določen čas. Morda je to res najboljša rešitev. Edina v današnjem stanju takih razlik na obeh straneh. Gluvr.o je, da dosa-žemo tisto, k-.-t je dejal tovariš Viazzi — oj se med nami razvije to sodelovanje, ki po>» meni resničen prispevek medsebojnega spoznavanja in miru v svetu. In tistim, ki se bodo odločili, prijavili za letovanje na tej resnično romantični čudoviti Obali rož, gotovo ne bo žal. K. Makuc V zloglasni igralnici Caslno v Sanremu smo med igralci prepoznali slovitega režiserja in igralca Vittoria de Sico, kako je v nekaj minitah zgubil 2,500.000 lir, si prižgal cigareto in mirno igral naprej, žal slikanje v igralnici ni dovoljeno. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA ZA SEZONO 1970-71 REPERTOAR 1970—71 SNG — Drama Ljubljana Peter Ustinov Thornton Wilder POSLEDNJI ZAGON SNOVALKA ZAKONSKIH ZVEZ Mestno gledališče Ljubljana Andrej Hieng Eugene Labiche, Žarko OSVAJALEC (Baltasar) Petan, Ervin Fritz GOSPOD EVSTAHIJ IZ SISKE SLG — Celje A. Strindberg GOSPODIČNA JULIJA Prešernovo gledališče Kranj A. Leskovec DVA BREGOVA M. Frisch ANDORA S. Mrožek POLICAJI Letos razpisujemo naslednje abonmaje: RED PREMIERSKI — premakljiv RED KOLEKTIVI — četrtek RED KOLEKTIVI — petek RED DIJAŠKI I. — četrtek popoldne RED DIJAŠKI II. — petek popoldne Cene abonmajev za sezono 1970 71 Redni abonma Dijaški abonma Vrsta 8 predstav 8 predstav L—V. VI.—IX. X—XII. L—II. balkon III.—IV. balkon 80,00 65,00 55,00 65,00 50,00 40,00 30,00 25,00 30,00 20,00 Vpisovanje abonentov za sezono 1970/71 od 5. do 17. oktobra 1970 vsak dan razen sobote in nedelje v pisarni gledališča, Titov trg 6, drugo nadstropje soba št. 55, od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Pri sestavi repertoarja smo se hoteli približati čim širšemu krogu obiskovalcem in njihovim željam, zato smo izbrali iz repertoarja slovenskih gledališč dramska dela tujih in domačih avtorjev sedanje in polpretekle dobe. Zato želimo prikazati najrazličnejša dela. Repertoar obsega tri drame, dve komediji, po eno farso in tragikomedijo ter satirično komedijo — musical. Vse, ki ste že doslej obiskali naše gledališče, prosimo, da ostanete tudi v bodoče naši obiskovalci. Posebej pa vabimo k vpisu abonmaja nove abonente iz delovnih kolektivov in šol ter sploh vse ljubitelje gledališke umetnosti. Prešernovo gledališče bo proslavilo 25-letnico svojega obstoja v popolnoma prenovljenih prostorih za publiko. Poleg dvorane, ki je bila renovirana lansko leto, smo letos preuredili vežo z garderobami in kadilnico z bifejem. Kolektiv Prešernovega gledališča 10 I IS J-lf Z obraza znoj zdaj teče, saj pot navzgor se vleče, neskončno dolga je, v te šmentane gore. »Jaz ne grem,« se je zamajal črnuh. »Gora ni nora ... ne, gora ni nora ... kako že, krčmar?« »Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor, gospod,« je ustrežljivo razložil gostilničar. »No, tovariši, tudi prav,« je bilo vseeno tudi Mihcu, ker je že dovolj zlil vase . .. Svoboda mišljenja, no?« je pokimal proti Žolni. Ta mu je pritrdilno pokimal. »Psa imam ... napil sem sc ... ne grem,« je brundal Črnuh kar naprej. Mihec in žolna sta si privezala duši in zapustila gostilno. »Takšnih prijateljev planin ni kot sva midva!« Potem sta jo mahnila v smeri, kjer je označeno: Velika planina, tri ure hoda. Črnuh je privezal na vrvico cucka in počasi, malo v vijugah, odjadral proti Potoku. »Imam preveč rad samega sebe, da bi lomastil po prepadih,« si je zadovoljno večkrat ponovil. »Hudi« mu je dobro pomagal, da se ni menil za čustva. Pravočasno je spoznal tudi psiček, ki se je v začetku vlekel po tleh, pozneje pa je sprevidel, da je bolje, če teče. Tako je mirno poskakoval ob velikanu. Da pa ga na koncu poti čaka lonec, še sanjal ni. Sprva je pot skoraj položna, le počasi se dviga in vijuga navzgor. Ker ju je zapeljal pogovor, niti nista opazila, da gresta navkreber. »Pravzaprav je bolje, da črnuh ni šel z nama,« je pripomnil Žolna. »Ni preveč lep, pa tudi več ga bova sama lahko zlila vase.« »Tovariši, bo kar držalo,« je pritrdil Mihec. Marsikaj sta se že pomenila. Žlobudrala sta kot bi tekla Sava. Nista bila neumna, saj sta na pot vzela tudi dvolitrsko steklenico cvička. »Pri cerkvi bova spet gasila žejo,« je rekel Žolna. »Seveda, tovariši, samo če imajo kakšno gostilno.« »Jo bodo pa že imeli, ne!« ;c bil prepričal, pesnik, želel si je le to. Pot se je še enkrat spustila in malo dvignila in pred njim se je na vse čudo pokazaia med bukvami cerkev sv. Primoža. Kar poneslo ju je tja. Željno sta iskala napis »gostilna«, a ga nista našla. Poleg cerkve je stalo še župnišče, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem — to je bilo tudi vse. »Še vode ni nikjer, kaj šele vina«, je obu-paval pesnik. »In vse je zaklenjeno, tovariši.« Pogledala sta še, če je kdo v cerkvi. Bila je prazna. Mihec je takoj hotel biti poučen: »Ti ne veš, kako lepe humoreske imajo naslikane tu«. »Kaj me to briga, jaz sem žejen,« je stokal Žolna. »Saj sem jaz tudi,« je žalostno pristavil krojač. Sklenil je roki in pomolil: »Ljuba moja Tinca, misli name!« Mihec je bil iznajdljiv že po naravi, malo pa mu je verjetno pomagala lepa molitev in že se je spomnil: v skoraj prazno steklenico je natočil vode, ki jo je našel v kotu cerkve. »Več ga bova imela,« je mislil na vino, ki ga je razredčil s krščeno vodo. Kaj sta hotela, dolgih obrazov sta šla naprej. Pot se je strmo dvignila in vseskozi vodila krepko navzgor. »Le zakaj sva šla!« je tarnal žolna. »Vraga pa pesništvo! Kako prav je imel črnuh!« Mihec je molčal. V srcu se je ravno tako kesal svoje navdušenosti. Ker pa je bil vedno za skupnost in tovarištvo, mu je bilo deloma lažje pri srcu, ko ni bilo črnuha zraven, da ni trpel še on. »Pol poti je že za vami, le pogum!« sta ju ogovorila dva mlada planinca, ki sta se vra- Ivan Sivec — Danes je bil strašen dan! Se tej a bi se manjkalo, da bi nas obiskali tisti dolgočasni sosedje... »Daleč pa mora biti, eh,« je vzdihnil Žolna. »Poglej, tamle, med drevjem .stoji že sv. Primož!« »Pa res! In smehlja se nama, tra-la-la,« je zapel pesnik. »Daleč, tovariši, torej ni. Tam, pravijo, je že skoraj pol poti. Usedla se bova pred cerkvijo, malo počila in nagnila steklenico.« »Kakopak! Malo ga bova srknila.« Pot pa je bila kot zakleta. Ovijala se je in ovijala, videti pa ni bilo, da bi prišla vsaj do sv. Primoža. Vse je tako kazalo, da jima je zmanjkalo snovi za pogovor. Mihec se je tega še bolj zavedal, ko pa je bil vodja odprave v gore. »Tovariši, veš kakšen patron je sv. Primož?« »Hm, kakšen! Božji, ne?« »To že. Ampak . .., ampak ..., komu pomaga?« »Vraga pomaga,« ni hotel slišati žolna. »O, tovariši, pomaga, pomaga. Dekletom pomaga dobiti može. Moja Tinca je šla enkrat k sv. Primožu in me je takoj dobila. Sama mi je priznala.« »Oooo!« se je čudil pesnik. Tudi to mora biti po svoje čudež, si je mislil, kot tisto takrat z Marijo in denarjem. Potem sta zopet izgubila nit pogovora. Vsakomur posebej je postajalo na tihem žal, da sta šla od doma tako daleč v hribe. Posebno Žolna se je zasmilil sam sebi. Srce se mu je jokalo zaradi neznosne žeje. Nazadnje je tudi priznal: »Bole me noge in ...« »... ja, tudi jaz sem strašno žejen.« »Kaj, ko bi...« »Sem že sam, tovariši, mislil, da bi .. .« Z velikim veseljem je izvlekel dvolitrsko steklenico in pil, pil ... »Pur;! i! Ne sni j vsega!« mu je vzel cviček Mihec in ram še enkrat nagnil, potlej pa spravil £Lj!ucnico. čala v dolino. Mihec in Žolna nista odgovorila, da ne bi izgubljala moči, dobila pa sta nekaj volje. Ko se jima je zazdelo, da je pred njima vrh, sta stopila hitreje. »Saj je nemogoče, da sva že na vrhu!« se je razveselil krojač. Bilo je res nemogoče. Ko sta osvojila zamišljen vrh, se je pred njima še bolj strmo dvignila pol. Bila je tudi bolj skalnata. Spod-letavalo jima je. Brez besed sta popila nekaj v tem primeru res žegnane vode. Privlekla sta se do naslednjega vrha. Tudi ta je pokazal naprej, k svojemu sosedu. Grenko ju je stisnilo v grlu. Žolna ni mogel več. Usedel se je ob poti brez moči. Mihec je splezal še kakšnih sto metrov navzgor in nagnil steklenico. To je razburilo pesnika, da je prilezel do cvička. Popila sta vse, prazno steklenico pa z jezo zalučala v skale. »Vrniva se,« je predlagal pesnik. »Zdaj pa res ne! čisto na vrhu sva že,« Je bolj sebe kot Žolno tolažil Mihec. Nekako jima je uspelo, da sta se privlekla do naslednjega vrha. A kaj, ko spet ni bil končni. Obležala sta ob poti. »Ko človek vedno . . . sedi v delavnici . • •<* je zablipal Mihec. Prepustila sta se hladnim skalam. Malo pozneje je mimo prišla skupina ljudi-Bili so glasno veseli. RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17-» 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob ne«eljah pa ob 6.05,, 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12-< 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 10. OKTOBRA 8..10 Glasbena matineja — 5.05 Pionirski tednik — 9.35 Od vasi do vasi - 950 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — l2-*0 Pojeta mc/.zosopranislka Dana Ročnikova in baritonist Marcel Ostaševski — l2-30 Kmetijski nasveti — 12-^ Veseli zvoki s pihalnimi or- in mi — 20.15 Zbor edinburške univerze - 20.38 Večer s klarinetistom Igorjem Karli-nom - 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 23.53 Iz slovenske poezije II. OKTOBRA kestri _ 13.30 Priporočajo jam — 14.10 Glasbena pravic U 1425 Z jugoslovanskim^ pevci zabavne glasbe ~~ 1**30 Glasbeni intermeazo ~~- 15.40 V ritmu koračnice — 16 sa Kovačiča — 20.00 Ve-■"r 2 napovedovalcem Boru-^nerngerjem - 20.30 22.2© *Vna radijska igra Oddaja za naše izseljen- so 23-05 S pesmijo in ple- ™v novi teden J^ugi program 14 05 Zabavna glasba — **■ r on3 ^'J^no razvedrilo er-i^ Jazz na drugem pro- riet 1 ~~ 1535 Glasbcni va' „J e.J~~ 16.40 Sobotni mozaik 18 4n p Naš Podlistek -19.00 ppevke iz studia 14 - 19 q5 j*** rninut humorja — Plesnu Cr ot> melodijah in *n,h ritmih — 20.05 Svet Izdaja in tiska CP »Go fenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te leloni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-soglasna in naročniška s*užba 22-152. — Naročni-na- letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 54 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 19 % popusta. Neplačanih oglas«* ne objavljamo. 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za | kmetijske proizvajalce — 8.05 , Radijska igra za otroke — j 8.41 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pom- | nite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo, in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža-— 13.50 Z ansambli po Sloveniji — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.11 Ogrski plesi — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Popevke, ki jih radi poslušate — 13.30 Z orfce-stroni . in zborom Hbrsta Jankovskega — 14.00 Jugoslo-vlinskrp^TvTT zabavne glnsbe — 14.35 Minute s pop glasbe — 16.35 Popevke s slovenskih festivalov — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Revija popevk in plesnih melodij — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Odlomki iz opere VVcrt-her — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Iz poljudnega repertoarja za violončelo — 21.45 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 23.10 Pianista John Ogdon in Rudolf Buchbinder s Schu-mannom — 23.55 Iz slovenske poezije Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Operni stercofonski koncert — 21.00 Beethovnov glasbeni izraz v klavirskih sonatah — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 13.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 13.30 Pol ure z orkestroma — 14.05 Pionirski tednik — 15.35 Popevke se vrstijo — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Minute z orkestrom Kookie Frceman — 16.40 Popevke i na tekočem traku — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.05 Glasba za čembalo in za klavir — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Odmevi z opernih odrov — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Ljudje in ideje — 22.55 Iz sodobne glasbe v združenih državah Amerike — 23.55 Iz slovenske poezije 13. OKTOBRA _ 22 25 Večeri pri slovenskih skladateljih - 2355 Iz slovenske poezije 14. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavnih melodij — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napot-. ki za tuje goste i- 12.10. Majhna oddaja za jesenski čas. — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam 14.10 Melo-: dije za razvedrilo — 14.35-Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Dve" simfonični sliki — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Prizor treh vprašanj iz opere Turandot — 18.40 Naš razgovor —.19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 21.25 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Melodije in ritmi današnjih dni — 23.15 S festivalov jazza 12. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Med baročnimi koncerti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 MajJoen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo . vam — 14.10 Lepe melodije i — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1540 Pojo slovenski amaterski zbori — 16.00 Propagandni vrtiljak — 1)6.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Venček slovenskih narodnih pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični' napotki za tuje goste — 12.10 Odlomki iz>* opere Gorenjski stevček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljene tuje popevke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Deset minut z orkestrom Leon Young — 14.40 Mladinska oddaja S kitaro po svetu — 15.40 Majhna revija koncertnih pevcev — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.20 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Sodobna koncertna glasba za kitaro — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke in zabavne melodije iz studia radia Zagreb Drugi program 13.05 Melodije s pop ansambli — 13.30 Lahka glasba za razvedrilo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 S slovenskimi i pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke iz studia radia Zagreb in Beograd — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.45 Z i jugoslovanskih festivalov j a/ i za — 22.15 Ljudje med seboj Drugi program 13.05 Od popevke do popevke — 13.30 Plesni zvoki — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 20.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Zivc misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 2355 Iz slovenske poezije 15. OKTOBRA &.10 Glasbena matineja — 9.05 Radij-ska šola za višjo stopnjo — 9.35 Revija popevk s slovenskimi pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Odlomki iz opere Hovanščina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z orkestrom in zborom Henrv Man-cini — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 S triom Silva štingla — 14.45 Mehurčki — 15.40 I. del javnega koncerta zbora Coral iz Birenos Airesa — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnu sti doma in v svetu — 18.15 Popevke za vas — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih stoto tij — 22.15 Iz sodobne bolgarske simfonične -glasbe ■«*• 23.00 V gosteh pri tujih radij, skih,i postajah — 23.30 /a lahko noč Drugi program 13.05 S pevci Majdo S.-.->> tovo, Ninom Robičem " in Eldo Viler — 13.30 Po! u: /. orkestri — 14.05 Popevke z studia 14 — 15.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci — H-.OS Naš podlistek, — 16.20 Z ansamblom The Ventures — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 19.00 Mlinski vrtiljak — "19.05 Melodije po pošti. — 20.05 Beethovnov' glasbeni raz v klavirskih sonatah — 21.05 Naš intervju — 21.15 Dva dueta iz opere Ero z onega sveta ^*;2f.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna' radijska univerza — 22.30 Dunajski slavnostni tedni Ji970 — 23.55 Iz slovenske poezije 16. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10'15 Pri vas duma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Igra virtuoz Cziffra — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vas: do vasi z domačimi melodijami '— 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 13.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Koncert slovenske solistične glasbe — 13.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča — 20.00 20 let Slovenskega okteta — 20.30 Top. pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Radi jih poslušate — 13.30 Lepe melodije — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.55 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 V ritmu današnjih dni — 16.40 Popoldne cb sprejemnikih — 18.40 S pevci —• 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Jazz-klub -- 20.05 Radijska igra _ 20.40 Serenada za pihala v B-duru — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanske filharmonije — 23.15 Komorna glasba Francija šturma — 23.55 Iz slovenske poezijo 11. OKTOBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 12.05 TV kažipot, 13.30 Ekipno atletsko prvenstvo Jugoslavije, 14.25 Nogomet: Nizozemska : Jugoslavija, 18.30 Mestece Pevton — nadaljevanka, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Mejaši — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 21.40 Godala v ritmu (JRT) — 22.00 športni pregled (JRT) — 22.30 Neobvezno (RTV Beograd) — 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 12. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) - 16.10 Francoščina, 17.15 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce, 14.00 Ekipno atletsko prvenstvo (RTV Beograd) — 17.40 Obzornik, 17.45 Mozaik (RTV Ljubljana) — 17.50 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.20 V senci zvezd, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.30 Opatija 70 (RTV Zagreb) — 22.00 3-2-1, 22.05 Skrivnosti morja, 22.30 Nepremagljivi — serijski film, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.30 Opatija 70 (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 j Kronika, 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 i Mladinska igra (RTV Za- | greb) — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) j — 21.00 Spored italijanske j TV ! Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tukjuju — madžarski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Diapazon (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Rosen-berga ne smeta umreti — TV drama . . Znani obrazi . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.05 Diapazon (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 0 13. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.55 TV vrtec, 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.50 Pravljica, 18.05 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Torkov večer z Jožetom Kam-pičem, 19.05 Mozaik, 19.10 O našem govorjenju, 19.30 Spolne bolezni niso zatrte, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Avantura — italijanski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Risanka (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet, 18.30 Oddaja o prometu, 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 14. OKTOBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Zaklad kapitana Pa-rangala, 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 TV vari-ete (RTV Zagreb) — 19.20 Praznik na vasi, 19.40 Po domače s Henčkovim ansamblom, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.25 Teh naših petdeset let, 22.10 Nogomet Luxemburg : Jugoslavija, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) -- Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Otroški spored, 18.30 Reportaža (RTV Beograd) — 19.05 Popularna glasba, 19.20 Športni prenos 21.15 Spored italijanske TV 13 15. OKTOBRA 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina. 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik tak, 18. TV studio vrtec, 18.15 Obzornik, 18.30 Izbrali smo v Kranju, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Primeri dr. Finlaya, 21.25 Kulturne diagonale, 22.00 Veliki orkestri .. . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V 16. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 MC Pbeetersovo popotovanje — film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Največja predstava na svetu — ameriški film, 23.00 3-2-1, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) —- Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Trapollo H H 33 (RTV Zagreb) — 18.30 Jazz portret, 19.05 Znanost (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V poročili so se KRANJ Babic Milan in česen Mi-helca, Vilfan Ivan in Golež Frančiška, Glavač Ludvik in Kalan Veronika. ŠKOFJA LOKA Benedik Franc in Masterl Silva, Čadež Janez in Sleme Frančiška, Grohar Peter in Golja Jožefa, Hafner Vincenc in Pokom Angela, Onufrija Aleksander in Trojar Ana, Tolar Jože in Klarič Nada. umrli so KRANJ Nastran Ivana, roj. 1896; Gruškovnjak Drago, roj. 1900; Beton Janez, roj. 1901; Leo-nescu Marija, roj. 1891; Ku-mer Frančiška, roj. 1902; Re-mic Helena, roj. 1906; Mezeg Leopold, roj. 1910. TRŽIČ Primožič Ivan, roj. 1945. Kranj CENTER 10. oktobra amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV ob 10. uri, zah. nemški barv. CS film WINETOU V DOLINI SMRTI ob 16. in 18. uri, nagrajeni alpinistični filmi iz Trenta SPUST, NASLEDNJI, PLEZALCI, EIGER 69 in KO-ZOROGOVA SMRT, premiera franc. barv. CS filma TETOVIRAN ob 22. uri 11. oktobra amer. barv. film OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 10. uri, franc. barv. CS film TETOVIRAN ob 13. uri, zah. nemški barv. CS film VVINETOU V DOLINI SMRTI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma HUDIČEVA BRIGADA ob 21. uri 12. oktobra franc. barv. CS film TETOVIRAN ob 16., 18. in 20. uri 13. oktobra franc. barv. CS film TETOVIRAN ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. VV filma SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 20. uri Kranj STORŽIČ 10. oktobra amer. barv. film PISAN SPORED II ob 16. uri, amer. barv. film PESEM ZLATEGA ZAHODA ob 18. uri, angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 20. uri 11. oktobra nagrajeni alpinistični filmi iz Trenta: SPUST, NASLEDNJI, PLEZALCI, EIGER 69 in KOZO-ROGOVA SMRT ob 10. uri, amer. barv. film PISAN SPORED II ob 14. uri, angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film POSTAJA KOMANČEV ob 18. uri 12. oktobra amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV ob 16. uri, nagrajeni alpinistični filmi iz Trenta: SPUST, NASLEDNJI, PLEZALCI, EIGER 69 in KOZOROGOVA SMRT ob 18. uri 13. oktobra amer. film TARZAN V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 11. oktobra amer. barv. CS film ZA DOLAR VEČ ob 17. in 19. uri Tržič 10. oktobra amer. barv. film PISAN SPORED II ob 10. uri, amer. barv. VV film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barv. VV film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 15., 17. in 19. uri 12. oktobra amer. barv. film PESEM ZLATEGA ZAHODA ob 18. in 20. uri 13. oktobra italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH MOŽ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. oktobra amer. barv. film OUILIVERJEVO POTOVANJE ob 16. uri, amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barv. film PISANI SPORED II ob 10. uri, amer. film TARZAN V NEW YORKU ob 15. in \9. uri, amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 17. uri 12. oktobra amer. film TARZAN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri Dovje-Moj strana 10. oktobra amer. barv. film CHABASKO 11. oktobra italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO Kranjska gora 10. oktobra franc. barv. CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC Javornik DELAVSKI DOM 10. oktobra italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO ob 19-uri 11. oktobra franc. barv. CS film ARIZONA COLT — MAŠČEVALEC ob 17. uri, meh-italij. barv. CS film OBRAČUN PECOSA ob 19. uri Radovljica 10. oktobra amer. barv. film NEVARNEJŠI OD MOŠKIH ob 18. uri, franc. barv. film UMOR V BAZENU ob 20. url 11. oktobra amer. barv. film NEVARNEJŠI OD MOŠKIH ob 14. uri, franc. barv. film UMOR V BAZENU ob 16. uri, amer. barv. film IZKRCAVA-NJE V ANCIJU ob 18. uri, italijan. barv. film POT SLAVE ob 20. uri 12. oktobra amer. barv. film POLJUBI ME, NORČEK ob 20. uri 13. oktobra italij. barv. film GIBLJIVA TARČA ob 20. urJ Bled 10. oktobra amer. barv. film BITKA ZA SAN SEBASTIAN ob 17. in 20. uri 11. oktobra amer. barv. fH0] BITKA ZA SAN SEBASTIAN ob 15., 18. in 20. uri 12. oktobra zah. nemški barv. film NAVIHANCI g PRVE KLOPI ob 17. in 20 uri 13. oktobra zah. nemŠk' barv. film NAVIHANCI ^L PRVE KLOPI ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 10. oktobra amer. barv. CS film PO SLEDEH VELIKE KARAVANE ob 17.30 in 20. uri a 11. oktobra amer. barv. CS film PO SLEDEH VELIK& KARAVANE ob 15., 17.30 m 20. uri 12. oktobra franc. film STA REC IN DEČEK ob 19. uri 13. oktobra amer. barv. CS film DIPLOM IRANEC ob 2& Predlog statuta skupnosti zdravstve nega zavarovanja delavcev Kranj Splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva iz decembra 1969 je realiziral ustavno določbo 38. člena ustave SFRJ, da službo socialnega zavarovanja upravljajo zavarovanci neposredno in po organih, ki jih sami volijo in odpokličejo. Tako je uveden nov sistem zdravstvenega zavarovanja, v katerem zavarovanci samostojno in samoupravno urejajo medsebojna razmerja v formalnem in materialnem pogledu. Vsebino in okvire tej samoupravi je natančneje določil Zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki ga je sprejela skupščina SRS na seji dne 14. julija 1970. Skupnosti zdravstvenega zavarovanja so po tem zakonu tista organizacijska oblika, v kateri si zavarovanci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno zavarovanje. Glede na sistem samouprave v zdravstvenem zavarovanju skupnosti kot pravne osebe s statuti kot temeljnimi akti določijo krog zavarovanih oseb, obseg pravic in obveznosti zavarovanih oseb, način uveljavljanja pravic, notranjo organizacijo, zadeve o katerih odločajo zavarovanci na referendumu, medsebojna razmerja med zavarovanci in skupnostjo in vprašanja, ki jih skupnost ureja s splošnimi akti. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (v nadaljnjem besedilu: skupnost), ustanovljena s sklepom Skupščine Komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj združuje delavce z območja občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Statut oziroma predlog statuta (ki ga daje skupnost v izjavo zavarovancem), omogoča vključitev v to skupnost tudi osebam, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost ir so na tej podlagi obvezno zdravstveno zavarovane. Statut zagotavlja zdravstveno varstvo v obsegu, določenem z zakonom in tem statutom tistim kategorijam, ki so zavarovanci v smislu tega statuta. Zavarovanci - člani te skupnosti imajo enake pravice in obveznosti; zaradi zagotovitve neposredne udeležbe pri zagotavljanju in izvajanju zdravstvenega zavarovanja pa ima vsak zavarovanec pravico voliti in biti voljen v organe skupnosti, izjaviti se na referen dumu ali predlagati ga, sodelovati v svetih zavarovancev in postavljati vprašanja in predloge organom skupnosti. Zakon je ob izrecni določbi, da skupnost upravljajo zavarovanci neposredno in po skupščini, prepustil celotno ureditev notranje organizacije skupnosti. Predlog statuta določa naslednje organe skupnosti: skupščino, izvršilni odbor, komisijo za reševanje pritožb in svete zavarovancev. Glavni nosilec nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega zavarovanja je skupščina, ki ima široke pristojnosti. Najvažnejše med njimi so sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov, določanje programa dejavnosti zdravstvenega zavarovanja in politike uporabe skladov, določanje višine oziroma stopnje prispevkov, odločanje o pogodbah z družbeno političnimi skupnostmi, zdravstvenimi zavodi in njihovimi združenji Skupščina dela po svojem poslovniku. Sestavlja jo 60 članov, ki jih izvolijo zavarovanci po postopku določenem s pravilnikom o volitvah članov skupščine. Mandatna doba članov skupščine traja 4 leta, izvoljeni pa so lahko ponovno še enkrat. Skupščina izvoli izmed svojih članov izvršilni odbor kot izvršilni organ skupščine. Ta predvsem pripravlja predloge splošnih in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina, skrbi za pravilno uveljavljanje pravic zavarovanih oseb, za izvrševanje finančnega načrta, imenuje zdravniško in komisijo zdravniških izvedencev, zahteva strokovni nadzor nad delom zdravstvenih zavodov po določbah zakona o zdravstvu. Glede na to, da skupnost zagotavlja zavarovancem varstvo njihovih pravic po dvostopenjskem postonku v okviru same skupnosti, določa statut kot poseben organ komisijo za reševanje pritožb. Komisija rešuje vse pritožbe zavarovanih oseb zoper odločbe, ki jih o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja izdaja zavod na L stopnji, obravnava pa tudi splošne pritožbe in pripombe zavarovanih oseb. Sestavljena je iz treh članov, 3 namestnikov in dela zmeraj v senatu 3 članov. Člani so imenovani izmed zavarovancev skupnosti. Da bi bilo zagotovljeno čim neposrednejše sodelovanje zavarovancev pri samoupravi na področju zdravstvenega zavarovanja, se ustanovijo sveti zavarovancev, ki jih sestavljajo člani vsakokratnega volilnega telesa. To zagotavlja tudi povezanost skupščine s samimi zavarovanci, saj morajo na sejah svetov obvezno sodelovati člani skupščine z območja sveta zavarovancev. Sveti zavarovancev se morajo zmeraj izjaviti o predlogu statuta, pravilnikov, programu dejavnosti in sklepih o določitvi prispevka, razpravljajo in obravnavajo pa lahko o posameznih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in s tem v zvezi dajejo pripombe in predloge. Referendum, kot ena izmed oblik neposrednega sodelovanja zavarovancev pri samoupravi na področju zdravst. zavarovanja se mora obvezno razpisati, kadar se odloča o združitvi ah razdružitvi skupnosti, ali kadar to zahteva določeno število članov skupščine Skupščina lahko razpiše referendum tudi za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti. Odločitev sprejeta z referendumom je obvezna in velja najmanj leto dni. Predlog statuta ureja v posebnem poglavju sodelovanje skupnosti z družbeno političnimi skupnostmi, z drugimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi in drugimi organizacijami pri programiranju in pospeševanju zdravstvenega varstva in njegove materialne osnove, in pri izvajanju preventivnih ukrepov in akcij, kadar so izvajalci le teh te organizacije. Za to sodelovanje se sklene poseben samoupravni dogovor. Pri izvajanju zdravstvenega varstva sodeluje skupnost z zdravstvenimi zavodi in njihovimi združenji, s katerimi sklepa pogodbe glede na dogovorjene programe o uresničevanju zdravstvenega varstva oseb. ter razpoložljiva sredstva skupnosti OBVEZNOST ZAVAROVANJA Zdravstveno zavarovanje bo tudi v bodoče obvezno in v tem oziru torej ne bo bistvenih sprememb. Zdravstveno zavarovane bodo naslednje osebe z območja gorenjske skupnosti: — v delovnem razmerju; — člani predstavniških teles in njihovih organov, če za svoje delo prejemajo povračilo; — člani obrtnih zadrug; — začasno nezaposlene osebe; — starostni in invalidski upokojenci; — volonterji na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohodka; — učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol s praktičnim poukom. Vse navedene osebe (izvzemši nezaposlene in upokojence) se štejejo za zavarovance, če delajo najmanj polovico rednega delovnega časa. V skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev bodo z enakimi pogoji in pravicami zavarovane še naslednje osebe, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo; — obrtniki in gostinci; — odvetniki, duhovniki, umetniki in kolporterji. Osebe samostojnih poklicev imajo sicer možnost ustanoviti samostojno skupnost zdravstvenega zavarovanja v okviru SRS, če se bo večina njih za tako samostojno skupnost izrekla. Zdravstveno varstvo enakega obsega bodo uživali tudi družinski člani (zakonec, otroci, starši) navedenih zavarovancev, v kolikor bodo izpolnjevali določene pogoje, n.pr. otroci od 15 do 26. leta, če se šolajo, starši če so nesposobni za pridobitno delo, ali če so stari nad 55 let (mati) oz 65 let (oče). Pogoji za uživanje pravic družinskih članov iz zdravstvenega zavarovanja so določeni v predlogu statuta. Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju je krog zavarovancev delno razširil in sicer tako, da so v bodoče polno zdravstveno zavarovani tudi družinski člani vajencev in volonterjev, kar po sedanjem zakonu niso. Novost v predlogu statuta je tudi določba, da naj bodo zdravstveno zavarovani tudi nezaposleni otroci, stari od 15 do 18 let, ki se ne šolajo. Pogoj pa je, da ne odklonijo zaposlitve in, da se r^dno prtj^vljftto Zavodu za zaposlovanje. Predlog statuta določa, da naj bodo ti otroci zavarovani samo za dodatne oblike zdravstvenega varstva, določene v statutu, ne pa tudi za obvezne oblike, ki naj tudi v bodoče gredo v breme občinskih skupščin Z republiškim zakonom je zagotovljeno zdravstveno varstvo še nadaljnim 18 kategorijam oseb, ki se sicer ne smatrajo za redne zavarovance (študenti, uživalci preživnin, vzdrževani tuji otroci, štipendisti, udeleženci mladinskih delovnih brigad itd.). Te osebe bodo sicer uveljavljale pravice iz zdravstvenega varstva v okviru skupnosti delavskega zdravstvenega zavarovanja, vendar so za plačevanje prispevkov za njihovo zdravstveno varstvo določeni drugi plačniki. OBLIKE IN OBSEG ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Značilnost sedanje zakonodaje zdravstvenega zavarovanja je, da skoraj do potankosti določa pravice, do katerih so zavarovane osebe upravičene. Nova zakona o zdravstvenem zavarovanju, tako zvezni kakor republiški, pa določata le najnujnejši okvirni obseg teh pravic. Skupnostim zdravstvenega zavarovanja pa je prepuščeno, da s svojimi statuti, upoštevajoč mnenje in potrebe zavarovancev ter razpoložljiva sredstva določijo obseg pravic. Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju določa naslednje oblike zdravstvenega varstva, katere morajo skupnosti zagotoviti svojim zavarovanim osebam: — odkrivanje, preprečevanje, zatiranje in zdravljenje tuberkuloze, veneričnih in drugih nalezljivih bolezni; — nego in zdravljenje tistih duševnih bolnikov, ki utegnejo spraviti v nevarnost svoje življenje ali življenje drugih ljudi; — zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo; — popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov predšolskih in šolskih otrok, do dopolnjenega 15 leta starosti; — zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 18. leta starosti in rednih študentov do 26. 'eta starosti; — zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18 leta starosti, ki je prijavljena pri Zavodu za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve; — aktivnost za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje; — aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo zavarovanih oseb. Dodatno k navedenim obveznim oblikam zdravstvenega varstva, pa vsebuje predlog statuta, katerega daje skupščina skupnosti v razpravo še naslednje oblike varstva: — splošne in specialistične zdravniške preglede, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zavodih ambulantnega tipa; — zdravljenje v bolnišnicah in na bolnikovem domu; — strokovne medicinske ukrepe za zboljšanje zdravja, oz. za preprečevanje obolenj (cepljenja, saniranje bacilonoscev) in drugi varstveni ukrepi na domu; — zdravniško in drugo strokovno nego porodnicam, pred porodom, v času poroda in po porodu; — zdravila in sanitetni material; — zobozdravstveno pomoč in zobna proterična sredstva; — proteze, ortopedske pripomočke ter pomožne in sanitarne priprave; — zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje. Vse te navedene dodatne oblike zdravstvenega varstva naj po predlogu skupščine skupnosti zagotovi torej statut. Razumljivo je, da statut ne bo določil podrobnega obsega zdravstvenih storitev različnih dejavnosti (število pregledov, storitev v laboratoriju, RTG, EKG, število oskrbnih dni v stacionarnih zavodih, število receptov, zobozdravstvenih storitev itd.), ker je to stvar vsakoletnega programa zdravstvenega varstva in pogodb, katere sklepa skupnost z zdravstvenimi zavodi. Prav tako je tudi razumljivo, da bo vsakoletni program zdravstvenega varstva odvisen od zmogljivosti zdravstvenih organizacij, od sredstev s katerimi bo skupnost razpolagala in končno od rezultatov družbenega dogovora med zainteresiranimi udeleženci. Predvsem pa je važno, da zavarovanci v javni razpravi in na zborih izrazijo svoje mnenje glede obsega posamezn h oblik zdravstvenega varstva. Pri tem pa morajo kot odgovorni samoupravljava prav tako poleg želja in potreb upoštevati dejstvo, da bodo prevelike zahteve imele za posledico zviševanje stopenj prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci v breme osebnih dohodkov. Da bralci tega sestavka dobe vsaj bežen vpogled v gibanje izdatkov za zdravstveno varstvo, navajamo nekaj številk. Izdatki za zdravstveno varstvo: splošno in spec. zdravljenje bolnišnice zdravilišča zdravila zobna nega zobna protetika proteze, ortop prevozi drugi prevozi preventiva zdrav.center specializanti stažisti Skupaj zdra" varstvo Porast izdatkov za zdravstveno varstvo v primerjalnem obdobju 1-8/1970 do 1-8 1969 znaša torej 26,4 %. Največji dvig izdatkov pa je v splošnem ambulantnem in specialističnem zdravljenju, bolnišničnem zdravljenju zdravilih, ortopedskih pripomočkih in prevozih z reševalnimi avtomobili. Zaradi primerjave potrošnje zdravstvenega varstva navajamo še, da so znašali poprečni izdatki zdravstvenega varstva na eno zavarovano osebo za leto 1969 464,76 din na območju gorenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja, oz. 458,36 din v poprečju za območje SRS. Zaradi določenih sprememb v zakonu o zdravstvu, ki stopi v veljavo s 1. I. 1971 bodo razumljivo tudi posledice v financiranju oz. v izdatkih sklada zdravstvenega zavarovanja. Predvidene razlike bodo naslednje: Izdatki zdrav. var. indeks skupaj 1969 64,111.591 100 1970 (ocena) 74,100.000 115,5 1971 (ocena) 104,371.000 140,8 I. 69 o On O r-w M !-! I-! o t—1 ju ^ Inde I-VI1 IVI! N «—c > > 14,884.507 9,338.459 12,251.820 131 % 31,196.442 18.184.917 23,309.624 128 % 558 956 365.289 256.914 70% 10,151.680 6,172.280 7,202.750 116 % 2,791.920 1,800.917 2,181.880 121 % 2,290.106 1,473.804 1,617.878 110% i. 560.253 330.285 423.900 128 % 956.914 565.979 927.334 163 % 312.767 216.883 186.700 86 % 720.809 534.433 654.777 122 % 105.529 75.312 83.572 112% — — 131.577 100 % — — 194.656 100 % 64,529.887 39,058.562 49.403.387 126,4% indeks 88,644.311 100 102,328.000 115,4 132,400.000 130 Pri ugotavljanju izdatkov za leto 1971 je predviden dvig osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev na višino 115 % postavk v katalogu delavcev družbenih služb iz leta 1969, kar pomeni zvišanje teh sredstev za cca 30 % glede na leto 1970. Amortizacija v zdravstvu naj bo po določbah zakona funkcionalna, kar zopet pomeni za leto 1971 zvišanje za cca 33 %. Precejšnjo neznanko predstavlja tudi predviden (po zakonu) način plačevanja zdravstvenih storitev. Dočim velja v letu 1970 (in preje) načelo odkupa programa zdravstvenega varstva t. j. pavšalni odkup, pa je v bodoče predvideno plačevanje po storitvah oz. po načelu dohodka. Znano pa je, da so v letni izvršitvi zdravstvenih storitev nekatere postavke delovnega načrta presežene tudi za 30 % in več odstotkov. Vse to pa bo imelo za posledico, da bo za leto 1971 morala biti določena stopnja za zdravstveno zavarovanje predvidoma v višini cca 8 % od kosmatih osebnih dohodkov, dočim znaša v letu 1970 skupaj 6,50 % (osnovna 5,20, dodatna v poprečju 1,30%). Predlog statuta predvideva tudi prispevek zavarovanih oseb (participacija) k stroškom za nekatere oblike zdravstvene pomoči in sicer: — za zdravila, pomožni in sanitetni material; — za obisk zdravnika na domu bolnika, ki je opravljen na zahtevo; — za intervencijo ob prekinitvi nosečnosti; — za prevoz z reševalnim avtomobilom; — za proteze, ortopedske pripomočke, pomožne in sanitarne naprave; — za zobozdravstveno nego, zobotehnično pomoč, zobno protetična sredstva; — za intervencijo in zdravljenje zaradi zastrupitve z alkoholom; — za obvezna in neobvezna celjenja (izvzemši za obvezne oblike); — za prve specialistične preglede (izvzemši preglede v dispanzerjih); — za zdravljenje v zdraviliščih; — za pomoč gorske reševalne službe. Glavni namen prispevka k stroškom zdravljenja ni v pridobivanju dodatnih sredstev oz. razbremenjevanju sklada zdravstvenega zavarovanja, pač pa le usmerjanje k racionalni uporabi pravic. Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju določa, da skupnost lahko predpiše neposreden prispevek zavarovanih oseb k stroškom zdravljenja, vendar mora biti predpis strokovno opravičljiv, družbeno utemeljen in tak, da ne odvrača zavarovanih oseb od uporabe zdravstvenega varstva. Da samoprispevek zavarovanih oseb ne pomeni posebno velike postavke v izdatkih zdravstvenega varstva, navajamo podatke o zneskih participacije za leto 1969: — za spec. preglede 102.240 din — za hišne obiske 79.880 din — za zobno nego 179.403 din — za zobno protetiko 559.228 din — za zdravila 1,700.997 din — za reševalne prevoze 80.180 din — za pomoč pri dovoljenih splavih 53.040 din Skupaj din 2,754.968 din Glede na skupne izdatke za zdravstveno varstvo v letu 1969 so zavarovane osebe z neposrednim samoprispevkom plačale 4,2 %, v primerjavi s skupnimi izdatki za zdravstveno zavarovanje (88,644.311 din) pa 3,1 %. Pri odmeri višine participacije se v bistvu odloča o tem, če naj na račun znižanja ali odprave samoprispevka vsi zavarovanci solidarno plačujejo nekoliko zvišano stopnjo prispevka oziroma, če naj del bremena nosijo neposredno uporabniki zdravstvenih uslug. Navajamo postavke samoprispevka za 1. 1970: —- za specialist, preglede 10 din — za hišne obiske 10 din — za prevoze z reševal, avtom. 15 din — za vsako zdravilo 4 din — za pomoč pri dovoljenem splavu 100 din — za zobozdravstvo in zobno protetiko (od vrednosti) 25 % Skupščina skupnosti za prihodnje leto nima namena sprejeti nekih večjih sprememb, izvzemši morda v zobozdravstvu, kjer naj bi po mnenju nekaterih znašala 50 % vrednosti oprav-Ijenih storitev. Pri odločanju o stopnjah participacije za leto 1971 bo skupščini mnenje zavarovancev nedvomno v veliko pomoč. Upoštevati ie treba tudi dejstvo, da v letu 1971 ne bo več možno odmerjati in pobirati participacije v vseh primerih, ko gre za obvezne oblike zdravstvenega varstva. Istočasno s statutom, bo skupščina skupnosti morala sjirejeti tudi pravilnike o ortopedskih pripomočkih, o pripomočkih za ojačanje sluha in vida, o zobozdravstvenih storitvah, o predpisovanju zdravil itd. Vsi navedeni pravilniki so imeli do sedaj značaj zveznih predpisov. Tako je npr. bilo z zveznim pravilnikom tudi določeno, katera zdravila se smejo predpisovati zavarovanim osebam (pozitivna in negativna lista) in katera se ne smejo. Družinskim članom zavarovancev je zagotovljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu kakor zavarovancem. Glede širših družinskih članov pa predlog statuta določa, da lahko uveljavijo pravico do zobozdravstvene pomoči, ortopedskih in drugih pripomočkov, ter zdravljenja v naravnih zdraviliščih le v primeru, če ima njihov nosilec zavarovanja predhodno 24 mesecev neprekinjene zaposlitve oziroma 36 mesecev s prekinitvami v zadnjih štirih letih. DENARNA NADOMESTILA Tako zvezni in republiški zakon, kakor predlog statuta ne predvidevajo znatnejših razlik pri izplačevanju nadomestila osebnega dohodka v primerjavi na sedaj veljavne predpise. Predlog statuta predvideva izplačevanje nadomestil v primeru delanezmožnosti zaradi bolezni v sledečih primerih: — med začasno zadržanostjo od dela v zvezi z uživanjem zdravstvenega varstva; — med zadržanostjo od dela zaradi nege obolelega otroka, starega do 3 let; — ko zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki jih ni mogoče opraviti izven zavarovančevega delovnega časa, ne morejo delati; — za čas nujnega zdravljenja po predpisih o vojaških vojnih invalidih; — ko je zavarovanec kot bacilonosec ali zaradi nalezljive bolezni izoliran; — v določenih izrednih primerih tudi zaradi nege ožjega družinskega člana po 31. dnevu bolezni. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana (praviloma do 30 dni) je izpadla iz zakona. Skupnost pa je v statutu ne predlaga, ker gredo izplačila nadomestil zaradi nege sedaj v breme delovnih organizacij in zasebnih delodajalcev. Po mnenju skupščine naj torej sedanji plačniki tudi še v bodoče izplačujejo to nadomestilo v svoje breme. Menimo, da bi tako stališče morali podpreti tudi sindikati. Novi republiški zakon določa, da je pogoj za pridobitev pravice do nadomestila zaradi bolezni predhodna tri mesečna neprekinjena zaposlitev, oziroma šest mesečna zaposlitev v zadnjih 12 mesecih pred nastopom primera. Zakon pa dopušča skupnostim zdravstvenega zavarovanja, da določijo primere, ko se doba predhodnega zavarovanja ne zahteva, ali pa, da se predhodna zavarovalna doba skrajša. Skupščina skupnosti je, upoštevajoč zakonske možnosti v predlogu statuta, določila glede izpla čevanja nadomestil naslednje odstotke: 1. če zavarovanec izpolnjuje zahtevano delovno dobo: — 80 % od osnove od prvega do šestdesetega dne delanezmožnosti; — 90 % od osnove od enainšestdesetega dne delanezmožnosti dalje. 2. če zavarovanec ne izpolnjuje pogoja delovni dobe: — 70 % od prvega do šestdesetega dne; — 80% od enainšestdesetega dne dalje. Sedaj velja, da je zavarovanec za prvih seden dni upravičen le do 70 % nadomestila. Za prvih trideset dni delanezmožnosti bock delovne organizacije samostojno določile odstot ke nadomestila. Za zasebne delodajalce pa velja jo odstotki, kakor jih sprejme skupščina skup nosti. Sedanji zakon tudi določa, da se v primeru ko je zavarovanec v staležu delanezmožnih, več kakor leto dni, nadomestilo zviša za toliko odstotkov, kolikor so se v organizaciji, kjer je zadevni zavarovanec zaposlen v tekočem letu zvišali v poprečku osebni dohodki vseh delavcev v primerjavi na preteklo Jelo. Zaradi hitrega naraščanja osebnih dohodkov je skupščina v predlogu statuta osvojila stališče, da se po enakem načelu in merilu zviša nadomestilo žc po šestih mesecih delanezmožnosti. V predlogu statuta je tudi omiljena sedanja zakonska določba glede otegljajev nadomestila osebnega dohodka za čas, ko je zavarovanec na zdravljenju v hospitalnem zavodu. Po sedanjih predpisih prejema zavarovanec za časa bivanja v bolnišnici 60% nadomestila, če ne vzdržuje nobenega člana družine, 80 %. če vzdržuje enega člana, 90 % pa če vzdržuje dva družinska člana in 100 %, če vzdržuje tri ali več članov. Po predlogu statuta pa naj se zavrovancu izplačuje znižano nadomestilo za časa bivanja v bolnišnici v višini 80 % le v primeru, čc ne vzdržuje nobenega člana družine. Pri izplačevanju nadomestila zavarovankam za časa porodniškega dopusta je po novih pred pisih spremenjeno to, da prejmejo 100 % nado mestilo osebnega donodka ne glede na predhodno zavarovalno dobo, dočim prejemajo sedaj le 80 %, če nimajo pred porodom vsaj 6 mesecev zaposlitve. Iz navedb o nadomestilih je lahko zaključiti, da bodo izdatki za nadomestila v bodoče nekoliko višji. Zneski izplačanih nadomestil osebnih dohodkov za leto 1969 v breme skupnosti zdravstvene- (Nadaljevanje na 19. str.) (nadaljevanje s 14. str) ga zavarovanja delavcev Kranj so naslednji: — nadomestila zaradi bolezni in nesreče pri delu 8,695.225,78 din ~- nadomestila zaradi bolezni in skrajšanega delovnega časa po porodu 8,233.767,12 din OSTALE DENARNE DAJATVE Glede izplačevanja potnik stroškov ni sprememb v predlogu statuta. Tudi naprej je predvidena omejitev izplačevanja potnik stroškov tako, da naj bi zavarovane osebe ne prejele povračila za prvih 30 km v obe smeri. Določbe glede pogrebnih stroškov in posmrt-nine ostanejo nespremenjene. Predlog statuta pa ne predvideva pomoči za opremo novorojenčka ker te pravice tudi zvezni in republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju ne vsebujeta. Ta pravica vsekakor spada med obveznosti skupnosti otroškega varstva. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC S prenehanjem veljavnosti sedanje zakonodaje zdravstvenega zavarovanja, bodo prenehali veljati tudi vsi predpisi glede zavarovalnih obveznosti delovnih organizacij, uveljavljanja pravic, postopkov in pravnega varstva. Uveljavljanje pravic določa predlog statuta Prav tako po dosedanjem načinu. 2e sam zakon določa prosto izbiro zdravstvene ustanove in zdravnika, zato statut te pravice ne more in tudi nima namena omejevati. Statut predvideva le, da imajo zavarovane osebe prosto izbiro na območju skupnosti, morajo pa doplačati morebitno razliko v ceni, če iščejo ^zdravstveno pomoč pri Zdravstvenih zavodih izven območja te skupnosti. Seveda ne velja to za primere, ko se zavarovana oseba nahaja izven kraja svojega bivanja oz. območja svoje skupnosti npr. v času letnega dopusta, na službenem potovanju itd. Vse podrobnejše določbe o načinu uveljavljanja pravic vsebuje poseben »Pravilnik« katerega bo prav rako sprejela skupščina skupnosti na zasedanju v novembru 1970. Predlog statuta nekoliko razširja pristojnost Zdravnikov glede odobravanja dopustov v zvezi v delanezmnoŽnostjO zaradi bolezni. Pravico odobravati bolniški dopust ima vedno zdravnik, *i ga je zavarovana oseba izbrala. Izbranega zdravnika pa v teku koledarskega leta brez opravičljivih razlogov ni mogoče menjati. Bolniški dopust bo v bodoče lahko odobrii zavarovanki ll'<-ii zdravnik-ginekolog v dispanzerju za žene, če 8re za delanezmožnost v zvezi z nosečnostjo in Porodom. Dopust bo lahko odobril tudi specia-"St za pljučne bolezni in tuberkulozo, ko gre za tuberkulozna obolenja in zdravnik za otroške bolezni, ko gre za odobritev dopusta zaradi nege otroka, starega do treh let. -po določbah republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju bo skupnost v upravnem postopku reševala zahteve ali pritožbe zavarovanih 0^-'b na prvi in drugi stopnji. Proti dokončni odločbi pa bo zavarovana oseba lahko vložila to:-.bo pri pristojnem občinskem sodišču in ne ^ec upravnega sjiora pri upravnem sodišču SRS. Za reševanje zadev bo skupnost tudi v bodoče uborabljala določila splošnega zakona o upravnem postopku. Strokovna mnenja v zvezi s pritožbami zavarovancev proti zdravnikom bo izdajala zdravniška komisija. Ta bo tudi odločala o staležu delanezmožnosti za vsa obolenja, ki trajajo preko trideset dni. Proti mnenju zdravniške komisije, pa bo možno vložiti pritožbo na komi-s'Jo zdravstvenih izvedencev. Statut vsebuje še določbe o zapadlosti, zastaranju pravice itd. Določa delno tudi postopek ° načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini. Delno zaradi tega, ker je za to področje Pričakovati zvezne predpise. Po predlogu statuta Do tudi možno pošiljati zavarovane osebe na zdravljenje v tujino v primeru, ko zdravljenje Za določene bolezni doma ni mogoče oz. ni UsPešno. Razumljivo pa je, da bo sklad zdravstvenega zavarovanja lahko povrnil samo dinarska sredstva, devize pa le, če bodo devizni pred-P)si to omogočali. FINANCIRANJE Bistvena sprememba, ki bo uveljavljena kot Posledica izvajanja zdravstvenega zavarovanja Po novih predpisih, je v tem, da bo prispevek a zdravstveno zavarovanje samo eden in da odpade predpisovanje vseh oblik dodatnega prispevka. Z ozirom na to, da bo predpisanih manj vrst prispevkov za zdravstveno zavarovanje, je jasno, da bo stopnja prispevka, ki bo obračunana iz osebnega dohodka morala biti nekaj višja kot do sedaj, ker bodo v enotno stopnjo vključeni sedanji osnovni in dodatni prispevki. Kljub temu, da bo določena stopnja v enem odstotku, pa bo ta odstotek sestavljen najmanj iz dveh delov in sicer posebej za kritje izdatkov v zvezi z nesrečami pri delu in obolenji za poklicno boleznijo, posebej pa za ostale oblike zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja po zakonu in statutu. Glede stopnje prispevka za kritje stroškov v zvezi z nesrečami pri delu in obolenji za poklicno boleznijo dopuščajo predpisi možnost za določitev višje stopnje tega prispevka pri tistih delovnih organizacijah in zasebnih delodajalcih, pri katerih je nevarnost za nesrečo pri delu ali obolenje za poklicno boleznijo povečana zaradi opustitve higienskih in varnostnih ukrepov. Povečana stopnja pa ne more biti za več kot 50 % višja od redne stopnje. Posebej se lahko določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku v tistih primerih, kjer osnova ni osebni dohodek. Velika novost pri financiranju sklada je v tem, da skupnost samostojno določa višino stopnje prispevka in niso predvidene zakonske omejitve in najvišje meje. Seveda pa mora odločitev skupnosti temeljiti na izhodiščih, ki se izoblikujejo na družbenem dogovoru med petimi enakopravnimi partnerji oziroma njihovimi zastopniki, tj. med skupščinami občin, občinskimi sindikalnimi sveti, zdravstvenimi delovnimi organizacijami, vsemi ostaHmi delovnimi organizacijami z območja skupnosti in med skupnostjo zdravstvenega zavarovanja. Ta družbeni dogovor prizadeti tudi podpišejo, dokončno pa odloči skupščina skupnosti. Novost v financiranju je tudi v tem, da skupnost lahko določi del prispevka v pavšalnem znesku tudi na družinskega člana zavarovanca, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost. Važno je določilo, ki zavezuje skupnost, da določa stopnje prispevkov in prispevke v pavšalnem znesku v taki višini, da sredstva, ki se z njimi dosegajo, krijejo obveznosti skupnosti iz zavarovanih pravic in zagotavljajo ustvarjanje rezerv, pozavarovanje težjih rizikov, stroške v zvezi z izvajanjem zavarovanja in del sredstev, ki jih skupnost prispeva k razvoju zdravstvene službe. To pomeni, da je pri zagotavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja treba računati tudi z višino stopnje prispevka, ki bo tem višja, čim večji bo obseg pravic in obratno. Spremembo predstavljajo tudi določila glede višine obvezne rezerve, ki mora znašati najmanj 8,33 % predvidenih izdatkov sklada za tekoče leto. To višino rezerve je treba doseči v petih letih od uveljavitve statuta. Novost je tudi v tem, da za kritje eventuel-nega primanjkljaja po zaključnem računu sklada ni mogoče predpisati izrednega prispevka, da pa se primanjkljaj pokriie iz rezervnega sklada, porabljeni znesek do višine obvezne rezerve pa se nadomesti v prihodnjem letu s predpisanim posebnim prispevkom, ki ga plačujejo delodajalci iz svojih sredstev in se vračunava v osebni dohodek. Sprememba je nastala tudi glede zapadlosti prispevka v plačilo za zavezance, ki sami plačujejo prispevek, in sicer v tem, da zapade prispevek v plačilo zadnjega dne v mesecu za nazaj. Glede postopka za izterjavo, plačila zamudnih obresti in zastaranja terjatev ni nobenih sprememb. Iz navedenega sledi, da je samoupravljanje zdravstvenega zavarovanja doživelo znatno kvalitetno spremembo Člani skupščine, kot voljeni predstavniki zavarovancev bodo s polno odgovornostjo odločali tako o pravicah, uveljavljanju teh pravic, kakor tudi o stopnjah prispevkov, ki jih bodo zavarovanci plačevali. Usklajevanje vseh teh, mnogokrat nasprotujočih si interesov pa prav gotovo ni lahka naloga. Predlog statuta skupnosti zdravstvenega zavarovali a kmetov Kranj Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov je skladno z določbami zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva na seji dne 1. 10. 1970 ustanovila Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj, za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. V tej skupnosti zavarovanci — kmetje zagotavljajo zase in svoje člane gospodinjstva zdravstveno varstvo in druge pravice za primer bolezni, poškodbe in poroda. V skupnosti so na enak način zavarovane tudi tiste osebe, ki jim zakon zagotavlja zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot kmetom. Skupnost je pravna oseba, s sedežem v Kranju. Kot samoupravna organizacija zavarovancev si skupnost sama določa notranjo organizacijo, odnose do skupnosti in z drugimi organizacijami in tudi samostojna določa v mejah zakona vrsto in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja za člane skupnosti glede na razpoložljiva sredstva. Vse to določi skupnost s statutom in spolšnimi akti skujmosti. Zavarovanci sodelujejo pri samoupravnem urejanju zadev iz pristojnosti skupnosti neposredno in po svojih predstavnikih v skupščini. Skupščina je najvišji organ skupnosti. Šteje 15 članov, člani pa so izvoljeni za štiri leta. Postopek za izvolitev članov skupščine natančno določa statut. Način dela skupščine je določen s poslovnikom. Skupščina ima pravico in dolžnost, da določi tak program dejavnosti zdravstvenega zavarovanja, da je zagotovljeno zavarovanim osebam učinkovito varstvo. Skrbi tudi, da se pravilno uveljavljajo pravice zavarovanih oseb, saj odloča o pritožbah zavarovancev in drugih upravičenih oseb zoper odločbe, ki jih izdaja Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Skupščina je dolžna skrbeti tudi za racionalno poslovanje s skladi skupnosti in za ekonomično uporabo sredstev, da bi se zagotovila sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja. V njeno pristojnost spada tudi določanje višine oziroma stopnje prispevkov. Da bi mogli zavarovanci skupnosti uživati pravice, ki jim gredo po zakonu in tem statutu, sklepa skupščina pogodbe z zdravstvenimi zavodi in sporazume z drugimi organizacijami. Kot najvišji organ skupnosti skupščina sprejema tudi po predhodni obravnavi z zavarovanci statut in druge splošne akte. Zavarovanci sodelujejo pri opravljanju zadev iz pristojnosti skupnosti tako, da na zborih zavarovancev razpravljajo o posameznih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in potrebnih sredstvih za njegovo izvajanje, dajejo predloge s tega področja, obravnavajo letno poročilo skupnosti in razpravljajo o predlogih splošnih aktov skupnosti. Kadar odloča skupščina o razdružitvi ali izločitvi posameznega območja skupnosti, se morajo zavarovanci izjaviti o tem na referendumu. ZAVAROVANE OSEBE Novi republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju določa isti krog zavarovanih oseb v kmetijskem zdravstvenem zavarovanju, kakor dosedanji zakon. Po predlogu statuta bodo zavarovani, oziroma se za kmete zavarovance štejejo: osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, če niso zdravstveno zavarovani na drugi podlagi. Zavarovani so tudi člani njihovega gospodinjstva, ki jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno po drugih predpisih. Šteje pa se, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj glavni poklic oseba: — ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo, in je zavezanec prispevka ne glede na to, ali je oproščena tega prispevka in ne glede na to, ali ima še kakšne druge dohodke; — ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko posestvo združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijske gospodarske organizacije in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku kmetijske gospodarske organizacije, pa ni z njo v delovnem odnosu; — ki se \ pridobitne namami kot posameznik poklicno ukvarja z Jovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec prispevka od kmetijstva. Kot člani gospodinjstev zavarovancev so zavarovani: — ožji družinski člani — zakonec in otroci; — širši družinski člani (starši, stari starši, očim, mačeha, posvojitelj in njegov zakonec, bratje, sestre in vnuki zavarovanca, ki jih zavarovanec preživlja); — ostali člani gospodinjstva zavarovanca (bratje, sestre, strici, tete, tasti, tašče, svaki, svakinje), ki opravljajo kmetijsko dejavnost na zavarovančevem gospodarstvu kot edini ali glavni poklic in se ne štejejo za družinske člane po prejšnji točki. Dalje zagotavlja zakon zdravstveno varstvo še naslednjim osebam: — preužitkariem in njihovim zakoncem, ki jim je preužitek glavni vir za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem; — uživalcem stalnih preživnin, ki jih prejemajo od občinskih skupščin oziroma od delovnih organizacij in njihovim ožjim družinskim Članom; — članom družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, ki se na zavarovančevem posestvu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca. Za vse zadnje tri navedene kategorije je predvideno tudi posebno plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Krog zavarovanih oseb se torej ni menjal, določen je že z zakonom in ga s statutom ni možno spremeniti. PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV Določbe o obsegu zdravstvenega varstva kmetov so v republiškem zakonu enake delavskemu zdravstvenemu varstvu. Dočim sedanji zakon o zdravstvenem zavarovanju poimensko našteva vse bolezni, za katere se zavarovana oseba v celoti lahko zdravi na račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov, pa veljajo v novem zakonu kot brezplačne za koristnike iste obvezne oblike zdravstvenega varstva, kakor so navedene v poglavju o delavskem zdravstvenem varstvu. V teh oblikah so torej kmetijski zavarovanci popolnoma izenačen; /. delavci. To izenačenje je dejansko tudi na področju dodatnih pravic, ker kmetijska skupnost enako kot de'avska, samostojno odloča o širini dodatnega zdravstvenega varstva kmetov. Predlog statuta predvideva še naslednje dodatne oblike zdravstvenega zavarovanja: — zdravniške preglede (splošne, specialistične); — zdravljenje v hospitalnih zdravstvenih zavodih (splošnih in specialnih); — zdravniško nego in pomoč porodnicam v zdravstvenih zavodih in na domu; — zdravila in sanitetni material; — proteze in nujne ortopedske pripomočke; — zobozdravstveno varstvo; — prevoze z reševalnim avtomobilom. Zaradi lažjega razumevanja obsega vseh navedenih oblik zdravstvene dejavnosti navajamo nekatere podatke o gibanju izdatkov za zdravstveno varstvo: Izdatki din zdravniški pregledi zdravljenje v bolnišn. zdravila zobozdrav. orlop. prip. prevozi Skupaj zdrav. varstvo ost. stroški SKUPAJ vsi izdatki t—I v> i—l m s 333 347 338 196.723 440.111 223 2,166.759 1,312 063 1,467.136 111 528.586 323.048 403.990 125 208 406 73.856 146.819 201 28.234 14.930 16.389 109 83.708 49.223 84.909 172 3,363.034 1,969.853 2,559.354 130 318.189 209.248 254.626 121 Z.m 22? 2 179.101 2,813.980 129 Gornje številke ka>.cjo na velik porast (30%) izdatkov za zdr. varstvo v obdobju I-VIII 70 nasproti enakemu obdobju leta 1969. Izreden dv g izdatkov za splošne zdravniške preglede je v glavnem pripisati visokemu zvišanju cen tem pregledom v letu 1970. Večanje izdatkov za zdravstveno varstvo na splošno, bo imelo tudi v kmetijskem zavarovanju za posledico zvišanje prispevnih stopenj. Značilno za financiranje kmetijskega zdravstvenega zavarovanja je osnova (katastrski dohodek) od katere se prispevki računajo. Medtem, ko je v delavskem zavarovanju osnova kosmati osebni dohodek, ki je vsako leto (deloma zaradi inflacije) večji in zaradi te svoje gibljivosti omogoča vedno večji dohodek kljub približno enakim ali celo nižjim stopnjam, pa so kmetijske osnove po katastrskem dohodku skozi vsa leta skoraj nespremenjene. Ker pa stroški zdravstva skladno z ostalimi cenami vsako leto naraščajo, je torej potrebno zaradi nespremenjenih osnov predpisovati vedno večje stopnje. Poskusni izračuni za leto 1971 kažejo, da bi. pri 100% realizaciji dohodkov, znašala stopnja prispevka zdravstvenega varstva kmetov ca. 30 % od katastrskega dohodka. Pri tem seveda odpade sedanji republiški prispevek (8 %). Zaradi smotrne uporabe pravic iz zdravstvenega zavarovanja ima skupščina skupnosti kmetov možnost predpisati neposredni samoprispevek zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva. V letu 1970 prispevajo zavarovane osebe k stroškom zdravstvenega varstva naslednje odstotke: — za vsak oskrbni dan zdravljenja v splošnih in specialnih bolnišnicah od 31. dne dalje 10 % —- za vsak oskrbni dan zdravljenja v splošnih in specialnih bolnišnicah do 30 dni 20% ■— za porodniško pomoč doma in v bolnišnici 20 % — za splošno in specialist, zdravljenje 20 % — za hišne obiske zdravnika 20 % — za zobozdravstveno varstvo 50 % — za ortopedske pripomočke 50 % — za zdravila (na recept) din 4,— — za prevoz z reševalnim avtomobilom din 15,— Kakor v delavskem, tako tudi v kmetijskem zdravstvenem zavarovanju samoprispevek k stroškom zdravstvenih storitev nima namena dodatno obremenjevati uporabnike zdravstvenih uslug, vendar stoji skupščina skupnosti pred vprašanjem uskladitve izdatkov s stroški. Vsako zniževanje samoprispevka pomeni istočasno zvišanie stopnje prispevka. Menimo, da je razprava v zvezi s sprejemom statuta posebna priložnost, da kmetijski zavarovanci povedo svoje mnenje kako naj skupščina skupnosti usmerja politiko financiranja zdravstvenega varstva. Na podlagi statističnih in finančnih podatkov o uporabi pravic lahko približno ugotovimo zneske, ki so jih kmetijski zavarovanci sami vplačali kot samoprispevek za zdravstveno varstvo. Vplačani zneski po vrstah zdravstvenih dejavnosti so: d i n — splošno in specialist, zdravljenje 86.834.— — bolnišnica 240.008.— — zdravila 105.063.— — zobozdravstvo 72.300.— — ortop. pripomočki 18.730.— — prevozi z rešev. avtom. 11.980.— Skupaj 534.915.— Zneski vplačane participacije sicer niso popolnoma natančni, ker komunalni zavod za socialno zavarovanje ne vodi in tudi ne more voditi knjigovodskih evidenc, vendar so v glavnem pravilni. Za naslednje leto in naprej, bo skupščina s posebnim sklepom na podlagi mnenja zavarovancev sprejela poseben sklep o višini participacije, ker sam statut ne bo vseboval določb, ki se občasno menjajo. UVELJAVLJANJE PRAVIC Predlog novega statuta ne predvideva bistvenih razlik v pogledu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Se dalje ostane v veljavi obveznost predlaganja prijav in odjav, za uporabo pravic pa obrazec zdravstvene izkaznice. Skladno z zakonom imajo zavarovane osebe pravico do proste izbire zdravstvenega zavoda in zdravnika na območju gorenjske skupnosti. Če zavarovane osebe iščejo zdravstveno pomoč pri zavodih in zdravnikih izven območja te skupnosti, morajo same doplačati razliko do morebitne višje cene. To seveda ne velja v primerih, ko izbrani zdravnik bolnika pošlje na specialistični pregled ali v ustrezno bolnišnico na zdravljenje in ne v primerih, ko se zavarovana oseba ob priliki potrebe zdravniške pomoči nahaja na območju izven te skupnosti. Predlog statuta tudi vsebuje sedanjo zakonsko določbo, da je pogoj uživanja pravic v redu plačan prispevek. V ta namen bodo zdravstvene izkaznice tudi v bodoče vsako leto potrjene do 30. aprila. Po predlogu statuta pa naj ima skupščina skupnost pravico odobriti obročno odplačilo dolga in izjemoma dovoliti potrditev zdravstvene izkaznice. Za razliko od sedanjih predpisov bo v bodoče v primeru zahteve ali spora na prvi stopnji odločal Komunalni zavod za soc. zavarovanje, dočim bo pritožbe reševala skupščina skupnosti in ne več republiški zavod za socialno zavarovanje. Proti odločbi skupščine, pa bo zavarovana oseba lahko vložila tožbo na pristojno občinsko sodišče. V primerih, ko zavarovana oseba ni zadovoljna z mnenjem ali načinom zdravljenja, ima možnost vložiti pritožbo proti izbranemu zdravniku na zdravniško komisijo, katere mnenje je dokončno in ga je dalje možno spodbijati le v pritožbenem in sodnem postopku. Končno lahko omenimo možnost pošiljanja na zdravljenje v tujino v primerih, ko zdravljenje v domovini ni uspešno ali sploh ni možno. Tako zdravljenje bo skupščina lahko odobrila le na podlagi mnenja najvišje medicinske klinične ustanove v SRS. FINANCIRANJE Statut predvideva financiranje sklada v glavnem s prispevkom, ki ga plačujejo zavarovanci sami. Pri tem gre /a spremembo predpisoval.jp pavšalnega prispevka, ki ga n: mogoče več predpisati na zavarovano gospodarstvo, pač pa lahko na člana zavarovančevega gospodinjstva. Tak način pa bo občutno vplival na spremembo strukture v obremenitvi posameznikov. Posebej je treba povclarili, da republiški zakon in zato tudi statut ne predvidevata kot vir dohodka sklada sedaj uvedeni 8 % prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti, ki ga trenutno republika odstopa skupnosti. To pomeni, da bo stopnja prispevka od KD morala biti znatno višja, če se bo hotelo zbrati toliko oziroma več sredstev kot v letu 1970. Statut nalaga skupnosti, da določa višino oziroma stopnje prispevkov tako, da se z zbranimi sredstvi krijejo vsi izdatki sklada. Sprememba je tudi v tem, da je nekaterim osebam priznano svojstvo zavarovanca, vendar za nje plača prispevek v pavšalnem znesku pristojna skupščina občine. Zaradi utečenosti poslov je s statutom predvideno, da deio v zvezi z evidentiranjem, odmero in pobiranjem prispevkov tudi v bodoče opravljajo davčne uprave skupščin občin. Glede zapadlosti prispevkov, plačevanja zamudnih obresti in zastaranja niso predvidene nobene spremembe. Sprememba statuta je tudi v tem, da je treba ločeno sestavljati finančne načrte dohodkov in izdatkov za zavarovane osebe in za osebe s pri* znanim svojstvom Za oboje je treba tudi ločeno izkazovati porabo Sklad mora imeti obvezno rezervo, ki mora znašati najmanj enomesečni poprečni znesek predvidenih izdatkov za tekoče leto, kar je treba doseči v petih letih od uveljavitve statuta. To pomeni, da bo v rezervo treba izločiti več kot doslej. Iz sredstev rezervnega sklada se krije tudi primanjkljaj za preteklo leto, vendar se mora porabljeni znesek nadoknaditi do višine obvezni rezerve iz dohodka v naslednjem letu, kar pO" meni, da je treba ustrezno /višati stopnjo pri spevka. Druge spremembe glede financiranja v tem statutu niso predvidene. SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970 Rešitev nagradne križanke L SINICA, 7. SADIKA, 13. OTOLARINGOLOG, 15. LANI, 16. ETO, 17. KILE, 18. LAJNANJE, 21. REN, 22. KI, 23. AO, M- KG, 26. OJE, 29. SKAKALEC, 34. RANG, 36. OKO, 37. °PIK, 39. ANTROPOFOBIJ A, 42. BIOMAT, 43. UDAREC. Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 128 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Majda Trilar, Radovljica, Cankarjeva 12, 2. nagrado (20 din) Pavel šifrar, Kranj, Trojarjeva 47, 3. nagrado (10 din) pa Vida Rugale, Kranj. Kidričeva c. 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nag rad na k riža n k a Plit ? °RAVNO: L Prodala,ec krame, 7. pritok Kolpe iz "vičkih jezer, 12. dopoldanska kino predstava, 14. strm pa-DoČ-VOd^' 15* EmiI Zat°Pek< 16- vrsta zofe z nasloni, blazinjak, turf'Valnik' 18- naziv za tri nordijska božanstva, 19. čir, tvor, n" .zo°er, 21. ime pisatelja Ujeviča, 22. vrsta peres za tehnič-šlMn^an^e' 24, lme Pisate,Ja in pesnika Bora (Vladimir Pav-26. politje, polivanje, 27. kvasina, 28. del teniške igre, dii PredI°8, '1. k nam prihajajoči izraz za moštvo, športno Na .° (lz an8,e5čine team), 32. tek, slast, volja do jedi, 35. c.a«e Velikonja, 36. človek z velikimi očmi, okač, 38. orno stoev' namakanje, 40. babilonsko, kasneje asirsko glavno me-> znano po izkopaninah, 41. rak, vrsta hude bolezni. B NAVPIČNO: I. posestnik zemlje, kmetovalec, zemljak, 2. h:občtni' Umnl ljudje' 3* arabski žrebec, 4. čar, 5. prekletstvo, s CenJe, 6. kemična prvina, kovina (znak Re), 7. nenadna Vai 8* Rlsto SavIn- 9- deček 8 ćudežno svetilko, 10. imeno-skl i pozivanJe. W- sveti bik pri starih Egipčanih, 13. sloven-sam ralec m pedagog, Slavko, 17. ljubezensko pesništvo, 20. kemlA domace Pernate živali, 23. španski spolnik, 25. znak za Zna Prvino titan, 26. bankovec določene vrednosti, 27. ime univerzitetno mesto ob Temzi v Angliji, 28. biblijsko an . enega Noetovih sinov, prednika semitov, 30. vrata, 33. indn°ameriški P,sate,i grozljivih romanov (Edgar AHan), 34. c°nson|-JSkl šahovskl mojster, 37. stavčna nikalnica, 39. Nicola • Rešitev pošljite do četrtka, 15. oktobra na naslov: Glas, Trg Z revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: ■ 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. odp^RENjSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je Zo i a.sta-na arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno--'otni°VlnSka zbirka- v Galeriji v Mestni hiši pa je ob 100. sj0 101 Leninovega rojstva na ogled razstava: Lenin in jugo- anska socialistična revolucija. °glerl Dar°čtn stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na stav rePubliška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in raz-razsf1 porneniki NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska tava Planšarska kultura na Gorenjskem. V £ * Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ia) m"" V te^ stavbi razstavlja slikar Viktor Unger (Avstri-razst 12' oktobra 1970 dalie bo v istm Prostorih odprta kn;;*ava Bevkovo literarno delo, ki jo je pripravila Osrednja nlJznica v Kranju. j0^er-jske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. u- m od 17. do 19. ure. | TRŽNI Jesenice Kranj Tržič PREGLED Jesenice Kranj Tržič j solata 3,50 4 3 1 ajdova moka 6 5 4,50 špinača 3,70 4,50 5 1 | koruzna moka 1,70 4 4,50 korenček 1,80 5 3 i | jajčka 0,70 0,90 0,80 slive 2 — 2 ! [ surovo maslo 24 15 20 jabolka 1,50 1,70 2 j smetana 11,50 10 10 1 pomaranče — 5 - ! | orehi 33 30 28 limone 5,40 5,50 I j klobase 4,20 6 — I česen 7,60 12 8 | sir skuta 5,90 6 6 j| čebula 2,50 3,80 » 1 | sladko zelje 0,90 2,50 1,50 ! fižol — 4,50 « 1 | breskve 4,90 4,50 — 1 pesa 1,40 3 2 | fige 3,70 4,50 — I kumare — — — 1 paradižnik 3,60 4 2,20 1 paprika — — 3 | krompir 0,80 0,90 1 loterija Poročilo o žrebanju srečk 41. kola, ki je bilo 8. 10. 1970 Srečke so zadele končnicami din 40 10 70 10 743720 10.000 745790 10.000 11 10 61 10 5051 200 15151 2.000 88291 500 2 6 51662 506 78312 1.006 154252 10.006 565052 10.006 63 20 403 50 693 100 33313 1.000 56643 500 089313 10 000 398823 150.000 696813 10.000 74 20 5544 200 25874 1.020 262734 10.000 75528^ 10.000 5 6 10165 2.006 59985 506 87685 1.006 451885 50.006 730055 10.006 6 6 62556 506 510166 10.006 607856 10.006 27 30 01737 1.000 95837 500 353727 10.030 18 10 04168 500 21808 500 190278 10.000 60549 500 64919 500 206649 10.000 265819 10.000 393739 10.000 Učenci osemletk, pozor Danes bodo v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo poklicnih šol in dejavnosti poklicnega usmerjanja. Razstava bo odprta vsak dan med sejmom obrti in opreme v Kranju. Zanimiva bo predvsem za tiste, ki obiskujejo sedmi in osmi Športne prireditve SOBOTA Kranj — Ob 17.45 na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Kamnik. Ob 19. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma moške LCRL Kranj : Kamnik. Ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma SNL Triglav : Slavija. NEDELJA Kranj — Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja rokometna tekma ženske LCRL Sava : Olimpija B. Tržič — Ob 10. uri na ro kometnem igrišču os. šole herorja Grajzerja tekma moške SRL Tržič : Slovenj Gradec. Kranjska gora — Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Steklar. Duplje — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Duplje : Zagorje. razred osnovne šole. Obiščite razstavo in izkoristite ugodnosti, ki jih je ob tej priliki pripravil Zavod za zaposlovanje delavcev v Kranju. Po ogledu razstave si boste lahko ogledali tudi filme iz posameznih strok in poklicev. škofja Loka — Ob 10. uri na stadionu v Puštalu tekma ženske LCRL Šešir : Steklar B. Ob 15. uri na stadionu v Puštalu tekma ZCNL LTH : Tabor. Selce — Ob 10. uri na rokometne igrišču tekma ženske LCRL Alples B : Usnjar. Pari I. gorenjske rokometne lige: Tržič B : Sava, Alples : Kranj B, Jesenice : šešir, Križe B : Kr. gora, Žabnica : Radovljica. II. gorenjska liga: Storžič :Duplje B, Alples B : Kranj C, Preddvor : Šešir B, Krvavec : Dij. dom, Besnica : Radovljica B. Gorenjska nogometna liga — člani: Kranj : Jesenice, Šenčur : Predoslje, Kropa : Alples, Podbrezje : Lesce, Preddvor : Trboje; mladinci: Triglav : LTH, Jesenice : Tržič; pionirji: Triglav B : Lesce, Triglav A : Trboje, Kranj A : Predoslje, Tržič : Alples, Podbrezje : Kranj B, LTH : Šenčur, Jesenice : Naklo. —dh Telefon je pač res silno imenitna zadeva. Z največjo lahkoto te poveže s še tako oddaljenim krajem. Seveda je najbolj pomembno to, da se človek lahko v pižami meni z direktorjem, da lahko med pogovorom nemoteno gleda televizijski prenos «o gometne tekme, da se lahko kdaj pa kdaj zaničljivo- nasmehne, se lahko nemarno spakuje in še bi se našlo podobnih primerov. Jaz imam telefon kar na posteljni omarici, kajti, pri-šel sem do zaključka, da ko človek laže, dobi neverjeten navdih za telefoniado. Če nisem zaspan, pokličem na primer Hollywood: »Halo, miss Wood, kako gre kaj- pri vas? Imate lepo vreme? Se je že zdanilo.. .« »Oh, ah, kar gre. Vreme imamo " lepo, sonce ravno vzhaja- Kako pa pri vas? Sem slišala, da ste posneli en su-per film nagih, je to res? Kako, da me niste prosili za sodelovanje.. .?« Takole žvrgolenje človeka hitro uspava in tako s spancem nimam nobenih težav. Ali: ne počutim se najbolje, zato pokličem zdravnika. »Da vas boli glava pravite? In vročine imate tudi. Aha, mrzlica vas pa ne trese. .. Ne bo hudega. Pokažite jezik, recite a.« Pokažem jezik, rečeni aaa-a, dvakrat zakašljam, globoko diham in že vem, kqj mi je. Zdravnik me potolaži, mi priporoči dva aspirina hi zadeva je končana, jaz pd sem zopet zdrav, ne da bi za to nekaj ur čakal v čakalnici ambulante. Da, da, telefon je res pravo okno v svet. Pa ne samo to, človek se z njegovo pomočjo uvrsti v tako imenovane visoke kroge. Njegovo ime pa se pojavi v telefonskem imeniku. . ••«, In tako se je začelo. »O sosed, .dober dan# me je ogovoril Mihol. »Ko vas ni bilo domd;vam je v Stanovanju nekajkrat zvonilo. Pa ja nimate telefona? O, šle pa lini, hitro napredujete.* »Napredujemo, kakopak,« sem prikimal in kar dobro se mi je zdelo. Nekaj dni za tem je pozvonilo: »Mihola bi rad, vašega soseda, mi je naročil, naj vas kar pošljem ponj.« Pri kulturnikih pogosto vidimo, kako par nas pleza na par nas. Humor je dober samo, če se veže z ustvarjanjem. Boljši je pristen jok kakor ponarejen smeh. Sanje v spanju koristijo, v budnem stanju škodijo. Ne material, ustrezajoče človeške odnose potrebujemo. Naš razum je že marsikaj pokvaril. Danes mineva večnost mnogih resnic. Stane Kitific $5-330 Drama v treh dejanjih In sem šel. Deževalo je in ko se je Mihol v zapacanih čevljih zapodil proti tclefo-nur me je kar stisnilo pri srcu. Potem je Mihol govoril in govoril, dežne kapljice z njegovega plašča pa so nemoteno kapljale na parket. »Pa bomo spet biksali,« sem si dejal, kar je pomenilo, da sem se sprijaznil z usodo. I Naslednji dan je zopet zvonilo: »Halo, je tam Marička?« ■ »Ne, tu ni nobene Maričke-, tu je moško stanovanje« odgovorim in se čudim. Oni pa kar naprej: »Saj vem, da pri vas ni nobene Maričke, je pa zato v sosednji stolpnici, v šestem nadstropju. Bi jo poklicali? In dvigalo imajo pokvarjeno, toliko, da boste vedeti.« Tako sem dirjal do sosednje stolpnice, nato pa po stopnicah v šesto nadstropje, pozvonim in odpre mi srčka-no drobno, bi rekel nedolžno dekle. »Seveda sem Marička. Kaj bi pa radi?« ... »A, telefon. Kdo me pa kliče? Je Peter? Da niste vprašali, kdo kliče? Kako naj pa potem vem, kdo je? Kar pojdite in vprašajte, Iker nisem dala samo enemu številko vašega telefona.« Tako je šlo naprej. Moj telefon je postal okno v svet vsej soseski prav vsem, samo meni ne. Kajti, sedaj nisem več utegnil klicati mednarodne, ker bi s tem zasedel Unijo za predolgo časa. Zadnjič mi je Mihol dejal: »Poslušaj, kje za vraga si pa bil včeraj celo popoldne? Neka stranka me je klicala, pa se ni nihče javil. Spravil si me ob deset jurjev.« »Deset jurjev?« sem se čudil in kar nerodno mi je. bilo, da jih je po moji krivdi tako zafrenčkal- V nedeljo popoldan je bil pri nas pravi športni dan zaradi telefona. Ko sem imet ie nekaj prakse, sem športne rezultate kar razobesil na vrata, da so sosedje prišli, vi* deli in odšli. Veliko prednosti sem Še imel zavoljo telefona, a vseh sedajte res ne bi omenjal. Prišlo je tako daleč, da me znanci niso več klicali po imenu, ampak preprosto osem pet tri nula- Potem je prišlo tisto glavno. Spoznal sem prijateljico. Vse večkrat sva bila skupaj, vse pogosteje sem popoldan izostajal od doma in znancem tako rekoč zapiral okno v svet. Lagal sem jim, da imam veliko dela, da ostajam ■ poptridne kaj še vse. Ne vem, če so ml verjeli, a začeli so me nekako nezaupljivo gledati. Bil je lefr večer, ko sva se Z izvoljenko sprehajala po bližnjem parku. Ona je gru-lila, da bi šlo golobu perje pokonci, ko zagledam Mihola. »O strela,« me je sprele-telo- »Sedaj sem mrzel. Mihol bo vsem sporočil, da fjt vzrok mojega pogostega izostajanja od doma čisto navadna »kikla«. Sli smo si nasproti in ko smo se srečali, se je Mihol nasmehnil in pozdravil: »Dober večer, osem pet tri tri nula.« Postalo mi je toplo, kot hi kurili okrog mene. Prijateljica me je pogledala in bušk-nila: »Kaj pa to pomeni, tista številka? Kar tiho, mi ni treba nič razlagati. Jaz ie vem, kaj pomeni taka številka. Ni treba trditi, da si bil nedolžen, da se je pripetita pomota. . ■ Da te ni sram. Razbojnik.« Stekla je čez park. Hotel sem kaj zaklicati za njo, P& mi ni prišlo na misel nit drugega kot — halo. Tega pa tudi nisem hotel, se mi j& telefon preveč zameril. ■ jji Razo p si la MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 138 »Ne bodo ga. Ne delaj si skrbi!« »Nekdo mora biti na oprezu,« se Slavko boji 23 Kosirnikovo varnost. »Bom že jaz popazila.« Toda mamin glas je preveč brezskrben, da . 1 Ji Slavko verjel. Kljub temu pa ji ne oporeka ln odhaja v hišo. »Lahko noč,« vošči vsem, kakor da odhaja torišč 1 'h durih zopet ootihotapd na li ^i°da vecer je miren, spokojen. Nobenih sum-Jlv'h korakov ni slišati. tišinfeen°" ^traz^ DO' Slavko ne zaupa večerni 4 Kos >sirnik, ja, Kosirnik ... Cela množica spominov od trenutka, ko so se znašli v pohodnem °ataljonu v isti desetini Jakob, Jože Knific in osirnik, oba z Jesenic in se spoprijateljili, tr-^ ne po ljudski, marveč cesarjevi volji na ronti, čakali na prvo priložnost, da bi se rešili ontnega pek|a s pobegom k Rusom, a jih je Potem čakalo novo trpljenje v ujetništvu: težko ?!lo v močvirnih gozdovih Vjecke gubei nije, do-er Car.iu ni prišlo na misel, da bi slovanske teSt!.''ske ujetnike ločil od avstrijskih in ogrskih h uporabil kot legionarje v češki in srbski S'n, a mu je štrene zmedla revolucija, prva in ni k*e druSa, ker vojaki in delavci s prvo Alar zaor so ju ^ot dva osamljenca poslali še pod Aer°nskim. »Veš, tudi Jože se je vrnil, šele pred letom vrnil.« Morda bi Kosirnik govoril o Jožetu in Rusiji in njeni dokončni zmagi nad angleško, francosko, japonsko in poljsko intervencijo in nad buržoazno-zemljiško-gosposko-belogvardej-sko kontrarevolucijo, ki se končala šele lansko jesen z razbitjem sil belogvardejskega generala Wrangla in polomom osvajalnih načrtov poljskih panov, tako da je zdaj razen na vzhodu, kjer poizkušajo Japonci z novimi intervencionistični-mi, a bržkone tudi osvajalnimi pohodi, ogromna sovjetska država pripravljena za gospodarsko-družbeno uresničevanje ciljev boljševiške revolucije, obenem pa dežela, ki prebuja upanje v zmago delavsko-kmečke stvari tudi v drugih deželah, med njimi tudi v kraljevini SHS, čeprav skuša tamkajšnja oblast, opogumljena z zlomom železničarskega štrajka, izruvati sleherno rdečo kal, da bi se ne razrasla. »Mnogi so izgubili vero v našo stvar in pokleknili pred nasiljem,« pripoveduje Kosirnik z nehoteno otožnostjo ali celo pobitostjo v glasu. Še danes ne more razumeti, zakaj je aprila lani centralni odbor stranke okleval in ni dal .signala za revolucijo. Je bil to strah pred porazom, kakršnega je doživela madžarska revolucija, ali nevera v zrevolucioniranost delavcev in ogromne množice nezadovoljnih kmetov, terjajočih agrarno reformo? Nevera v množice lastnega ljudstva, ki je vsaj, če Kosirnik sodi po svojih Jesenicah in zasavskih revirjih, čakalo samo na signal i/ Beograda in Ljubljane, signal, da se je začelo tam in da so tam prav tako pripravljeni na prevzem oblasti kakor v delavskih krajih. »Pri nas smo že nameravali prevzeti občino. Iz svojih vrst smo že predvideli župana, nekega Antona Znidarja. Josip Mlakar, pred štrajkom glavni organizator gorenjskih železničarjev, bi vodil v revolucijo železničarje, fabriški delavci na Jesenicah, Blejski Dobravi in Javorniku, pa so bili že tako skoro do zadnjega z nami. Celo vojaška posadka na Jesenicah se je tajno že odločila za našo stran. Vojaki so bili večinoma doma iz Kranja in kranjske okolice. Janez Mlakar, doma iz Šenčurja, je skoro vse poznal. Stopil je v stik s sovaščanom Peričem, komandirjem posadke, in Peric je obljubil, da bo stopil na stran delavstva, če se bo začelo. Stopil z vojsko in z orožjem,« poudari Kosirnik, nato pa pripoveduje o veliki delavski demonstraciji, ki je nastala, čim so zvedeli, da je na Jesenice pripeljal oklopni vlak vojsko, ki naj bi ukrotila jeseniške železničarje in delavce. Ogromna množica se je nagnetla pred postajo. Zelezarji so hoteli podpreti železničarje. Toda vojakom z oklopnega vlaka se je posrečilo na ozkem svetu med postajo, branjarijami in Paarovim hotelom prebiti se skozi gnečo in razpoloviti množico, ki so jo potem skušali del potisniti proti tovarni, del pa proti Plavžu, kakor pravijo redkemu kmečkemu njivastemu naselju zahodno od jeseniškega trga. Delavci v prednjih vrstah se niso dali. Delavca Bergman in Pintar sta odpela srajci in pozivala vojake, naj le sunejo z bajoneti, če se upajo. Mnogi v sprednjih vrstah so imeli pri sebi revolverje in 'ravbšicarke', kratkocevne puške, ki so jih napravili iz vojaških tako, da so odžagali del cevi. »A kaj ko se je tedaj pojavi! Marej. Veš, tisti Marej, ki se je izkazal kot podelanec že v naši karanteni nad Ljubljano. Saj se ga spominjaš?« »Kako bi se ga ne?« vzdihne Jakob. Marej je takrat, ko so pripravljali upor proti zverinskemu poveljniku deboljševizacijske karantene povratnikov iz Rusije, majorju Juliusu von Teu-telbachu, baronu in veleposestniku v goriških Brdih in Furlaniji, sedaj podporniku italijanskih skvadrističnih tolp, ki zadnje čase strahujejo slovenske briške kmete in kolone, a takrat avstrijskemu majorju, ki ima na vesti smrt tistega nesrečnega italijanskega tržaškega povratnika... ja, Marej je že takrat prvi stisnil rep med noge, čeprav se je imel za starega preizkušenega socialista. »Niso mi verjeli, ko sem jim pripovedoval, da je Marej nezanesljiv in da nas je pustil na cedilu že tedaj in da bi ga ne smeli postaviti v naš odbor. A kaj sem mogel? Govoriti je znal in imel del članstva za seboj. Nekaj spominov na Koroško 0b 50-letnici plebiscita napisal ANDREJ TIŠLER Me<* obema vojnama sem šel na Koroško večkrat kot turist a,i romar. Vsakokrat sem se oglasil tudi na uredništvu Korošca Slovenca, ki je tedaj kot tednik izhajal v Celovcu. Kot Predavatelj strokovnega risanja za čevljarje na tržiški obrt-J! šo» sem s svojimi učenci priredil tudi dva peš izleta na K°roško, in sicer leta 1935 v Borovlje, leta 1937 pa čez Oselco J Sele in Borovlje. Za skupni potni list je takrat zadostovalo le Potrdilo uprave obrtne šole, na katero je pritisnil žig komandir orožniške postaje Sv. Ana pod Ljubeljem - in vse Je bilo v redu. Mojih izletov na Koroško r J* bilo konec v letu 1938, varile St°pil "a Kara" l94QLkC8a polctncga dnc leta so prišli v mojo delav-tCr° trMe bratje: Hanzej, Pe-stv 111 ll°'tc'L m sicer v spremita Uona5tSa mejnega stražni-*bežaOroške so čez Košuto Se ' k nam Kot znanci so Do*>r "as okrcpčali in se od-uii. NacisU so namreč dali Jg?i oblasti ukaz, d: JJJjH Hanzei i akni *; r »olj mora j»i Hanzej takoj k voja-k°ni; postavi naj se ga na na.ibolj nevaren položaj na fromi. Takih ukazov je bilo v tistih časih na Koroškem rnenda več, tako mi je povejo seda, že pokojni Hanzej 0,iio iz Sel. S Koroške so prihajale vse bolj žalostne vesti o preganjanju zavednih Slovencev vseh stanov. Najbridkejši spomin na Koroško — pa tudi najbolj ponosen sem bil nanjo takrat — sodi v leto 1942, v čas, ko sem se vklenjen vozil skozi domovino Miklove Zale, mimo znanih vasi, kjer so pred več kot sto leti Ahacelj, Ja-nežič, Einspiler in drugi budili narod, ki »umreti noče«. Bilo je to skoraj istočasno, ko so nacisti leta 1942 sekali glave, premeščali slovenske duhovnike in preseljevali zavedne Korošce. In kako nas je tedaj navdušila slovenska pesem v taborišču Dachau, kjer je vodil slovenski zbor koroški pevovodja Hartman. Po isti poti sem se vračal po treh letih iz koncentracijskega taborišča nazaj v domovino. Slovenska Koroška je bila takrat sicer zasedena z našimi četami, vendar so se morale te na višji ukaz umakniti. S svojimi ponovnimi obiski drage Koroške sem po koncu druge svetovne vojne začel takoj po uvedbi maloobmejnega prometa. V teku petdesetletnih spominov, ki je na tem mestu v skromnem obsegu navajam, se je sicer že marsikaj spremenilo. Marsikaj je drugače od takratnih razmer v Avstriji in državi SHS, na podlagi katerih so tedaj Korošci v coni A glasovali za Avstrijo. Bilo je to natanko pred petdesetimi leti, 10. oktobra 1920. Za nekaj i manj kot 7000 glasov, ki so j prinesli nemško zmago, ne | obsojamo nikogar, zlasti ne ' onih, ki so na osnovi lepo . zvenečih obljub volili za ze- j leni listek, za Avstrijo. Ob koncu svojih spominov za 50-letnico plebiscita naj zapišem, da želimo koroškim Slovencem dokončno izpolnitev vseh obljub, danih pred petdesetimi leti, zlasti tistih, ki jih navaja člen 7 državne pogodbe iz leta 1955, pa zgra- i ditev slovenske gimnazije v Celovcu ter mirno, plodno sožitje obeh narodov v tej lepi deželi. i Zaradi popolnejše slike po-vzemimo na kratko še, kar je o koroškem plebiscitu napisano v Enciklopediji Jugoslavije (zvezek 5, str. 325 in 326)! Gospodarski razvoj in ger-manlzatorski pritisk od srede 19. stol., kot tudi z njima povezana politična struktura, so ustvarili — po neuspelem poskusu osvoboditve koroških Slovencev 1918-19 In po neuspehu jugoslovanskih predstavnikov na mirovni konferenci v Parizu 1919 zaradi podpore, ki so jo velike sile dale Avstriji — podlago za slovenski neusneh pri plebiscitu na Koroškem 10. oktobra 1920 . . K neusnehu so pripomogle tudi različne nekorektnosti in pristranske odločitve iwmarodne plebiscitne komlsHff v korist Avstrije. Avstrijska zmaga na plebiscitu le nrinesla razdobje še močnejše germanizacije — po planu, po katerem bi morali v eni generaciji »dokončati koroško delo pomikanja Jezikovne nv~V proti jugu< in ponemčiti vse koroške Slovence ... kljub svečani izjavi Deželnega zbora pred plebiscitom, da bo pokrajinska politika »ščitila jezikovno in nacionalno individualnost« koroških Slovencev in spoštovala določila mirovne pogodbe o zaščiti manjšin. Uresničitev tega plana je prevzela nase organizacija Heimat-dienst (od 1924 Heimatbund), ki je bila takoj leta 1938 priznana kot organizacija nacistične stranke. Po plebiscitu so bili odpuščeni zavestni slovenski železniški uslužbenci, v Jugoslavijo pa so morali oditi skoraj vsi slovenski učitelji in del duhovščine ... Po »Anschlussu« je odločanje o koroških Slovencih ostalo v rokah Maier-Kaibit-scha, vodje Heimatbunda. 2e leta 1938 so bile ukinjene vse dvojezične šole, odprtih pa je bilo — zaradi čim hitrejše germanizacije — še 60 otroških vrtcev, medtem ko je bilo delo kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev praktično onemogočeno. V jeseni 1939 in v aprilu 1941 so bili ujeti pomembnejši koroški Slovenci, v maju 1942 pa se je začelo izseljevanje slovenskih družin s Koroške, tj. njihovo fizično uničevanje s hitlerjevskimi metodami, od koncentracijskih taborišč do masovnih likvidacij ... Konec Kje je spomenik ? V stari Jugoslaviji in še prej je stal pred bivšo sodno hišo v Kranju spomenik Janeza Nepomuka, po prihodu Nemcev pa so spomenik odstranili. Kje je sedaj spomenik? Ali je dovolj zavarovan pred uničenjem? V. S. Spomenik, za katerega usodo sprašuje bralec, je dobro ohranjen in sicer je sedaj na notranjem odprtem dvorišču Gorenjskega muzeja v Kranju, Tavčarjeva ulica št. 43. Tamkaj je spomenik Janeza Nepomuka pravzaprav le začasno deponiran, ker je Sicer last občinske skupščine, ki je umetnino pred kakim letom in pol odkupila od prejšnjega lastnika Joška Majdiča, upokojenega sodnika. V dogledni bodočnosti bodo naši urbanisti-arhitekti določili zanj novo lokacijo, seveda v okviru starega mestnega ambienta. To delo bo tem lažje, ker so tudi vsi izvirni načrti za podstavek (ki je bil v času vojne uničen) ohranjeni. Spomenik je po vnanji podobi bil pravzaprav le vodnjak s plastično alegorijo o mučeniški smrti praškega škofa, poznejšega svetnika Janeza Nepomuka. Izklesal je ta zanimivi spomenik znani slovenski kipar France Berneker. Delo predstavlja stoječo žalujočo ženo s sklenjenimi rokami pred seboj. Nemo zre na pol ležečega duhovnika, ki se utapljajoč zaman upira lovkam dveh orjaških polipov. Obe človeški figuri sta izklesani v naravni velikosti. Morda velja še omenLti, da je bil spominski vodnjak izklesan že 1. 1910, in sicer v smislu volila trgovca Ivana Nepomuka Majdiča, ki je umrl 1. 1908. Vodnjak so odkrili 1. 1911. Postavljen je bil na malem trgu pred nekdanjim sodiščem ob Koroški cesti (sedaj je na tem mestu hotel Creina). Spominski vodnjak je stal pred sodiščem vse do prihoda okupatorja v Kranj. Da bi spomenik ohranil, je trgovčev sin vodnjak razstavil in ga shranil v kleti svoje hiše, ki je stala v bližini. Veljala pa je Bernekerjeva plastika dolgo časa za prvo in edino kranjsko spomeniško umetnino. Preseneča dejstvo, da je prav po zaslugi Majdičeve rodbine( ki pa ni istovetna z drugo kranjsko Majdičevo rodbino, lastnico mlina in elektrarne ob Savi) dobil Kranj še drugo kiparsko umetnino visoke vrednosti: na starem kranjskem pokopališču, pozneje preurejenem v Prešernov gaj, stoji ob južnem obzidju mavzolej rodbine Ivana Majdiča, ki daje streho velikemu reliefu iz kararskega marmorja, predstavljajoč trume angelov, ki pomagajo dušam v raj. To izjemno lepo kiparsko stvaritev je izdelal kipar Ivan Zajec, avtor ljubljanskega Prešernovega spomenika. Delo obeh umetnikov, Franceta Bernekerja (1874— 1932) in Ivana Zajca (1869— 1952), so danes z zakonom zaščitena. Izreči moramo priznanje Majdičevi rodbini, ki je obogatila Kranj z delima tako znamenitih umetnikov. Črtomir Zoreč Spet glas vpijočega v puščavi? Spremljam razne večkratne umestne predloge tov. Č. Zor-ca v lokalnem glasilu Gorenjske, ker mi je prav tako pri srcu kultura kraja, v katerem živim in nasploh. Tuda sama sem te povzdignila svoj glas na tem področju in vzburila duhove, ker pač resnica boli. V eni zadnjih številk Glasa se tov. č. Zoreč upravičeno zgraža nad predprostorom gledališča, ki bo kljub vsemu na žalost še naprej parkirni prostor — ne pa Prešernov in Tali-jin ter kulturnih proslav nasploh. Čudim se, da se zaradi obiskovalcev in ljubiteljev gledališča ne oglasi in ne podpre tov. Zorca uprava Prešernovega gledališča, saj je znano, da si moraš ob predstavah stežka utirati pot skozi džunglo vozil, da prideš do gledališča. Podobno je z osamljenim Prešernom, ki tako idi izza vozil. In otroci, ki ga obiskujejo, ter razne delegacije. Podrli pa bodo ali so baje še tisto nekaj zelenila- Zakaj se ne oglasi tudi Svet za kulturo? Laiki smo v projektiranju raznih naprav, toda po zdravi pameti bi se dalo v Kranju marsikaj drugače narediti in to Z minimalnimi sredstvi. Ali bo res postal Kranj ena sama betonska džungla s poplavo pločevine? Kaj naj bi sicer tujce še zanimalo v našem mestu oziroma kaj naj bi imel še zanimivega videti v našem mestu? Betona in pločevine ima ie doma iovolj. D. K. kulturno literarno in politični) preteh/c^i S tem zapisom nadaljujemo pripoved o Kamniku in njegovih ljudeh. Naš zadnji sestavek v tej rubriki je bil objavljen že 19. septembra 1.1. To povem zato, da bo bralec našel nit, ki veže prejšnji konec in tale začetek. V besedi smo imeli Jurija Japlja, vrlega Kamničana, pisatelja in preporoditelja izpred poldrugega stoletja. K mislim, ki smo mu jih zadnjič posvetili, njegovi osebnosti in njegovemu književnemu delu, lahko še pristavimo sodbo, ki jo je o Japlju izrekel blagi Anton Martin Slomšek. »Ako pomislimo na čas, v katerem je Jurij Japelj živel, in preštejemo njegove spise pa tudi vse drugo njegovo težavno preporoditeljsko delo, prepričamo se lahko, kako dobrega duha je bil. Z njim je oživljal svoje ljudstvo in priznati moramo po vsej pravici, da je bil Japelj biser najiskrenejših rodoljubov naših, kar jih je kdaj nosila zemlja slovenska!« Nič manj laskavo ne ocenjuje pomen Jurija Japlja kamniški zgodovinopisec Ljudevit Stiasnjr. »Jurij Japelj je bil v resnici dober, vzoren duhovnik, goreč narodnjak, umen in nadarjen pisatelj, ljubezniv mladinoljub, prijatelj šolstvu in požrtvovalen človekoljub. Bil je samozavesten, razborit, cel mož — prava slovenska korenina.« SKRITA PLOŠČA za slovenske rodoljube. Plošče, dobro kamuflirane na podstrešju, okupator pi odkril. Medtem so Nemci dr, Julija Polca aretirali in ga po dvomesečnem zaporu v Kamniku in Begunjah kot talca ustrelili. Padel je skupaj s še 24 talci v Št. Vidu nad Ljubljano. To je bilo 31. januarja 1944. Dr. Polcu je bilo tedaj že 60 let. .. Šele po končani drugi svetovni vojni, ko so preurejali nekdanje podstrešje v stanovanja, so delavci odkrili ploščo, ki jo je dr. Polec tako skrbno skril. In tako so Kammčani po 25 letih — leta 1966 — le vzidali ploščo na mesto, ki ga je pokojni dr. Polec določil že 1. 1941. La NA H • ' v l UŠI,K! j MF.5TU SE itt RODIL" Janez Nepomuk šlaker (rojen v Kamniku leta 1791) je bil dolga leta katehet in spovednik v ur-šulinskem samostanu v Ljubljani, šele po 22 letih se je odpovedal tej službi. Doživel pa je Janez šlaker za življenja obilo časti: postal je šolski svetnik, častni i meščan ljubljanski in kano-; nik. Bil je predsednik imo-vite Kranjske hranilnice, po-1 skrbel je za pokojnine uči-J teljskim vdovam, podpiral je dijake in siromake. V svoji oporoki je zapustil kar 7000 goldinarjev (po današnji vrednosti približno 14 milijonov S din) za dobrodelne ustanove. Kljub vsem tem visokim častem in dobrim dejanjem pa bi bil Šlaker danes pozabljen, če ga ne bi literarna zgodovina omenjala v zvezi s Prešernovo pesmijo Nuna in , kanarček. Sleherno ime, tako j ali drugače povezano s Pre-; šernom, pa postane iznenada Priložnost je sedaj še za . pripoved o usodi Jap- j ljeve spominske plošče, ki je vzidana na pročelju stavbe v Maistrovi ulici št. 7. Zdravnik dr. Julij Polec, lastnik hiše v Maistrovi ulici j št. 7 (ta hiša stoji na temeljih Japljevega rojstnega doma), je dal na svoje stroške izdelati ploščo, ki naj bi mimoidočim pripovedovala, da je bil tu doma zaslužni slovenski pisatelj in preporoditelj. Dr. Polec je nameraval to ploščo vzidati v pročelje svoje hiše na pomlad 1. 1941. Prihod okupatorja pa mu je to preprečil. Dr. Polec je ploščo skril na podstrešju, da je okupatorjevi agenti ne bi našli. Res so Nemci zdravnika I pregnali iz njegove hiše; v lepo stavbo pa se je vselil ; zloglasni gestapo. Hiša je po- Polčeva hiša (Maistrova ul. 7) stala hkrati tudi mučilnica z Japljevo spominsko ploščo nesmrtno — spomin mu podaljšal pesnikov genij • • • »S pesmijo Nuna in kanarček je Prešeren poveličal odpoved ljubljanske uršulinke, sestre Ignacije Engelshausno-ve, ki se je 1. 1839 zaljubila v nunskega spovednika Jan^ za šlakerja, a je ljubezen v sebi zatrla. »Tako dr. Anto" Slodnjak, Spričo govoric o tej prepo vedani ljubezni, ki so se ted*J raznašale po Ljubljani, je na' pisal Prešeren v robatem P3' skvilu na ljubljanske usta"0" ve tudi nekaj grobih verz°v o nenravstvenem življenji ljubljanskih uršulink, n'x^n\' gujoč na to, kar so raznašaM o sestri Ignaciji in šlakerjU' — Ko pa se je Prešeren P°j zneje prepričal, da je st°r' obema krivico in ko je v P0^ govorih s patrom BenveOj* tom sprevidel njegovo PoV.' nost v podobni zadevi, P napisal pesem o nuni ' kanarčku in v njej uPodo^! ljubezensko hrepenenje in ° poved mlade samostanke.« Saj v pretresljivi pesnitvi mlada redovnica sama svct^ je kanarčku — ki pa jc prispodoba njenega srčneg hrepenenja po ljubezni in P° svobodnem življenju — "3/ zapusti tesno samostansk zidovje in njeno celico. Ker pa nas vse — da stvar le v zvezi s Prešernora — vznemirja in sili k P'erT\ea niti radovednosti, bo rnorfl le prav, še kaj povedati uršulinki, ki je bila povod i prelepo pesnitev Nuna kanarček. (Dalje prihodnjič) Črtomir Zore« SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970 & * » STR A M MODNA HISA Za iesensko-zimsko se-ZOno 70-7i je Modna hlša v Ljubljani pri-Povila bogato kolekci-JO ek-skluzivnih mode- 0v ženskih plaščev in k°stimov v aktualnih pedalih, barvah in *r°Hh, tako da bo lah- ° Vsaka ženska našla sebt primeren model Srečanje Vračala sem se iz mesta, ko pred seboj nenadoma zagledam staro ženico, ki je s težavo rinila poln voziček drv. Bila je sredi fclrnca in komaj je premagovala težo bremen;.. Sklenila sem, da ji bom pomagala. Stopila sem torej k njej, zgrabila za ročaj in kot bi mignil sva bili na vrhu. »Mamca, pustite, bom že jaz vlekla,« sem rekla in jo prijela pod pazduho, saj je težko sopla, noge pa so jo komaj nosile. »Hvala deklic! In bodi vesela, da si mlada, da imaš starše, ki skrbijo zate. Lepo je, če spoštuješ starejše ljudi in jim takole pomagaš. Vedi, da smo sicer betež-ni, vendar marsikaj znamo. Kar boš zdaj v mladosti dobrega storila, to pričakuj na starost od drugih,« je rekla. Z zanimanjem sem jo poslušala. Sedla je na voziček, si otrla potne srage in počasi nadaljevala: »Veš, jaz pa nimam nikogar, ki bi poskrbel zame, ki bi mi privoščil lepo besedo in vsaj malo pomoči. Vsi me gledajo postrani, vsem sem v napoto. Gospodinja v hiši, kjer bivam kot podnajemnica. se znaša nad menoj, čeprav ji pomagam po svojih najboljših močeh, pazim na otroke, čistim stanovanje in krmim živali. Gospodarju grem na živce. Očita mi, da živim od njegovih žuljev in da povzročam same neprijetnosti. Sita sem življenja, samo umrla bi še rada v miru. Prav nikogar nimam; mož in dva sinova sta padla v partizanih, hčerki pa sta odšli v Nemčijo, se tam poročili in ustvarili družino. Ni jima kaj dosti zame. Eh, vse življenje sem bila nesrečna, toda tako slabo kot sedaj mi ni šlo še nikoli .. .« Iz oguljene malhe je privlekla robec in si z njim obrisala solze. Uboga mamca! še sedaj velikokrat mislim nanjo. Vidim jo pred seboj, drobno, uvelo, izžeto od dela, in nenadoma postanem besna na ljudi, ki ne razumejo, da star človek zasluži spoštovanje, da se pod uvelo kožo skriva dobro, pošteno, ljubezni polno srce. Rada bi vedela, zakaj mora biti tako? Ljubica Horvatin, Zvirče 11, p. Tržič Spominjam se Rodil sem se na Laborah pri Kranju. Iz porodnišnice me je mamica odnesla v Struževo, kjer smo takrat stanovali. Tam sem tudi shodil. Spominjam se, da sem se vedno rad podil po velikem dvorišču, ki je obdano z be- tonsko ograjo. Zabavno je bilo grebsti v kup peska v kotu. Pred mano ni bila varna nobena kokoš ali petelin, ki se je pojavil v bližini, če sem kuro uspel ujeti, sem jo prenašal naokrog in božal, dokler se me ni navsezadnje naveličala in me krepko kavs- Prvič na Stolu Nekaj planincev preddvor-ske osemletke se je med počitnicami udeležilo zanimivega izleta na Stol. Bilo je 7. julija. Zgodaj zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Žirovnice, tam izstopili in vzeli pot pod noge. Po enourni hoji smo prišli do Valvasorjevega doma in si nekoliko oddahnili. Toda počitek ni trajal dolgo. Že smo začeli vzpon na sam Stol, ki je najvišji vrh v Karavankah in meri 2236 metrov. Na vrhu stoji Prešernova koča, kjer smo tudi prenočili. Zjutraj smo potem krenili proti Ce- lovški koči in vmes občudovali vabljivo planinsko cvetje ter videli gamse, ki so se spuščali po sneženih jezikih. Pot domov nas je vodila čez Zelenico in naprej na Ljubelj, kamor smo prispeli precej utrujeni. Izlet mi je bil zelo všeč. Tovarišici, ki nas vedi po gorah, sem zares hvaležen, kajti omogoča nam spoznavati čudovit planinski svet. Marko Naglic, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Na fug Vsako leto hodiva z mamo \ v gozd po kostanj. Že več jeseni zapored opazujeva škor- j ce, ki se zbirajo sredi polja, na telegrafskih žicah. Veliko, zelo veliko jih je in njihovo i Žvr golen je se čuje daleč na- ! okrog. Z mamo obstaneva in poslušava klepet. Zdi se mi, j da neprenehoma ponavljajo: ' »Na jug, na jug!« »Ko bi vedeli, kakšna naporna pot vas čaka.« jim rečem, a me nočejo slišati. Mlajši škorci kar naprej sprašu- j jejo starejše, kdaj bodo lahko vzleteli. i »Na jug gremo, tja, kjer ni mraza,« govorijo. Zbor mamic jih opozarja, da je jug daleč, da je pot do tjakaj presneto težavna- »Da zelo je naporna," jim glasno pritrdim. Škorčki se ozre jo navzdol proti meni. Neka i časa so Čisto tiho, le gledajo me. A kmalu znova oživijo in z.akričijo: »Na jug, na jug!« Potem se dvignejo in odjadrajo, jaz pa jim zaželim srečno pot. Mojca Poljane, 3 razred os š. Stanka Mlakarja, Šenčur nila. Zavpil sem, jo izpustil in stekel v hišo. Kasneje smo dobili izredno hudega petelina, zaradi katerega si nisem več upal blizu. Raje sem ušel z vrta in poiskal And rej ko, Matjaža in Francija. Dostikrat smo se skupaj igrali. Potem se je naša družina preselila v Ulico XXXI divizije, kjer sem si našel nove prijatelje. Toda na moj rojstni kraj me vežejo mnogi prijetni spomini. Marko Žibert, 4. razred os. š. France Prešeren, Kranj Po kostanj S tovarišico učiteljico smo se domenili, da bomo ob prvi priložnosti krenili v gozd po pravi kostanj. Res smo se nekega sončnega dne zbrali pred traško šolo in jo mimo Starega dvora ubrali proti školji Loki. Pot nas je nato vodila mimo loškega gradu in čez Kancelj v goščavo pod Lubnikom. Vso pot smo pridno iskali kostanj in gobe ter zbirali jesensko listje, čeprav je pot na Lubnik strma in dolga, nas vse to ni prav nič motilo. Jasno vreme je omogočalo čudovit razgled in zelo razločno smo videli pod seboj škofjo Loko, Kranj in v daljavi celo obrise Ljubljane. Nepozaben je bil tudi pogled na razdrapane vrhove Julijcev in Kamniških planin. Vojka Melihen, os. š. Cvetko GtJar, Škofja Loka K teli na Golnik Že pred tednom dni so zdravniki mojo teto poslali na Golnik. Ves čas je morala ležati v postelji, zato smo so domenili, da jo v nedeljo obiščemo. Mama je prosila strica Slavka, ko je popoldan prišel na obisk, če bi nas hotel popeljati s svojim avtomobilom, in privolil je. Pot pod gorami je bila prijetna, kajti nad nami so se dvigali visoki, ošiljeni vrhovi Zaplate, Storžiča, Kališča in drugih vzpetin. Ko smo se peljali skozi Trstenik, sem ob cesti zagledal tablo, na kateri je pisalo: Golnik 4 km. Kmalu potem smo v daljavi uzrli streho bolnišnice. Stric je pritisnil na plin in kot bi mignil smo bili pred vhodom v stavbo. Do tete smo prišli po dolgih stopnicah, žalostno je ležala na postelji in šele ko nas je zagledala, so se ji usta razlezla v nasmeh. Stopili smo bliže, ji stisnili roko in izročili darila ter šopek cvetja Zanimala se je, kako je doma, kaj je novega in podobno, žal je bilo razgovora hitro konec, kajti zvonec je oznanil, da bo treba iti. Teti je obisk veliko pomenil. Ko smo odhajali, je bila dobre volje in zdelo se je, da ji gre na bolje. Franc Dolinšek, os. š. Matija Valjavec, Preddvor Srečanje z ježom Prejšnja nedelja je bila lepa in sončna, zato sem se odločila, da obiščem teto. Pot me je vodila skozi sadovnjak. Brodila sem po travi, ko naenkrat zaslišim šum. Prihajal je od bližnjega drevesa. Čeprav me je postalo malo strah, sem vseeno pogledala, kaj bi utegnilo biti. Zagledala sem ježa, ki je na hrbtu na bodicah nosil hruško. Ni me videl. Začela sem ga zasledovati in kmalu ugotovila, da gre proti gozdu, ki se začenja čisto blizu sadovnjaka. Pod starim hrastom je imel že pripravljeno bivališče. Opazovala sem še nekaj časa, potem pa me je zmotila mam: in skupaj sva odšli naprej k teti. Anka Damijan, 5. razred os. š. Cvetko Golar, škofja Loka ' iS ŠOLSKIH KLOPI vezenine Od začetka avgusta je v poslopju Tovarne čipk in vezenin na Bledu odprta na novo opremljena trgovina. V njej je mogoče kupiti vse izdelke tovarne od spalnih srajc, jutranjk, zaves, prtov in drugih vezenih izdelkov do najnovejših modelov oblek in bluz. Razen tega v trgovini prodajajo tudi izdelke z napakami ter kilogramsko blago po ugodnih cenah. Trgovina je odprta od 10. do 12. in od 14. do 19. ure. Marta odgovarja Marija z Jesenic — V dar sem dobila kos blaga 200 X X 150 cm. Prosim, svetujte mi, kaj naj si sešijem. Stara sem 25 let, visoka 155 cm, tehtam 53 kg. Imam kratek vrat in široka ramena, rada pa sem tudi moderno oblečena. Marta — Iz blaga, ki ga imate, si sešijte brezrokavnik. Naj bo zelo dolg, tako da je le kakih 10 do 15 cm krajši od krila ali obleke, ki jo nosite spodaj. Zapenja se z majhnimi gumbi in je brez vsakih drugih dodatkov. Če še nosite kratka krila, si lahko omislite še krilo iz istega blaga kot je brezrokavnik, le žepi, pas in spodnji rob naj bodo v dre p barvi ali beli. Pas naj na krilo ne bo pri-šit, saj ga sicer ne boste mogli nositi k nobeni drugi obleki ali krilu. Žepi so okrogli in prečno čez sredino rezani. Če nosite nekoliko daljša krila, pa dokupite nekaj blaga iste kvalitete in krilo tako kombinirajte. Vaši vratni izrezi naj bodo glede na to, da imate kratek vrat, koničasti ali pa nosite ovratnike, ki so odmaknjeni od vratu. Šalov ovitih okoli vratu ne nosite. iiiiii!iiii;ffi;:i::i2fiii!ifiiiiniHMiiim^ W Se o medu Pri nas uporabljamo med v gospodinjstvu zelo malo. Čeprav je naše čebelarstvo zelo znano in ima tradicijo, pa smo v uživanju medu ze- Nadležne mravlje Mravlje se včasih kar nenadoma pojavijo v sicer vzorno čistih kuhinjah, napadejo pa celo tiste prostore, ki s pripravo hrane nimajo nobene zveze, če ste odkrili odprtino, skozi katero prihajajo v stanovanje nezaželeni gosti, potem razpršite okoli te odprtine večjo množino kakšnega dobrega sredstva zoper mrčes. Lahko pa preizkusite tudi naravno sredstvo proti mravljam. Vejice obmorskega lovorja pri-vežemo v kote omar ali pa liste položimo pred odprtine, skozi katere prihaja nadležni lo daleč za drugimi deželami. Navadno pravimo, da je med za otroke kar pa ni res- Marsikomu bi zelo prijat kot namaz za kruh za malico, da ne govorimo o uživanju medu za zajtrk ali za večerjo. Gospodinje zelo redko s pečejo medeno pecivo, prav tako redka je tudi medena potica, ki je bila nekdaj bolj znana, danes pa je le pozabljena slovenska narodna jed. Da ne govorimo o medenih štruk-Ijih, za katere marsikdo še slišal ni. . . Ni vseeno, kako med uživamo. Večje količine zaužitega medu naše telo ne more tako temeljito izkoristiti. Nekateri radi sladkajo z medom mleko, čaj ali kavo. Vendar pa je potrebno pri tem povedati, da medu ne smemo umešati v prevroče pijače ali jedi. S preveliko vročino namreč uničimo v medu fer-mente, ki so za človeški organizem zelo dragoceni. Srce v obari Potrebujemo: 70 dkg srca, slano vodo, jušno zelenjavo, 1 žlico maščobe, 1 žlico sesekljane prekajene slanine, 2 Hici sesekljane čebule, 1 žiico sesekljanega pateršilja, 2 žlici moke, kis, juho, timijan, lovorov list in košček limone. Srce skuhamo v slani vodi z jušno zelenjavo vred. Kuhano zrežemo na tanke rezine. Na maščobi in slanini zarumenimo čebulo, peteršilj in moko. Ko moka zarumeni, dodamo zrezano srce, prili-jemo juho in kis, dodamo timijan, lovorov list in limono. Ponudimo s polento. Ledvice z gobami Potrebujemo: 70 dkg telečjih ali svinjskih ledvic, 5 dkg maščobe, 8 dkg čebule, 15 dkg gob, 2 dkg moke, vodo ali juho, 3 žlice vina in sol. Ledvice zrežemo na tanke liste. Na maščobi zarumenimo čebulo, dodamo ledvice in dušimo. Nato dodamo zre-zane gobe, potresemo z moko in nekoliko prepra/.mo. Nato zalijemo z vodo ali juho in vinom. Dobro prevre-mo in solimo. Jesenski džem Potrebujemo: 1 kg hrušk, 1 kg jabolk, 1 kg češpelj, 75 dkg sladkorja, osminko litra vode, sok ene limone. Olupljene hruške in jabolka zrežemo na četrtine, jim odstranimo peščišče. Češpljam iztisnemo koščice. V vodo de-nemo pol sladkorja in ga kuhamo, da se sčisti. Umazane pene pobiramo. V tem sladkorju prekuhamo hruške. Ko so na pol mehke, dodamo še jabolka in češplje ter kuhamo 15 minut. Po tem primešamo še ostanek sladkorja in kuhamo še 10 minut. Z džemom do roba napolnimo ogrete kozarce, še vroče za-vežemo s celofanom in počasi ohladimo. KAJENJE III Marsikoga zanima, kako bi se dalo še pravočasno ugotoviti, da je nekdo zbolel za rakom na pljučih. V vseh primerih bolezni ni mogoče takoj od kriti. Po mnenju zdravni kov so najbolj uspešni po odkrivanju bolezni redni pregledi v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo. Prav bi bilo, če enkrat na leto obiskal dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo vsak ki je že bil star 45 let. To starostno obdobje je nan* reč najbolj nevarno za pljučnega raka. Vsaka štiri leta imamo v Sloveniji obvezno fluo-rografiranje za vse, ki so že bili stari 24 let. Pri teh slikanjih se vsakič odkri je tudi nekaj bolnikov * rakom na pljučih Zdravniki menijo, da oe sme brez zdravniškega pregleda noben kašelj trajati več kot 2 tednai P0* sebno nevaren je suh 1° dražeč kašelj. Le redko ima bolnik ob kašlju tudi temperaturo. Tudi ponav Ijajoče se pljučnice 1 istem delu pljuč so la!"10 znak rakastega obolei'J3' V takih primerih je trejj* iti k zdravniku, ki poŠlJe na pregled v dlspan7*e^ Hitreje pa je, če gre b°J nik naravnost »na ren gen«. Za tak pregled na«* reč napotnica ni potrebo3' Če vas že dlje časa U»u' či kašelj in vam povzroC skrbi, potem je taka P0^ nujna, če ste zboleli, P tem se boste na ta n ... še pravočasno pozdravi Pot na rentgen pa je vre* na truda tudi zato, da človek otrese skrbi svoje zdravje. ,i Hudo narobe je čaka* vse dotlej, ko že opaž'01, kri v izpljunku. Nekater bolniki tožijo, da j"1 * dlje časa boli na toć" občutenih delih v Vrst^ ko niti še nimajo hu'sC^j kašlja. Takih bolečin ^ treba puščati vnemar je treba poiskati zdrav ško pomoč. j,e Na drugi strani P3 ^ morem mimo tega, , marsikdo ob vsakemJ^{. poznem obolenju in J^ga ju v žrelu in grlu, k j v spremlja kašelj, živi r'ifca' prepričanju, da ima »* j. Zdravljenje takih b<> kov je vselej manj l,sP^ no in tr-.ija dalj časa. dr. Tone K°Š,f DRUŽINSKI POMENKI Lepa izbira jesenske obutve Alpina Žiri Cenjeni potrošniki izkoristite! Predsezonska prodafa ženskih škornjev in smučarske obutve po znižanih cenah v prodajalnah Alpina Kranj, Škofja Loka in Jesenice taa I s i ■J, I«'!- -' Vl 'an'to nabavite naše stavbno pohištvo v ma-Sj^rott^ini trgovini »Jelovica« v Skofji Loki in po-WV?un'Can * gradbenim materialom »Smreke« Ija"*- »Slovenjjales« Ljubljana, »Lesnine« Ljub-»Ki1Jf' >>Potrounili« Murska Sobota, »Murka« Lesce in Termika industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25 razglaša prosta delovna mesta: 18 NK delavcev za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovi je pri škof j i Loki, za določen čas do vključno 31. 12. 1970. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika. obrat Trata pri Škof ji Loki v roku 15 din od dneva objave. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja OBRTNIK Škofja Loka, Blaživa ulica 3 razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je komercialist z višjo strokovno izobrazbo in 8-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali srednjo strokovno izobrazbo Z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu in poznavanje trgovine s kovinsko stroko. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokumentacijo predložite v roku 15 dni od dneva objave v časopisu razpisni komisiji podjetja Obrtnik škofja Loka, Blaževa ulica 3. Prevozniško podjetje Transport Radovljica vabi k sodelovanju: avtokleparja pogoj: kvalificiran avtoklepar in 2 leti delovnih izkušenj, varilca pogoj: kvalificiran varilce izkušeni 2 leti delovnih Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema uprava podjetja v Radovljici, Kosovelova 2 SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel 22-053 Odkupuje vse žitarice -zamenjava žitarice za vse vrste moke Prodaja naj kvalitetnejšo moko, kr milno moko koruzo, pše nico. oves, ječmen, pšenic ni in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5 do 19 ure in ob sobotah 111. SEJEM l\ OPREME V KRANJU OD 10. - 19. X. 1970 Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obveščamo, da bo trgovina kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta JLA 2 (bivši Beksl) od 10. do 19. oktobra 1970 odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 18. ure. OBRTNIK Škofja Loka, Blaževa ulica 3 objavlja prosta delovna mesta za: vajence za naslednje stroke: za mizarsko stroko za steklarsko stroko za parke tarsko stroko za pečarsko stroko Pogoji: dokončana osnovna šola. V priučitev za naslednje stroke: za mizarsko stroko 2 delovni mesti za steklarsko stroko 2 delovni mesti za parketarsko stroko 2 delovni mesti za pečarsko stroko 2 delovni mesti Pogoji: nedokončana osnovna šola. Eventualno lahko v času priučitve dokonča osemletko pri delavski univerzi in preide na poklicno usposabljanje za kvalifikacijo. Praktično delo se šteje v učno dobo. Pol kvalificirane in kvalificirane delavce za naslednje stroke: 1 PK ali KV mizar 2. PK ali KV steklar 3. PK ali KV parketar 4. PK ali KV plastičar 5. PK ali KV pečar — polagalec keramike Pogoji: pod točko 1. do 5. polkvalificiran delavec ali kvalificiran delavec z dokončano poklicno šolo. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti je treba dostaviti upravi podjetja v roku 30 dni po objavi. Konfekcija ladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 razglaša delovno mesto vodje krojilnice Pogoji: VK krojač in najmanj 3 leta prakse v krojenju Osebni dohoaki po pravilniku OD podjetja, stanovanja ni na razpolago. Pismene prijave sprejema splošno kadrovska služba podjetja najkasneje do 19. oktobra 1970. 2 vajenca 2 vajenca 2 vajenca 2 vajenca Kmetovalci in ljubitelji cvetja! Obiščite nas na Obrtniškem sejmu od 10. do 19. 10. 1970 v Kranju. Kupili boste lahko traktorje, traktorske priključke, molzne stroje, motorne žage ter manjše stroje. Ljubitelji cvetja bodo dobili čebulice holandskih cvetlic. Vse rezervne dele in razne vrste strojev lahko vedno kupite v Kranju, Cesta 1 .maja št. 65 (pred Mlekarno Čirče). Informacije po tel. 21-545. Za obisk in nakup se priporoča KZ SLOGA KRAM Projektivno PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Ekstra — eksport Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 0 radijski sprejemniki za avto blaupunkt % naprave za centralne kurjave # gorilniki na olje od 70.000 lir dalje Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Elektro tehna Obiščite našo poslovalnico v Kranju, Prešernova ul. 9 Velika izbira gospodinjskih aparatov, električnih peči, kaminov, TV aparatov, tranzistorjev in radioaparatov, elektromotorjev, motornih žag in lestencev. Na zalogi ves instalacijski material Ljubljana Vse blago lahko kupite na potrošniški kredit. n n s v( 8c V/ Oj da Že DNpdam SPALNICO in «HuVu° S0B0 v starem »u. Mede Ro/a, Strahinj 66, d.lV. ,0gled v soboto in ne-a^°clol7.ure 4440 te'Tat1. BANKINE, PUN-tn i to E ,n neka) obrezane- P,,SA- ^bnica 1 4466 kih ° i m Več PRAŠIČEV tež-SVmfp25 do 30 k8 i" breje Otok io P° lZbiri- Ve**«". Sp. p* »i Radovljica 4467 STR0jam "ov ELEKTRIČNI navoi«, ^ rezanJe eolskih *Zb Uo .R 1—1,4, znamke 0 Lopo , 111 Prosto stoječo oglasnem i,ni- Nas'ov v Prod °ddc',ku 4472 skj ^ kornbiniran avstrij-U| ROŠKI VOZIČEK. Alj j v kR »i, ,v,estc> da posluje LAVNA,r !lJ EKSPRES DE-v'st v,,/'1 ćelavo vseh luOi ključavnice. dikovič'iPvOČa Franc Ra' Hinunik T tefefor, 21W Mlakarjeva 24, Prod ' KranJ 4473 sTRoja? star ŠIVALNI Vec , J^Ber. šlehta, škrlo- Prou 4474 ELEKt»L dobro ohranjen KO^jriS! ŠTEDILNIK X* fe'oi'i, NIK na DR- °8led v ,ln s°bni KAMIN. dalje PiT-Z dan od 15- ure že 38' 'ajbes Frančiška, Ki* Poceni 4475 tlnK?rodarn dobro ohra §Kl V07?^Jta,iianski OTRO •lova u !K- Pezdirc, Koc 10> Kranj, Kalvarija X°3ce! giobok OTROŠKI Kot)anova i«kajan dragica' Prodam a"J 4477 *lrnski Pi dobro ohranjen za večjo po-dolku naslov v oglasnem od- t, v°Ue p' Sernca 6» . P'0cjam ^ 4479 S cnoanLfKRAVO po teletu Kahini «to s^ega BIKA. vNam ' Nakl° 4480 J b!i^ini liP,.enosno BARAKO %ni Nasiov v °g,as- 4481 W S sest OKEN z role-!Kl8o. ^arske mere 126 X g- Veterno 1, Tržič ?Cc Vinu no.v GlJMI VOZ. h* ,r*o, Mlaka l, Radov- 4476 Po zelo ugodni ceni prodam avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK modre barve in sobno LIPO. Kokrica 35, Kranj 4434 Prodam štiri odlično ohranjene GUME 700 X 14. Sp. Duplje 56 4485 V Preddvoru prodam 2500 kg CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 4486 Prodam nove GAJB1CE. Kokrica 267, cesta na Golnik 4487 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Kuralt Janez, Rete-če 23 pri Škof j i Loki 4488 Prodam čisto novo KOLO ponnv. Podgoršek Stane, Šenčur 280 4489 Prodam pet let staro KO-BH O, šest mesecev starega ŽREBETA in motorno KOSILNICO. Komenska Dobrava 12, Komenda 4490 Poceni prodam PLETILNI STROJ. Ogled pri Bohoriču, Moša Pijade 3, Kranj 4491 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, 150-litrski KOTEL za svinjsko krmo, in 9 mesecev brejo KRAVO, ki bo četrtič teletila. Legat, Selo 33, Žirovnica 4506 Mlado GOVEDO zamenjam za KONJA in ugodno prodam alfa KOTEL. Mežnarc Stanko, Selo 22, Žirovnica 4507 Prodam rabljen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Gasar Viklor, Nazorjeva 4, Kranj 4492 Prodam osem mesecev brejo KRAVO ali po izbiri. Srednja Bela 36, Preddvor 4493 Ugodno prodam PLINSKO PEC eolged z električnim vžigom. Zupan Anton, Retnjc 15, Tržič 4494 Prodam devet mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič tele-tila. Voglje 49 4495 Podam italijansko PLINSKO PEC. Naslov v oglasnem oddelku 4496 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Brnik 75 4497 Zaradi selitve poceni prodam rabljeno pohištvo: POSTELJE, OMARO (MIZO, STOL — pleteno) KARNISE, krušno MIZO (mentergo), predsobno STENO, železno PEC. Zupan Slavka, Kranj, Prešernova 15 4498 Prodam BIKA. Sp. Brnik 55, Cerklje 4499 Prodam nov BOJLER nemške znamke s pretočnim gretjem vode. Naslov v oglasnem oddelku 4500 Prodam malo rabljeno PEC na olje emo-8. Polica 7, Naklo 4501 KOTLE za ZGANJEKU-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubijana, Aljaževa c. 4, Šiška. Prodam STROJ za izdelavo strešne opeke folc. Zupan, Trboje 70 4502 Po znižani ceni prodam TER VOL plošče, 3 cm, za izolacijo tlaka. Vidmar, Staneta Žagarja 48, Kranj 4504 Prodam semenski KROMPIR igor brez umetnega gnojila. Možjanca 3, Preddvor 4505 Prodam dvoje novih GARAŽNIH VRAT iz macesna. Benulič Marko, Cesta talcev 16, Kranj 4539 Prodi)m pet mesecev brejo KRAVO, ki bo četrtič tele-tila. Mohorič Janko, Zg. Besni ca 56 4540 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na drva, električni KUHALNIK na dve plošči, dia-tonično HARMONIKO, trikrat glašeno in MOPED na dve prestavi. Brilof 1, Kranj 4541 Tomaž Moschitz ZLATARNA — URARNA Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure NEVOI3 po tovarniški ceni. Zlato za zobe in druge izdelke iz zlata Zagotovljena ka kovost. Priporočamo se. Kupim BIKA za rejo. Suha 5, Kranj 4508 Kupim suhe HRASTOVE PLOHE 50 mm. Franc Ccrni-lec, Loka 22, Tržič MOTORNA VOZILA Ugodno prodam NSU 110. Ogled v popoldanskih urah. Moša Pijade 6, stanovanje 10, Kranj 4513 Prodam AVTO vartburg 1000, letnik 1969 in AVTO ZASTAVA 750, letnik 1969. Rih-taršič Matevž, Bukovica 13, p. Selca 4514 Prodam MOPED T-13. Strupi, Naklo 124 4515 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure na naslovu: Cvetka Pajnič, Zg. Gorje — blok 3 4516 Prodam NSU 1000 L, tip 1967, prevoženih 65.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 4517 Prodam FIAT 750 ali zamenjam za ŠKODO, letnik 67-68. Glinje 5, Cerklje 4518 Prodam novejšo KAROSERIJO za fiat 750. Skokova 9, Kranj (Stražišče) 4519 Prodam AVTO DKW F-12. Godešič 54, škofja Loka 4509 Prodam vse REZERVNE DELE za fiat 750. Kokrica 4, Kranj 4510 Prodam MOPED ali zamenjam za smrekove deske. Hrastje 53, Kranj 4511 Ugodno prodam FIAT 600 D. Savska cesta 2, Kranj 4512 STANOVANJA Lepo STANOVANJE se odda na Gorenjskem, upokojencema ali zakoncema brez otrok. Informacije pri Vidmarju, Cirče, Kranj 4522 Opremljeno SOBO v centru mesta oddam poštenemu moškemu za pomoč na vrtu. Kranj, Gregorčičeva 12 4523 Prodam električni ŠTEDILNIK, 8-litrski električni BOJLER, OMARO za obleko. Koroška 15, Kranj (prvo nadstropje) 4503 Oddam opremljeno SOBO starejši ženski (upokojenki) ali dijakinjama. Naslov v oglasnem oddelku 4449 Upokojenec z ženo nujno išče neopremljeno SOBO in KUHINJO, žena pomaga pri varstvu otrok. Kljun Josip, Kropa 32 4520 Oddam SOBO dvema dijakoma ali dijakinjama. Naslov v oglasnem oddelku Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z izkopom, elektriko in vodo (primerno za vikend) 1 km iz Bleda. Poizve se v nedeljo od 10. do 18. ure. Valant Jože, Bodešče 5, Bled 4524 I Kupim HIŠO (tudi starej- j šo) od Medvod prek Škofje Loke — Kranja do Podbre- j zij. Ponudbe z opisom in | ceno poslati pod »Dostop z avtom« 4525 i Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Gorenjah ali Britofu. Plačam takoj. Pismene ponudbe na naslov v oglasnem oddelku 4526 Prodam BOROV GOZD, dobro zaraščen. Trboje 75. Ogled samo ob nedeljah dopoldne 4527 ZAPOSLITVE I FANTA za priučitev ali že priučenega sprejmem. Za hrano in stanovanje poskrb-j Jjeno. Zaletel, mizarstvo. Sta-j nežiče 52, Šentvid — Ljubljana 4456 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok od 6.30 do 16.30. Oglasite se prosim od ponedeljka dalje. Šimenc, Kranj, Valjavčeva 4/1 4530 Iščem ŽENSKO za varstvo sedem mesecev starega otroka v dopoldanskem času. Jovič, Valjavčeva 10, Kranj 4531 V Naklem iščem VARSTVO po pet ur dnevno za 10 me* secev starega otroka. Informacije pri Jarcu, Kranj, Koroška 15 ali Naklo — nova hiša 4532 Opravljam zaščitne PRE MAZE za vse osebne avto mobilc proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO PRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 Iščem dobre ZIDARJE. Plačam dobro. eventualno dam tudi stanovanje, zajtrk in večerjo. Delo tudi pozimi. Javite se pri Marnu, Cerklje št. 5 4533 OSTALO m Na III. sejmu obrti in opreme v Kranju vam s POSEBNIM SEJEMSKIM POPUSTOM PRI CENI nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi. SE PRIPOROČA KERN STANKO, Kranj, Partizanska c. 5. I KROJAŠKO VAJENKO j sprejmem takoj, po potrebi j tudi z oskrbo. Mali Ivan, Lctence 4, Golnik 4457 j I Iščem kakršnokoli ZAPOSLITEV na domu v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku 4528 Upokojen ČEVLJAR išče delo na domu. Sposoben je za vsako čevljarsko delo. • Naslov v oglasnem oddeiku ' POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Kra-šnova 3 1414 V Drulovki oddam 300 mz suhega prostora, primernega za SKLADIŠČE. Naslov v oglasnem oddelku 4534 Preklicujem be.~>ede, da je Danilo Gradišar iz Križev 26 a dne 16. avgusta vodil italijanskega lovca ali lovil. Je-kovec Marjan, žiganja vas 26 4535 PLESNA in BALETNA ŠOLA KRANJ obvešča obiskovalce tečajev in pionirske plesne šole, da so vaje zaradi sejma obrti v dvorani DIJAŠKEGA DOMA na ZLATEM POLJU ob istih dnevih GOSTILNA NA JAMI Šenčur prireja v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14. uri ZABAVO s PLESOM. Igr* kvartet iz ŠENČURJA. Vabljeni! 4537 NEDELJStvI MLADINSKI PLES bo v TVD PARTIZAN STRAŽIŠČE 11. oktobra od 17. do 21. ure. Igra povečan ansambel SKARABEJI 4538 NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na Koroški cesti v Kranju je v torek, 6. oktobra, dopoldne voznica osebnega avtomobila nemške registracije Beg Angeli-ka na prehodu za pešce pri Stošičevem spomeniku zadela Ivanko Napokoj, staro 70 let. Napokojeva je bila v nesreči huje ranjena in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. STOPIL PRED TOVORNJAK Voznik tovornega avtomobila Anton Fink iz Podturna je v torek popoldne na Javorniku zadel 50-letnega Janeza štur-ma z Jesenic, šturm je nenadoma z desne strani prišel na cesto. Voznik se je pešcu umikal v levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči huje ranjenega pešca so odpeljali v jeseniško bolnišnico. ZAVOZIL V BETONSKO OGRAJO Voznik mopeda Franc Butar z Jesenic je v torek popoldne v križišču Prešernove in Skladiščne ulice prehiteval voznika pony ekspresa. Med prehitevanjem je zapeljal čez križišče naravnost v betonsko ograjo. Mopedist se je ob trčenju v betonsko ograjo hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Na cesti četrtega reda na Plavškem rovtu se je v torek popoldne pripetila prometna nezgoda vozniku motornega kolesa Antonu Klinarju s Plavškega rovta. Na ravnem delu ceste je začel prehitevati tovornjak, ki ga je vozil Jože Cuznar iz Sela pri Žirovnici. Med prehitevanjem pa je tovornjak nenadoma zavozil v levo in zadel motorista. Motorist je bil v nesreči laže ranjen. Voznik tovornjaka je po nezgodi odpeljal naprej. PEŠEC UMRL Na cesti Borisa Kidriča na Jesenicah je v sredo popoldne voznik avtobusa Ignac Glavič z Jesenic zadel 28-Ietnega Avguština Bijadera iz Zenice, ki je nenadoma z desne strani stopil na cesto. V nesreči se je pešec tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. AVTOMOBIL ZLETEL S CESTE V četrtek, 8. oktobra, popoldne se je na cesti med Bledom in Lescami pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznika osebnega avtomobila Božidarja Pristavca iz Kranjske gore je v desnem nepreglednem ovinku začelo zanašati, tako da je trčil v obcestni kamen in ograjo. Avtomobil se je nato še prevrnil 14 metrov pod cesto. V nesreči je bil sopotnik Franc Pretnar iz Žirovnice huje ranjen, sopotnik Janez Odar z Jesenic pa laže. škode na vozilu je za 15.200 din. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto INŽENIRJA — STATIKA s prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Možnost pridobitve kredita za stanovanjsko gradnjo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na: Projektivno podjetje Kranj, Cesta JLA 6/1. Požara V četrtek, 8. oktobra, nekaj po drugi uri popoldne je začel goreti senik last Franca Zaplotnika iz Retenj. S senika se je ogenj razširil še na dva kozolca, ki sta delno pogorela. V seniku je zgorelo 5 ton sena, 4 metri smrekovih in mecesnovih desk ter nekaj orodja, škode je za 20.000 din. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Tržiča in Križev. V neposredni bližini hotela Krim na Bledu je v četrtek nekaj po dvanajsti uri začel goreti kozolec. V njem je bilo shranjeno za 3 vozove sena in nekaj orodja. Ugotovili so, da je požar zanetil mladoletnik, potem ko je nepazljivo odvrgel gorečo vžigalico. Požar so pogasili blejski gasilci. Škode je za 10.000 din. Zahvala Ob te/ki izgubi naše ljube mame. stare mame, sestre in tete Helene Cvenkel roj. Keršič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in ji darovali toliko cvetja ter prispevati v dobrodelne namene. Lepa hvala vsem za ustno ali pismeno izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Janku Benedikti za dolgoletno lajšanje trpljenja, častiti duhovščini za spremstvo in poslovilne besede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, ki so nam v teh težkih urah kakorkoli stali ob strani. žalujoče družine: Cvenkel, Keršič in Korenčan Ljubno, Podbrezje, Naklo, 4. oktobra 1970 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, skrbnega očeta, starega ata, brata in strica Alojzija Gorfanca Bančovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku za pomoč na domu, SZDL, ZB, NOV, RK, vsem gasilcem, posebno društvu iz Vogelj, Lovski družini Šenčur, govornikom ob odprtem grobu za poslovilne besede. Lepa hvala č. duhovščini za opravljeni pogrebni obred, še enkrat vsem prisrčra hvala. žalujoči: hčerki Dragica z družino, Vogljc, 6. oktobra 1970 Albinca jn sm Tonček Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil v prometu Zvezni svet za varnost prometa je razpisal 15-dnevno pt°" metno vzgojno akcijo: ZA VEČJO VARNOST KOLESARJEV IN VPREŽNIH VOZIL V PROMETU. Akcija bo izvedena na območju SFRJ od 17. do 30. oktobra 1970. Namen akcije je: 0 seznaniti kolesarje in voznike vprežnih vozil s pravili vožnje v prometu, zlasti vožnje v nočnem času glede na predpisano opremo koles in vprežnih vozil s svetlobnimi telesi; # tolmačiti jim pravice, dolžnosti in pravilno vedenje V cestnem prometu v skladu z določili temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa in pravilnika o napravah i0 opremi za vozila v cestnem prometu; • izvajati kontrolo tehnične opreme koles in vprežnih vozil za vožnjo podnevi in ponoči ter nadzirati spoštovanje prometnih predpisov. Akcijo bodo izvajale občinske komisije za varnost * cestnem prometu v sodelovanju s postajami milice, avto* moto družtvi, s komisijami za varnost prometa in z varnostnimi tehniki v delovnih organizacijah, z osnovnimj šolami in drugimi za prometno varnost zainteresiranimi ustanovami. V ta namen je bil 6. oktobra 1970 v KRANJU že P**1 posvet zastopnikov občinskih komisij za varnost v cestnen* prometu in komandirjev postaj milice za območje gorenjsk"1 občin, na katerem je bil izdelan program izvajanja akcije' M. Možgon Upravni odbor sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri skupščini občine Kranj razpisuje pogoje za najemanje kreditov za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje na območju občine Kranj. 1. Pravico do kredita iz sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge pod pogojem, da porabi sredstva za razvoj zasebne tržne kmetijske proizvodnje. 2. Kredit se daje za: — nakup molznih naprav in opreme v mlekarnicah — nakup rodovniške plemenske živine 3. Kredite do vrednosti 20.000 din se daje za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 50 "/o lastne udeležbe predračunske vrednosti. 4. Interesenti, ki žele najeti kredit iz sklada, moraj0 prošnji priložili naslednjo dokumentacijo: — za nakup molznih naprav in opreme v mlc* karnicak: predvideno predračunsko vrednost po lastni presoji; — za nakup rodovniške plemenske živine Pa navesti število glav. pasmo in pasemsko P°d" ročje nabave. 5. Prednost pn najemanju kreditov imajo večji trzni proizvajalci mleka 6. Prošnjo in dokumentacijo morajo interesenti vložiti na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj v 30 DNEH PO TEM RAZPISU. 7. Krediti se bodo obravnavali in odobravali P° predloženi dokumentaciji, sredstva pa izplačeval po predloženih fakturah nabave. 8. Podrobnejša navodila o pogojih daje kmetijska referent oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj. Predsednik -upravnega odbora sklada za P°*]\??2 vanje zasebne kmetijske proizvodni CIRIL DOLENC, 1. r. Pogovor tedna Peter Didie: Kapitan ne sme zapustiti ladfe, ki tone Živi ,2e v tradiciji je, d >rvem nastopu novi zvezni ligaš do-razočaranje. To so letos na svoji koži občutili tudi vater-.ls*' kranjskega Triglava, ki so v letošnji I. zvezni vater-P ski Ijgi doživeli krst in z bero štirih točk zapustili družbo Jboijšjh Njihovega trenerja ne bomo predstavljali, saj je Us >k Vc^krat gost naše rubrike. Tudi njega je prizadel ne-P>'h. Nič kaj lahko ni stekel najin pogovor, 'oda vseeno je začel: »Pred startom v ligi smo računali, Po 1f k°mo v njej tudi obdržali. Račun pa je pokazal drugače. G *valiteti posameznih igralcev in pripravljenosti bi lahko na k Neizkušenost je glavni razlog našega neuspeha. Upanje tek s*anek smo pokopali že v srečanjih z neposrednimi j{j0njeci v domačem bazenu. Tudi sodniki nam niso bili na-driii m' O tem so se lahko prepričali sami glodalci, ki so bo-n" naše moštvo.« „, P Slovo od lige je velik moralen udarec. Kaj mislite o »v sezoni? tudi 'Sralci, ki so doživeli ta neuspeh so obljubili, da bodo bodoV nas'ednJ* sezoni ostali zvesti svojemu klubu. Resno trenirali in prepričani so, da bodo drugo leto spet jim sk«pini. To je tudi dolg kranjskih vaterpolistov svo-p , 2vestim navijačem. Ni bojazni, da bi nas ta neuspeh "Pal in bi vaterpolo v Kranju doživel svoj konec.« • Kako je bilo na dalmatinski turneji? da i Vsen šestih tekmah smo doživeli poraze. Lahko bi rekel, sm0 to neuspeh, če pa pogledamo, s kakšnimi težavami Her SC DOriJ1 Pred odhodom, oziroma z rezultati v Kotoru, stand8n°Vem in st>,itu' smo lahko več kot zadovoljni. Pet svo| dnHl i8ra,cev ie ostalo doma. Priliko, da pokažeta 2aj^J Vrednost, sta imela pionirja Švarc in Malavašič. Doka-sta, ^a se n. treDa Datj za kvaliteto dobrih Igralcev.« • Kateri igralci so bili najboljši na turneji? tek' ° borbenosti zasluz' pohvalo celotna ekipa. Na nekaterih vSeu ' sta zablestela Balderman in šorli, medtem ko so na d>žar«eknian igro držali v rokah J. Rebolj, Mohorič in Na- kotttt koncu pogovora sem »Peiu« postavil še vprašanje, češ p,x° ,e resnice, da bo spet treniral splitski Jadran? ero se je nasmehnil in odvrnil: »Res, bil sem že trener ,adrana drža v rodno v letih 1957—60. Takrat je dvakrat osvojil naslov ynega prvaka. Želja Splitčanov je, da bi se ponovno vrnil Po mesto pod Marjanom. Toda kljub ugodnim finančnim ne ojem bom ostal zvest Triglavu in ostal v Kranju. Kapitan vnJe opustiti ladje, ki tone.« Upa dolg so si nakopali na pleča kranjski vaterpolisti. 1, 197210' Ja 8a bod° zmog,i- Na svi<-lcnJe sPet v 1 zvezni ligi D. Humer Gorenjska rokometna liga V vodstvu Jesenice senečPCtCni k°m gorenjske rokometne lige so pripravili pre-ekiPoe^'ev.^ralci Alplesa, ki so v derbiju premagali v gosteh steh n iCS'rJa- V vodstvo pa so prešli Jeseničani, ki so v go-njClTl gPravih Kranjsko goro. Sava je dobila tekmo s Kra-Pravi Z ker je v slednji nastopil igralec Arh, ki še nima ^ nastopa v tej ekipi. Kranletltatl: Šešir : A,Ples 13:14, Radovljica : Križe b 26:18, Tržič b ig°ra : Jesenice 11:22, Kranj b s Sava 0:10, žabnica : a 10:17, Jesenice : Radovljica 21:16 (zaostala tekma). Pa nior^tatOV dru^e gorenjske lige še nismo prejeli; popraviti reč m- am° rezu'tat tekme iz preteklega kola. Besnica je nam-Premagala Krvavec z 20:18. Lo stvica; Jesenice 5 5 0 0 81:45 10 Alples 5 5 0 0 84:50 10 šešir 5 4 0 1 89:52 8 Sava 5 2 1 2 51:57 5 Radovljica 5 2 1 2 71:70 5 Kranj B 5 2 0 3 65:80 4 ; Tržič B 5 1 1 3 64:77 3 Križe B 5 1 1 3 85:90 3 i Kr. gora 5 1 0 4 76:77 2 Žabnica 5 0 0 5 50:94 0 1 Franc Peternel -dvakratni državni prvak Preteklo nedeljo se je v Zagrebu končalo državno prvenstvo v streljanju s pištolami. Med slovenskimi strelci je bil najuspešnejši Kranjčan Franc Peternel, ki je kar v dveh disciplinah osvojil najvišje mesto v državi. Zmagal je s hitro-strelno pištolo in z revolverjem velikega kalibra. Dosežena rezultata sta sicer nekoliko manjša od njegovih pričakovanj, vendar je z uspehom zadovoljen. Njegova velika želja ob tem je, da bi tudi v Kranju končno dobili prepotrebno avtomatsko napravo za streljanje s pištolami. Upamo, da se mu bo ta želja kmalu uresničila, saj je s svojimi dosežki že navdušil nekaj kranjskih strelcev, da so začeli skunaj z njim vaditi na tem orožju. Rezultati: hitrostna pištola: 1. Peternel — Kranj — 574 krogov od 600 možnih, 2. Di-mic — Ljubljana — 550, revolver velikega kalibra: 1. Peternel — Kranj — 574, 2. Pokopčić — SI. Brod — 568. B. Malovrh miting na Jesenicah Jesenice — Danes bo na Jesenicah tekmovanje za najhitrejšega tekača — pionirja ali pionirko. Pokrovitelj tekmovanja je tovarniška konferenca ZMS iz žo!e;:arne. Začetek prireditve je ob 9. uri na stadionu pod Mežnkljo. Ob tem tekmovanju bodo tudi organizirali atletski miting atletskega kluba z Jesenic. zf Led na drsališču Jesenice — Nova hokejska sezona se bo vsak čas začela. Verjetno bo ledena ploskev nared že danes zvečer. Letošnje državno prvenstvo pa se bo začelo čez teden dni, in sicer 17. oktobra s tekmo Kranjska gora : Beograd, naslednji dan bo prvenstvena tekma med Jesenicami in Olimpijo, 20. oktobra in 2. novembra pa bosta tekmi, ki sodita v okvir tekmovanja za evropski pokal Jesenice : Krakra. Bolgarski prvak se Je odločil, da bo tudi povratna tekma na Jesenicah. Gorenjska nogometna liga Pet kandidatov za prvaka Tekmovanje v gorenjski nogometni ligi je iz kola v kolo zanimivejše. V minulem kolu so napravili presenečenje nogometaši iz Naklega, ki so v Železnikih premagali domači Alples. Rezultati: Trboje — Podbrezje 12:1, Lesce Šenčur 3:2, Predoslje : Kranj 1:2, Jesenice : Kropa 5:1, Alples : Naklo 0:3. Lestvica: Jesenice 5 4 1 0 22:5 9 Šenčur 5 4 0 1 36:5 8 Lesce 6 4 0 2 25:9 8 Alples 6 4 0 2 26:15 8 Naklo 6 4 0 2 16:13 8 Kranj 5 3 1 1 21:8 7 Trboje 6 2 3 1 23:11 7 Kropa 6 0 2 4 12:31 2 Preddvor 5 1 0 4 9:29 2 Podbrezje 5 0 1 4 7:45 1 Predoslje 5 0 0 5 7:33 0 Mladinci pa so zabeležili naslednje rezultate: Jesenice : LTH 10:0, Kranj : Triglav 1:1. Lestvica: Triglav Jesenice Kranj LTH Tržič 11:2 19:6 7:10 8:18 2:11 Pionirji pa imajo za seboj že 10 kol in so se v tem kolu posamezna srečanja kor.čala takole: Trboje : Podbrezje 4:2, Alples : Naklo 1:6, Lesce : Šenčur 3:1, Tržič : Jesenice 0:1, Kranj A : Triglav A 0:2, doslje 2:1. Lestvica: LTH : Kranj B 0:3, Triglav B : Pre- Triglav A 9 9 0 0 41:5 18 Trboje 9 7 0 2 35:11 14 Lesce 9 7 0 2 21:17 14 Kranj A 8 5 1 2 29:11 11 Šenčur 8 3 2 3 24:30 S Naklo 9 3 1 5 28:37 7 Jesenice 8 3 1 4 7 LTH 9 3 1 5 14:24 7 Podbrezje 9 2 3 4 21:32 7 Predoslje 8 2 0 6 14:19 4 Alples 8 0 1 7 4:36 1 Tržič 8 0 0 8 L54 P. Novak (1 Ljubljanska conska rokometna liga moški V Križah derbi Duplfam Sedmo kolo v ljubljanski conski rokometni ligi je prineslo nekaj nepričakovanih rezultatov Gorenjski derbi v Križali je bil izredno razburljiv Srečanje pa so odločili v ivojo korist igralci iz Dupelj. Junak tekme je bil vsekakor vratar Dupelj Rakovec. Rezultati: Križe : Duplje 11:12, Kranj : Krmelj 33:14, Medvode : Hrastnik 11:33, Zagorje : Mokerc 20:14, Olimpija : Sevnica 13:12. V ženski conski ligi pa so bili zabeleženi naslednji izidi: Kamnik : Sava 10:9, Kranj : Alples E 17:8, Borce : šešir 10:10, Olimpija B : Slovan B 4:13, Steklar B : Usnjar 4:15. Lestvica — ženske: Slovan B 5 5 0 0 70:36 10 Kamnik 5 4 0 1 73:53 8 Borec 5 3 1 1 83:51 7 Sava 5 3 0 2 59:40 t Usnjar 5 3 0 2 67:4« i Kranj 5 3 0 2 59:54 6 Steklar B 5 2 0 3 45:56 4 Olimpija B 5 l 0 4 40:60 2 Šešir 5 0 1 4 42:75 1 Alples B 5 0 0 5 23:119 J. Kuhar p SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970 ^ v p r a š a n jp.e 3 od govori 2e nekaj časa se v kranjski občini pripravlja gradnja doma upokojencev. Znano je, da je med upokojenci kar lepo število tak:h, ki nimajo stanovanja in še v visoki starosti čakajo nanj, čeprav ne bi imeli moči in sredstev za njegovo vzdrževanje, da o samotnih dnevih niti ne govorimo. Povprašali smo tri upokojence, kaj menijo o predvideni gradnji doma z 80 ležišči in kakšne stanovanjske težave imajo sami, če jih seveda imajo. Šter Jernej, star 66 let: »Veselilo me bo, če bo enkrat res prišlo do gradnje doma upokojencev. Govorice o tem krožijo že nekaj časa. Kolikor sem jaz že slišal o tem, ni veliko. Menda načrti za gradnjo še niso odobreni ali kaj. Sam imam tudi pretesno stanovanje in že nekaj časa čakam, da se bom z družino preselil v večje. Ce bi bil sam, potem bi se gotovo odločil za dom upokojencev kot — vsaj mislim — večina takih, ki sami stanujejo. Nihče se ne odloči za dom oskrbovancev.« Dagarin Antonija, stara 63 let: »Že nekaj let čakam na stanovanje, ker mi je sedanji stanodajalec odpovedal. Mislim, da je prav, če zgrade dom za upokojence, saj bi tisti, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje, našli prijetno bivanje. Zame poskrbi hčerka, kadar jo seveda potrebujem. Drugače pa raje živim sama. Rada pa bi dobila stanovanje ali garsonjero v bližini hčerkinega stanovanja. Saj veste, star človek vedno potrebuje nego in sama si v bolezni res ne bi mogla dosti pomagati. Malo je sicer samotno, če je človek sam, vendar pa si tudi družbe ni tako težko poiskati. Ne bi mogla ravno reči, da si upokojeni ljudje žele stanovati skupaj v domu. Nekateri so za to, drugi spet ne. Nekateri se tudi ne morejo ločiti od svojega imetja, ki pa ga je nemogoče stlačiti v eno sobo in še to potem deliti s sostanovalcem. Ljudje smo pač različni in ne mislijo in ne žele vsi enako.« Franjo Cerar, predsed-sednik društva upokojencev v ICranju: »Upam, da se bo dom upokojencev, za katerega si že dlje časa prizadevamo, začel graditi spomladi drugo leto. Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov pri občinskem odboru društva upokojencev je pred kratkim sprejela sklop o dotaciji 430 milijonov starih dinarjev za gradnjo doma upokojencev. Sicer pa je investitor skupščina občine Kranj. Po sprejetju tega sklepa upam, da ne bo več nobenih ovir, da ne bi bili glavni načrti za gradnjo izdelani v začetku drugega leta. Dem upokojencev bo stal na Planini pri Kranju. To bo predvidoma dvonadstropna stavba s 125 posteljami in celotno zdravstveno in drugo oskrbo, ki je potrebna starejšim ljudem.« L. M. IVLA KRANJ Naročniki in bralci Glasa! Pripravljamo nagradno žrebanje Več o tem boste lahko brali v naslednjih številkah. Zamudniki pohitite s plačilom naročnine TUDI TO SE ZGODI Pred kratkim smo v uredništvo prejeli razpis neke de. lovne organizacije, da bi ga objavili v našem časopisu. Razpisali so delovno mesto direktorja. Do tu je vse v redu, zakaj podobne razpise dobivamo in objavljamo vsak teden. Zbodla Pa nas je sicer močno prečrtana vrstica »Razpis je formalen« ali po domače povedano: direktorja že imajo in objavljajo razpis le zaradi zakona. Priporočamo, da drugič tajnice ali kdorkoli že podobne razpise prepišejo in ne samo, prečrtajo vrsto. Kar pa je »formalno«, naj obdržijo zase. Franc Ravnikar je po rodu Dolenjec, že Štiri leta pa na Gorenjskem v zavodu Frana Mil-činskega v Smledniku poučuje slovenski jezik-V zavodu vzgajajo mladino v starosti od 10—-1$ let z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami Tu se je Ravnikar zaposlil takoj po maturi 10« ljubijanskem učiteljišču. »Delo v zavodu nikakor ni lahko, saj prihajajo v zavod otroci iz vseh koncev in krajev Gorenjske, iz vasi in mest, največkrat iz neure-nih domov in z različnim šolskim znanjem-Prihajajo vse leto. Z vsakim je potrebno veliko dela in prizadevanja, da se vključi v razred in tam uspešno dela. Otroke razdelimo P° skupinah. S tem skušamo organizirati nekakšne družine, čeprav imamo precej težav, predvsetn zaradi neprimernih prostorov. Tako sem poleg učitelja še vzgojitelj v svoji skupini, največkrat tudi ob nedeljah in praznikih. Počitnic v zavodu skoraj ne poznamo, saj marsikateri otrok zaradi neurejenih domačih razmer ali kakih drugih vzrokov ne more domov.« Čeprav slavistov primanjkuje in bi Franc Ruvnikar lahko dobil službo v mestu, bo ostal v zavodu. Vzljubil je otroke, ki so potreb** družbene skrbi. L.Bogataj Tekmovanje harmonj" kai\ev na Pokljuki Pod pokroviteljstvom odbora Prešernove brigade in hotelov Ljubljana Trasport na Bledu, bo kulturno umetniško društvo Gorjuše jutri dopoldne pri gostišču Ob tabornem ognju na Gore-Ijeku pripravilo tekmovanje harmonikarjev. To bo ^ tretje takšno tekmovanje, s katerim želi prireditelj J siti pozabe naše stare "ar(^' ne in partizanske pesmi. Z<» letošnje tekmovanje se J. Prijavilo okrog 40 harmo«1' karjev, starejših od 45 let-