3LPT0 VIII   — ST. 14 KRANJ. 2. APRILA 195§
GLAS GORENJSKE
S SEJE LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE V KRANJU
Ustanovljena je
Komunalna banka
Organizacije SZDL so se močno utrdile
Z:dnja seja Ljy.Uki*a r.obora  mestne  občina  v   Kranju darskemu svetu. Doslej je mo- ^f^cij   Socialistične   zveze večini primerov zelo dobro pri-senf preveč zavle*-* kajti d-.evni   red   je   obsegal  samo  irl ral   ustanovitev   teh   al    onS delov^. W JJft  obisku- pravljeni,  s  številno udeležbo
točke. Kaže, da so take seje mnogo bolj koristne in plodne, podjetij vedno potrjevati le LO fJ° . , ČIani odbo^ SZDL članov .Nasproten pa moram ker odborniki lahko sod.dujejo prav v vseh točkah, kar je sam, kar pa je marsikdaj zelo f"?*8 k0?UM-*a P«*"** Povedati, da je v nečaterT vT-zelo težko doseči, če je dnevni red preobširen in prevez bremenilo njegovo delo Odslej k.°T?e trenutno de:a ™* seh in naseljih kjer je bila do~ "trudiljiv. Pa bo odloke o ustanovitvi go- ™nJ Jf°! -40 osnov^ organi- slej  organizacija močna, SZDL
Vprašanje   dimnikarske   obrti  je namreč predlagala, da se iz £££   trgovskih   podjeSij   itd. vica že p<JožUa%voj l°etS o^ra" ™  ft^   IT™ in
v Kranju je izredno pereče, saj osnutka črta pribitek na tarifo SPrejemal    S-Podarskd čun.  g ^^teTs  5l H To  iT morah   S "h ^
za področje občine ni več dim- v oddaljenosti   2 kilometra   iz     Vnekal Hn.h k.    * . zbor°v Je' da so se ™ne or- Slicevati
nikarjev  kot  samo  dva    moj- središča  mesta.   Komisija     za el7 nekaj lneh bo zateJa s P°" ganizacije  SZDL močno utrdi- o*™
stra z enim pomočnikom. Va- pravne predpise je bila menja, S™^™ *omu?alna ba^a v le in nLr^n. V^ZX^L * °snwne   organizacije SZDL ,encev na soloh ni. Obrtna zbor- da je ta odstavek nen«tr^w   KranJU- Ustanovitev takega de-
r
jencev pa sploh ni. Obrtna zbor- da je ta odstavek nepotreben' ffSS^ Usta"ovi.wv iaxeSa ae- prej   Najvažnejši je oač ta ~đ« ILTju« Jfup°?e se2name svo-»oskrbeti,  da ker kraii   ki ^ oHh^h^,- „d* ndrnega zavoda je na vsak na- ri  ip     ' ni-   'if J. .K;,    ' Ud Jwsa cianstva, ki je prejelo tu-
čin v interesu bodoče komunal- ueled Yn  Z i ■^        di  legitimaciJe   Sooial. zveze.
Mladinsko praznovanje
Kaj bo prineslo leto 1955?
2reb je odloČil
Sčetke to lonci
DELAVSKI RAZRED IN KULTURA
) kegljačih iz Cerkelj pionir
Zabavna stran
_ ,_ -------„ ,Vvyv»iw^ r i   iC.eiiuuiiacije    »ocial.   zveze. 1
niča" bo"morala  poskrbeti,  da ker kraji, ki so oddaljeni ve. ^ v ooooce Komunal- ugied in da delovni  ljudje v Zelo veliko je  bilo   sprejetih V*
bo dimnikarska obrt dobila tu- kot     dva  km  od  mesta  tako ne skupnosti   na   Gorenjskem! njej   res vidijo javno tribuno, novih   članov,  zlasti mladine,
A\ vaienee če ne se nam lah- spadajo pod območje okraja. Banka DO zajela vsa denarna Organizacije SZDL v kranjski ponekod pa so tudi nedelavne n „nin inun Inontilun ko zeodi   da v  nekaj  letih  ne Okrajni odlok o tarifah za dim-  sredstva>  ki  jih  ni  absorbirala komUni so sodelovale in stopile člane izključili. j) MJltf LU 111 U JBMSllILB
ti        dimnikarjev. V razpra- nikarske  storitve  pe je to  ze Naroda banka. Nova banka bo v akcijo v vseh naših notranje     Na  občnih zborih so udele-
vi o maksimalnih tiarifah za predvidel. Popravljeni odlok je samostojen finančrii zavod in političnih in gospodarskih pro- ženci predvsem razpravljali o Ljudski odbor mestne občine dimniVarokp storitve je gospo- bil na to sprejet. centrala Narodne banke v Ljuo- blemih, prav tako pa je Soci- elementih letošnjega družbene- na Jesenicah je imel v torek
«,et LOMO podložil o-    V drugi točki dnevnega  re- ljani je ^ pristaia na likvida- antična zveza tolmačila delov- ga plana in o novi plačni po- 6voJ<> 38  redno se]?> na. kateW «nt2b. Edinka  o najvišji tarifi da so odborniki potrdili usta- djo okrajine podružnice NB 624 nim ljudem našo zunanio noli- «-^— S  * « °dh«miki  sprejeli  z novitev  Mlečne re*t™
ki so ga  odborniki  sprejeli  z novitev  Mlečne  restavracije  v aJ^. aj nekaterimi  popravki.   Komisija Kranju, istočasno pa so spre- V vTiU\ * za pravne predpise pri LOMO jeli nekatera pooblastila gospo- ^]ufkom seje Je Prsd-
sednik LOMO tov. Vinko Haf-_ 9 -g        ' ner predlagal, naj gospodarski
Kakšna bo kamniška komuna svet občirie do konca leta ustva
n pogoje, da bi ustanovili v Kranju mestno hranilnico. Ko
nirm „„x •        ' fea '"<um 111 o novi piacni po- dv"J<j oo. reono sejo, na kateri
Sto  SS? ^    zunanjo poli- litiki.  Zanimivo  pri  teh   ra? Je obravnaval predlog okrajne
tako. Dokaz, da so se tudi od- pravah je bilo, da na mestnih ga družbenega plana okraja Ra-
občnih  zborih   SZDL, kjer   je dovljica in v zvezi s tem vpra-
SG13  LOMO  Kfani na;iveč' članstva delavcev, ni bi-  sanje sredstev za potrebe iese-
'       wn'' Itionj lo nobenih ugovorov proti novi Hiške občine. Iz razprave je bi-
Četrtek, 31. marca. tarifni politiki; več pa je bilo lo   razvidno,   da  bo jeseniška
Jutri  popoldne bo v Kranju tamanJa   ir>   prigovarjanja   v občina  udeležena na dohodku.
tov: svet za gospodarstvo, svet za    komunalne,    gradbene in stanovanjske   zadeve, svet za prosveto   in   kulturo,  svet za zdravstvo  in socialno poliitiko ter svet za notranje zadeve. Povsod, kjer so zdaj sedeži občin, bodo krajevne pisarne, in sicer "Komendi, Srednji vasi, Mat-itd.    Vse  večje   vasi in ^Upine  manjših   vasi   naj bi mele svoje krajevne odbore s •5 do 9 člani. Takih krajevnih odborov bi bilo po osnutku 17
oiij«.   xn   prigovarjanja    v vutina   uaeiezena  na dohodku
Kranju mestno hranilnico. Ko-    Jutri popoldne bo v Kranju vasej1 jcjer zjve delavci polpro* c-ziroma na dobičku gospodar-
Na zadnjem sestanku  inicia- v  občini  Luče naj bi priklju-  rasten  predlog so podprli  tudi 40. redna seja Ljudskega odbo- le>tarc-   ^  ima1o zemljo in se skih   organizacij  z  okoli 3,6»,».
tivnega odbora komune Kamnik čili   kamniški   komuni   Gojško občinski odborniki ter se lahko ra mestne občine, na kateri bo- z n^o lanko preživljajo. Vtndar bo za kritje proračun-
o člani razpravljali o osnutku planino, ki je samo del Velike  nadejamo, da bomo v začetku do   odborniki    razpravljali    o     ot) vseh tefe ugotovitvah ne sjkih potreb  jeseniške občine
hodoče komune   Ljudski odbor planine.  Vas  Suhadole  pa  naj prihodnjega leta imeli v Kranju predlogu  družb,  plana   okraja moremo  mJmo dejstva, da os- primanjkovalo okoli  17 nrlijo-
bo imel 45 članov in pet sve- bi priključili Mengšu.               tudi ta finančni zavod.                                                               novne   organizacije   Zveze ko- nov dinarjev.
munistov  niso v  dovolj  veliki Na splošno je  bila razprava
meri    pomagale     Socialistični slaba, kar ni čudno, ker so od-
zvezi in niso redki primeri, da borniki prejeli  ustrezni mate-
je SZDL mnogo   bolj   aktivna rial za sejo le nekaj ur prej,
organizacija. Zveza komunistov in ga niso mogli proučiti. Ime-
se je premalo ukvarjala s te- novali so 5-člansko komisijo, ki
flecenlralizaciia zaradi decentralizacije?
S skupščine Trgovske zbornice okraia Kranj - Ali javna skladišča kočimi družbenimi problemi in je naslednji dan proučila Ves
„ __T_  ■ l-i;!.                   ^__:X~ t-____:__x~ 1  x__                                     Je vse preveč posvcttila sub- predlog in sestavila svoje pri-
V nekaj lehh, ali UrejenejSa trgOVine Se letOS jektivnim vprašanjem. Razen v p<«*e za prihodnjo sejo okraj-
Prejšnjo soboto je bila 3. redna letna skupščina Trgovin- tij  tudi dejansko   uporabil za delovrdh kolektivih, organizaci- nega ljudskega odbora, ki bo v
ske zbornice okraja Kranj, kaeri sta, razen številnih gostov, izboljšanje položaja v naših ti- ** ZK niso bile            aktivne, torek v Radovljici.
prisostvovala  od   138,  102  delegata. e ovim a h   oirr-a-i^; <4-..jv-„-j -i —
govinah. Okrajni družbeni plan Decentralizacija   trg.   mreže ffS*  Kr^. j*   Prideva,   Dl II CTRI r+ . I
>i se večji del teh sredstev rlenuiTi odbora bZ U L za C3orenjsl<o
Vsem borcem in funkcionarjem
Iz   poročil   upravnega,   nad- W   mreže da bi se večji del teh sredi
Samo mesto Kamnik pa bo raz- zornega odbora in častnega so- je bila lansko leto več ali manj stekalo v nek poseben sklad za
deljeno na 5 področij. Posle dišča je bilo razvidno, da ne- uspešno izvedena edino v Kra- gradnjo javnih skladišč v Kra- Pretekli torek dopoldne sta se plenum ponovno zbral v začet-uprave cest in uprave za go- kateri člani zbornice vse pre- nju, medtem ko so v Skofji Lo- nju Nihče nima nič proti grad- zbrala k seji odbor Sooialistič- ku prihodnjega tedna in bo ta-zda  ko t      kmetijsko   in   ve- v&c Pojmujejo   svojo   ustanovo ki šli v tem oziru nekoliko pre- njj teh skiadišč. Ravno nasprot- ne ^veze delovnih ljudi za Go- krat sprejel  tudi  ustrezne za-
JT"      er vnekcijo pa naj bi kot kakšnega arbitra, ki mora daleč ter osamosvojili prav vse no! Kranju so celo nujno po- renjsko in okrajni komite Zve- ključke. _
odUoTraird ljudski odbor.        posredovati v raznih nevšečno- trgovine in trgovinice   ne ozi- trebna, Vendar se nam ^  da ze komunistov. Plenum je otvo-
1 OKra;,ni   J stih in sporih z organi oblasti raje se na to, ah so imele vse bi se morala ta sredstva  ki bi       predsednik okrajnega odbo-        Va im^fpn nnnrph
V novi občinski uprav! bo po seveda v korist Ujetja Toda P°^e ™ samostojni obstoj ali bUa potrebna za začetno fazo ra  SZDL tov.  Mirko  Zlatnar puyiCU snultku    59    delovnin^^ mesa zbomica   je   družbena  organi- ne- Ravno obratno r upravniku
na Jeseni-Jeseničani v
denarni   zneski,  lahko kranjskem in  radovljiškem   o- sredo popoldne tak pogreb, ka-ziča   Z decentralizacijo namreč zelo k<>ristili. kraju  Po nteraiu ^  Košme_ kršnega na Jesenicah še ni bi-
ne bi mogli zagotoviti zadovo-       , ,.   J       " u ^wsmt^ .    M , ,      .       . Drlx_la
Ijivo preskrbo, niti uspešno de- SkupMina e na koncu izvo- Jja so odboji razpravljali o JuS^J« množica ki je lavsko samoupravljanje. ^a nov H-**"** upravni od- smernicah m ciljih, ki jih v tem S^^SnttT«*Tttt^
--------- ce k ta rPazhiia ^ališča 0 bor,   katerega   predsednik   bo Mu zasledujejo zvezni, repub- J^SLJSliS stražo S
u.AS.-MCllill OTtO* N9 ^nPCUlicIlOm decentralizaciji   rodila pričako- f**™> ^oško ™™**k> biSki  in Pla™-  Ker se ?uro7deiavci   «a„i  ZB čfani
partizanski n enot na uorenjskem vane uspehe. so«^ Pra- gj*****- h ^* »- j^tS^SJSL^
številni naši  časopisi, revije. Ua tudi Frane - — - ^ in um«taI- Vendar ™ « KranJ> ^ " ^ ^ "   ° -niče ter drugi, poslednjo M
z mimohodom. Pred gledališčem so se poslovili od pokojnika v imenu Jesenic Svobodaši lov. France Skulj v imenu »Svobode«, član CK ZKS tov. Tomo Brejc in v imenu Mestnega gledališča Jesenice predsednik umetniškega sveta ing. Danilo Gostiša. V žalni sprevod se je vključil« blizu 3000 Jeseniča1-n^T^iSftJLirJE!??, *°' ^ so. pravih primerjavo nov in okolicanov. ob
so se poslovili od pokoj-tov. Bogdan Knaflič, sekretar mestnega kmiteja ZKS. —-    -   jov   Maks  Dolinar, predsednik
Najbolj  živahno  razpravo je ... . . „.
^       xi     j + 1   •*        Ljudskega odbora   mestne ob-
>vzročil  odstavek v  tarifnem _*
Številni  naši  časopisi, revije, lja tudi Franc Stefe - Miško in m umestm- Vendar žal n
Obzorniki itd. so že objavili in tov. Ivo Porenta - Vojko. Kljub moremo naše trgovine pohvali
5«  priobčujejo  spomine   štorih tem. že napisanim dokumentom SLV          "T1"1, kat bi *° radL
borcev, vojaških poveljnikov in o borbi Gorenjcev proti okupa- h™*Li"*°ta.v,jam.°- da  se J«
tZv.i.^ih     funkcionarjev.     na torin in                      " decentralizacija, kjer so j . iz-
Le delo celotnega kolektiva -ie merilo uspeha
S sestanka Delavskega sveta v „Iskri«
Političnih     funkcionarjev,     na torju in sodelovanju v ljudski vedli *ase narodnoosvobodilne borbe, revoluciji,  pa smo mnenja   da V<
Veliko   spominov   na   junaška j« še vedno izredno veliko'do- tT«s^°/^
bartizanska leta pa je bilo tu- godkov iz  NOB   ki     ,      b Jj«k (vzlic večji konkurenci)
ni literarno obdelanih in bodo nikjer zabeležen   in objavljen    SS      ^ T*' T° je Prav Ostali trajen dokument epopeje Pa to        svoj,   ted   /.    Jenl' ^P™ edina temna   senca, ki Jugoslovanskih  narodov  v naj- zahtevajo in zaslužijo. Prav za- P   ♦   u   trgovino in njeno de-Mjem  trenutku   njihove   zgo- radi tega kovine. Ti sp hodočim zgod ljudem, da bod-
Uresoditi   napore   in  žrtve   W na partizanska leJ SklXTljih L^o  ponekod ni
Jih je dalo svobodoljubno ljud- bomo uredm       objav|S  " „1   bll°   "spešno ne  le   zato, ker ne"? P/avilniku podjetja
Hvo za svojo svobodo prav ta- gem  , ' imamo posamezne trgovine, ki faNJ  dvoma- .,da, so  v  no%-em povzročU  odstavek v  tarifnem .
Vo pa bodo služili kot dokument traJnejšo  vredno'm „,1  ,       ima& ^Jveč 2 uslužbenca in je Urlfnem pravilniku podjetja, ki pravilniku, ki govori o pravici Cine Jesen,ce- tov. Gostiša. di-
a zato delavsko upravljanje prak- ga Je sestaviila posebna komisi- članov  delovnega kolektiva  do rektor Kledališča Kranj, tovariš tično neizvedliivn   tonući J" za tarifni pravilnik v Dod- drvhiAir^   n^r^..^ ,•„ . Trii
*»aše ljudske
tudi Jese-godba na Javorni-Tolika ude-so bil
pokojnik priljubljen.
Zelo koristno bi bilo. če bi tu- tem,   ali   pripada   dobfč"k de naj bi se v prihodnje J d^ ^vsem ve~iz ind"" lavcem enetga izmed obratov ki   ]VAt1A MMAMM 19« podTetja S*%? to močno presega svojo prohod-   ^0ra P*OQU JUT
, .JU- tuui v zveznem merilu. Po ne- Zelo koVistno bi bi
voooaivv ^  razrednim sovraž- di, ki si žele ohraniti spomine kem osnutku Zveze trgovinskih di druga, predvsem
«*atorjem^ jlst   ponovno  na  junaška  leta  Gorenjcev  in zbornic, naj bi se v prihodnje stnijska  ~-**«w- -
Čitača  na  vse  stare borce  in iim dati tudi publikacijo.           gro-istična    trgovska    podjetja pobudo no   obveznost,    če   proizvodni     Kot smo izvedeli, bo 17. aprt-
ti rtkoionarje  partizanskih  enot     Razen tega pa naj bi tudi vsi Vključevala    le    v    republiško     Novi tarifni pravilnik podjetja plan celotnega podjetja ni bil *» otvorjena nova proga JAT v
P ^„,,„lskem. da bi nam nr>- nh*t~~t.i •                                                                                            redvideva v letn^n^m I«Am = — Lescah. Na ta način bomo tudi
na Gorenjskem dobili letalsko progo.   Lesce  —   Ljubljana — ,1 Beograd — Skoplje. Brez dvoji ma bo nova letaska proga ve-
pogoje, na zdravju škodljiv):- uspeh tudi vsd ostali Obrati. U- ,lko koristila razvoju našega '4» " siovcii«« -« uu ivio2akljo lahko dobilo zaželene podatke na drobno. Zato bi bilo treba ^n delovnih mestih, so določili speh vsakega posameznega de- turizma na Gorenjskem. Delov-H0 se uprli« in Slavka Smolcja in material. V prepričanju, da ta problem proučiti z vseh dodatek od 2.5 do 5 dinarjev lavca pa bo popolnoma zaživel nim IJude"» iz vse domovine in HljKovni dokument o trpljeniu bo naša akcija uspela. Se en- strani in šele potem se odloči- ^ uro Nekateri člani delav- Sel« tokrat, če ga b> doseglo tudi iz da,ine Makedonije pa Slovencev  »Gorenjska v borbi, krat apeliramo na vse partiza- t[ za najustreznejšo varianto.     skega sveta so izrazili svoje po- pcdieije kot celota. *>o omogočeno, da bodo v nekaj
W,>iifiiiu in svobodi« ter nekaj ne, naj primejo za pero in nam     Ob koncu so delegati še spre- misleke o tem. ali je to nagra-    Ob koncu so člani delavskega urah y območju naših Alp, kjer Podlistkov v našem listu, ki sta napišejo nekaj svojih spominov jeili sklep, naj bi se 0,5°/o inve- jevanje za težke delovne pogo- svota *fskr~ lili napisala razen tov. Konob- na junaška partizanska leta.       stiHi^n <*v\aA ^*»«.w*- ~»-*4-
sticijski sklad trgovskih podje- je" doVolf ^a«^" Ve^ S Sk^'1  "°Vi U~
bodo lahko preživeli svoj letni dopust.
TEDEN DIVI PO SVETU
ŽRTVE KOLONIJ
Portugalsko sodišče je preteklo soboto obsodilo 19 Indijcev na 4 do 28 let strogega zapora, ker so preteklo leto sodelovali v »nenasilnih akcijah« in zahtevali, naj portugalsko posest G« priključijo Indiji.
severna italija brez Časopisov
V Milanu, Benetkah in v Turinu preteklo soboto niso tešli nobeni časopisi zaradi sftavke tiskarjev, ki so v sporu z delodajalci v zvezd z uvedko teletipskih tiskarskih strojev. Izšel ni niti »Cor-riere della sera«, ki ima v Italiji  največjo naklado.
LETALSKA NESREĆA
Ameriško štirimotorno letalo, ki je letelo proti Havajskim otokom, se je nad Oregonom vžgalo in tre »čio na tla. Pri nesreči so bili štirje potniki ubiti, 19 pa jih je katastrofo preživelo.
KLERIKALNI NEREDI
Belgijska časopisna agencija poroča, da je bilo ob demonstracijah v Bruslju aretiranih 1500 ljudi, ki pa so jih že izpustili. 12 demonstrantov pa bodo postavili pred sodi-Sče, ker so pri njih našli orožje. Med neredi je bilo ranjenih 10 ljudi.
KONFERENCA VZHODNIH DEŽEL
Radio »Svobodni Berlin« ]e poročal, da bo v Moskvi v najkrajšem času konferenca predstavnikov vlad vzhodnoevropskih držav in Vzhodne Nemčije. Ze na konferenci v preteklem decembru so sklenili, da bo ta konferenca sklicana, če bosta Francija in Nemčija ratificirali pariške sporazume.
ARETACIJE ILEGALCEV
V alžirskem mestu Bonnu so aretirali 11 ljudi, nekaj več pa tudi v okolici mesta. Aretirali so jih po odkritju tajnega skladišča orožja v mestu, ki ga je menda zbirala neka ilegalna organizacija. Med aretiranimi so baje tudi trije voditelji te organizacije.
SOVJETSKO-JAPONSKI RAZGOVORI
V New Yorku sta se sestala japonski in sovjetski veleposlanik, kjer sta se raz-govarjala o obnovitvi rednih diplomatskih odnosov med Japonsko in Sovjetsko zvezo.
S SKUPŠČINE GOSTINSKE ZBORNICE OKRAJA KRANJ
Kranj, 30. marca. stilne:  ali zadruga ali pa kdo
Danes je bila v Prešernovem gledališču 3. redna letna skup- drugi. Odnose v takih gostiščih
ščina Gostinske zbornice za okraj  Kranj,  ki je precej  teme- bo treba na vsak način urediti
ljito obravnavala probleme te gospodarske panoge.  Reči mo- in vskladiti z načeli delavskega
ramo, da so delegati na današnji skupščini dosti bolj živahno samoupravljanja,
in konkretno obravnavali svoje probleme, kot delegati na skup- Precejšnja neskladnost obsto-ščini Trgovinske zbornice.
V TISKANIM SO KREPKO kratkim  pa  so  Jo  na pobudo ZAGRABILI mladinskega  komiteja ponovt-
V zadnjem času se  je  mda- vzpostavili  Mladinska ^ga^iza-dinska  organizacija  v  tekstilni cija je nasla pn tovanuškaii po
j a tudi v prodaji vina v go- tovarni »Tiskanina« v Kranju laičnih organizacijah Po*rw> tr stinskih obratih in v trgovski močno utrdila. Mladi komunisti zumevanja ter je zaradi tega mreži. Gostišča so namreč v so v mladinski organizaciji delo lahko takoj steklo. Za re neenakopravnem položaju zara- kreipko prijeli za delo in s so- publiško razstavo ki bo v Kra-decentralizacija gostinske mre- Problem zase so nekatera go- di tega> ker ^ plačevati delovanjem sindikalne podruž- "ju, bodo pnpravih izdelke, kaze^ Medtem ko je^ bilo v letu stisca, katerih poslovanje ni v razen zveznega promet davka nice ^jetju že d^g^ pr- tere največ ^deluje mladdT* 19o3 se 9 gostinskih podjetij na skladu z obstoječimi predpisi. še obči(nski davek katerega je ve he. odboi. or- Tako kot v »Tiskanim« tudi v področju okraja, fci so združe- lak kričeč primer je gostišče trgovina oproščena.                    ganizacije v podjetju je pripra- »Savl« mladina pripravlja not
Precej   smo   doslej    razprav- vil program za sodelovanje pri Pravo o novem plačnim sistemu
Eden bistvenih lanskoletnih mnogih možnih oblik borbe pro uikrepov   v   gostinstvu  je   bila ti alkoholizmu.
vala v svojem sestavu 30 go- društva upokojencev v Kranju.
stinskih obratov, je bila v letu Le to prodaja vino ceneje kot lja]i Q druibeni prehrani. S 1. mladinskem praznovanju konec pri nas m ekskurzije v kranjsto 1954 decentralizacija skoraj po- ga je raoc dobiti v gostilnah. apriJom je v Kranju že začela ma- tako ^ ri tovarne, kjer se bodo mladi de-potaoma izvedena. Izjema je Nihče rama nič proti temu, da p.osiOVati prva delavska restav- Vil spored mladinskega dela v lavci seznanili s proizvodnjo edino Dom na Jezerskem, kjer se upokojenci v svojem društvu racija Do.bro bi bUo> da bi tu- dne,h d praznilkom drugih proizvodnih panog. Mla-posamezni obrati niso bili osa- družabno izživljajo in da tudi di druga gosrtinska podjetja or- Pretekli ponedeljek so ime« dinski odbor bo organizira: mosvojmi zaradi tega, ker so popijejo kak kozarček vina. To- ganiizirala prehrano delavcev, mladinski voditelji posameznih športna srečanja med mladine upoštevali poseben, položaj pod- da nekoliko čudno se nam zdi, Pri pavšaliranju obveznosti do obratov razgovor o novi plačni kranjskih tovarn, jetja in njegov sezonski in tu- da so v lanskem letu popili v skupno8ti) hodo ljudskl odbori politiki, v najkrajšem času pa ~ ~ risiticni pomen. Prav tako po- tem gostišču 4 vagone vina (40 to deJ9tvo upoštevali in odmer- bodo z vso ostalo'mladino pre- ^ v eni prejšnjih številk smo i memben ukrep v lanskem letu tisoč litrov). To je v določenem jali takim gostiščem manjše da- tresli nov tarifni pravilnik Od- Pisali ° delu Kluba mladdh preža gostišča in gostinska pod je- nesorazmerju z visino pokojnin, jatve bor mladinske organizacije pri- izvajalcev v jeseniški Železarni tja, je bila uvedba novega plač- ki jih prejemajo upokojenci. Poudariti moramo, da je go- pravlja tudi skupno ekskurzijo ki deluje v okviru mladi nsfo nega sistema, ki je vzpodbuja- Nekoliko čudno je, m v na- stinska zbornica okraia KranJi J Jesenice v Železarno, kjer organizacije. Tedaj smo tudi :-joče vplival na povečanje pro- sprotj-u s tarnanjem, čes, kako zelo moian in pomGmben čijni_ si bodo mladi delavci ogledali sali o načrt.h dela tega kometa. Nov sistem nagrajevanja pwle so pokojnine, kako majh- telj v g0istinst.vu okraia. Saj so proizvodni proces v težki indu- Danes Pa lahko P°vemo. v drugih okrajih še niso uved- ni so prejemki. Z vinom pa so v zbornici včlanjena skoraj vsa stri ji. razen tega pa namerava- Klub mladih proizvajalcev dan:
le- preskrbovali  tudi   nekatere ve- gostiKa in gostInski o5rati  na .    J btekat-  tudi aU dra_
li, kar pa bo storjeno še
besedo držal. Razen rednih pr?"
tošnjem letu. Nov način obliko- selice. Društvo upokojencev naj F.odro,čju okrajai razen 2 p^jt- mo v Ljubljani   Seveda pa si davanj, ki so jih v syoje<m de-
vanja placnega sklada je v ve- bi se vvečji men ukvarjalo s niških domoVf 2 menz in 2 za. bod    ogledaU   tudi   tovarne .
liki meri enostavnejši in prož- stanovskimi problemi. Razen te- sebnih goSJtiln &in   k   .      t .   y Kranju.
nejši ter sili delovne kolektive, ga pa gre marsikdaj vino Iz te-     Za  novega  predsednika  Upr. Pripravljajo obisk v »Iskri«, v men« v Kropi
da kar najbolj zadovolje svoje ga gostišča tudi »čez cesto«. odbora gostin9ke zbornice je bil »Inteksu« in v »Pletenini«.
BOste. Podoben problem je z zadruž- z večino glasov izvoljen tova- Mladinska organizacija bo or-
Zbornica je skrbela tudi za nimi gostilnami. Nikdar se nam- riš  Zakelj,  upravnik  zadružne ganizirala  strelsko tekmovanje
strokovni dvig gostinskega ka- rec ne ve, kdo je odgovoren za restavracije »Jelen« v Kranju,
dra. Priredila je seminarje za poslovanje  tjake  zadružne gof-
mladih slovenskih tekstilcev, ka-
lovnem programu predvidel tudi že obiskali tovarno »Pla-Preteklo soboto so bili mladi proizvajalci Kropi, kjer so jih mladine »Plamena« nadvse prisrčno sprejeli. Ogledali so si tovarno in
A.
poslovodje manjših gostišč, katerih se je udeležilo 38 oseb. Na teh seminarjih so dobili u-deleženci osnovna navodila za vodenje gostišč. Naloga zbornice bo v prihodnje, da bo čim bolj skrbela za vodilno osebje, njihovo   strokovno izpopolnje-
rvomajs
ki
izleti delovne
ljudi
mor bodo Povabili  mladino  iz muzej, se seznanili s problem:
v tej tovarni in ob zaključku obiska ogledali tudi film o Kropi. S prijetno družabno prireditvijo so zaključili svoj obisk v Kropi. V soboto 9. IV. pa nameravajo obiskati kranjski tovarni »Iskro« in »Tiskanino«.
vseh sorodnih tovarn v lrs. Zgradili si bodo igrišče za odbojko in organizirali medobrat-no tdkmovanje. Posebno pozornost bodo posvetili tudi zborovanju mladih slovenskih tekstilcev, ki bo 9. aprila v Tržiču (o
Se iz obdobja borb delovnega bave in več prijetnih presene- čemer smo pisali že v zadnji vanje, kar je v precejšnji meri cioveka za svoje pravice je o- cenj. Mladinska godba na piha- številki  našega lista,  op. ur.).
gr^vanT " «*° - -vadi. da so zavedni       iz Šiške in Kmečki trio 4z Na zborovanje bode> poslali svo- „""hSHvSi S
8     Z-bno gibalo za go- klavci na svoj praznik organi- f^ zaključke sG posvetwania lahko £? s  tamkajšnjo mladij ,
stinstvo^v  UjSjS^ Z -e. v  bližnjo okolico   ff^J^^S—M ^ ~ £"«*
dejstvo da bodo gostišča lahko Prezihov Voranc jih je v svoji gkofje lokci kamor naj se de. ttjDI v »SAVI« NE SPIJO delu s kmečko in tovarniSff uporabila razen obveznega  in- zgodbici »Prvi maj« prav lepo iovni  kolektivi in  posamezna-     V tovarni gumijevih izdelkov mladino ter na ta način naj-
Mladinci »Iskre« so bili zadnjo nedeljo na obisku na Gc!
vesticijskega sklada za ureditev
opisuje.
gostišč tudi 50°/o od ostvar j enega dobička, medtem ko se bodo ve* nioznosti, da delavec spozna mtormacuj. sredstva  ostalih 50%  ostvar je- tu<ii   svojo   domovino, spozna nega dobička stekala v okrajni rast in lepoto, na drugi strani
bo pa v prijetnem vzdušju naveže in utrdi sitike s svojim delovnim kolektivom pa tudi z ostalimi kolektivi.   V ,ta namen so naša
Ze večkrat se mi
Danes je neprimerno ki obračajo glede podrobnejših »Sava« v Kranju mladinske or- bolje  poskrbeli  za sodelovani--
ganizacije dalj časa ni bilo. Pred delavske in kmečke mladine
Glas naših bralcev
! favno branje „Glasu Gorenjske" na Jesenicah
turistična podjetja že letos pri-pnr<-ila številne izlete s poučnim
je zgodilo, in  se  pridružil   »javnim  bral- tu oskrbeli primerne in promet'
da sem čakal na jeseniškli želez- cem«. Seveda lista nisem mogel ni točki ustrezne deske za lep' niski postaja na vlak. To je za- prebrati; zaradi zanimivosti na-
investicijski    sklad. Tako možno v letošnjem letu, čeprav s skromnimi sredstvi, vendarle v precejšnji meri urediti posamezne lokale in ostvariti možnost kulturne postrežbe. Š kulturno in sodobno urejenimi gostišči v neposredni zvezi je tudi pijančevanje.  Znano je. da in zabavnim namenom. nimivo predvsem, ker se tu člo- giovov pa sem kupil v bližnji se pijane osebe zadržujejo naj-     Tokrat je v načrtu dvodnevni vek nima kam dati in postopa trafiki »Glas Gorenjske« in ga raje  v zakotnih in razmeroma izlet v Crikvenico 1. in 2. ma- okrog »bodočega kolodvora«. To bral na vlaku. Razmišljal sem o neurejenih lokalih. Zato bo tudi ja s posebnim vlakom in poseb- se mi je primerilo tudi minulo cenenem  načinu branja olepšanje gostišč pripomoglo k no ladjo. Na programu so izleti soboto popoldne. Hodil sem po m]&m   kaj   fe bi ^ zmanjševanju pijančevanja. Se- na otok Krk, ogled mednarod- cesti ob postaji gor in dol ter veda  pa  je  to  le   ena  izmed nih avto-moto dirk, večerne za- zagledal  ob  plotu gnečo ljudi. ______Bil sem prepričan, da se je pojavila neka branjevka, kar je zad-
1 j en je vseh listov.
Hvaležni bralec G.
G.
0 pomenu razstave sredstev za zavarovanje ljudi pri delu v Kranju
nje čase redkost za Jesenice in jeseniški živilski trg. Toda tokrat ni bilo branjevke. Ljudje so stali pred okvirjenim delom plota, na katerem je bila nalepljena nova številka »Glasu Go-
Kakor pri nas na splošno, ta-     Takšen odnos vodstev podje-     Smatramo za potrebno opozo- renjske«. Izkoristil sem priliko ko tudi v kranjskem okraju ob- ti j do higiensko tehnične zašči- riti  na  te  probleme predvsem stoja problem varnosti pri de- te nas resno skrbi, kajti dokler zato,  ker za zdravstveno služ-lu.  saj so  primeri   nezgod   še vodstva podjetij ne bodo  pre- bo
m si ta način
poskrbeli za branje še ostali listi. Na tem plotu, ki je sicer kaj žalosten, bi lahko našli mesto  prav   vsi  naši listi.
POPRAVEK
V  članku  »Spomenik padlir v  Moravčah«  (13.  številka). * nam je vrinila neljuba pomota Namesto:   »•prispevala podjetje p™ iz  Hrastnika  in  Trbovelj« g
dograditvi kolodvora, kar se bo pravilno glasi: upam zgodilo letos, pa bi lahko Trbovelj«.
Zagorja i»
Uredništvo
Prvoaprilska - zares
Sicer se v Kranju zelo priza- električnem  drogu tabla  « n» izdajajo   ogromna   sredstva   IMcilIlIll ft<ll>OI*U  SZDL de vajo, da bi uredili in moder-   pisom   »Besnica   7 km«, ilobrik
kamniške komune
Plenum    odbora    SZDL za kamniško komuno je zasedal te Kamniku.  Na programu
l   nekaterih lenju in nezgodam naših delov- gjjgar ]6krBlf ^ benem  produktu.  V  preteklem podjetjih skrb za 51oveUa le na n,h ljud, m s tem pr.hrammo predaval o
letu .je število nesreč padlo za t.,ilrn ,„       „ Hp^.niih  z* *mš- družbena sredstva za druge .na- SZ^L ^y jfim
vedno zelo pogosti. V letu 1953 pričana o potrebi higiensko teh- tako Zavod za socialno zavaro-
je bilo v kranjskem okraju 1819 nične zaščite   toliko časa bodo vanJe  kakor  tudi podjetja sa-
delovnih   nezgod.   Zaradi   njih nesreče pri delu v naših pod- ma- NaI°sa nas vseh, prav po-
smo izgubili 31.609 delovnih dni, j«tjih  na dnevnem   redu.  Tak sebno pa podjetij je, da se z *Jnj
skupnost pa je utrpela 72 mili- odnos do razstave nam jasno vsemi silami borimo proti obo- 1 jonov dinarjev škode na tiru/-
nizirali promet ter preprečili 100 m dalje po kolodvorski <*r razne iz njega izvirajoče nesre- sti (na križišču) pa stoji na niče. Nekaj pa je v našem mestu, meni tabli »Besnica 8 km* (gjej
391 primerov, še bilo 1429 delovnih nesreč. Izgubljenih je bilo 30.882 delovnih dni, škoda na družbenem produktu pa znaša 67 milijonov 800.000 dinarjev.
Zgornje številke nas opozarjajo le na gospodarsko plat tega vprašanja. Social. družba pa tudi druge  strani  ne  more in
jeziku in ne v dejanjih. Za viš-Ve?n_^. ?a »I* J° stopnjo delovne zaščite je namreč potrebno, da so predvsem vodilni ljudje v podjetju prepričani o njeni važnosti in da se delo na tem področju tudi materialno izplača. V našem okraju imamo podjetja, ki so v ta namen žrtvovala veliko sred-
mene' referatu je  obravnaval zgodo-
l*s  že  vodilni  ljudje   naših vinski razvoj in današnje nalo-
podjetij  smatrajo, da njim  sa- ge  te  organizacije s posebnim
mini ni potreben ogled razsta- ozirom   na   današnje notranje
vc in da se  pri tem ne bodo politično stanje. Naslednje pre-
ničesar  naučili,  naj vsaj orno- davanje je imel član CK ZKS
gočijo  svojim  kolektivom sku- tov.   Dušan  Bole  o   izvoru in
pinski  ogled  v delovnem  času razVoju religije. Po predavanjih
in po razporedu, ki so ga podjetja dobila od Okranega zavo-
so odborniki razpravljali o tekočih problemih, zlasti pa so se razgovarjali o organizaciji slovesnosti in manifestaciji v počastitev 27. aprila.
stev,  imamo  pa  še več takih,
ne sme  prezreti.   Cioveka   se ki za to nimajo nobenega razu- daJ\a""soc°iaIno  zavarovanje v
mora   pred  nevarnostmi  delov- mevanja. Kranju.   Sindikalnim organiza-
nih   postopkov zavarovati,   ker     In  sedaj ko z vso  resnostjo cjjam   in   higiensko tehničnim
je pač človek najvažnejši člen pristopamo k higiensko tehnič- komisijam pa naj bo to opozo-v  proizvodnji.   Vprašanju   var- nemu   izobraževanju   naših  de- ,ja je  treoa  na področiu
nosti, ki je torej socialni in go- lavcev, so se našla podjetja, ki higiensko  tehničnega lizobraže-
spodarski problem, moramo po- zavirajo obisk  razstave svojim vanja ne «samo delavcev, ampak
svetiti vso pozornost.    t kolektivom  v  delovnem   času. tu(ji  vodilnih  ljudi v tovarnah Kamniku«, ki  smo ga objavili
V ponedeljek 28. t. m. je bila Vodstva podjetij jO proli Irmi', ^ marsikaj narediti, da bo skrb 26. marca 1.1. je nastala zaradi
•tvorjena    razstava    higiensko da  Di  posamezne  skupine  obi- za našega človeka izražena res pomanjkljivih informacij, ki jih
POPRAVEK
članku   »Nove gradnje
tehnične zaščitne službe, ki jo skale razstavo v delovnem času v dejanjih, je  ograniziral  Zavod   za   pro- ter vztrajajo, da naj si delavci     upamo, da učevanje    varnosti    pri    delu ogledajo  razstavo  v  popoldan- koicktivnega
se   bo   odnos do
je dobil naš dopisnik, pomota. Stanovanjska bloka v Kamniku
ogleda    razstave ne  g^di. »Projekt«_ iz Kranja,
rimpak »Graditelj«  iz Kamnika.
Uredništvo
skih   urah.  To  utemeljujejo  z pravočasno    popravil,   za kar
izgubo v proizvodnji, ki bi bila imamo še nekaj dni časa. Upa-
po našem mnenju veliko manj- mo> da bodo kolektivi imeli pri-
ša. kot jo imajo podjetja* zaradi jjko   videti   razstavo   in   filme.     SAMO DO 10. APRILA JK SK
delovnih nesreč. Vodstvom pod- Saj se naša podjetja v tem ne CAS, DA SE VPIŠETE V CLAN-
jetij ni mar, da se veliko šte- morejo  razlikovati  od  podjetij STVO PREŠERNOVE DRUŽBE
vilo   delavcev  vozi  z   vlaki   in v drugih okrajih, kier je ta raz- IN SI ZAGOTOVITE ZA ĆLA-
avtobusi in da ti sploh ne bo- stava dosegla popolen uspeh
LRS skupai z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje v Krairiu. Okrainj zavod je na •tvoritev povabil predstavnike •rganov ljudske oblasti, političnih organizacij in vseh pomembnejših podjetij v okraju. Od  preko  300 vabljenih pa se
je  vabilu   odzvalo le  okoli  50        .^j.  pri,ožnosti ogIedati si     Obisk razstave bo precej za-  DOPLAČILO 50 DIN PA CELO ti stvar, ki hi bila sicer primer-  p«.jte , UU„,    „ik!  LirtUvnv   ozlro   razstavo. Ravno tako pa vsi po-  neSljivo merilo odnosa vodilnih 6)  IN  UDELEŽBO  PRI  VELI- na  za  prvoaprilsko šalo - že K,avno cesto proti ,,redstavn,ke   kolektiv   ozlro       * „biskovalci  ne   bodo ,j„di v podjetjih do družbenih KEM   NAGRADNEM    ŽREBA- res  predolg  vznemirja mnoge ^ ,a km
m9.  vodilne  U«di  podjetif.  Od  P«« _ . ..   filmnv   ki Uoristi in njihovega gledanja na NJU, V KATEREM BO IZ2RE- voznike in pešce' »Besnua
vablienih   doktor e V   podjet    mogl. r^f^^ta^ korwt. «n ^ pANIH VEC  STO DOBITKOV     Pri odcepi ceste na železni-     Torej, kako
sU  bila navzoea  le   eden    al. Jtt^«OJ^WM«In uran ^ proizvajalcev. MILIJONSKE VREDNOSTI. ško   postajo utojf   ob   velikem nlce?
- Riiko!). Tudi "* in*'^"adVšča P"»
,11111 fn°
jubljani P'
dale^ J«
do Btf
Gospodarske novice i* vse domovine
NOVI PREDPISI O ZU NAJETRGO VINSKEM POSLOVANJU Sedanja uredba o zunanjetrgovinskem   poslovanju bo spremenjena.  Zaradi velikega   števila zunanjetrgovinskih podjetij  bo  treba zaostriti pogoje za vpis v zu-nanjetrg.  register.  Prav tako bodo dopolnjeni predpisi o investicijskih delih v inozemstvu ter še nekateri drugi Predpisi v zvezi z zunanjetrgovinskim poslovanjem
KONČAN JE NOVOSADSKI SEJEM Letošnji spomladanski sejem v Novem Sadu je obiskalo okolS 800.000 ljudi. Razstavljale! so prodali za nad 2,5 milijarde dinarjev blaga, kar dokazuje, da je bil sejem zelo uspešen.
V KIDRIČEVEM SO ZAKURILI NOVE PECI Zaradi ugodnega vodostaja v letošnji zimi, bo Tovarna Silnice in aluminija v Kidričevem začela izkoriščati v večjem obsegu zmogljivosti električnih peči. Ta teden bodo zakurili še nadaljnjih 38 ter čez kak mesec še ostalih 30 peči. Sedanja proizvodnja bo znašala okoli 900 ton  aluminija mesečno.
JABLANICA V POGONU Preteklo nedeljo sta začela obratovati prva dva agregata našega največjega elektroenergetskega sistema v držvi — jablaniške hidrocentrale. Ob tej priložnosti je predsednik republike odlikoval 100 najbolj zaslužnih delavcev  in strokovnjakov.
Hidrocentrala v Jablanici bo imela skupno 6 agregatov, tretji agregat pa bo začel obratovati še letos.
RABERKI IZ DRUŽBENIH PLANOV OKRAJA RADOVLJICA IN KRANJ «        , f V       ^ • 0
mr   • i •       u   *  j   |Q(-m     Zreb je odločil
iv a i no nrmesio leio z  Končno smo se menda vsi vitkov keksov, liter borovnlče-
oddahnili. Žrebanje je že za na- vega bisera, jabolčni sok in DRUŽBENI PLAN OKRAJA hodnje leto, bo dohodek dopol- dene analize strukture naših mi- Preteklo nedeljo zvečer torta; 6. Strumbl Alojz, Kidri-RADOVLJICA: V primerjavi z nJOne dohodnine za približno 7 gozdov so pokazale, da so do- smo V okviru javnega veselega čeva 30 p. Javornik, 5 stekle-doseženo proizvodnjo v lettu milijonov dinarjev večji kot sedanje cenitve lesnih zalog in večera, ki je bil v dvorani ki- nic žganih pijač; 7, Torman 1954 se Ibo povečala proizvod- lansko leto. Vendar bo davčna prirastka v precejšnji meri re- na »Storžič« v Kranju, izžreba- Jože, Gozd Martuljk 99, 5 stenja v okraju v letošnjem letu osnova ostala ista kakor v letu alne dn da ni računati z razli- 11 nagrade, ki so jih za naše klenic žganih pijač; 8. Jeglič za  IP/o   V /Železarni na  Jese- 1954. kami v zalogah, ki bi dopuščale naročnike podarila številna pod- Albina, Kopališka 7 p. Radov-
nicah bodo povečali obseg pro- GOZDARSTVO vecJ° sečnjo od trenutno plani- J<*Ja na Gorenjskem. Povedati ljica, 4 doze džema in za 1000
izvodnje z ozirom na leto 1954 " ''i '   rane. moramo, da smo nekaj nagrad din raznega špecerijskega bla-
ža 6000 ton. To  povečanje   bo   +Za indivldua^    Da bi izboljšali položaj v na- združih   tako da smo povečali ga; 9. Šolar Marica, Njivice 3
možno doseči predvsem s pove- stanovanjskih hasic bo v letos- gozdwih/ki irnajo pJ č_ njih vrednost, s tem pa se je p Podnrt 2 plašča za kolesa; čanimi   kapacitetami   vaijame "jeKm le*U Zaf^ezifo SUsoč       f   Mlwjm nnJ.tiL,L., seveda   zmanjšalo   število   na- 10. Guzelj Francka, Davča 31 p.
..... Kun.   mpiT.rmr * — —
canimi
ter nekaterih drugih predelo valnih obratov. Kemična tovar na v Podnartu je svoj proizvod-
usmerila v prvi vrsti na proiz vodnjo sredstev zo površinsko obdelavo kovin  (galvanotehnlč- ,nisklh P°dro* ni preparati in sredstva za far      v 'Sc>zdovin Pa bodo izvajana sfatiranje). V programu za le- na PoklJuki in Mežaklji. tošnje leto pa imajo tudi po-    Vso pozornost v letošnjem le-skusno   proizvodnjo   nekaterih tu Pa 00 treba posvetiti reše-
«.uo. meirov lesa iz rednih se-            puiuvico normalne lesne "I—   "'""'j1«""   snevno   na- iu. uuzelj Francka,
čišč gozdnega gospodarstva  Pri zal°ge>   Je   potreba   zmanjšati grad-. Razen  tega  pa se  je  v Železniki,  9 stekle
pogozditvah se (bo v letošnjem ^"to P°d količino letnega pri- zadnji številki poigral tudi ti- kuhinjska sejkira;
letu predvsem upoštevala zgor- rastka-  Predvideno je,  da bo- skarskl škrat, ki nam je izpu- Ivan, Novi trg 6 p
ni program   v   letošnjem letu     u Predvsem upoštevala zgor-
njesavska dolina, kjer bodo na- mo črpali Prirastek za letošnje &m kar °v® številki pri sezna-
daljevali  z  ureditvijo hudour- leto v P°vPrečju za vse gozdo- m,u na"rad- Gotovo ste sami opa- kompota; 12. Krajnik Francka
zadi. da mani kata š+evii-k; it n^„^,x o „
steklenic vina in Hi Zika Kamnik, 7
kg pralnega praška in  7 doz
niških področij. Ureditvena "de- ve v višini
V obstoječih gozdnih dreves nicah (predvideno je, da bo \ prihodnje   drevesnica   v Pod
sirijsko podjetje na Bledu bo v Pašnim gospodarjenjem, ki mo letošnjem letu še nadalje zni- ra dobiti zakonsko osnovo, žalo obseg proizvodnje rezanega
lesa, z  istočasnim zniževanjem    DRUŽBENI PLAN OKRAJA
zmogljivosti  žagarskih  obratov, KRANJ- Urci-mi* *™a      n i    0bCm6 Selca* ZaH Iog in de medtem ko se bo predelava le- faciTai in v g , 7 .(tak" ma Trž*a-   na skupni površini
sa  omrzla        oon/.   t^.^. sacija) m v lanskem letu izve-9000 ha gozdov.
žili, da manjkata številki 13 in Godešič 3 p. Skofja Loka. dro-14 m da je v resnici samo 63 bilka za orehe in kuhinjska se-nagrad m ne 65. Upamo, da ste kira; 13. Tušek Francka Log nam to napako oprostili. 20 p. Skofja Loka, 4 kuhinjske
brezjah oskrbovala s sadikami , , nagrad> ta so nam Jih po- doze in kuhinjska sekira; 14 vso Gorenjsko), je treba zago- „ „   ^oćjet?a: oddvojili 6 Katrašnik Janez, Zg. Besnica 23
novih   proizvodov. Lesno  indu- vanJu odnosov med gozdnim in vso Go^jsko), je treba zago- nSLT^fe* 1™° oddvojiIi 6
sirijsko podjetje na Bledu bo v Pašnim gospodarjenjem, ki mo- tovlti Potrebno število sadik za        !^xf   lzzre.Dance na vese- p.   Kranj,   torbica  in frotirka;
-em večeru in sicer je sest pri- 15. Koselj Silvester, Sp
državnih gozdov na območju občine Selca, Zali log in delo-
RAZSIRILI BODO DVE TOVARNI
V Bitolju, v ljudski republiki Makedoniji, bodo letos razširili dve tekstilni tovarni. Nabavili bodo 10 novih strojev, znaten znesek denarja pa bodo uporabili za razširitev ii> ureditev tovarniških zgradb.
NOV ŽIVILSKI KOMBINAT
V bližini Prištine na Kosme tu, so začeli graditi velik živilski kombinat. Samo hladilnica bo lahko sprejela 78 vagonov mesa, v silos pa bodo lahko shranili 5 tovornih vlakov žita; ledarna pa bo dnevno proizvajala 20 tisoč kg ledu.
— — iem Veceru m sicer je šest pri- 15. is. osel j Silvester, Sp. Lipni-pogozdovanje. Prav tako je tre- jateljev našega lista prejelo ca 23 p. Kamna gorica, torbica ba  nadaljevati s teKsacijo  ne- ,jva para čevljev, srajco,   ter- in ženske usnjene rokavice; 16.
" mofor, frotirko. blago za nočno Savnik Jožica, Puštal 62 p. srajco, dve steklenici žganih Skofja Loka, vodni servis in pijač, čokolado in knjigo (ki jo frotirka; 17. Kosmač Marija, je prispevalo naše uredništvo). »Induplati« Jarše p. Domžale, Prav tako smo nagradili z dve- vinski servis in ogledalo; 18. ma steklenicama žganih pijač Snedic Rudolf, Bistrica 28 p. in dvema čokoladama dva čla- Tržič, čipkarski prtiček in fro-na komisije za žrebanje. Na- tirka; 19. Marička BabiČ, Bi" • grado je prejeila tudi tovariši- strica 7 p.  Duplje,   okovje za
Našim Železarnam je potrebno 1000 mojstrov ca, ki je vlekla iz posebnega spalnico   in   kuhinjska sekira;
in nekaj Sto tehnikov bobna številke naših   naročni- 20.   Marija   Gregorš, Šmartno
kov. pod  Šmarno   goro  p. Šentvid,
Menda ni podjetja, ki bi 99 Pouk bi trajal 3 leta, z 18 urami    Tako smo torej podelili tiste par otroških čevljev in kanglji-lahko pohvalijo, da ima dovolj tedensko, tako da bi ga lahko nagrade,  ki niso  bile  izžreba- ca bonbonov; 21.  Djuro Simu-Vintgarju   bo   dvignila   proiz- strokovnjakov. Se posebno po- obiskovali delavci poleg redne ne za naše naročnike. Prepriča- nac, Partizanska 13. p. Kranj, vodnjo za 3nV, največje poveča- manjkanje  strokovnega    kadra zaposlitve v podjetju. Tudi Teh- ni smo, da se s tem strinjajo par otroških čevljev in smuči; nje bodo beležili pri  zabojih       je v k0vinski in metalurški nična srednja šola z metalur- tudi oni. ker pravzaprav niso "
sa povečala za 33%. Podjetje predvideva novo proizvodnjo lesnih vrvi, sredic za panel plošče, lameliranih vrat in lesne moke. »Elan« v Zgoši, kil si gradi nove prostore, do povečal obseg proizvodnje za približno 25°/o, ravno na osnovi novih proizvodnih kapacitet. Tovarna drobne desne embalaže v
Mojstrska šola na [esenicah?
(za 17%), medtem ko bodo zni žali razrez hlodovine   za 9°/
stroki, zato ni čudno, da povsod občutimo stalno skrb za pri-
Zaradi izredno slabih obratnih «oa občutimo stalno skrb za pri prostorov  in  pretežno  zastare- dobltev. kvalificiranega in pred
lih strojev, bodo izkoriščali le fi0% svojih proizvod, kapacitet ' Tudi tovarna  cink 1
vsem visoko kvalificiranega kadra. .Lanskoletni plenum sindi-metalurških delavcev
obnovitve delavsk:|:i tehniku/ mov. Upravni (odbor združenja jugoslovanskih  železarn je po-
proizvodnie v  vi- J^SL^^!! VZgajanja meta" Jurskih  kadrov  v mestih naj-
Zenici in pa
škim odsekom sodi na Jesenice, b3T zaradi t J ^    - ~T ? ^ 2van' Senčur 213- *>ar
kjer je doma železarska tradi' Šišam   ^ mL?T   J    ^               COpat' to
cija. Mnogi dijaki jeseniške, ja- mS)!  V ^ ° ?~      ^ ^                JakŠe" 2i'
vorniške, radovljiške  brezn ške k«     zr"bailJU- V. P°sebnem        rovnica 18, par ženskih čevljev
bistriške in kranjskogorske gim kami' noV        SSS, § fS^ 5n Ž6"Ski « 24. Ludvik Zibirt^
nazije, bi se po končanem feS- vilk^                                  P* 1 .P" Nakl°' ^ že-kib
*— -----j._    _ icnikov. V boben pa čevljev in šail;  25. Albin Svo-
Senčur   221,   par moških
in  vezenin  T---- ------ ™     uciavuev nazije, m se po k
na Bledu bo predvidoma Dove- JugoslaviJe ie ugotovil nujnost tem razredu radi vpisali v to ""7-7' <L "ZT" F° ^v
čala svojo pr^odn^^a pri <*>novitve  savskih    tehnilcu/  šolo.   Za  večino  njih    e  vpis   ™Ltt l v      T telj'
bližno A   medtm ko boP£- ™v- , Upravm (odbor združenja na    ljubljansko    TSS   'LZret ^^^1^^' ^ ^ ^ Žganja: ^ Da"
znatno predrag                           f     ,Za vtekoce ^ Tako smo nnka Luštrek, Prešernova uli* _oa f.6         z.!. pred tedni domeni- ca p. Kranj, par čevljev in ter-- P,     I3"5!03' kl  je bila Prav mof°r; 27. Mirni Trebeč, Klane
Gospodinjski    Ste-HS2»J9!!69   *m. p- ***** * ter-
dustrija sukna v Zapužah beler
xt_,j 10 .    M__,_. -   „ ,        juisKin Kaorov
sini ,12 in tkalnica v Otočah za ,rax^u približno 26% VeČllh zelezarn
KMETIJSTVO
V letošnjem letu bodo v ra-
nadaljevali s čiščenjem pašnikov in planin, pri čemer bodo upoštevali varovalno vlogo gozda.  Popravljali  bodo tudi po-
novno tuberkulinizirati vso govejo živino na področju okraja, ker je 80% živine pašne. V okuženih dvorcih v Ratečah in Podkorenu pa bo treba še dvakrat odvzeti kri govedu in ovcam.
Na  osnovi večje
Jesenicah. Nedavno so na sindikalni skupščini v Mariboru ugotovili, da so pokazali absolventi delavskih tehnikumov veliko
Fla je  . „ .
vlekla listke iz bobna; posebna mofor;    28.   Janez Klemenčič, komisija,   ki sta jo sestavljala Mlino  61   p.   Bled.  klobuk In ieCai \e kOnCan    dva izžrebana poslušalca vesele- kravata; 29. Marija Stare, Breg
ga večera in dve tovarišici iz 19 p. Kranj, klobuk in kravata; Z zanimivo   razstavo   je   bil naše uprave pa so potem izžre- 30. Matevž Masterl. Crngrob 11 —        +•  sposobnost,    zato    bodo    dali pred kratkim zaključen gospo- bano  številko preverili  in po- p. Zabnica, klobuk in kravata, dovljiškem okraju v^prvi^vrsti vzpodbudo  za ponovno  ustano- dinjski tečaj v Poljanah. Tečaj iskali ime  srečnega izžrebanca 31. Jože Pretnar, Pula. Stoje 5.
vitev delavskih tehnikumov.      so obiskovala   dekleta   iz   vse v seznamu, ki so ga imeJi člani gumijev pribor za kolesa, dve Vse te in še mnoge druge u- bližnje   okolice,   predvsem   iz komisije. gumi in dva plašča;   32. Alojz
gotovitve dokazujejo xvse večjo hribovitih vasi, katerim so pre-     Toliko  torej  o  velikem  na- Panler, Stražišče 180 p. Kranj. --*"-VTTL/"^« Potrebo po usposabljanju kva- davanja o gospodinjstvu zlasti gradnem žrebanju. Seveda žreb lakiran zaboj za premog in ku-
ta ter že obstoječe pasmske ob- lificirane in visoko kvalificira- koristila,  saj   imajo   ravno   te ni  bil naklonjen  vsem,  kateri hinjski  stol;  33.  Luka Eržen, rte. V iletu l - n& dek>vne sile Železarna v Ze- najmanj   možnosti   f/poznavati pa so le LtneU srečo, pa prebe- Rudno 9 p. Železniki. 1 kg vol-
nici je pravilno     pristopila  k sodobno gospodinjstvo. ri^e spodaj: ne; 34. Francka Stular, Zg. Je-
problemu saj ima metalurško Tečaj je vodila izkušena go- 1. Andrej Stenovec. Drago- zersko 128, 3 m blaga za srajce; industrijsko šolo, mojstrsko šo- spodinja Francka Miklavčič, ki čanja 9 p. Smlednik, steklarske ;->5. Alojz Ložar, Breg 13 p. lo in srednjo tehnično šolo z ima tudi največ zaslug, da je in pleskarske lopatice; 2. Zavrl Kranj. 4 m za predoasnike In metalurškim odsekom. V Slo- tečaj dosegel svoj namen. Da Jože. Velesovo 25 p. Cerklje, naglavna ruta; 36. Jože Rožič, veniji pa nimamo prav nobene so se dekleta naučila veliko no- rezila za oblice; 3. Ostrman Hudo 7 p. Križe. 4 m za polet-metaluršk? mojstrske šole. Edini vega dokazuje tudi razstava, Tončka, Senčur 60, usnje za ak- no obleko; 37. Franc Grašič. metalurški delavski tehniknm na w       *« 1
Na  osnovi   večje   progresije "^"'^mojsirske Sole. Edini vega  dokazuje   tudi   razstava, Tončka, Senčur 60 usnie za ak- v r^ m za polet-
davčnih stopenj, dopolnilne do- J° avskj tehnlkum na ki so jo priredila po končanem tovko;  4.  Markun A^š   Svit šn  DuoS S\ ™
hodnine iz  kmetijstva za  pri- Jese™cah. « Je dal vrsto pri- tečaju in katero si je z  veli- nja  vas  2  p   Senčur   iS HP,".na P,«   !'    ,m ^zorčasteSa
%?T£2kZtTV^J ki~^™ ven- sladkarij; ItantrJumaGo? ^ ^ ^ ^ C^
Volivcem v premislek
njim letom ukinja. Ostale nam bodo torej le nižje industrijske šole in metalurški odsek na Tehnični srednji ,šoli v Ljubljani. Ali bo dala ta šola dovolj strokovnega kadra slovenskim žel?-okoli
ko število ljudi.
juše 44 p. Boh. Bistrica, 10 za-
To kar se je zgodilo približno Slugom tudi iz Dvorja in z go
pred  štirinajstimi  dnevi  v go- stilničarjem.
stilni 'Janeza  BoLka  v  Gradu Medtem   je prišel v gostilno tarnam, ki potrebujejo
pri Cerkljah, se menda ni zgo- organ  notranje   uprave,   ki   je '000 mojstrov An nekaj sto Irh-
diilo prvikrat. 2e večkrat je bil hotel ta za Cerkljane žo pre- nikov?   Najbrže   ne.   Nuino 'bi
med  prvimi   gostilniškimi  pre- cej običajen prepir pomiriti, pri tc'rej bilo misliti na organizlra-
tepaoi    predsednik    občino    iz čemer pa  ni   uspel  in  je  bil nje mojstrske šole  ki bi vzea-
CerkeJj Franc Martinjak. tudi sam deležen udarcev cer
20. marca proti večeru je v kljanskega župana,
omenjeni   gostilni    sedel,    tudi Menimo, da je tako postopa
K njemu je prišel nje predsednika občine Franca že ored leti, kmalu po "izidu £
Kmetijski svetovalec
Kaj bomo delali
v sadovnjakih?
sra na Rožnik 16, Ljubljana. 4.30 m modrega delena; 39. Slavko Ropret, Senčur 190, 4.40 metre temno rjavega delena; 40. Ing. Janez Perovšek. Stritarjeva p. Kranj, 4.30 m flanele za pidžamo; 41. Blaž Pavlic, Sp. Brnik 2 p. Cerklje, 5.50 m vzor-častega baga za haljo; 42. Ančka Aleiš, Topole p. Mengeš. 6.20  m svetlo
jala ke.
mojstre  metalurške . srtro-
predsednik Miha Begelj vprašal,  kako jo
iz   Dvorja  in   ga Martinjaka   vse  graje vredno temi razla- Vprašamo se le, kako da je bil dejanja, ki so bi
vpi dOttli     * "* •       J • ---
stitvami gozda in druge zemlje, za vsa svoja dejanja, ki so bi-
kjer bo  letališče,  In če bi on 1« že večkrat podobna zadnje-
lahko dobil v zamenjavo za iz- niu, šele enkrat kaznovan s po-
lahko dobil
gubljeno zemljo nekje drugje drugo parcelo. Martinjakov od
Tudi strah, zlasti mlajših oh čanov  pred  svojim predsedni
dobne   izgrede  Marvhjaka. 'nd ko pouk popoldne bTorinadVa ,     -° ifseni' gn°JiIa- ki uiin~ dolg© hi zdrave poganjke. Pri ljane- mizici za šah in *
na mestu. Cas bi' pa že bil, da tudi  Jesenicam  mojstrska  šola f^^0          P* Zgodaj spomila" nas Je treba računati 100 g gno- 49- ^inka Justin- Me'tni tr
bi  tudi  predsednik sam  prišel metalurška stroke  Ta še tnlikn     r . - jila na vsak centimeter obsega, P-  Skofja  Loka, namizna
j_______•        ,        . .... c-   Att ^L   I-Oll KO       r.ptnQnin   cnnmln^ ~~— „„   j_______ .____ ' f Ura •    CM     13o*o>.    IT^lor, tU
govor je bil prav gotovo za ve- panov  pred  svojim  predsedni- mojstrska šola za kovinsko str o- ripi„ip
fino  naših  državljanov   skoraj kom, ki se boje prijaviti LM po- ko v Mariboru, ki ima prav ta- Si^JERjSF^ neverjeten. Begelja je prijel za lase mu jih nekaj izpulil in ga še oklofutal. Podobno je obra-' ;m         9 Franckam
modre flanele.
Pogostokrat vidimo   v   naših Na vsak korak napravimo po 43-   Tončka   KafMvnik, Nak!^ sadovnjakih,   kako   peša   rast en vbod un vzbrizgamo po 0,7 107- 4-2S m rdečega defbina; 44. drevja; listje je majhno in ble- litra  raztopine.  Največ vbodov Lovro   Mubi.   Sp.   Bela   9 p. Železarna na Jesenicah se je dikavo, sadje je drobno in krž- napravimo pod kapo krone in Preddvor, 4.20 m modrega de-! ored leti, kmalu po izidu u- liavn kar i*» 7na,if  Ho nrimani- i«» ftina;  45.   Anton  Jereb, Zabu-
kovje 5 p. Kranj, popelina9ta srajca in kravata; 46. Stan? Preša, »Iskra« Kranj, popejina-sta srajca in kravata; 47. Francka Pintar, Poljanska cesta p. Skofja Loka, popelinasta srajca in  kravata;   48. Jakob
redbe o strokovnih šolah odlo-
ljavo kar je znak, da priman j- izven nje.
kuje drevju hrane. Sadno drev-     r>n&-r^Kr. „«10.+T,£v«„ „__...   , ,
cila za ustanovitev    mojstrske je je lačno in škropljenje ter ko traČ^namo T ^ v i
šole'.  Do ustanovitve ni prišlo, drugi  ukrepi   ne   zaleže o   Če lzracunamo   za   vsako dre-
ker ss Svet za prosveto in kul- redno ne gnojimo !° POSCb.ej' P° °bsegU debIa' k*
turo ni strinjal s popoldanskim     ,T         snojjmo' ga zmenmo v prsni višini. Na
goj,no kaznijo na osem mesecev, poukom, t. j  poukom izven                        Je  treba   vsako  Jeto vsaka  dva   centimetra obsega
Tudi  strah   r1a«ii   ^l.UMk   ^k. lovnega časa    Ker že   ribani* spomladl ah jeseTli' kar J6 ^ <*oMa računamo po 100 g pra-
»               Z. 1    v"1,sno  od •gnojila.   Gnoj,ila, fd vilno   sestavljenega umetnega
gnojila, če ima drevo dovolj dolge in zdrave 'poganjke. Pri
vnaval potei
bi tudi predsednik sam prišel do spoznanja, da njegovo pona
Iz Kamnika
Zobna ambulanta v Kamniku je dobila  nov  rontgenski apa rat  proizvod RR zavoda v N' *u.' Pri   organizaciji razvijanj
sanje ni na mestu in da to ne kadra za vzgajanje kvalificira- f S° d°V°1J ume'tnih S™*11 in škoduje samo njegovemu ugle- nih  in visokokval fiHran£   2- to razmeroma T5°ceni- To Pri'loz"
škoduje samo njegovemu ugie du, ampak tudi vsem ostalim občanom. Morda ne bi bilo napak, če bi o predsedniku razpravljaj i   tudi  vsi   občani na
nih  in visokokvalificiranih de lavcev. Ta šola naj bi    imela povečanje
*at, proizvod RR zavoda v Ni- PravjJa*Ji   tudi vsi
Pri  organizaciji  razvijanja zborih volivcev
rdntgenskih filmov je sodeloval fotoklub kamniško gimnazije.
Pred letom dni je bil preseljen v Ljubljano Katastrski u-rad bivšega okraja Kamnik, s preselitvijo urada je zelo otež
na G„rroJstem „^o1 ra2vit', ^
Bogataj.  Gabrška  gora p. Poljane, mizici za šah in radio; Minka Justin, Me-ini trg 15 sveL
tilka;  50.  Peter Kalan, Binkel 17 p. Skofja Loka, stenska ura; 51. Ivan Jan, Zeleče 73 p. Bled, Mlademu drevju gnojimo na-  10 kg žičnikov; 52. Stanko Vreč-nost moramo izkoristiti tudi za ya{mo ,e        površini ,in obse. ko,  Velesovo p.  Cerklje.  3 m Pf>vecanie    nnrielkov    \r nacih
53.
nfttalurškc/ stroke. Ta še tolikn
bolj ker je dovolj strokovnega ^T*T T   "t u   ™■ rM"        S° drCVeSa Ve«"«na v sla-J* ...:        polago dovolj umetnih gnojil in bem stanju.
metalur^r in t , • ^večanje pridelkov v naših Vaa"0 le po Peršini in obse- ko, Velesovo p. Cerklje, I to^bTulnSKS, °dtSek iz^anih sadovnjakih. zlasti fU pesnega kolobarja. Koli- volnenega ženskega blaga; m naj. bi ustrezala tudi potre- ...^.»j. ___/^-.a.____čme  gnojil  določamo  eledp na d^-^   ^       .   _ %*.
Smrtno se Je ponesrečil
Preteklo nedeljo se je pripe- smrtno poškodbo. Ponesrečeni lila v Železarni Jesenice druga Zupan, doma iz Žirovnice, za-
čine gnojil določamo glede na starost in vrsto sadnega drevja.. Na  kvadratni  meter dre-
Sadjarski  odbor   OZZ j
obratna smrtna nesreča letošnjega leita. Stanko Zupan, star 43 let, ki je bil zaposlen kot vo
kočeno   poslovanje,   poleg   tega dilni   delavec pri
imajo  strank.-   tudi  veliko pod žerjavom v starem železu, Pogreba,
pa
stroške
za potovanje v Ljub Jjano. Iniciativni odbor bodoče kamri: 'k« komune je zalo skle-ftil( da bo zahteval od OLO I j ubijana ' okolica naj spet vr-^e katastrski urad. To je tudi želja prebivalstva vstr„-t kamni-^kega okoli šn. saj pomeni /daj vsako  potovanje  do katastrske"
pušča ženo ter dva otroka. Ce tudi  50»/o  invalid  iz  NOB, je bil vesten delavec in zelo pri-stiskalnici, ljubljen med   svojimi tovariši.
ki  je  bil minuli to*
je postal žrtev nesreče. Ko je rek v Žirovnici sta se poleg za
dvignil   žerjavovodja  z grabil" stopnikov podjetja in števiilnih
cem 3 tonsko svinjo in jo na- sodelavcev udeležila tudi god-
ložil  na zadnji del ozkotirne- ba na pihala in pevski zbor je-
ga platona, se je ta zaradi te- senliške   Svobode. Ponesrečeni
že svinje in grabilca, ki tehtata Zupan je bil druga smrtna žr-
skupaj okrog R ton nagnil, da teV obratne nezgode j^riiške ^
je svinja zdreeJa z vagončka in Železarne v letosnjm letu in je uu-  " r,ol,„,^i
vrgla vagon nazaj. Odbirt vagon resen Opomin vsem delavcem, da »O Z gnojili
urada tudi veliko izgubo ča- je  udaril   v   bližini  stoječega upoštevajo predpise oddelka za
Zupana v glavo in mu prizadel tehnično zaščito dela.
li, ki jih raztopljene vbrizga varno od februarja do konca a prila. Izberemo tista gnojila, ki se dobro tope v vodi. Na 100 skuse lter litrov vode vzamemo 10 kg u-metnega gnojila, tako da dobimo 10 odstotno raztopino. Vzamemo lahko 2 kg superfrs-fata, 6 kg amonijevega ali čilskega solitra ali amonijevega sulfata ter 3 kg kalijeve soli.
Odtehtano gnojilo raztopim« v vodi in pustimo 10 minut. Z motorno aH prevozno škropilnico gnojimo le s čisto raztoni-
Jože Brgant, Breg 1 p. Žirovnica, 2 kg predene volne; 54. Anton Žagar, Prebačevo 54 p. Kranj, 2 prostorninska metra ; 55. Marija Pokljukar, Za-62 p. Bled, 50 kg sladkorja; 56. Herman Bajda. Gorenja Sava 3  p.  Kranj,  15 kg žime;
lansko leto izvedel gnojilne po- 57. Ivan Pemuš. Ljubljanska ž skuse ter so bili opaženi zelo P- Krarij, usmerjevalec za pol-dobri rezultati. Tudi v letos- njen je akumulatorjev; 58. Ange* njem letu bo organiziral 20 la Knific. Ljubljanska 58 p. gnojilnih poskusov. Priredil bo Tržič, dvckrilno okno z roleto-tudi praktičen tečaj <s sadjar- 59.  And-ej   Sajovic. Olševk 22
Tekoče gnojilo vbrizgavamo v zemljo od 15 do 25 cm globoko.
ji KZ), o gnojenju, sajenju «u obrezovanju sadnega drevja.
S škropljenjem sadnega drevja je potrebno pohiteti, ker je sedaj najprimernejši čas za fkrcpljenje; škropimo lahko dr.kler so listi še popolnoma zaprti. Sedaj lahko opravimo tudi kombinirano škropljenje.
Franc Cijan
p. Senčur. prešita odeja; 6». Ivan Bergant. Podgorje 76 p. Kamnik, usnje za moški površnik; 61. Marija Oblak. Podbrez'-j? 47 p. Duplje, avtomobilska guma 550 krat 16 z rdečim žigom; 62. Rozalija Pogačnik, Ljubno 58 p. Podna rt, radio anarat »Tesla.; 63. Maks Sink, Detoflca 10 p,. Poljancj, radio aparat »Kopaonik«.
Od petka do petka    ~ ~
V razpravi sta statuta ..
2e pred časom je bila v Beogradu ustanovljena zvezna komisija za ustanovitev komun v Jugoslaviji, ki jo voda podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj. Zvezna komisija ima tri podkomisije in sicer za občinske in okrajne statute ter za teritorialno upravno razdelitev. Podkomisija zvezne komisije je že pretekli teden pričela razpravljati o statutu kranjske občine. Razprava je imela širši, načelni pomen, kajti, ko bo statut kranjske občine sprejet, bo veljal kot vzorec za vse ostale statute občin v naši državi.
Ena prvih nalog zvezne komisije za ustanovitev komun je, da pregleda statute okrajev in občin, in da v imenu zveznih organov izreče svoje soglasje. Po končni odobritvi bo statut kranjske občine predložen zvezni komisiji, ta pa ga bo predložila zveznemu izvršnemu svetu in zvezni ljudski skupščini. Ustavni zakoni namreč ne predvidevajo procesa izdelovanja občinskih statutov ter je zaradi tega potrebna tudi soglasnost zvezne ljudske skupščine. Ta bo morala sprejeti odločbo, da ljudski odbori lahko sprejemajo svoje statute, ki jih bodo zelo verjetno  potrjevale republiške ljudske skupščine.
Po končani razpravi o občinskem statutu Kranja, je podkomisija zvezne komisije  za  ustanovitev  komun pričela razpravljati o statutu okr. Kranj. Tudi ta razprava je načelna, kajti po okrajnem  statutu  Kranja  bodo izdelani statuti vseh  naših  novih okrajev, besedido  okrajnega  statuta  Kranja bo zvezna komisija za ustanovitev komun stališče glede posameznih vprašanj statuta in kot celote, prava o tem statutu pa še ni zaključena.
Pretekli teden je v Beogradu zasedala skupščina zvezne zunanjetrgovinske zbornice, ki jo je v imenu zveznega izvršnega sveta pozdravil član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegović. V svojem govoru je predvsem poudaril, da moramo tudi v naši zunanji trgovini pričeti z največjo štednjo, ki se začne pri nepotrebnih obiskih v inozemstvu. Naša zunanja trgovina bo morala odpraviti vrsto pomanjkljivosti, razen tega pa bodo morali ljudje, ki delajo v njej, bolj razviti čut družbene odgovornosti in discipline. Nepotrebna potovanja v inozemstvo so že postala skoraj problem in zategadelj moramo vprašati, koliko so delavski sveti in upravni odbori v naših kolektivih sklepali o potrebi potovanja v inozemstvo. Vse kaže, da zelo malo in bodo ti organi samoupravljanja morali posvetiti temu veliko več pozornosti. Zvezni izvršni svet namerava izdati poseben predpis, ki bo točno določal, v čigavo breme bodo šli stroški potovanj v inozemstvo, v našem primeru v breme skladov podjetij. Prav tako bo s posebno odločbo določeno, da morajo o potovanjih sklepati delavski sveti Ln ne kakor doslej, ozek krog ljudi, v nekaterih primerih celo posamezniki,. Posebno vprašanje naše zunanje trgovine so tudi zaščitni znaki. Uvesti bo treba kontrolo nad kvaliteto izdelkov, ker se je marsikje dogodilo, da so naše blago enake aM boljše kvalitete kupovali po nižji ceni kot iz drugih držav.
Obrt u Komendi
SCETKE IN LONCI
na — srečal sem le nekaj kmeč-
no. Tu kopljejo komendski lončarji svojo glino in jo potem vozijo domov.
Kako nastane iz gline lonec?
Najprej se mora glina temeljito pregnesti. Glavna del pro-
... občine Kranj in okraja Kranj
Dokončno redigirano odobrila pozneje še in zavzela dokončno Raz-
Tudi v zunanji trgovini štednja
POMLAD JE POČASI lezla NAJPREJ SEM SE oglasil potem so pripravljene za izde-v deželo. Krpe snega so se tr- pri ščetarjih. Pravzaprav sem lavo »-krtač« in čopičev. dovratno držale senčnih leh, jih težko našel, kajti poslopje, Hodil sem iz prostora v pro-čeprav je sonce že prijetno kjer imajo svoj obrat, je — štor — nekje so izdelovali zi-grelo. Blatna cesta iz Kamnika vsaj na zunaj — bolj podobno darske čopiče, drugje ščetke in v Komendo je bila skoraj praz- dobri stanovanjski hiši, kot pa spet drugje ribarice.
delavnici. Ce ne bi bilo na po-     Povsod pa sem videl, da so cesa pa tvori oblikovanje poso-
prostori popolnoma neustrezni, de. Lončar vzame primeren koa premajhni, premalo zračni, za- g-ftne), jo namesti, na sredtino to je v njih res težko delati, okrogle, vrtljive mizice, ki jo Ščetarna gradi nove prostore vrti z nogami. Medtem ko so , — strojno-mizarski oddelek je glina vrti, jo lončar s pritiskom že v novi stavbi. Z izgradnjo prstov oblikuje — in počasi ra-le-teh ne bo izboljšano delo že ste pred. nami lonec, latvica, zaposlenih, ampak bo dana tudi cvetlični lonec ali pepelnik. V možnost razširitve obrata, s či- zadrugi d(majo sicer že malo mer se bo lahko zaposlilo še več bolj »modernizirano« in meha-Komendčanov, ki morajo sedaj nizirano, kot pri zasebnikih. Mi-odhajati na delo na Duplico in žice vrti elektrika Ln nekatere v Kamnik. predmete   (pepelnike)   že obli-
— — — kujejo tudi z modeli — ne le
V SLOVENIJI je lončarstvo s prsti, gotovo ena najstarejših obrti. Ko je posoda izoblikovana, se Opisuje jo že Valvazor in zla- mora najprej nekaj časa sušiti, sti omenja Mengeš, Komendo Po sušenju se prepelje v večje in Mlako kot kraje, kjer je naj- peči, kjer se ob temperaturi 500 bolj razvita. do  900° C  žge.   Pravzaprav se
. Ta obrt danes opada. Ker iz- žge dvakrat. Najprej toliko, da
kih voz in nekaj kolesarjev. Na siopju napisa »Invalidsko pod- podrivajo štedilniki in električ- dobi pravilno trdnost, pri dru-
jetje Ščetarna« (mimogrede: da- ni kuhalniki stare kmečke pe- gem  žganju  pa  se da posodi nes niso več invalidsko, ampak       kjer so kuhali v prevezanih »glazura«. Predmete se potrese državno podjetje)        bi verje- loncih, zasledimo sedaj v redko s prahom svinčene glajenke, ki vahneje. Glavna vez tega kraja tno zavil še kam drugam. katerem gospodinjstvu še glina- se v veliki vročini raztopi in
z ostalim svetom je avtobus, ki Upravnika podjetja tovariša sto posodo. Prav zaradi tega lepo oblije posodo ter ji da vozi iz Cerkelj v Ljubljano. iglica, ki je poznan kot naš Komenda je obsežna, lahko bi najboljši smučar-invalid (saj' je rekli tudi mogočna vas z dokaj tudi letos državni in republi-pestro zgodovino. Prvotno je §ki prvak), žal nisem našel v bila tipično gorenjsko kmečko podjetju. Prijetno pa me je naselje — z leti pa, ko se je presenetilo srečanje z mojim prebivalstvo vedno bolj mno- starim prijateljem z gora, .Tožilo in so si mnogi morah po- zetom Peterlinom. Kmalu sva Mkat;( drugačne zaposlitve, je Dila v živahnem razgovoru. Jo-vedno bolj postajala obrtniški že mi ni povedal samo marsi-kraj. Zemlja ni mogla rediti kaj zanimivega o ščetarjih, am-vseh in tisti, ki niso hoteli za- pak dal tudi mnogo podatkov o pustiti rodnega kraja, so si slu- lončarjih.
žili kruh z najrazličnejšim ro- »SCETARNA« JE KOT POD-kodelstvom. JETJE  nastala  šele  leta 1948.
Domača obrt se je tu razvila gčetarska obrt pa je v Komendi že zelo zgodaj, predstavlja pa že zelo stara — čeprav se ne tudi še danes močan vir na- Ve natanko, v katero dobo se-rodnega dohodka komendskeob- gaj0 njeni prvi začetki. Tudi čine. Razen splošnih obrtnikov, kako je nastala, oziroma kdo ki skrbe za vsakodnevne potre- j0 je zanesel v te kraje, nisem
tej  cesti skoraj nikoli ni večjega prometa, edino kadar je Kamniku   semenj,  je   malo ž
be kmetijskega kraja, sta raz viti predvsem dve obrti, šče tarstvo in lončarstvo.
DRUŽINSKI POMENKI Letos kraljuje barva veselja
Stroga in ploska H linija, ki jili so jo vsi modni ustvarjalci, ob bokih. Največ je dvodelnih,
je v zadnji jeseni zavladala v vendar so se potrudili, da bi Ji Zivotek ni bogat, se ne oprije-
Parizu, je dobila v letošnji po- z lastnimi domisleki dali nove, ma telesa in le rahlo poudarja
mladi mehkejše,  ljubkejše  po- svojstvene učinke. Pariški mo- njegove    oblike.    Krila izna-
bodo morali  verjetno  komend- gladko  površino  in  lep blesk,
ski   lončarji   preusmeriti   svojo Svinčeni  glajenki  so primeša-
mogel izvedeti.^_^nanoj>aje.jla proLzVodnjo predvsem na izde- ni razni oksidi, s katerimi lon-
lovanje okrasne keramike. carske predmete obarvajo (man-
— — — ganov  da  črno,  železov rjavo,
V ZIMSKIH MESECIH je v bakrov pa zeleno barvo). »Bukovški  gmajni«  zelo  živah* A. CEBUL.J
si komendski »krtačarji« že dol go let služijo kruh s tem napornim in utrudljivim delom.
To obrt opravljajo danes še mnogi zasebniki, a glavna proizvodnja  ščetk  je  le omejena
na »Sčetamo«, ki zaposluje oko- Yz PO j ni DOtnetlki
li 62 ljudi. Tu izdelujejo ščetke: za čiščenje parketa, oblek, čevljev, konj, rok, za ribanje, ščetke iz jeklene žice itd.; omela- ročna sobna, brivska itd.; Trinajsto življenjsko leto ni nanjost zanikrna, njihovo obna-čopiče- brivske, pleskarske, zl- prav nič razveseljivo niti za sanje proti odraslim pa predr-darske  itd   Kot surovina slu- starejše   ljudi niti   za   otroke, zno, včasih kar neznosno.
čisto   odločno    Kljub temu pa je  ravno to
j\a pragu življenja
teze.   Dopolnjujejo   jih  najraz- dni krojač Christian Dior je za jajo iz bokov ter imajo zvonca" 2£J&2£ ^k^^rsmove preSott aS"»zlati dobi« do de- obdobje  odločilne .važnosti ,
hčnejše cvetice, ki jih najdemo pomlad spremenil svoj H v iz- sto linijo.   Večinoma  so  pusi- ^reninice  »f'ibS« (Sebla rast- setih - nekateri celo do petih pomena fca  vse  poznejše žfjv-
rana ali pa^ imajo običajne za- Une iy Afrike, ]»i jih pa žal da- let — ah pa se bolj  ogrevajo ljenje vsakega posameznika, saj
nes ni moč dobiti), dalje umet- za šestnajsto leto, ki začne ka- pomeni pravcati preokret v 2iv-
na vlakna (nylon, krenol). fcatt   prve znake,  nesebičnosti ljenju   ne   samo civiliziranih
Izdelovanje    je     pravzaprav in začetne življenjske resnosti, ampak tudi   primitivnih naro-
precej  primitivno,  osnovano je Neprimerno bolj jim je všeč od- dov. V tem ali najkasneje v 15.
na tipično  ročnem delu in to krito,  dojemljivo  in spoštljivo letu  uvedejo  primitivni naro~
likane gube. Ovratniki so še vedno veliki, pogostokrat pa jih sploh ni. Najbolj priljubljen je klasičen ovratnik ali rever. Tudi kimono kroji so letos izgini-
li in namesto njih se pojavljajo predvsem  zaradi  tega,  ker  bi obnašanje  deaatletnika,    zlasti di dečka v pravice in dolžnosti
točno na rami všiti rokavi. Pla- g &trojno izdelavo (tudi  če bi pa njegov sorazmerno skromen odraslih ljudi pri deklicah pa
sci so krojem tako, da do pa- bUa mogoia^ nikdar ne dosegli značaj. Prav tako so bolj ve- označijo prehod iz deklice v že-
su drsijo ob telesu na bokih pa takg kvalitete, kot z ročno. seli komaj porojene zavesti od- no  celo s posebnimi obredi in
prehaoaiio  v  zvončasto  obliko. --- govornosti  š?s*najstletr.l!ka.  na ceremonijami.
Zlasti priliubljeni so tako ime-     OGLEDAL SEM SI vse pro- stajajoče deviške lepote deklic     Doslej je bila življenjska pot
novam  tnčetrtinski plašči   ali           šcetarne. Jože, ki me je in  prvih  znakov moškosti,  tr- mladega človeka zelo preprosta,
jopice.                                        spremljal,  mi  je  sproti  razla- dnosti in moči pri dečkih. Ve- kazala mu jo je družina in ši-
Na novih modelih oblek ppa- gai. lika impulzivnost,  občutljivost rila šola. Sedaj, med 12. in u.
žamo  tokrat  tudi  veliko  lepih     v prvem prostoru — povpreČ- in razdražl j ivost, nenadni suro- letom pa zagledata fant in de-
detaljnov:  isnežnobele    manšete no veliki sobi — je v zaduši ji- vi in celo sovražni izbruhi pa kle nenadoma razpotje, od ko-
na rokavih, male pentlje iz be- vem prašnem zraku sedelo ka- tudi  zaradi  pubertete  nastaja- der peljejo pot v različne srne
lega pikeja ob vratnem izrezu, kih 10 do 12 deklet. Roke de- joča  telesna  nesorazmerja  tri- ri. Neodločeno stojita na pragu
zaponke na vratnikih in podob- javk,  ki so togo sključene se- najstletnika — vse te stvari so življenja: že v naslednjih dveh
no.   Med  pomladnimi   barvami delo ob nizkih dolgih mizah, so starejšim manj pri duši in ima letih  se  bo  treba  odločiti, po
pa prevladujejo veseli citronini, obračale, razvrščale, urejale, iz- že zategadelj trinajstletni drža- kateri poti naj gresta,
zlati in oranžni toni.                 birale, upogibale in pritrjevale vljan otežkočen položaj v družbi    Istočasno   prične pubertetnik
_ ščetine  s  tolikšno  naglico,  da ostalih otrok pa tudi v očeh sta- izbirati   prijatelje   —   in oni
sem le težko opazil, kaj prav- rejših.                                       njega  —  lz  mnogo  bolj raz
zarorav  počenjajo.    Le  razkav Tudi s stališča mladega člo- novrstmih   krogov,   kakor dih
kašelj jih je včasih za hip od- veka samega so ta leta zorenja je pa poznal doslej, v osnovni
vrnil  od  dela.  V prostoru  je najbolj  neprijetna  v  celotnem šoli. Zaradi destva. da si tega
kljub temu, da sta bila oba ok- razvoju.   Na  vprašanje,  katero izbere  za  prijatelja,  onega pa
na odorta na stežaj, ležala me- triletno obdobje se jim zdi v ne, pride seveda nujno do moč
na večernih oblekah, majhne in sedaj lahko rečemo, da se bo v krpo, namočeno "v bencinu, pe: *1a P^ahu. nesnaee in majhnih njihovem življenju najlepše, bo- n*h  soobllkujočih vplivov
Drob
ni nasveti
vsepovsodi: velike   in   sanjave razito A
Emajlirane   kada   z ribamo ščetko in milom, izplaknemo linijo,  za  katero  že vodo, nato pa jih zdrgnemo
živahne na klobučkih, na blu- ženskem svetu z uspehom uve- troleju ali terpentinu. Rumen-zah in šalih pa se cvetke nežno Ijavila. kaste  madeže na dnu kadi in
v   uvezenih girlan-
prepletajo dah.
Arhitektonska osnova nove mode je š? vedno črka H. Osvo-
Nova silhueta obleke ima pas pod pipo pa odstranimo z razredčeno solno kislino (pazite na roke!) in izperemo z vodo.
RECEPT
GLAS GORENJSKE
Izdaja:
Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« Kranj,  Koroška cesta 6.
Direktor
in odg. urednik: Slavko Beznik.
Ure j uje:
uredniški odbor.
Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . .200 dinarjev četrtletna . . - 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din
Pol ime okvire očistimo s ko- d&  doslej  še  ni bilo som jelenove kože, ki jo namo- ofe<>l^«J. čimo v vodi, kateri smo dodale
ščetinic, ki je silno zoorno le- do pač zelo redki odrasli ljudje sameznith   prnijateljskljh zakldu,-
gala na pljuča in dražila grlo.  odgovorili, da je to doba od 12. čenih  krogov.   Podzavestno se
Večno   pokašljevanie   delavk — 14. leta, doba pubertete. podreja zahtevam in odločitvam
me   je  vznemirilo.  Mislil  sem     Ce hočemo torej razumeti o- te   »klike«  prijateljev, kjer
že, da mora biti to delo silno trokovo, včasih kar nenavadno navadno  osvoji   prvenstvo ali
nezdravo.   Pojasnili   pa  so  ml, ponašanje v teh kritičnih letih »komando« ta ali ona »močne j-
— in razumeti ga moramo, če ša« Osebnost.  Na  drugi stran:
hočemo otroku pomagati in ga pa je sam s seboj pred nePre;
Pot od  ščetine  do ščetke  je vzgajati — tedaj se moramo po- stani mi    odločitvami: ali
nobenih
_ dolga. Ščetine, ki pridelo iz to- globiti v notranje življenje tega kadi ali ne, naj se potepa ab
ZELJNATI ZAVITEK
Z malo olja ali masti zamesite testo   kot za običajni zavitek
in ga pustite nekoliko počivati, nekoliko salmijaka Takoj po či- yam            (Kaimnilk   Vrhnika), pubertetnika,  se  dokopati    do ne, naj štedi aH naj zaP"jvJJa
Nato  pregrnite  mizo  s   čistim ščenju zbrišemo okvire že s su- je tn?ba pre,kuhati, čistiti, sor- jasnih spoznanj, kaj se v tem detnar. Njegov osebni ideal dob;
prtom in na njem,  kar se da ho krpo.                                      tirati, izbrati, razvrstiti in šele mladem človeku dogaja, pa nam va vedno bolj trdne oblike. tx>u
tanko  razvlečite  testo.  Povrhu     _. .__ bo prihranjeno marsikatero ne- ln bolj mu je jasno spoznanje
ki   je  izgubo _---- . ,jubo  presene5enjei  jeza,   skrb kakšne vrste človek ".^.Jg
ga premažite z oljem, da se ne
Staro perilo,
Z Jesenic
aH  cedo nepotreben strah.
bo trgalo. Ko ste s tem gotovi, svoJ° nekdanjo barvo, lepo osve-
ga enakomerno potresite s pra- žimo na prav enostaven način.     Organizacija RK terena
ženim zeljem, zvijte in položi- V  posodo,  napolnjeno z  vodo.  je s pomočjo terenskih odborov tisti čas. ko doraščajoči  mladi da so .vpliv-
te v namazam pekač. kanemo nekaj kapljic modrega SZDL Organizirala drugo zdrav človek stremi po osamasvojitv! in od iraznih strani. ™a °* na 0_
Nadev  pripravite  takole:  na- ali rdečega črnila. V to obar- stvemo predavanje v domu Svo- im  samostojnem  delovanju, pri fiev je, da budno pa*. pridobr
podlega menjene spremembe.
stal. Pri vseh teh ^„^"j^ Sava Doba med 12. in 14. letom je važnih odločitvah ^e ." raz.licn, t>orov tisti čas, ko  doraščajoči  mladi da so -vplivi nanje ze o     - •
ribano ali  z  običajnim  nožem vano vodo namočimo nato kose  bode, in sicer Iza žensko mladi- tem pa vedno znova zrezano zelje pražite v 10 dkg perila, ki jim želimo vrniti nek- no- Odbor je obvestil tudi vod- slabo obvladandm  nagi/bom  ln otrokovo zaupanje, ^"^odloCuj«* masti   ali olja  v  katerem ste danjo'svetlo modro ali rožnato stvo  Jeseniške gimnazije, zato nagonom. To je čas, ko doslej preko tega zaupan;'in, jn bomo razstopili nekaj kock sladkorja. Pred praženj>em pa je treba zelje še osoliti, pokapljati z vin-
kleta verjetno ne bodo tako hi- oblik: to so leta. v katerih do- staršev
skim ali kakim drugim nemočnim kisom ter ožeti. Ko je žeji jei prepnaženci ga pometajte še z drobno zmletim poprom.
barvo. Biti pa mora popolnoma "speh. nl »»ff**
' x A    _        .,    . davanje s skioictičn
mokro, še neožeto. To perilo za- M ga je dr MjJan Ceh  de_ k,,
tem   temeljito   premešamo, ga
Izčrpno  pre- ljubka deklica postaja nenado- vpliv.    V   nadaljevan ^
liimi slikami, ma velika ln nesorazmerna, do- skušali ob analizi 7^nOSOV do
ne dobi okroglih, ženskih trinajstletnika  ter ^ odraslih
iblik; to so leta. v knierih do- staršev    uči/toljev     t/>t><1 napot- [
vzamemo iz vode, razprostremo tro ip0zabila. V limenu navzočih bijo dečki raskave hripave sploh, osvetliti ntKa pri tei na vrv in pustimo, da se voda Se   je   predavatelju   zahvalila Klasove, ki se prav nič ne uje- ke.  kd  fiiaj pomagaj
sama odteka.
mladinka Boža Bertoncelj
majo;  ko  postane njihova  zu- težavni in odgovoi
GLAS (iORKNJSKK
F. Godec razstavlja
Dve uprizoritvi v Gorenji vasi
Slaba izbira
Alfonz Oblak
lO-Mi t
Godčevo ime v Kranju ni ne- ki    dviga    ubranost njegovih Med prve javne prikaze krajin in daje vsemu njegove-
Prejšnjo nedeljo so Gorenj«- Kratka vsebina: vaški magnat rice. Interpretirala ga ne pre- AlIoiJT^lak^uo^^^ Me^nS
njegovega slikarskega data, so- mu delu bogato vsebino. Mor- vaščani že nastopili v svoji pre- Svetlin (Gašper Srebinjak)   za- prosio, neprisiljeno. Jrisrcno 7n ga^edaS'n^Scah^
di  prav /azstava  v  Kranju 1. da so prav zaradi tega njegova novljeni dvorani in z uspehom radi  svojih   slabih  izkušenj   z psihološko utemeljeno. Le vča- fovl smrt ni izgubaTe za gZ~
1939. Od tedaj do danes je pre- motivi  pozne jeseni, ko sivina uprizorili veseloigro Josipa  O- mestno   gospodo   sovraži   vse sih ie naravni ton izražam * nr«>- iT^i! *
tekla vrsta tat I, -ladega ab- umirajoče prirode poglobi  člo- grinca »V Ljubljano jo dajmo, uradnike in ^obražence (star*e?- £ S prSirano paJSS.Tz- 2?£j ^^oTulSU^
solventa  zagrebške   umetnostne vekova    spoznanja.    najboljši. Snov te igre je zajeta iz dobe ša hči se je namreč slabo po- redno življenjsko sta bila kre ^ J?       ! kulturno-pio
akademije je zrasel zrel slikar. »Jesen«.   »Drava«.   »Jesen   ob čitalnic in opisuje v glavnem ročila z uradnikom), zato bi raa iraT Tačja Mapt pSra L Svet «* pTo^eto LjudskeS
čigar   opus,   ki   ga   poznamo  z Dravi«, »Motiv iz Ljubljane«, a življenje  na  podeželju,  kar je svojo drugo hči Marico drugače dekle Neže   ne rnoremo n.^ tr- prosveto Ljudskega
razstav  v  Ljubljani.   Zagreb^ tudi »Zima «»vasi« »Turnišče«, značilno za vsTogrinčev. igre. Poskrbel.    Obljubi  ji  bogato dS tega^za GaTper^°katere! člt^eseS^ TsZlT^
Beogradu,    Sarajevu,    Skoplju »Jabolka«, .Ribe« itd. so slike. Prikazuje  nam nasprotja med doto, obenem jo pošlje v Ljub- ga nastop (je bil premalo akta- Man in aS   detavec mno^h
itd., nam je to pot * ™ ™rejo hiti la predmet meščanskimi ljudmi, ki so bili kjer naj  bi se naučila den   z   zantevnostjo vloge. Se SSžfijHSLSS
^krčand  obliiiki   (36  del),  pred- našega zanimanja, temveč tudi za  tiste   čase  pravzaprav  na- kuhe in šivanja ter ostalih, za skoraj  slabša pa je bita Ga- organizacij,
stavljen tudi v Kranju v Pre- vir iskrenega doživetja. predni,  in nazadnjaško usmer- dobro  ženo, koristnih
C. A. j enimi podeželskimi mogotci.
šernovi hiši.
Godec je izrazit krajinar. Mogočen svet naših Alp se na njegovih platnih druži z meh-kamfi   dbriiii   škofjeloških hri-
Pokojni Alfonz Oblak se je stvart.  sperjeva zena. ki je svoio vlo-      ...       , .     , .   ,    ... ' ... ,..        .... J rodil v delavski družini na Je-
ljubljanski čitalnici se go pretirano karikirala.
f|1
Haškov
Toda
Marica spozna z mladim doktor- Sicer   pa   so   se   igralci na
jem Mirkom Snojem.    Ko oče sjpilošno Izadovdljavo Vživeli v
Svetlin  to  zve,   takoj   pokliče podajanje vlog te komedije, ka
Dobri vojak Svejk" v Loki
posmeh  avstrijskemu ni ustrašil niti dela z velikim skrbi bogatega ženina Vrednja- učinkovita {morda prav zara
militarizmu privabla že vso pr- ansamblom niti ne zahtevne sce- ka. Hitro pripravijo ženitovanj- di izvirnih dialogov  in polni,
vo polovico našega stoletja gle- ne. V veliko oporo sta mu bila sko  pismo, a  ko pride ženin, ljudskih primer in prispodob)
obalo Istre, v anen, ^     <w1m dalce po vsej Evropi v mnoga igralec glavne vloge Pepe Gu- spozna   oče,   da   je   ta   Mirko     Mnogo manj uspeha so Gore
senicah leta 1909. Ze v rani mladosti je okusil trdo življenje proletarcev. Preživljal se je
»sta, a vendar dovolj žiCn^^ p^^^najf^2
pokrajine ali s soncem
da rita dež in megia, slika Ljubljano, iptuj ... in vrsto preprostih stvari, ki so na moč vsakdanje, a vendar zanimive m privlačne. Pretežno dela v olju, ki mu daje skoraj neomejene možnosti barvnega izraza. Godec ostaja zvest resnični podobi sveta, ki mu je predmet upodabljanja. Je pravi realist: »V svojem delu skušam biti skreai in resničen, brez iskanih efektov, dekorativizma in stilizacije«. Barva mu je sredstvo,
Ustanovitev muzejskega, društva v Kamniku
amaterska in poklicna gledali- zelj in scenograf Pavle Zakelj. Snoj in ne bogati Vrednjak.. njevaščani dosegli z dramo »V šča. Tudi v Sofji Loki je pred Tudi  ostali  igralci so več  ali Hlapec mu je namreč pozabil valovih bolesti«, ki so jo upri-
manj uspešno predstavljali žive  izročiti  pismo,   v  katerem  mu zorili že pred nekaj tedni in z
jeseniški železarni, kjer pa so ga za-„^K, radi njegove revolucionarne dejavnosti, večkrat odpustili. Ze s 14. leti se je vključil v takratno jeseniško »Svobodo«. Postal je dober telovadec in po-
tudi v dramski družini in se udeleževal  političnih sestankov
tednom uprizorila igralska dru--------—------------------zneje vaditelj   Sodeloval pa je
čina KUD »Tone Sifrer« to po- kulise veselim Svejkovim do- Vrednjak sporoča, da mu o- njo tudi gostovali. Delo samo tJ\ _,„___,. , ,. . i srečeno komed^o. V Loki so godivščinam. Režiserjevo delo pravki ne dovoljujejo, da bi na sebi je napisano skrajno dr gledali »Svejka« že pred voj- se je posebno pokazalo v šesti prišel k zaroki. Gospodarju letantsko in mu manjka celo tl-no, a pripomniti moramo, da je sliki (Lukašev kabinet) in sed- končno ne kaže drugega, kot da stih osnovnih elementov, ki jih P00 c^™m pil "Jelenu^ ^ot bila letošnja predstava mnogo mi (Na cesti). Finžgarja bi opo- se vda s tolažbo: saj mu bo mora imeti vsako dramsko de- ucen.c loneta cuiarja, ki ga je boljša. zorili le na neskladnosti pri tudi ta doktor Snoj lahko kori- lo. Pribori so razvlečeni in raz- vzga^a ; je kmalu po-Zahtevno komedije je dobro uporabi knjižnega jezika in do- stil pri kupčijah. vrščeni brez osnovne zveze, stal vodilen kulturni, pa tudi zrežiral France Finžgar, ki se mačega narečja. Opazile so se Posebno zanimiv in mikaven Prav zaradi tega igralci niso po-itu-ni delavec na Jesenicah __ tudi  jezikovne   napake,   ki   pa je  bil   igralski   lik   nadarjene mogli napraviti iz nje dobre u- m bil zaradi tega preganjan ter
KNJIŽNA AKCIJA seveda izvirajo iz slabega pre'
PODALJŠANA voda. Vse slovenske založbe so na     Ob  tej  četrti  premieri loške željo  Ljudske prosvetc  Slove- igralske družine je izšla tudi — nije   pristale   na   podaljšanje žal šele druga številka — »Pro knjižne akcij za en mese<-. Ak- svetnega lista«. V dveh letnikih clja bo ttorej    trajala  do  30. Je povedal Ločanom toliko za-
igralke tov.  Vide v vlogi Ma- prizoritve.
Kamniku aprila  1955       do  tedaj  bodo nimivega   o   domačem kraju
Res je čudno, da v še na muzejskega druš je v
jev muzej, »• — Pust tudi tistc ljudske in šolske
imele vse knjižnice pri naku-.. pu knjig popust od 20 do 50«/o. tem kraju sloviti ^aan™   Tako bodo jahko izkoristile po-
■  v katerem so zbrani      , ,,.J: ,s^_ 1S_.J_,__
predvsem pa pomagal spoznavati prizadevanja igralske družine, da ne smemo dopustiti, da bi  prenehal  izhajati. Upajmo,
večkrat aretiran. Ze leta 1936 Je bil sprejet v KPJ. Malo pred drugo svetovno vojno je bil odpeljan v zloglasno taborišče Iva-njico. Ze leta 1941 pa je odšel v partizane.
Po osvoboditvi je bil najprej upravnik menze Sindikalnega voljno gasilsko društvo iz \o- našem omenil, to pa zato, ker dQma y Ljub]jam Leta 1947 se dic s Cufarjevo komedijo »Ame- so jih tudi na lepakih izpustili . vmM na Jesejli ^ je m riška tatvina«. Komedija, ki (bojazen pred kritiko ali kaj?). nekaj časa prosvetni referent predstavlja disharmonijo stare Tiskani lepaki tudi niso ome- ^ ,koVlinarjev> naio ^ m nove miselnosti, je bila lepo njah avtorjevega imena in reži-     ..„_.. J      . .
Anton čufar »Ameriška tatvina"
Tokrat je na mekinjskem odru la mestoma  celo nerazumljiva. Kamniku  gostovalo  Prosto-    Imena igralcev, kakor vidite.
Številni dokumenti m P= knjižnice, ki  tega doslej «tao da ga bo urednik Branko Ber-      JJJ '^T^letoST ZS kar"anSa^   za   povr-" Sindikalnega 'gledališča,
mesta m okolice in iuu"b« x«bJ.. in «.<>v„»m;u u„i;„   t,i        no se   če hn hm. odslfi  nhrav- J    .        .. J..„ J . .   . J„ nrriM-irKii.i^   iQMmi*ooo A/ioctnocto
ce in ii^6- 5anju in seznamih knjig, ki so no še. fe bo list odslej obrav
»P°men_      „0/,a. na razpolago, so bili objavljeni naval razen preteklosti tudi ak
v letošnji prvi številki  »Ljud- tualne probleme naših dni.
prosvte«. _j_,
mesta in okolic gih zbirk in
kakor je potrebno, da se nada juje delo neumornega zbiralca v J naćih folklornih in zgodovinskih ske -^namenitosri, ki jih je še mno-%o po našem podeželju. Ob nerazumevanju lastnikov propada marsikaj, kar bi spadalo v enoten in stalno oskrbovan muzej. Zato bo imelo društvo, ki se ie osnovalo na pobudo Sveta za prosveto in kulturo pri LOMO Kamnik, široko področje dejavnosti. V njegovo skrb sodi tudi zbiranje dokumentov iz NOB in ureditev dokumentov ttt zgodovinskega gradiva, da ^ i*A> časa ne uinči. Maasikaj * je med okupacijo porazgu-in uničilo, s sodelovanjem '•'Sega prebivalstva pa bo mo-?oče društvu marsikaj rešiti in postaviti na svoje mesto.
MED ČLANE
PREŠERNOVE DRUŽBE BO RAZDELJENIH VEC STO DOBITKOV MILIJONSKE VREDNOSTI. ZATO POHITITE Z VPISOM!
dvomno to najboljše. Nedeljsko sončno
Igralska družina iz Vodic se zvabilo Mengšane nam je predstavila kot dober dvorana je bila igralski kolektiv. Celo skupinski odrski prizori so bili zadovoljivo podani in bili so še dokaj razgjlbani. Najboljšo odrsko izvedbo je pokazala Agata (žena veletrgovca), ki je poleg Petra Hanžiča (veletrgovca) najbolje odigrala svojo vlogo. Nju
e upravnik jeseniškega Mestnega
naravo in gledališča,
le slabo zase- Težko bi našli bolj požrtvo-
dena. Prisotni pa so dah lepo valnega, bolj vestnega in bolj
priznanje nastopajočim. sposobnega tovariša, kot je bil
S. Šimenc pokojni Alfonz Oblak.
ce pisec ne ve za kaj gre
Prizor iz melodrame Josepha Kesselringa »Arzen in stare čipke« na odru Prešernovega gledališča v Kranju
V zadnji, sedmi številki gle- proizvodnja v ZDA je med obe-
lista    Prešernovega ma   vojnama,   zlasti  pa med
gledališča v Kranju beremo  v drugo svetovno  vojno izredno
članku J. Z. »Za kaj gre« meti narasla. Po vojni je znašala in-
drugim tudi tole: austrijska proizvodnja v Zdru-
»Karitativna dejavnost menda zenin državah dve tretjini celo-
nikjer na svetu ni dosegla tak- kupne    svetovne industrijske
snega obsega kot prav v USA. proizvodnje (brez Sovjetske zve-
In  morda se  nikjer  na  svetu ze>-   v  industrijo  je   bilo med
ne sprevrača v taka nasprotja vojno  v ZDA   investiranih 25
kot tam. Maksimalno potenco v milijard  dolarjev,  kar pomeni,
svojem pozitivnem  razmahu je da Je vrednost sredstev viože-
umirjenega  špekulanta,,   ki  ga dosegla  v   UNRRA poslanstvu. nlh  v industrijo   narasla med
razdor sinove zaporoke ne spra- °b zdajšnjih vojaških pomočih vojno za celih 40%. Na novo se
vi s tira. Student Kržišnik je Pa se nehote porodi vprašanje Je med vojno zaposlilo 10 ami-
z vlogo nekoliko pretiraval, de- — sicer  malce  čudno,  vendar lUonov   delavcev.   Razen tega
tektiv pa se vseskozi ni mogel dosti  verjetno,   —   če   nimajo so ZDA Postale največji izvoz-
otresti  odbijajoče afektiranosti. sv©je korenine prav tako v do- nik    Poljedelskih proizvodov.
Hišna   Spelca  ni   učinkovala  s brodelnem karakterju ameriške Izv'cz  žitaric  se  je   po drugi
- družbe .. .« svetovni vojni v   primerjavi s
Ne vem kaj smatra pisec teh Predvojnim izvozom povečal za
22-krat.
na hči EM in oskrbnik Tine da,iškega sta vnašala v igro dokaj živahnosti, le v igri Ele se je čutilo premajhno poznavanje študentske duševnosti in življenja. Zelo dober je bil tudi Bogo. Elin zaročence, ki je izredno karakteristično podal malomeščanskega sina z vsemi, za take ljudi tipičnimi predsodki. Njegov oče, bančnik Krajec je dal lik
svojo monotono izreko in je bi"
Delavski razred in kultura
(Nadaljevanje
in konec)
Kmet je bil nosilec ljudske po- a se na drugi stranis .'še ne mo-
Socialistična demokracija nu- ezije, pregovorov, rekov, vsega remo pohvali
di vse pogoje, da se vse te do- tistega    neizčrpnega    bogastva. lago tudi čas, poTreben za kui-
brine, od katerih je bil odrinjen kjer so našlo svoj navdih vse turni dvig ,in izobrazbo
-  vračajo delavcu,   neposred- velike umetnine. Bajka, mitolo nega človek^ u L f
nemu proizvajalcu. Pri tem smo gija je tako nezavestno a glo- va kulturno '- .politična naWa"
v javni  upravi in v gospodar- boko umetniško delo. iz kale- da    razne    kulturne ustanove
skem  upravljanju   s   sistemom re1ga so črpali veliki   umetniki (Svobode,  KUD,  šole) posredu
družbenega  upravljanja dosegli renesanse. Ljudska tvornost bo jejo čim več ki hr vedno 1,
že zavidljivo višino. S tem pa morala biti tudi v bodoče eden   judstvu   Cilj "e detavsk! IT sprejem* a in ^SST*' ]° 16
se samo po sebi pojavi vpraša- izmed osnovnih   navdihovalcev ture pa je Ltarftf 7on. SfMeJem* ah pa sodeluje v aina-
nje   vračanja   tudi    kulturnih umetnika. viteegaPf**^1,™
preobraziti v  vseh smereh, ga
privesti do vsestranskega udej-stvovanja.
Danes nekatere objektivne o-kolnosti še branijo, da bi ročni delavec užival vse sadove najplemenitejše kulture. Položaj se sicer boljša, a še vedno imamo opravka z delitvijo dela; zato kulturo »delajo« še vedno intelektualci, delavec pa je še
funkcij, kar je
neprimerno tež- Ali
kapitalizem  je  razbil ke med umskim in ročnim de-
terskih družinah. Cilj pa je da bo ročni delavec osvobojen' su-
je. Osvajanje plodov kulture, ki tudi to ljudsko tvornost s n m 111^ u podrejenostJ delitvi
so bih nad 2000 let dostopni le da .je pričel nuditi preprostemu     Nedcateri    DO™„iPin        • ,. hTV2       ls*°fMno producent
izobraženstvu.   osvajanje   višje človeku   takozvani   »čVni   kruh att&ao^tuiTSSSS   'Tt i   konsument k»""re.   Da foo
kulture je najtežji problem, saj kulture«, s cenenimi proizvodi, da  bomo  usLTS  S          , ^     Pr" pri strc>ju' a bo isto'
je tu prepad med delavcem in z vsakovrstno plažo brez glob- novega in zanikal           J?   * J?*™  tUdi  &Ukar  ali P^elj.
izobražencem     najgloblji.    kNa lje vsebine - z le zunanjo pa- bilo doslej  ustvarL?!   »   Je PrW **** ™ t0 pa je seveda
drugi strani pa sta obe vpraša- šo za oči - je razbijal kulturno moderni umetniki   JfL?"T ™S       udeJstvovanje v nji  v  socialistični  demokraciji iniciativo preprostega kmeta in ne velja VT, to  n?J? /1- X ozko povezani:  brez   reševanja obitnika.   Zavestno   in   poceni kietneje p■*tata%S JcumU enega,  ni    reševanja   druge.ga   mu je^ servira 1 takšno lažiumet- bo prištaToblakov   am Z Zbori   proizvajalcev   danes   u- nost. da bi ga s tem odtrgal od njeno bistvo   nTpriv^l !/ »pesno  rešujejo  vrsto vprašanj razmišljanja  o  pereči družbeni knadUi XTka,      * i         , ^
— - —tniških-ustanov. Vse ljenja. Delavski razred je sicer L v° u^o^Snlto iS'
■^vrstic za karitativnost, ali do- 22-krat. V skladiščih pa so se Vodelnost, kakor jo bomo za- razen te«a nakopičile (in to ceradi lažjega razumevanja ime- 1» med vojno!) ogromne zaloge novli mi. in kako jo ocenjuje, JaJc in mleka v V™hu> *urove-niti ne vem s kakšnimi merili *8 masla itd- Vse *« Proizvode jo je meril, da je tako avtori- *» ameriška vlada odkupovala tattivno postavil Ameriko 3?a od farmarjev, da bi s tem pre-zgled vsem ostalim državam, Prečila padec cen poljedelskih Američane za zgled vsem osta- P«>i«vodov, kar bi destimulira-lim ljudem po svetu. Tega pi- lo Proizvajalce. «ec ne pove. Pisec svojega pisanja tudi z. ničemer ne utemeljuje. In prav v tem grmu tiči zajec! Kajti tudi če bi ga poskušal utemeljiti bi ga pri najboljši volji ne mogel.
Težko bi bilo trditi tudi nasprotno — namreč da v Amerl-
tumo - uirnj30 pa delovni Človek « svojo borbo izsilil od kapila- Prenesti vse veliko in plemeni
na^0^6. vati mnogo bolje, če lista več prostega časa in s tem to iz pretekle dobe. Pri tem ne
"V°^e^ X+*alno in trdovratno |bo- pičlo   udeležbo ma   kulturnem gre zavračati ničesar, tudi )ju-
j>e bo 'v7^e^ie  znanje,  za večjo življenju — a mu je ta istočasno bozenske po?zije ne, gaj je prav
j"^ za  V nudil zgolj ceneno plažo, da bi v njej toliko plemenitega, t>liko
kulturo.       moremo reči, da v bil dejansko še vedno odtrgan človeškega. Nekateri bi namreč
J^Anv   skem razvoju prepmsti od   višje  kulture.   Le  nekateri radi   prikazali,   naj   KUD daje
zgodovin.    ok nj (razvijal svojih posamezniki so se z lastnim na- kot duševno hrano le tista, kar
, stremljenj- svoje ietje porom iztrgali iz te sredine ter
kulturnih strem po umetniškem
duhovnem svetu. Razvoj proizvodnih
sil bo brez dvoma pripeljal do tega, da bo čas za družbeno potrebno delo nizek, ostali čas pa bo delavec lahko porabil po svoji volji in po svojih sposobnostih. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da bi čez 20 let ob teh sredstvih, če bi vsi ljudje delali, potrebovali le 2—4 ure za zadovoljitev svojih potreb! Atomska energija kot produktivna sila pa Ibo razbremenila človeka tako, da bo družbeno potrebno delo reducirano na minimum. Tako bo prav ta e* nergija odprla vek komunistične dobfi. Tudi tu ne bodo vsi
Za tako nakopičene rezerve v industrijskem potencialu in v /poljedelskih fflšlcih je bilo treba poiskati določene »ventile« in ti »ventili« so se našli najprej v obliki zakona o najemu in posojilu (še za časa vojne),  nato  v   obliki pomoči
Rvanju, se dokopah do večje izobrazbe, nlmi tt&£^
s^-i- ^7^z^:^z fci^^vr5
ljaM  ostanke  prvo nega  enovl- moremo  ugotviti.   da   kapitali- !U*S35& gSS££i dl
tega človeka;  P°   teh   drobnih zem delovnemu človeku ni dal la. ,Zanesimo se na7ta kar ie že
proizvaja cih  se    e   !Prena,ala kulturnin   dobrin   pa M "  bo' ostalo^ od
ljudska   kultura        Ik o,,,);    t možnosti, da bi si razvil smi.^1 Zašnjo umetniške rt varSve je
^"SltS 23 k**™^**. težko reč.  To pa   kar   se ' £
2ir™l   rile aU na n   1      , kultu™ danes, v pogo- zato ostala - vse drugo bo čas
^llaklhlrt^škihl.ul, SLr~en%os^kraCif ŽSS "°, " ^ ^ kulturne politike in
- Subici s Poljanske doline) stopnjoTaVvoL o^irf^   n ^a^ ^ sicer zelo važna, a ne s tem tudi smisel družbenega
h sil, edina. Novega človeka moramo upravljanja v javnosti.
človek ne bo vse (življenje privezan na določeni posel, kar ga otopi, ampak da bo imel možnosti za široko pot razvijanja vseh svojih sposobnosti v poljubni smeri, da »Kdor ima v sebi Raffaela, bo lahko Raffa-el« (Marks). To pa je zgodovinski smisel
ki takih pojavov ni — kajti UNRRE, nato v Trumanovl dejstvo je, da je v ZDA danes doktrini, drugih pokloniti ame-res toliko in toliko dobrodelnih rlške vlade itd. Ti »ventili« pa ustanov, res je tudi, da je po- niso pomagali izprazniti samo moč UNRRE pomagala tolikim ameriških skladišč. Prepih, ki tolikim ljudem in državam so ga povzročili, je pomagal prebroditi težave prvih neure- temeljito razpihati temne ohlajenih povojnih let. Toda, ali Je ke krize, ki so se že zbirali na to opravičilo za trditev J. Z. ameriškem nebu. Ze 1944. leta gledališkem listu? Amerika ni bilo namreč izkoriščenih .ie hkrati dežela Ku - Klux - 15% celotnih industrijskih ka-Klana, dežela, kakršno vidimo paritet v Združenih državah. Adamičevem »Smehu v džun- Prav tako kot so se spreme-li«, dežela rasne diskriminaci- nJŠI odnosi v kapitalističnem je, ki se Se vedno bohoti, kljub svetu in morda zakoni klasič-blagoglasnemu epitetu »Svobod- nega kapitalizma danes ne veni svet«. Sploh pa je vpraša- ljajo več, so se spreminjale in nje, kaj je to dobrodelnost, preoblikovale tudi pojavne ob-Ali se ono odraža zgolj v ma- like krize. Osebno bi današnje terialni vrednosti darovanega pojave v ameriškem gospodar-predmeta, ali pa ima morda stvu prej imenoval novo obliko tudi svojo etično - moralno krize, kot pa izraz dobrodelnega vrednost? Je topel, človeški od- karakterja ameriške družbe, ra-nos človeka do sočloveka manj zen seveda, v kolikor ne bi do-vreden. ko* drobtina z bogati- brodelnega karakterja ameriške nove mize? Prav tega moralne- družbe iskal v ekscentričnosti ga elementa pa je v ameriški ameriških starih devic, kot t« dobrodelnosti sila malo, zato je deta avtor članka, ta dobrodelnost največkrat zre- Za kaj torej gre? Gre pred-ducirana ma vnaprej preraču- vsem zato, da je treba malo nan politični efekt, ki naj bi bolj poznati stvari, o katerih se ga dosegla. piše in malo kritičneje pisati. Drugo vprašanje, ki je mor- če pisec noče, da potem vse da Še bolj važno, je vprašanje, njegove pisanje ne izpade sa-če je res dobrodelnost tista, ki mo kot pripomoček za polnje-sili Ameriko k dajanju poklo- nje strani že itak skromnega nov Poglejmo nekatera dejst- gledališkega, lista, va:  industrijska  in poljedelska S. B.
O STRELCIH IZ KOMENDE » ~       H# ^# g§ *
manjka iim orožja   M»» «■
m *m        m—j#M KAKO JE BILO SE PRED DO- način. Prišli so do tega, da ke- volje in novega veselja :
Kdor bi mislil, da v Komendi, ki je sicer res precej oddaljena od glavnih prometnih zvez m je torej, kot pravimo, »zakotni kraj« — ni razgibanega družbenega življenja, bi se motil. Morda je redko v kateri gorenjski vasi tako živahno, kot ravno v Komendi. Najbolj živahno pa se mi zdi delo v strelski družini. Niti gasilci, niti kulturniki, niti ostali športniki niso toliko prizadevni, navdušeni in tako delavni — pa tudi nimajo toliko uspehov in načrtov — kot strelci. Našel sem jih ravno v ognju priprav za tekmovanje s strelsko družino tovarne »Titan«. Gustelj Hafner, ki je kljub temu, da ni več mlad, eden najmarijivejših v družini, se je ravno jezil, ker je na treningu dosegel tako malo krogov.
kot 100 članov, 5 članic in več kot 150 pionirjev. To so res visoke številke za tako vas, kot je Komenda.
Imeli so že več tekmovanj s sosednjimi strelskimi družime|-mi, predvsem iz Kamnika (»Ti-(/an«, '»Stol« Dupliica, »France Vidmar« itd.). Dobro so se odrezali lani avgusta, ko so na tekmovanju družin kamniškega sektorja na Duplici dosegli drugo mesto.
Gotovo največji uspeh pa so zabeležili na družinskem tekmovanju. Ne le zato, ker so zaradi doseženih rezultatov in množičnosti dosegli drugo mesto v republiki, ampak predvsem, ker je ta prireditev še bolj razširila in utrdila strel-stvo v Komendi.
Res je morda, da kcmemdski
Imajo komaj 3 vojaške puške, kar je za tako močno družino občutno premalo. Najhuje pa je, da imajo tudi komaj 2 zračni puški. Navdušenje med člani, zlasti pa med pionirji, je tolikšno, da bi jih morali imeti 10. Tovariši pridejo le redko na vrsto za streljanje in je tako onemogočen vsak sistematičen trening. Seveda bi si radi kupili vsaj zračne puška — a nimajo denarja.
Jasno je, da takšne razmere ne vplivajo samo slabo na rezultate, ki jih Komendčani dosegajo na tekmovanjih, ampak predvsem na razširitev organizacije.
Predsednik tov. Stane Grkman mi je dejal, — če bi bila dana materialna sredstva, bi se ta šport v našem kraju še mnogi bolj razširil.
KAKO JE BILO SE PRED DOBRIM LETOM
V CERKLJAH, v eni največjih vasi na Gorenjskem, so imeli že od nekdaj kegljišča, na katerih so se zlasti ob nedeljah zbirali stari in mladi Cerkljani. Toda kakšno je bilo to kegla-nje, saj so vsa kegljišča, kar jih imajo v Cerkljah, v gostilnah. Kako izgleda na takih igriščih že po nekaj urah, si menda lahko vsak predstavlja. Vino, žganje, cigarete, grdo besede in podobno, kar vse skupaj ne malokrat pripelje tudi do »junaških  borb«   —  pretepov. Se
način. Prišli so do tega, da ke glanjo po gostilnah škod: njihove nm zdravju, žepu in ugledu.
Na dvorišču sedlarja Branko-viča so si naredili keglvš^e Njihova parola je bila in jc- se d^nes: Mi smo mladi! Mlademu čleveku koristi šport in mi bomo od sedaj naprej špo>. cniki-kcgljačl!
Vsak začetek je težak. Videti bi morali vsi, kakšno je to njihovo kegljišče. Težko bi kdo verjel, c'a se lahko tudi na takem igrišču kaj doseže. Se danes kegljajo na istem '.vor.šč-u,
volje in novega veselja za daljnje delo.
.1
V načrtu za bodoče delo, ki so ga komendski strelci sprejeli na svojem zadnjem občnem zboru, je gotovo največja naloga urediti ustrezajoče strelišče. Sicer nekakšnega že imajo, a ga je treba temeljito preurediti. Izkopati bo treba primerne rove, da bodo namestili tudi premične tarče. Predvsem pa bo treba izgraditi lopo — ne samo za streljanje, ampak da bodo v njej lahko hranili orodje, tarče in ostalo opremo. Potrebno bi tudi bilo, da se sedanje 200 metrsko strelišče podaljša še za 100 m.
Iz vseh pogovorov s komen-skimi strelci sem spoznal, da je njihova organizacija na pravi poti in da bodo kljub vsem težavam dosegali vedno boljše uspehe. Jaz pa jim zaenkrat želim le boljših rezultatov na tekmovanjih.
C. A.
fwlii
Po tekmovanju na Duplici leta 1954.
Tine Mulej absolutni prvak
_,                          • v ne<*eljo je bilo v Kranjski
Komendski   strelci   so   začeli strelci  ne  dosegajo  na tekmo- gori  končano  deseto  in hkrati
šele  lani aprila.  Prvo pobudo vanjih tako blestečih uspehov, jubilejno državno   prvenstvo v
jim  jo  dal   navdušeni  strelec, kot  druge družine.  Večji  raz- alpskih   disciplinah. Tekmova-
miličniik Edo Plavc, ki je tudi mah in uspehe hromijo objek- nje se je pričelo že prejšnji če-
»ajveč  storil   pri   organizaciji tivne težave. Ze od vsega za- trtek na smučiščih pod Vitran-
družine.  Zal je bil letos služ- četka svojega delovanja se dru- cem. Vreme je bilo našim smu-
beno premeščen v Mengeš. žma bori s pomanjkanjem ma- carskim asom, ki so se zbrali iz
Začetki so bili zelo skromni, tenanih sredstev. Pomoč, ki jo ^ države razen Crne gore več
komaj  45 članov je pristopilo, dobivajo,  je   zelo skromna  — kot naklonjeno   To prvenstvo
Toda bili so to požrtvovalni to- kajti v Komendi ni industrije, je   bilo  na  ^ovoljivli kvali-
varfši,   zato  uspeh   ni  izostal, pa tudi  Strelska zveza je  po- tetni ravni, zlasti pa so dosegli
Tajnik .tov. Jože Levstek mi je svečala doslej tej družini pre- nekateri  mlajši  (Jane Prestor,
dejal, da ima danes družina več malo skrbi. „       ..      ,.        „ ,    .       .. , .
Zugovič, Klinar, Rutarjeva itd.)
—                  . odlične rezultate   in   bili resni
«CPfliliCC flOVtCG konkurenti  že  starejšim, ruti-
„ .       ,     . .     ,    .   ,. , .__                          .            ... niranim tekmovalcem. Prav go-
Kot vsako leto, je tudi letos     V Kranju je v nedeljo gosto- . ...  ,   ,.  . . .
TVD Partizan iz Nakla pri Kra- vala košarkaška ekipa Odreda ovo pa je j* mai letos na;'" »ju konec marca izvedlo svoj iz Ljubljane. Po zelo lepi in boljsl Tme MuleJ. ki je bil pr-vsakoletni »smučarski dan«. Na razburljivi igri so Kranjčani Y* v vseh a)*>skih disciplinah dopoldanskem tekmovanju v zmagali z rezultatom 110:108, če- "}.* je ovojih kar štiri zlate tekih je med mladinci zmagal prav se je prvi polčas končal Plake-te. Lahko rečemo, da on Rok Stros, pri pionirjih pa sta s sedem koši razlike v korist ni imel seb* enakovrednih nabila najboljša brata Edo in gostov. V predtekmi so mladin- stotnikov Prav tako kot Zu-Vimko Zaplotnik. Na popoldan- ci Triglava premagali ekipo Sovič ne pri mladincih, »kih skakalnih tekmah na 22- Ločana s 64:35. Državni prvaki za leto 1953 metrski skakalnici se je zbra- prejšnji teden bo v Kranju so postali: veleslalom — Mulej lo 40 tekmovalcev. Pri članih gostovali namizno teniški igral- Tine (Prešeren Bled). Jamnik je zmagal Pavel Grašič iz Pod- ci te Karlsruha (Z. Nemčija). (Tr. Kranj), Slavica Zupančič brezij, najboljši med starejši- Čeprav Kranjčani niso igrah v (Tr. Kranj) in Krista Fanedel mi mladinci je bil Edo Kunčič najmočnejši postavi, so z lah- (Fužinar); slalom — Mulej Ti-(Naklo), pri mlajših mladincih premagali svoje nasprot- ne, Anton Zugovič (Jesenice), pa Bojan Erbežnik (Naklo) in mke s 5:2 Slavica Zupančič in Maja Ru-pri pionirjih Marjan Pavlin iz Dnjgo moštvo odreda ' iz tar (Tr. Kranj); smuk - Tine Podbrezij. Ljubljane je v nedeljo na igri- Mulej, Anton Zugovič.
Pred štirinajstimi dnevi se je §cu  Triglava   brez   težav  pre*- V alpski kombinaciji je med
v  Poljanah   nad   Skofjo Loko magalo nogometaše  Triglava z člani  zmagal  Tine  Mulej, pni
ob novi   30-metrski   skakalnici rezuitatom 6:2. mladincih pa Tomaž Jamnik. zbralo veliko gledalcev,  ki so e zanimanjem   gledali domače in tuje skakalce na otvoritveni
prireditvi.    Skakalnico    so    z _   _     .   _ _ _
majhnimi stroški naredili člani BV  wt   šk   ym   mM I
TVD Partizana iz Gorenje vasi ■ mm   v ~
danes je sokraj povsod na gostinskih kegljiščih in podobnih igriščih ter pri raznih igrah za kratek čas in velik denar, veliko takih prizorov. Zdaj si pa predstavljajmo, da je med vsemi temi gosti največkrat več kot polovico mladih fantov. Res je, da je mladina tista, kateri j\e potrebno največ razvedrila in zabave, zato je tudi razumljivo, da gre ona tja, kjer je zabava. Da pa za njo ni vsako razvedrilo primerno, to uvideli, kot že večina mladine v naših mestih in vaseh, tud; v Cerkljah.
KEGLJIŠČE   NA BRANKOVI-CEVEM DVORIŠČU
MLADI FANTJE in nekateri njihovi že malo starejši prijatelji so se začeli večkrat zbirati in pogovarjati. Kmalu je dozorela njihova želja, da morajo imeti neko svoje keglišče, kjer se  bedo   zabavali   na drugačen
le niihova polena so zamenjali 6 prav.mi keglji in tudi krogle ima i j že takšne kot so za ke-glmje potrebne.
Ko so sd uredili to dvorišče, »kegljišče«, se je nekaj mladih fantov zanimalo ah tudi drugje igrajo na takih kegljiščih kot ga imajo oni, in če ne._ kakšno potem sploh mora biti pravo športno kegljišče .Zato so se večkrat peljali v Kranj in tam videli najboljše kegljače v naši državi — Kranjčane, vendar pa tudi v Kranju niso videl: pravega kegljišča. Tudi oni ga nimajo!
Cerkljani so imeli vedno večjo željo, da bi se pomerili z drugimi moštvi v prijateljskih srečanjih. Lansko leto v zgodnji jeseni so že imeli tri taka srečanja (z drugim moštvom iz Kranja in Tržičani). V vseh teh dvobojih so bili poraženi, vendar z majhno razliko podrtih kegljev, kar jim je zadostovalo  in  jim  dalo nove
LETOS SO USTANOVILI KLUB
16. JANUARJA 1955 se je v Cerklljah zbraPo približno 40 prijateljev keglanja na ustanovnem občnem zboru in ustanovili so Kegl jaški klub Cerklje. Kot organizirani kegljači se imeli pravico udeležiti se iz birnega tekmovanja za republiško prvenstvo. Na tem tekmovanju so bili najboljši pred Tržičani, moštvom iz Kranj.skt gore in Radovljičani. Velik uspeh! Se večji uspeh pa je dejstvo, da so se šele po slabem letu svojega dela-keglanja, uvrstili med najboljše v Sloveni--Iz srca jim vsi čestitamo in jim želimo tudi v tekmovanju za republiško prvenstvo veldteo u-spehov.
TEŽAV  IMAJO  SE DANES VELIKO
PRAVEGA KEGLJIŠČA še danes nimajo. Ze od ustanovitve svojega kluba imajo- v načrti* dvostezno športno kegljišč vendar za uresničitev te njihove želje še nimajo dovolj sredstev. Zato so se že dogovorili, da si bodo uredili enostezno kegljišče pri Hribarju, za kar bodo potrebovali manj sredstev. Upajo, da ga bodo imeli - najkrajšem času pod streho. Tega so oni res potrebni. Sicer se veseli in nad vse zadovoljni, da lahko trenirajo v Kranju, vendar menimo, da jim to r precejšnji meri zmanjšuje njihove uspehe, katere bi lahko dosegali, če bi imeli tud sami tisto, kar je za njihovo delo najbolj potrebno. Res bi bilo škoda, če bi navdušeni Oeiridjani-keglja-či, ki so kot moštvo najmlajši v tekmovanju za republiško prvenstvo, ne mogli uresničit: svojih načrtov tako, kot si želijo. Zato jim pomagajmo vst zlasti pa njihovi soobčani. Toliko kot ste že oni žrtvovali za svoje delo, ki ni koristno samo njim, ampak tudi vsem ostalim in na kar so lahko ponosni vsi Cerkljani, prav gotovo ne bo treba nikomur več.
PaBo
Gorenjski pionir
Kdor visoko leta... ali kuznoi tinti domišljavost
Na prostornih peščenih ravninah blizu Eufrata je pred davnimi časi živel velikanski ptič z imenom noj. Klanjale so se mu vse ptičje družine, pa tudi levi so mu izkazovali čast in krokodili so priznavali njegovo slavo, kadar je prišel k reki. da bi se napil. Bil je pač najlepši med pticami in ponosno se je oziral na svoje belo, mehko puhasto perje, ki mu je pokrivalo mogočna krila in telo.
Nekoč si je zaželel v višine, prav do sonca. Sklenil je zapustiti zemljo, ker se mu ni zdelo dovolj dostojno bivališče za njegovo kraljevsko lepoto.
Začel se je pripravljati za svoj polet na sonce. Dobro je založil s hrano in se ob Eufratu napil vode.  Nato je visoko
hotnimi  zamahi ožganih peruti po  telesu   pa  črno  kot oglje,
onemoglo   spuščal   nazaj   proti Samo na krilih in repu je osta-
zernlji.  Ves strt in  opečen je lo  nekoliko  krasnih  belih pe-
padel na domača puščavska tla. res, ki pričajo o njegovi nefc-
Od tistega dne dalje ima vedno danji  lepota  in  kaznovani do~
golo glavo, vrat in noge, perje mišljavosti.
Pionirski leksikon
NASVETI
— Poljane. Zlasti so se pri de-tu izkazali pionirji in mladin-ei, ki so komaj čakali, da bodo lahko potem tudi skakali. ' Na nedeljskih otvoritvenih tekmah 5e pri članih zmagal Stane Sta-»onik (najdaljši skok 26 m), pri mladincih Ivan Jereb iz Zirov tn pri pionirjih Andrej Tomin iz Poljan.
Koristno posvetovanje o te-lesnovzgojnih vprašanjih je sklical v Kamniku Mestni komite ZK. Posvetovanja so se u-deležili predstavniki telesno-vzgojnih in športnih organizacij ♦bčiine, tovarn in množičnih •rganizacij. Po uvodnem govoru sekretarja tov. Laha se je razvila živahna razprava o potrebi zidanja nove telovadnice. Po izčrpni izmenjavi misli je bila predvsem poudarjena težnja za koordinacijo dela pri reševanju vseh telesnovzgojnih vprašanj. V tem pogledu je sestanek položil trden temelj za nadaljnjo delo.
B. M. P.
Vprašanje: Leita 1937 ste prodali hišo pod pogojem, da vam kupec nudi brezplačno stanovanje in vas oskrbuje z drvmi za kurjavo iz njegove žage, oziroma njegovih gozdov. Poleg tega vam je nudil še brezplačno (iz svoje elektrarne) električni tok, prav tako vam ni bilo treba plačati voda-rine. Z zakonom o nacionalizaciji pa je bila lastniku odvzeta elektrarna in žaga, prav tako pa so njegovi gozdovi z agrarno reformo prešli v splošno ljudsko premoženje. Hišo, katero ste prodali, pa j|e ostala lastniku in je prešla v stanovanjsko skupnost. Vprašujete, ali imate še pravico do brezplačnega stanovanja, drv, električnega toka, vode in če ste upravičeni do povračila stroškov zaradi kratenja teh pravic.
Odgovor: V kolikor imate pravico do brezplačnega stanovanja pravilno izkazano, imate tudi še sedaj, pri vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost, pravico do brezplačnega stanovanja. Nimate pa več pravice do bitezplačne preskrbe z drvmi, elektriko in vodo iz imovine, ki je prešla v splošno ljudsko premoženje. Umestno pa je, v kolikor stte imeli vse te pravice pravno izkazane, da vprašate pri organih, ki so prevzeli nacionalizirano premoženje dn po zakonu o agrarni reformi odvzete gozdove, če so za vaše pravice iakrat vedeli in zakaj vam takrat ni bila priznana ustrezna odškodnina.
dvignil glavo, zamahnil s svojimi velikimi, mogočnimi krili ter se dvignil v zrak. Peruti so ga zlahka nosile proti vrtoglavim višinam. Zemlja pod njim je postajala vedno manjša in reke so se vile kakor tanke, srebrne nitke na gladki žogi.
Vedno više in više je letel in sonce je žgalo z vsakim zamahom peruti močneje. Lepi, mogočni noj je postajal žejen in onemogel. Se vedno se je dvigal, čeprav je ves žarel v pekočem soncu in se skoraj one-sveščal od žeje.
Tedaj pa so mu vroči sončni žarki vžgali mehka pernata krila in ponosni ptič se je s sla-
Vprašanja:
28. Ali se ljudje že dolgo umivajo?
29. Zakaj se vžigalice vnamejo?
30. Kaj je krompir?
Odgovori:
22. V starih časih so ljudje mislili, da živijo v ognju mali ognjeni kuščarji, močeradi-duho-vi ognja. Nekateri so celo imeli ogenj za božanstvo in so njemu na čast postavljali svetišča. Kako so ti ljudje sploh zanetili ogenj? Takrat ga še niso znali. Dogajalo se je da je strela zažgala drevo. Ljudje so s strahom gledali na ognjeno zver, ki je požirala drevo ter s prasketanjem lomila veje ln poliza-vala z jezikom skorjo. Bala so se približati ognju, umakniti se pa tudi niso hoteli. V hladni noči jim je bilo toplo in prijetno ob gorečem drevesu. Ne vemo, kdo se je prvi odločili ln si upal ta redki plen prijeti in prinesti gorečo vejo na svoj dom.
Od tega časa je prešlo mnogo tisoč let, preden so si ljUŠ.ie sami znali zanetiti ogenj. Ko je človek potem tudi to znal, se mu ni bilo treba več bati. da bi izgubil ogenj. Kako menite, da so oni zanetili ogenj? Prvobitni ljudje so dobivali ogenj s trenjem hloda ob hlod. Tudi sami še danes dobivamo na podoben način ogenj z drgnjenjem vžigalice ob škatlico. Toda tu je velika razlika! Vžigalico prižgeš, kakor bi trenil, da pa zanetiš košček lesa, tudi prav suhega, zato se je že treba truditi kakih pet minut, če ne celo več. Pa še znati moramo to. Vžigalico zažge vsakdo, a poskusiHo zanetiti ogenj na prvotni način! Dvomim, če se vam bo posrečilo.
33. Sukneno obleko nositi poleti je škodljivo zato, ker je volna pretopla. Pa ne samo to. Volna ima velik nedostatok. Zmočena se prav počasi suši. Zato v vročem času zadržuje izhlapevanje vlage iz našega telesa. In to je neprijetno in škodljivo. Poleti je bolje nositi obleko jz lanu aH bombaževine Laneno in bombažno blago se hitreje suši in bolje prepušča zrak.
24. Kdaj je bolje naviti uro. zjutraj ali zvečer? To ni vseeno. Bolje jo je zjutraj navijati. Zakaj pa? Zjutraj navijete uro preden jo vtaknete v i&p. Zvečer jo p« navijete, ko ste jo potegnili iz žepa. To pa nI vseeno! V žepu se ura ogrerje Ce ste pred spanjem vzeli uro Lz žepa in jo navili, potem pa i jo položili na mizo ali obeedlj | na steno, se ohlaja, prolilo pa. ki je že brez tega napeto, * še bolj stiska in lahko poči, rfa-sti če je v sobi hladno.
Drugače pa je. če uro zjutrai navijete, preden jo denete » žep. Ce uro vtaknete v fcepli * žep, se ji ne more nič hudega zgoditi. Od toplote se prožilo j podaljša in oslabi, kar pa nt nič hudega. Zato uro navdaj* zjutraj in ne zvečer.
Na ta vpražanja mi j* P™d*< najboljše odgovore TgorV«** lej z Jesenic Za nagrado bj dobil Kpo spominsko knjiRo^ j tekmovanju kdo bo >mclJ^JJ
* n.HVfC DOC«
desetih vpraSanj h n;'virmj|c še   vedno   vodi   1 < ^tulir-39  točkami   prec   C^K inom „. jevo 35, Marjanom OB Francetom Krc*om jem Smoleje-m z •
Vse   moje prij*^ najlepše pozdravljam.
Vas K«***"
GORENJSKI GASILEC
GLEDALIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedela, 3. aprila ob 16. uri:
OBJ A V E - O O
Poročilo s prve seje UO OGZ POSEBNO POROČILO
za Gorenjsko Vsa  dru§tva pr0silllO(  da do
V petek 18. februarja je bila prejema  ustreznih  navodil, ki
prva seja na novo izvoljenega jih  bomo predvidoma izdali  v T JNeC .
upravneiga  in   nadzornega  od- posebnem biltenu,   poslujejo v ^ven, .    za P0<lezelJe- doseph
bora OGS za Gorenjsko. Uprav- nujnih zadeval z OB GZ, kjer ^e^S£lnnS: »Arzen in stare čip-
ni odbor je na tej seji razprav- so le-te že ustanovljene, v na- e"'
ljal o začetku poslovanja Zveze, sprotnem pa se lahko obrnejo lorek. 5- aprila ob 13.30 uri:
o razdelitvi dolžnosti, o name- tudi  direktno  na  našo  Zve7o 2n °snovno  šol°  Tržič. Oskar
stitvi administratorja in tehnič- Zapisniki in poročila ter event, /VucniJer:   »Pastirček  Peter 4n
nega sekretarja in o poslovanju prošnja za    dodelitev    raznih * \ Briljantin«.
Zvezdne pisarne. Sprejeti so bili sredstev pa naj se do nadalj- Letrtek.      aprila ob 20. uri:
ustrezni   sklepi.   V   izvršni   se- nega   ne   pošilja.    Tromesečna ^ostovanle v Sk<)^ Loki. Clau
kretariat so bili izvoljeni: pred- poročila za prv0 tromesečje te- J"        e PuSet: »Dnevi naš>e
eednik tov. Tvrdy, podpredsed- ga leta naj se pošlj>e na Ob GZ ST„I'i-
ndk tov. Klinar, poveljnik tov. Nedelja, 10. aprila ob 16. uri: Novak, sekretar tov. Rotar in OPOZORILO ŽT? m Za P^žedje. Oskar pomočnik poveljnika tov. Si- Vsa društva 0;pozarjamo na Z^A^nl * 1Ing> »dostno zalogo goriva, ker so Ponedeljek, 11. apr ob 16 uri-Nadalje je upravni odbor bih ponovno ugotovljeni prime- gostovanje v Železnikih Clau-ifezpravljal o poteku likvitfa- n, da društva ne razpolagajo z de - Andre Puget- »Dnev- nacije bivših OGZ in sklenil, da minimalno potrebnimi količina- še sreče«, se mora likvidacija obvezno za- mi.
klJuMti do 15. aprila letos. Na itst\navi ia»m « MESTNO GLEDALIŠČE
ta sklep zlasti opozarjamo dru- USTANAVLJAJO SE NOVE JESENICE
Štva  kf fiVnlU poravnala svo- OBČINSKE GASILSKE ZVEZE V soboto  2.  aprila  ob 19.30
Tih  obveznosti  do  bivših OGZ Prejšnjo nedeljo so bili usta- un: Tiemayer: Mladost pred so-
Kranj  in Radovljica. nov,ni zbo'ri občinskih gasilskih diščem.
Na dnevnem redu so bile tu- fez na uBledu- v Radovljici, na V nedeljo 3. aprila ob 14.30
« prijave z^ Gorenjski -sil- ^mcah' v B°hin*. v Želez- uri: Krasna: Draga Ruth.
^   festival,   imenovan  le  bil »Zbori  so bili--
pTsefcen  odbor za  organizacijo %£oddo™>T? P*™*«" ,5? VTin^k
razstave, ki ga sestavljajo Ma- iP  r^nr« r i"1'  ^ ? *V**ltJ>
"*J>  ,Mfyr-   Vlkt0r   ^   in obč;nXh1agasi^°d°zve™ f*™" » 31'
Josto  Silmg. in 0 letoSnjem ga,ilskem £J ™arca do 3.  aprila angl. film
,hi„   r^„c^li   •    r„         f »Berlinska   zgodba«. Predstave
PRIJAVE ZA GORENJSKI Zt^^iJL^ °b Glavnikih ob 16., 18. in 20.
GASILSKI  FESTIVAL ~   ustanovit^ = * V nedeljo ob 14.   16., 18. in
V  teku  tega   in  prihodnjega odbori   Z]astj dober 20.. un  2. aprila ob 22. uri me-
tedna bodo vsa društva prejela v Bohinju ^   lhn *La Red<<- Matineja
poseben tiskan formular prijav     s tem je ustanavljanj^ abciir J  aprila  ob  10    uri mehiški
«a  Gorenjski   gasilski  festival. sMh zv&z y glavnem ;ak,1uce_ ftllm »La Red«. 3. apntta ob 14.
Namen, obseg in program festi- no  ]e v ^ yasi     p j. ^ premiera amer. filma »Julij
vsi je bil že objavljen v pro- ski dolini ^ •                 me Cezar«   4. do 5. aprila mehiški
gramski knjižnici. Prosimo vsa ustanovni zbor fl'lm >>La Red" *>'b 16- 18- in 20-
•rustva, da prijave nemudama    Nwo i2voljene upnmie u^ .          C4 •
izpolnijo. Zadnji rok za vrnitev re po2ivamo. da takoj prično z o   J   „        ,     ' Straz,sče: ~
prijave je 15. april. de,i0m  in takoj  pripravijo vs* L      £i aPrUf premiera mehi'
Prljave  za  tekmovanje  bodo potrebno  za   organizaciisko   in ^J™ Predsta"
nalcnadno poslane. administrativno poslovanje „      ' u"- ,
Kino »Krvave«, Cerklje: 2. in
3. aprila ameriški film »Odločitev  pred  zoro«_.   Predstave ob sobotah ob 20. 'uri in ob nede-Poročila poslušajte vsak dan    Sreda,  6.  aprila: 6.35  Igrajo OD 16- in 20. uri.
eb 6.03, 7., 19. in 20. uri. Oddar Štirje flosarji, pojeta Maja in Kino »Naklo«: 3. aprila smejo >ZeJeli ste — poslušajte- ob Stane. 11.15 Šolska ura za nižjo rilški film *Ne P°J mi žalostnih aedeljah ob 13.30 in vsak d'edav- stopnjo: Bilo je prepozno. 12.10 Pesmi«. 8. in 9. aprila jugoslo-aflc ob 16.30 uri. '»Gospodinjski Igra godba Ljudske milice, vanski film »Plavi 9«. Predstave nasveti* vsak dan ob 7.30 uri. 14.30 Iz gledališč. 15.10 Mladin- OD Petkih ob 19. uri, ob sobo-»KmetijsM nasveti« in »Kme- ski zbori pojo. 15.30 Šolska ura *■* OD l8-30 uri. ob nedeljah tijska univerza«  vsak delavnik za višjo  stopnjo.   16.30  Modni 0/0 16- in 18- uri-
<A»  12.  uri.  Pretgled tiska«  pa kotiček. 20.00 G Verdi: Falstaff,--■_.
vsak dan ob 6.30 uri. opera v 3 dejanjih. JESENIČANI!
Nedelja, 3. aprila: — 8.00 O     Četrtek, 7.   aprila:   11.15   Za    Podružnica našega lista na Je-iportu hi išportnikih: Košarkar- mlade   pevce   in   godce.   14.30 ^cah,  Prešernova  c.  21, Je 3Zona v Sloveniji. 8.15 *Za Ljudsko - prosvetni obzornik. io  nedeljsko  jutro«.  9.00 ^6-°0   Utrinki  iz   literature —
V nedeljo 3. aprila ob 19.30 uri: Tiemaver: Mladost pred sodiščem. Zveze z vlaki pri vseh predstavah ugodne.
MALI OGLASI
Preklicujem izrečene besede proti Mariji Peternelj. — Pe-ternelj Franc, Kalvarija 46.
TVD »Partizan« Skofja Loka razpisuje mesto hišnika, Stanovanje v stavbi, plača po tarifnem pravilniku. Informacije pri upravi »Partizana«.
Službo dobi starejši moški 50 do 60 let. V poštev pridejo tudi upokojenci; vsa oskrba v hiši. Informacije pod šifro »vesten*.
Za stalno ali honorarno zaposlitev v dopoffianelkih ui/ah iščemo strokovnjaka za organizacijo buffeta v podjetju. — Za dobo 6 mesecev iščemo v centru Kranja sobo za strokovnjaka podjetja. Plačilo ugodno. Javite se v tajništvu podjetja ^Planika«, ind. obutve, Kranj.
Poceni prodam okno 200rl20, kompletno, s 7 mm debelo šipo, pripravno za obrtnika ali manjši blok — ter 2 gumi 27x3.85 z robom. Poizve se v upravi lista.
TURIST BIRO organizira 1. maja veliki izlet s posebnim vlakom in posebnim parnikom v Crikvenico. — Izlet spremlja godba na pihala. V Crikvenici velike mednarodne moto dirke. Cena din 1.800.—. Prijavite se čimpreje — sprejemamo akon-
tacije — zahtevajte informacije v Turist biroju, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645.
Iščemo knjigovodjo s takojšnjim nastopom ali vsaj s 1. majem. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Podbrezje. pošta Duplje.
Ugodno  prodam  omaro, dve
ročni omarici, dve postelji in mizo. Cikič, Planina 1, pošta Kranj.
Prodam dve kravi s teleti in bika. Grašič, Strahinj 12, pošta Naklo.
Poceni prodam 4 kolesa za vprežni voz (nova), neokovana, 60 mm. Senk Franc, Primskovo 130, Kranj.
Prodam nov krojaški šivalni, stroj. Naslov v upravi lista.
Oddam sobo starejši ženski, najraje upokojenki. — Drulov-ka 52.
Dvodnevni izlet v Crikvenico priredi 1. in 2. maja »Transtu-rtat« Skofja Loka za din 1900. Informacije na telefon 242.
Prodam prvovrstno vrtno seno. Slane, Preddvor.
Sprejmem učenko — Simu-nac Božo. Kranj, Titov trg.
Zelo dobro nagrado dobi, kdor mi preskrbi večjo prazno sobo. Naslov v upravi lista.
Manjšo hišo ali samo polovico dvostanovanjske kupim, tudi finansiram dograditev oziroma plačam stanovanje mnogo let naprej.  Šifra  »Mirna okolica«.
Radio Ljubljana
»rtrukin: rvosai-Kcir----—- ■      »-v   m   &uutu.   i*.ou -----■--------- • —  — j*-
Sloveniji. 8.15 .»Za Ljudsko - prosvetni obzornik. odPrta vsak torek in petek od cueljsko jutro«. 9.00 16°0 Utrinki iz literature — 8- do 10- "re dopoldne. — Po-Otroška predstava — Fran Mil- Erskine Caldwell: Mož in že- družnica sprejema nove naroč-finaki priredil Lenart Baloh: na- 18.00 Psihologija in ljudje. nike* oglase, objave, reklame, Trije 'hlapci. 10.00 Družinski po- Petek, 8. aprila: 11.15 Ciciba- zahvale in čestitke, »ovoni. 12.00 Pogovor s poslu- n°m — dober dan! 14.30 Novi LOCANI! felci. 13.00 Pol nre za našo vas. fl^- 16-00 Za pionirje: Pisa- Podružnica našega lista 15.30 »Po naši lepi deželi« - teJl " »Enajste šole«. 18.30 Za- Skofji Loki v pisarni podjet-Zvone Kržišnik: Tkalci po delu. nomivosti iz znanosti in tehni- ja »Transturist« uraduje v tor 16.30 Zgodbe za nedeljsko po- ke 20.00 Tedenski zunanje - kih od 11. do 13. ure in v pet-poldne - Norbert Casteret: 30 poMicm pregled. klh ^ 15 30 do „ 3Q ure Tgm
let pod zemljo (odlomek). 17.30 Sobota, 9. aprila: 6.35 Pred lahko oddaste male oglase, Radijska igra — Dušan Rado- mikrofonom so: Štirje fantje in objave, reklame, čestitke, za-vić: Ladjja Maščevanja. 21.00 Veseli godci. 11.15 Pisan drobiž hvale, prav tako pa sprejema Kulturni razgledi. za pionirje. 14.30 Iz Uradnih h- podružnica  tudi  nove naročni-
stov-  ' ke, male oglase in objave.
Obveščam cenjene stranke, da sem z 31. marcem prenehal izvrševati brivsko obrt in se jim zahvaljujem za dosedanji obisk. Lckal bo odprt samo še za dam-sko stroko. — Simunac Božo. Kranj, Titov trg.
Prodam šivalni stroj, pripraven za gospodinjstvo. — Klane 110-1.
Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom na Kokriei št. 68 pri Kranju. Pojasnila Pernuš Janez, Maribor, Prežihova 21.
Mizarja za pohištvena dela sprejmem takoj. Jurij Polak. mizar,  Zlato polje, Kranj.
Prodam 6 tonski gumi radel. Pire Janez, Voklo 44, p. Senčur.
Prodam po nizki ceni šivalni stroj znamke »Singer«. — U. B., Pangeršica 1, p. Golnik.
Prodamo tovorni avtomobil, znamke Canada-Ford, nosilnost 3 tone, s kompletnim rezervnim mo/torj£m ter raznimi rezervnimi deli. Cena po dogovoru. Kmetij, zadruga Predoslje pri Kranju.
Zamenjam trosobno komfortno stanovanje v Ptuju za stičnega v Kranju. Naslov v upravi lista.
Izgubila se je bluza z denarnico in osebno izkaznico od Gašteja do »Iskre«. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Ivan Bergant, Pšenična Polica 17, p. Cerklje.
Od zadruge do
industrijskega podjetja
Is življenja in delo tekstilcev v Otočah
LETO 1936 v Kranju so se ustavili . .. Stavka .
Kmalu zatem je bila ustanovljena Tekstilna zadruga v Otočah. Priprave za ustanovitev so se pričele takoj po stavki, ustanovni občni zbor
Stroji v tekstilnih tovarnah življenjske pogoje tistim ljudem, ki zaradi udej-lstavili . .. Stavka stvovanja v delavskem gibanju,  ne bi mogli
najti drugje ustrezne zaposlitve.
V času, ko je bil ustanovni občni zbor zadruge, je le-ta štela 24 članov, leta 1941 pa že 47 članov. Zelo skromno so začeli. Vendar s polno volje, želja in delavske zavesti.
OD OSVOBODITVE DO DANES
Po osvoboditvi je proizvodnja iz leta v leto rasla. Manjši padec proizvodnje beležimo le v lanskem letu. Leta 1945 so izdelali 18.000 m2 blaga, 1946. leta 84.000 m2, 1947. leta 101.000, 1948.  leta  150.000 in  1949.  leta  148.000 m2 itd.
Lansko leto, 4. julija je Okrajni ljudski odbor v Radovljici na skupnem zasedanju sprejel odlok, da se preosnuje tekstilna zadruga v Otočah v industrijski obrat — industrijsko podjetje, ker dosedanji pravni položaj zadruge* ni bil v skladu z ustreznimi obstoječimi, pozitiv no-pravnimi predpisi.
Danes se podjetje razvija in izdeluje že vrsto prav čednih tekstilnih izdelkov. Od navadnih
Ponedeljek, 4. aprila: — 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 11.15 Šolska ura za višjo stopajo — a) Oskar Hudales: Z dov-ri na kite — b) ing. SušteršiČ: Družinsko življenje   ptic. 14.30 Nove (knjige. 15.15 Igra trio Jožeta Kampiča. 15.30 Šolska oira za nižjo stopnjo: Bilo je prepolno (o nevarnosti stekline, po tekstu    Gune    Miletiča). 16.30 zdravstveni   nasveti.   18.30 Na atraži:  iPo zaznamovanih gor ato'h potek. 20.00 Kulturni pregled.
Torek. 5. aprila: 11.15 Ciciba-Ham — dober dan! 12.10 20 mi-*ut z Veselimi godci. 14.30 Zanimivosti 1z znanosti in tehnr ^e. 15.15 Šopek znanih melodij ^ vmes ob 15.30 Jezikovni pogovori. 16.00 Utrinki iz literature — Isak Babel: Kralj. 18.00 zunanje - poflitrčni feljton. 18.30 %portni tednik. 20.00 Tedenski Stranje - politični pregled.
RAZPIS
Komisija za razpis direktorja Okrajnega ljudskega odbora Kranj razpisuje mesto poslovodje za trgovino z mešanim blagom »Zirovka« v Zireh.
Pogoj: trgovstri pomočnik z najmanj 8 letno pomočniško prakso.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisnimi podatki jie vložiti na Tajništvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj do 15. aprila 1955.
RAZPIS
Komisija za razpis direktorja Okrajnega ljudskega odbora Kranj razpisuje mesto direktorja za Mesarsko podjetje Okrajne zadružne zveze Kranj — sedež Naklo.
Pogoj: mesarski mojster ali mesarski pomočnik z najmanj 15 letno pomočniško prakso.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisnimi podatki jie vložiti na Tajništvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj do 15. aprila 1955.
pa je bil 27. maja 1937. leta. Z obratovanjem so začeli sicer že pred občnim zborom, v zasilno zgrajeni baraki, v Stražišču pri Kranju.
Iniciatorji ustanovitve zadruge so bih delavci, ki so bili po tekstilna stavki vrženi na cesto. Razumljivo je, da so bili to sami zaslužni in dosledni borci za delavske pravice, ki se niso dobro izkazali samo med tekstilno stavko, temveč so jih kapitalisti že ves čas poznali kot aktivne borce za delavske pravice, kot »rdeče«. obratne zaupnike.
Naloge in namen zadruge so bile predvsem 1 v tem, da so člani zadruge predelovali tek-| stilne surovine in izdelke nato prodajali. Nji-
OBJ A V A
za »klepanje zakupnih pogodb za kmetijska zemljišča
mestne občine Kranj
Mestna občina Kranj bo sklepala zakupne pogodbe  za kmetijska zemljišča  last SLP v k. o. Cirčiče v dneh
od 4. do 9. aprila 1955
Zakupne pogodbo bo sklepal tukajšnji referat za evidenco zemljišč SLP v prostorih gjidccij^ »Komunale« v navedenih dneh od 8. do 10. ure.
interesente opozarjamo, da so vse pogodbe iz prejšnjih let potekle oz. so po sklepu Veta «» gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj z dne 22. 6. 1954 razveljavljene, J* bomo oddajah vsa kmetijska zemljišča v zakup za daljšo dobo le na podlagi nanovo skle-
TAJNIŠTVO  ZA   GOSPODARSTVO  IN  KOMUNALNE ZADEVE
sfernih pogodb
hov namen je bil podpirati in pospeševati splošne koristi članov s skupnim upravljanjem poslov in z vzajemno pomočjo ter z vsemi raz-pdožljivimi finančnimi sredstvi.
Naloga zadruge'- pa je bila tudi še mnogo daljnosežnejša: s praktičnim delom na gospodarskem polju  širiti  idejo  socializma, nuditi
tkanin, oksforda, molinoa, kuhinjskih brisač, frotirk — do flanelastih rjuh. Vse svoje proizvode lahko prodajo, to pa predvsem zaradi tega, ker so kakovostni.
BODOČI NACRTI
Kot mnoga druga podjetja ima tudi tkalnica v Otočah, ki trenutno zaposlujie 18 ljudi v produkciji, načrte za prihodnost. Stavbo, v kateS so trenutno, nameravajo razširiti, ker je 1« preveč tesna. Stroje, ki so že več kot z eno nogo »v grobu«, nameravajo obnoviti, oziroma zamenjati z novimi. Računica: 30 milijonov za stavbo (opeko že imajo), 15 milijonov za stroje!
Vsega ne bo moč letos opraviti in narediti. V letošnjem letu bodo uporabili le lastna sredstva v znesku 22 milijonov dinarjev. Toda za-čeil bodo .. .
DELOVNI KOLEKTIV TKALNICE V OTOČAH JE PREPRIČAN, DA BO ŠE V NAPREJ DELEŽEN PODPORE LJUDSKE OBLASTI V TAKI MERI KOT DOSLEJ, S SVOJE STRANI PA BO SKUŠAL IZPOLNJEVATI VSE SVOJE. TAKO PROIZVODNE, KOT TUDI OSTALE OBVEZNOSTI DO SKUPNOSTI.
^ aiv jiivi i v o sti
10.000 OTROK 'NA DAN
Lansko leto so v Moskvi proslavili desetletnico poziva na povečanje rojstev. Zakon Iz lerta 1944 je določil, da morajo vsi neoženjeni plačati 17% davka od Svojih dohodkov, na novorojenčke pa je predvidel nagrade (600 rubljev za tretjega otroka in 7500 rubljev za sedmega otroka itd.) Za matere so bili določeni častni naslovi, kakor »slavna mati« za sedem otrok, ali pa »na-i rodni heroj« za deset otrok. Uspeh tega ukrepa je, da so imeli za desetletnico 4 milijone več zakonov s sedmimi otroki in 4 milijone novorojenčkov vsako leto. Ce bo šlo tako naprej bo Sovjetska zveza leta 2000 štela več kot 400 milijonov prebivalcev.
BELE LJUDI SE VEDNO OBSOJAJO, CE SE POROČIJO S CRNCI
V ameriškem mestu San Bernard v državi New Orleans so bili pred kratkim obsojeni štirje črnci in dva belca zato, ker so se poročili z ženami druge polti. Po 1 zakonu je v tej državi še vedno prepovedano  sklepati zakone  med   belci  in črnci.
Variacija na aktualno temo:
OHLAJENA GOREČNOST
Kakor zadnje ledene plošče v marčevski od-jugi, so počasi plavali po sinjem nebu redki oblaki. V parku so ptiči po dravju z nenavadno živahnostjo razpravljali po vsem videzu o novoustanovljenih zadrugah za gradnjo stanovanj  in  o drugih  komunalnih problemih. Na
UMETNO OKO. KI SE GIBLJE
V bostonski bolnišnici za vojaške vete^ terane so skonstruirali novo magnetno umetno oko, ki se lahko giblje kot zdravo oko in istočasno z njim. Oko giblje samo majhen magnetiziran delček, ki je vstavljen v plastično maso in pritrjen na mišico zdravega očesa.
HELIKOPTER — KOLO Nek Amerikanec je skonstruiral helikopter, ki se bo premikal po istem principu kot navadno dvokolo - bicikel. Helikopter je težak samo 60 kilogramov in ga lahko kupite za približno 1200 dolarjev. Sam konstruktor je s svojim helikopterjem preletel že nad 15 ur.
»VOLKSWAGEN •   — NAJPOPULARNEJŠI AVTOMOBIL V ZDA
Nemški »Volkswagen« je na prvem mestu v seznamu tujih avtcmottelov, ki so bili prodani v ZDA v preteklem letu. Lani je bilo v ZDA registriranih 6344 avtomobilov znamke »Volkswagen«. Na drugem mestu so avtomobili angleške znamke MG. Teh je bilo prodanih 3454.
klopcah so dremale pestunje; njihovi zakladi, ki so jim bili zaupani v varstvo; pa so seveda čuli in s strmečimi očmi debelo gledali v ta blesteči svet. Nemirni vrabček je sedel na rob enega izmed otroških vozičkov, pogledal notri, vzhičeno zacvrkotal in sfrčal za svojo vrabec evk o . . .
In glej, prav v času te pomladanske idile sta stopila iz bifeja dva prijatelja. Ko sta — res s sicer nekoliko kalnimi očmi pregledala to
krasno pomladansko pokrajino, sta jo mahnila proti parku. Poudarjam: pijana nista bila, pa tudi trezna ne.
Spoznajmo se z njima: večji je Saša manjši Vladko. Imenujem ju s pomanjsevalnimi izrazi, čeprav imata oba skupaj že okoli 80 let. Ali to si dovoljujem le zato, ker njuno nadaljnje vedenje ni bilo prav nič podobno tem letom, ampak je bilo, da povem enostavno, precej otročje. Oba sta bila samca, oba igralca v nekeon gledališču, mnogo obetajoča za ženski spol, čeprav seveda z majhno zamudo . . .
In tako sta sedla in prepustila svoja blagohotna igralska obraza božanju lahkega vetriča. Seveda so ob vseh teh okoliščinah začele vzta-jata v njunih glavah različne razposajene misli. Nenadoma je — kot nalašč, ali na srečo — prišla h klopci mlada, zelo simpatična deklica in prosila, če bi se dalo nekoliko stisniti. Oba gospoda sta si ogledala sosedo, so spogledala in nehote globoko vzdihniJ
Dekle se je izkazalo za zelo prijazno in zaupljivo. Cez 15 minut sta 40-letna kavalirja že vedela, da je pravkar zaključila svoje 24-urno dežurstvo, da je njena služba zelo naporna, da stanuje na trgu Sverdlcva in končno, da ji je ime Daša. Ce se je tako zadeva razvijala kar najugodnejše in je prišlo že do takih podrobnosti, potem ni nič čudnega v tem, da sta potem, ko je omenjena Daša vstala, rekoč, da mora iti domov — skočila tudi oba naša heroja, kakor da bi sedela na vzmeteh in se v en glas ponudila za spremstvo. Tako sta šla — katastrofi nasproti.
Komaj so prišli za prvi vogal, sa je Daša ustavila.
»Joj*, se je prestrašila, »pozabila sem izročiti   tovarišici.   ki   me   je   zamenjala, dežurno
SPET NOV UMETNIŠKI FILM
knjigo. Takoj moram nazaj!«
Naša dva junaka sta ta nastop nemudoma ocenila kot dekletov poskus, da bi se ju izne-bila. Zato sta s pravo moško gorečnostjo naglo izjavila: »Čudovito! Potem greva z vami!«
Prečkali so ulico, potem so stopili skozi neka vrata, se vzpeli po stopnicah in skozi dvcuJma vrata prišli v pusto, neudobno sobo, kjer ni bdlo ne mize ne stolov, samo na steni je visel sh> kovit lepak: »Uši prenašajo pegasti legarl«
Dekle se je oprostilo obema prijateljema, povedalo, da se bo čez eno minuto vrnilo in izginilo za vrati. Saša in Vladko sta se spogledala in verjetno sta se drug drugega sramovala. No, neibi bila moška, če ne bi skušala teh občutkov zamaskirati in se pokazati drug drugemu kot čisto nedolžna, vesela potepuha, na ljubezenski cesti. Potisnila sta klobuke na tilnik in začela brundati neko nesmiselno pesmico. Medtem so se nekje odprla vrata in ogromen stric z neobritim obrazom je nekaj časa z obupanim pogledom opazoval naša dva heroja. Nato je vrata zaprl in iz druga sobe se je začul pogovor. Hripav bas je odgovarjal: »Naj jih vr^j vzame! Danes je sobota, pa jih ni ne konca ne kraja . . «
Potem so se vrata odprla in v neprijaeno sobo sta vstopila še dva neobrita velikana. Molče sta stopila k junakoma, ju z lahkotnim, poklicnim gibom zgrabila za roke. ki sta Jih zvila za hrbet in jih vodila pred seboj v drugi prostor. Vse to se je izvršilo tako hitro, da si naša kavalirja niti nista utegnila predstavljati, kaj se je zgodilo. V dveh malih sobicah so ju vajene, vešče roke v hipu slekle dc golega in z glasnim pljuskom vrgle v mrzle banje. Hladna voda jima je vzela sapo pa tudi sposobnost, da bi se branila. Tako sta samo z nesrečnimi, žalostnimi očmi zrla na svoje mučitelje. Prvi se je ovedel Vladko: »To j? skrajna nesramnost! To je pomota!«
99
Krvava reka"
Za kratek čas
tAl
»To je \>A sreča, da ste prišli k meni! — Skrajni čas je že bil.«
»I seveda, gospod doktor, denar je dandanes pač vsakomur potreben!«
Ranjenec, ki ga je vojaški rešilni avto pripeljal v bolnico, je bil Slovenec - ilegalec. Zato je bil ukaz, ki ga je dobil dr.Koren, šef kirur. bolnišnice, od domobrancev, naj ranjenca na vsak način obdrži pri življenju, razumljiv. Vedel pa je, kakšna usoda bo doletela moža, če ga vrne domobrancem, zato je sklenil, da ga bo operiral, nato pa mu pomagal pobegniti.
Med tem, ko je profesor Koren ranjenca ope-riral, je sestra Marija z injekcijami uspavala njegove spremljevalce - domobrance, le šoferja Jožeta ne, ker je bila v ilegalnem gibanju z njim povezana. Ko sta skupaj že vse pripravila za pobeg, se je zgodilo nekaj nepričakovanega: domobranski poročnik se je prebudil in podivjan ustrelil vratarja. Tedaj pa je dr. Koren, ki je to videl, zgrabil svečnik in z njim ubil domobranca. To dejanje j& pomenilo klicaj k njegovi odločitvi. Sedaj res ni mogel več nazaj.
Prvo zatočišče so našli pri delavski družini v predmestju, nato so se prebili preko bloka na neko kmetijo in tam počakali oddelek partizanov. Skupaj z njimi so počasi napredovali, kajti operirani ilegalec je bil še vedno tako slab, da so ga morali nositi.
Pri prehodu čez reko so naleteli na velike ovire. Trčili so na oddelek Nemcev in prišlo je do hudega spopada. Pričeli so na vso moč bežati, zaščitna četa. ki jim je po dogovoru prišla nasproti, pa je krila njihov umik. Spet &o ostali sami. Samo s čolnom bi lahk prišli preko reke. Toda brodar, ki je bil po naključju oče ubitega domobranskega poročnika (prav na ta dan je prejel tudi vest o sinovi smrti), je sprva odklanjal prevoz, končno pa je pristal. Navdajala ga je slutnja, da je med temi, ki jih
bo prepeljal, morda tudi morilec njegovega sina.
Med tem, ko je profesor čakal na prevoz, je brodar sklenil, da bo njega prepeljal zadnjega, ker se bo tako lažje maščeval nad njim. Ko st-je brodar vrnil ponj, pa je videl, da je doktor rešil njegovi snahi življenje, ki je med tem rodila otroka. V brodarju se je nekaj prelomilo. Zelja po maščevanju je plahnela. Spremil je doktorja po bregu do čolna in mu izročil prav tisto puško, s katero je hotel nad njim maščevati smrt svojega sina. »Nate. Morda bo vam bolj koristila kot meni,« mu je dejal. Počakal je, da je profesor stopil v čoln, prijel za veslo in čoln je počasi izginil v noč . . .
Takšna je vsebina novega umetniškega filma, ki so ga šele pred dobrim mesecem začeli snemati v ateljejih »Triglav filma« v Ljubljani. Posnetega imajo že dobro polovico filmskega traku, katerega bomo zlasti Kranjčani prav gotovo z velikim zanimanjem gledali, saj v njem spet nastopa Franek Trefalt (vsi se ga še dobro spominjamo iz filma »Vesna«) skupaj s številnimi našimi znanimi filmskimi igralci.
Zgodba filma, za katerega je napisal scenarij (po zamisli Branka Belana) František Cap, ki je tudi režiser filma, se odigrava delno v mestu in delno na deželi, na prehodnem področju med mestom in osvobojenim ozemljem. Prizorišča dejanskega snemanja so precej daleč narazen. Prizore na mestnih ulicah, pred bolnico ali policijo itd. bodo snemali na ljubljanskih ulicah, druge na Savi pri Tomačevem in na Dravi, prehodno ozemlje med mestom in osvobojenim ozemljem pa bo predstavljala okolica Iga pri Ljubljani.
Nato je pritekla v banjo vroča voda, striote sta natrla uše^vi J>aš<» iin Vladika, dala »t?i pt* duhat amonijak — in s tem je bila procedur* opravljena. Nesrečna ljubavnika sta zlezla u banje, natrli so ju s kosmato brisačo in jima dali obleko. Potem so zahtevali samo še ime ln priimek, zapisali vse v debelo knjigo, zahtevali 25 kopejk in nato razglasili, da sta svobodna
Prijatelja sta odgovarjala na vprašanja, plačala denar — vsekakor iz srca. Sele ob izhodu sta vprašala bradatega strica. »Kje pa je sedaj Daša?«
»Pred eno uro so jo zamenjali na dežurstvu, pravkar je pritekla sem, nato pa je odšla domov. Tako, tako vidva nista prvič tukaj? Imata že poznanstvo?« je odgovoril dobrodušni bradač.
»Da, oziroma ne«, je zmedeno izjavil Vladko. »Kar tako sva .. .«
Prijatelja sta odšla na ulico in šele sedaj opazila skromno napisno tablo: »Zavod za iz treznjevanje.«
Zijal sem ga. nato pa sem se mu nasmehnil. Težko mi je bilo pri srcu. »Ne vem.«
»Ali vam vaša mati ali vaš stari oče (nista nikdar govorila c tem, sar?«
Nisem odgovoril. Negotovo sem se oziral naokrog. Ko sem bil še otrok, sem povpraševal o tem svoje starše, /toda oni niso ničesar vedeli, ali pa niso hoteli o tem govoriti. Prešinilo me je, da so mnogi Afričani prodajali pripadnike (svojega plemena v suženjstvo; pravijo, da niso imeli pojma-kakšna usoda čaka prodane soplemenjake, a vendar — prodajali (so jih . . . Naenkrat nisem vedel, kaj na.i odgovorim možema, ki sta mi stala nasoroti.
»Kaj niste poskušali (poizvedeti. sar, iz katerega predela Afrike izhajate?«
»Saj vendar vesta,« Isem jima ponižno odgovori!, »da niti naši ljudje, ki so nas prodajali niti belci, ki so nas kupovali, r.isa o tem ivodili posebne knjige.«
Zavladala je mučna tišina. Izogibali smo se pogledati drug drugemu v oči.
Naslednje jutro sem dobil iz pisarne ministrskega predsednika povabilo; sporočeno mi je bilo, da bo ob'4. uri poms prišel predsednikov avtomobil  in Vda bom pač »nekaj« videl.
Ob 4. uri je prišel po privozu do mojega stanovanja nek odprt avtomobil. Šofer v uniformi je izstopil in po vojaško pozdravil. Sedel sem na zadnje sedeže. Na vožnji skozi mesto so so obračali za nama črni obrazi, ki so spoznali avtomobil. Ko sva prispela do predsednikovih uradnih prostorov, sva zavila skozi vhod v poslopje. Izstopil sem in sprejeli so me nasmejani mladi obrazi. V ozadju je stalo nekaj policajev. Peljali so me v neko rdečo dvonadstropno stavbo, zgrajeno iz ka-
menja in opeke, ki je (bila presenetljivo, podobna zgradbam iz časa kolonizacije Georgije ali Mississippija. Sledil sem vodiču po stopnicah navzgor, skozi vežo v neko sobo.
Ministrski predsednik, oblečen v 'delovno haljo, je stal sredi sobe.
»Dobrodošli!« mi je dejal.
»Veseli me spoznati Vas lin vaše ljudstvo,« sem mu odgovoril.
»Kako vam gre?«
»Odlično, toda komaj ^čakam. da spoznam vašo stranko in v?Se sodelavce.«
Smehljal se je. Predstavil mi je nekatere svoje prijatelje, katerih čudna imena se nisem zapomnil, potem pa smo nadaljevali z razgovorom.
»Hotel sem vas povabiti na kratek ogled mesta,« mi je rekel.
»Čutim se zelo počaščenega.« »Pripravil nisem nič posebnega. Prav je, da vidite, kako tukajšnji ljudje sprejemajo naše napore . . .«
»Kaj se je zgodilo v juliju?« sem vprašal z ozirom na predvideno (zasedanje zakonodajne skupščine.
Predsednik je vrgel glavo nazaj in se smejal. Pozneje sem se počasi navadil na ta afriški Smeh. To ni izraz veselosti, marveč bolj namig, da zadržanost, ki jo človek pokaže napram tujcu, ni izraz sovraštva.
»Govorite zelo naravnost,« 'je dejal.
»Zakaj ne bi?« sem vprašal.
»Morali boste počakati,« je odgovoril.
Opazoval sem ga. Bil je vitke rasti, njegova koža je bila gibka in smolnato črna; imel je podolgovat obraz, dvoje zamišljenih, skoraj prestrašenih oči in polne, mehke ustnice. Njegova glava je bila pokrita z gostimi kodrastimi lasmi in njegove roke so se premikale počasi, a heutrudljvo in so kazale neko zadržano notranjo 'napetost. Gibi njegovega telesa so bili videti premišljeni, včasih je zgledal njegov obraz kot prazna maska. Človek bi mislil, da občuti moč njegovih misli, ko Je ob kaki domislici trznil z glavo. Njegova vprašanja fn njegovi odgovori iso bili preprosti in stvarni, občutil sem, da preživlja v sebi mnogo več. kot si upa izraziti. Bil je polnokrvni politik, katerega zavest so določali konkretna in praktični, a vendar k nekemu višjemu cilju stremeči interesi.
Njegovi prijatelji so ga zapletli v neko razpravo. Govorili so v domačem jeziku. Ko so končali, je dejal:
»Pojdimo!«
Njegova telesna straža se je pripravila; sestavljena Je t* posebej za to izbranih aktivistov predsednikove stranke. Pred' sednik je šel spredaj in sledil sem mu na cesto, kjer ga ^e Čakalo njegovo motorizirano spremstvo v škrlatno rdečih uniformah. Z roko je dal znamenje za odhod. Motorista so z šujočim truščem pognali stroje po ulici. Mi smo Jim e~*
Sonce je še sijalo, ko smo se počasi pomikali sko*' sto. Možje, žene in otroci, iki jih je opozoril na nas hr^C mo torjev. so opustili delo in igre, da bi se čimbolj P^lfV; ^T tomobilu. Spet drugi so se prerivali iz koč in nam hlt~[ci ^ sproti z nasmejanim obrazom. Dvigali so roke — s k.°m<) mdni" kolkih "in z naprej obrnjenimi dlanmi — in pozdravljc istrskega predsednika z vzkliki, ki  so  izražali hkra/ra opominjanje in zadržano veselje:
»Svoboda! Svo — o — b — o — da!« v pri-
Na cestah pred nami je bilo vse polno črnih ob«     ^ ^ speli smo do široke cesta; množica se je sukala ok vpila: