Pen Rudi
015.10
Lenart
IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
V
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stelanec - Uredništvo Lenart, Ptujska cesta 3, telefon 21 — Izhaja dvakrat mesečino — Posamezna številka 10 dinarjev, četrtletna naročnina 60 dinarjev, polletna 120, letna 240 dinarjev. — Naročila sprejema Uprava »Domače novice- Lenart, Ptujska cesta 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri KB Lenart štev. 604-704-3-973 - Ime računa Občinski odbor SZDL z oznako: »Za časopis« — Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti.

LETO I
LENART, 18. MARCA 1961
ŠTEV. 2
Ob družbenem planu občine za leto 1961
Osnovne značilnosti občinskega načrta
S svojim družbenim planom določa občina kot osnovna komunalna skupnost proizvajalcev in potrošnikov svoj družbeno-gospo-darski razvoj za obdobje enega leta. Z njim določa osnovne smernice in naloge za razvoj gospodarstva kot osnove za povečanje obsega proizvodnje in dviga življenjske ravni delovnih ljudi. Z njim razporeja tudi tista sredstva, ki se kot družbeni skladi in proračunska sredstva formirajo na območju te ožje komunalne skupnosti. Deli jili na proračunsko potrošnjo, na gospodarske investicije za razvoj gospodarskih dejavnosti in na negospodarske investicije za razvoj družbenega standarda.
Razvoju komune pa ne služijo samo sredstva, ki se v obliki družbenih skladov in proračunskih sredstev združujejo pri organih občinske samouprave. Tudi gospodarske organizacije kot samoupravni organizmi proizvajalcev formirajo znatna sredstva v svojih lastnih skladih. Ta sredstva služijo v prvi vrsti za nadaljnji razvoj same gospodarske organi-
Piše: IVAN ALT
zacije, s tem pa v končni liniji tudi celotnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju komune. Zaradi fegfi občinski družbeni skupnosti ne more biti vseeno, kako se ta sredstva uporabljajo in
NAŠIM BRALCEM
Današnja številka časopisa je izšla na osmih straneh, medtem ko bo prihodnja na štirih straneh. Bralcem sporočamo, da bomo v bodoče redno mesečno enkrat tiskali list na osmih straneh. Ob posebnih priložnostih bomo obseg lista še povečali celo na deset strani. Upamo, da ste bili s prvo številko zadovoljni. Sicer pa nam to dokazujejo številna naročila in pisma bralcev, ki se pohvalno izražajo. Tokrat bi vas zlasti želeli opozoriti, da doslej ni bilo potrebnega sodelovanja med bralci in uredništvom predvsem glede pošiljanja prispevkov za naše glasilo. Upamo in upravičeno pričakujemo, da se bo to stanje v najkrajšem času občutno izboljšalo ter da bodo naši stiki preko pisem bralcev vsakodnevni.
VAŽNO OPOZORILO
Želimo si zagotoviti najširši krog stalnih naročnikov našega glasila. To zlasti zaradi rednega dostavljanja časopisa preko pošte in nepotrebnih izdatkov glede razpečavanja glasila po šolskih otrocih, kakor smo to storili pri prvi in današnji številki.
Zato, če še niste naročnik, nemudoma izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Uprava »Domače novice«, Lenart, Ptujska cesta 3. Nakažite tudi naročnino.
Uredništvo
NAROCILNICA
Priimek in ime....................,.......................................................................................... bivališče in
hišna št...............................................................—.............................. naročam ............................
izvodov časopisa >Domače novice«;, katerega mi pošiljajte na gornji naslov od...............................— 1961 dalje. Obvezujem se, da bom naročnino v celoti poravnal.
V............................................................., dne .....,......................... 1961
Lastnoročni podpis:
družbeni plan tudi glede teh sredstev, kakor tudi glede investicijskih sredstev, ki prihajajo v obliki kreditov izven lastnih sredstev v občini, daje smernice in jih usmerja tja, kjer bodo največ koristila in najhitreje vplivata na povečanje življenjske ravni.
20-LETNKA VSTAJE
Letos mineva 20 let, odkar so se jugoslovanski narodi vzdignili k enotnemu uporu zoper krutega zavojevalca. To je nedvomno pomemben datum v zgodovini Jugoslavije, zato ga bodo praznovali povsod in vsi od najmlajše do starejše generacije. Tudi v naši občini bodo različne prireditve v počastitev tega praznika. Podroben pregled prireditev bomo objavili v prihodnji številki.
KDO SPREJEMA DRUŽBENI NAČRT
Družbeni plan občine sprejme ljudski odbor na svoji seji, potem ko so ga predhodno obravnavali in dali nanj pripombe ter predloge za spremembo zbori volivcev, zbor proizvajalcev ter vsi drugi organi občinske samouprave.
Osnovna značilnost smernic družbenega plana naše občine za leto 1961 je izražena v težnji, da se začne postopoma spreminjati gospodarska struktura občine v korist nekmetijskih gospodarskih dejavnosti.
Posledica dosedanje enostranske usmerjenosti gospodarstva naše občine v kmetijstvo, ki pa je še vedno zaostalo in nerazvito, je izredno nizka vrednost celokupne proizvodnje, posebej še narodnega dohodka. To pa pomeni tudi nizke dohodke prebivalstva in s
tem nizke dohodke občine za skupne družbene potrebe. Rešitev tega problema je samo v znatnem povečanju proizvodnje v vseh gospodarskih panogah, kar pomeni, da je istočasno treba poleg kmetijstva razvijati tudi o-brt in industrijo. Kmetijstvo o-staja sicer še vedno tako po zaposlitvi kot po narodnem dohodku najvažnejša gospodarska panoga in mu zato družbeni plan v smernicah in investicijskih sredstvih posveča potrebno pozornost. Poleg kmetijstva pa predvideva družbeni plan več vlaganj v obrt in industrijo. Tako bi se naj poleg obstoječe tovarne usnja letos resno lotili izgradnje tovarne sadnih koncentratov, 'razen tega pa tudi ustanovili industrijski obrat tovarne
(NadaJjevianje na 2. strani)
OB DRUŽBENEM PLANU OBČINE ZA LETO 1961
(Nadaljevanje s i. strani)
železniških vozil »Boris Kidrič« v bivšem poslopju usnjarne Kir-biš v Gradišču. Pri obrtnih podjetjih predvideva družbeni plan
predvsem ureditev ključavničarskega podjetja »Klemos« v Lenartu, obrtnega podjetja »Remont« in mizarske delavnice »Brest« v Voličini.
Precejšnje investicije iz lastnih in ostalih virov
POVEČANJE CELOKUPNEGA IN NARODNEGA DOHODKA
Zaradi tako povečane gospodarske dejavnosti se predvideva tudi (primerno povečanje vrednosti celokupne proizvodnje in narodnega dohodka. Tako bi se naj vrednost celokupne proizvodnje povečala povprečno za 20°/o, narodni dohodek pa za 14 %. Najmočneje bi se vrednost proizvodnje povečala v industriji, to je za 85 %, v obrti za 48 %>, v trgovini za 22 %>, v gostinstvu za 19°/o, najmanj pa v kmetijstvu, in to le za 8 %>. Narodni dohodek pa se bo po predvidevanjih družbenega plana povečal v industriji za 35%, v obrti za 45%, v trgovini za 49 %, v gostinstvu za 38 %, v kmetijstvu pa le za 10 %. Tako močno povečanje gospodarske aktivnosti, posebej še v nekmetijskih gospodarskih dejavnostih, pa zahteva od vseh čini-teljev, to je tako od neposrednih proizvajalcev in gospodarskih organizacij, kakor tudi od vseh organov delavskega in družbenega samoupravljanja stalno in intenzivno prizadevanje izkoriščati vse možnosti za razvoj in povečanje proizvodnje.
Samostojnost občine — komune je izražena s tem, da samostojno določa svoj gospodarski in družbeni razvoj, posebno pa še s tem, da samostojno razporeja vsa družbena sredstva, ki se zbirajo na področju komune. Zato v naslednjem navajam sredstva, s katerimi bo naša občinska skupnost v letu 1961 razpolagala in v kakšne namene jih bo po predlogu družbenega plana razporedila.
Skupna lastna sredstva, s katerimi bo občina v letošnjem letu razpolagala, znašajo 288,8 milijonov dinarjev. Od tega je 211 milijonov proračunskih sredstev, 40,2 milijonov sklada za zidanje stanovanjskih hiš, 14,7 milijonov družbenega investicijskega sklada občine, 6,5 milijonov cestnega sklada ter 16,4 milijonov posebnega sklada negospodarskih investicij. Gospodarske organizacije bodo v letošnjem letu razpolagale s skupno 45,3 milijonov dinarjev za gospodarske in negospodarske investicije, kar da skupno z občinskimi sredstvi 344 milijonov lokalnih sredstev za
gospodarski in družbeni razvoj občine.
Poleg sredstev iz lokalnih virov za gospodarske in negospodarske investicije v višini 126,1 milijonov dinarjev pa se predvideva v ta namen še 838,2 milijonov din iz drugih virov. Od tega iz sredstev okraja Maribor 327,8 milijonov, iz sredstev republike 33 milijonov, iz zveznih sredstev 358,3 milijonov in iz posebnih bančnih sredstev 119 milijonor dinarjev. Skupno je torej predvidenih za gospodarske investicije v letošnjem letu 964,3 milijonov dinarjev. Ta investicijska
(Nadaljevanje na 3. stran?)
Delavska univerza se uspešno uveljavlja
Pred dvema letoma so se pričele ustanavljati v naši domovini Delavske univerze z namenom, da bi izobraževale odrasle v obliki raznih predavani, seminarjev, tečajev, dopisnih šol itd. Volja prebivalstva po izobrazbi je pripomogla, da Delavske univerze dobivajo iz dneva v dan večjo funkcijo v našem družbenem življenju ter si s tem pridobivajo vedno večji krog simpatizerjev. K temu je predvsem pripomogla izbira kvalitetnega predavateljskega kadra, ki z zanimivim načinom podajanja snovi zna privabiti poslušalce in jih pritegniti k sodelovanju.
Pred popisom prebivalstva
Zvezna ljudska skupščina je 28. decembra 1960 sprejela Zakon o popisu prebivalstva v letu 1961, ki je izšel v Uradnem listu FLRJ, štev. 53-60.
V času od 1. do- 7. aprila bo popis prebivalstva v vsej Jugoslaviji. Pri popisu bodo poleg podatkov o prebivalstvu zbrani tudi podatKi o gospodinjstvih in popisana stanovanja v določenih naseljih. Popis prebivalstva bo izvršen po stanju na dan 31. marca ob 24. uri. Na območju naše občine se bo popis pričel 1. aprila ob 7. uri. Kot že omenjeno, bodo popisovalci izpolnjevali za posameznega državljana popisnico, za posamezno gospodinjstvo gospodinjski list, za določene kraje pa tudi stanovanjski list.
Da bi popisovalci svoje delo o-pravili čimbolj natančno in pravočasno, naj državljani poskrbijo za izpisek iz rojstne in poročne matične knjige, osebno izkaznico ali drugo listino, iz katere bodo razvidni vsi potrebni podatki, ki jih bo popisovalec potreboval za izpolnitev tiskovin. ....
Prebivalci naselja Lenart naj poleg omenjenih listin oskrbijo odločbo o točkovanju stanovanja, ki so jo prejeli od /Občinskega ljudskega odbora Lenart v letu 1960. Popis stanovanj bo samo v naselju Lenart.
Vse omenjene listine je treba pri-
praviti tudi za začasno odsotne osebe, to je za tiste, ki služijo v JLA, dijake, študente in druge, ki so začasno odsotni.
Podatki morajo biti verodostojni. S popisom zbrani podatki so namenjeni edino v statistične namene in so uradna tajnost. 20. člen omenjenega Zakona določa denarno kazen do 20 tisoč dinarjev za tistega, ki namenoma odreče podatke, oziroma navede neresnične podatke.
KDO BODO POPISOVALCI?
Občinski ljudski odbor bo imenoval popisovalce iz vrst državljanov, kateri so sposobni opravljati to odgovorno nalogo.
Po določilih 6. člena Zakona so državljani, ki bodo imenovani za popisovalce, dolžni sodelovati pri popisu. Izjemoma niso dolžne sodelovati samo bolne in onemogle osebe ter težji invalidi. Popisovalci bodo obiskovali tridnevni seminar, ki bo verjetno od 27. do 30. marca na sedežu občine. Do tega časa ho občinska komisija za popis prebivalstva pripravila tudi ves potreben material za posameznega popisovalca.
Za opravljeno delo bodo popisovalci prejeli potreben honorar.
Občinska komisija za popis prebivalstva
Potreba po ustanovitvi Delavske univerze se je pojavila tudi v občini Lenart. V dvoletnem obstoju si je pridobila veliko število stalnih poslušalcev, ki z zanimanjem spremljajo program in se redno udeležujejo vseh predavanj. Kljub temu, da i-mamo premalo ponazorilnih sredstev, s katerimi bi lahko naš program popestrili, čutimo, da je zanimanje za predavanja veliko, predvsem med kmečkim prebivalstvom. Program naše Delavske univerze je zelo natrpan, saj je v vsakem centru po 6 predavanj mesečno. Pri tem ni opaziti, da bi udeležba na predavanjih padala. Imamo celo primere, da pridejo posamezniki na predavanje tudi po 1 uro in pol daleč. 2e iz tega je razvidno, da naš človek čuti potrebo po izobraževanju, saj na vsakem predavanju pridobiva novo znanje, ki ga bo lahko v nekaterih primerih tudi praktično izkoristil.
V	občini Lenart ima Delavska u-niverza 7 izobraževalnih centrov in sicer: v Lenartu, Gradišču, Cerkve-njaku, Benediktu, Jurovskem dolu, Voličini in Zg. Sčavnici. Najuspešnejša oblika izobraževanja so šole za starše, prve in druge stopnje. Tako imamo šole za starše I. stopnje v Benediktu, Zg. Sčavnici, Voličini in Cerkvenjaku, šole za starše II. stopnje pa v Gradišču in Lenartu. Namen šole za starše je predvsem poučiti naše starše o raznih družinskih težavah, ki se porajajo zlasti z vzgojo otrok, z razjasnitvijo raznih zdravstvenih problemov ter jim prikazati skrb naše družbe za vzgojo socialistične družine. Za ta predavanja i-ma prebivalstvo naše občine največji interes, saj obiskuje šolo približno 350 prebivalcev v 6 centrih. Iz tega je razvidno, da teži naš delovni človek k znanju, ki ga bo lahko praktično uveljavil doma, v krogu svoje družine ter s pravilno vzgojo koristil skupnosti.
V	letošnjem letu je imela Delavska univerza 118 predavanj, ki se jih je udeležilo približno 5.800 občanov. Nekatera predavanja je obiskalo tudi po 150 prebivalcev, kakor na primer zdravstveno predavanje v Gradišču.
Iz poročil, ki jih prejemamo, je razvidno, da število obiskovalcev v posameznih centrih ni enako, ampak pride do velikega razpona. V Lenartu je povprečni obisk na predavanjih 35 prebivalcev, v Gradišču 85, Zg. Sčavnici 50, Benediktu 50, Cerkvenjaku 60, Jurovskem dolu 45 in Voličini 25. Nastaja seveda vprašanje, zakaj je povprečno število obiskovalcev v enem centru 85. v drugem pa samo 25.
Poleg poljudnoznanstvenega sektorja obstaja pri Delavski univerzi tudi družbeno-ekonomski sektor. Namen tega sektorja je v prvi vrsti, da organizira razne tečaje in seminarje za člane delovnih kolektivov. Z namenom, da bi seznanili člane o njihovih nalogah v zvezi s samoupravljanjem, smo imeli seminar za člane delavskih svetov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Udeležilo se ga je 15 slušateljev s KG Lenart, KG Selce in KZ Lenart. Na željo članov kolektiva KG Lenart in KG Selce so tudi predavanja za člane omenjenih kolektivov prirejena tako, da čimširši krog delavcev seznanimo z našo družbeno problematiko. Interes, ki ga kažejo člani kolektiva za takšna predavanja, ie zelo velik, zaradi tega bomo morali tudi v bodoče čimtesneje sodelovati z delovnimi kolektivi ter jih usposabljati v dobre upravljalce.
Da bi lahko naš program popestrili in ga čimbolj približali prebivalstvu naše občine, je občinska Delavska univerza anketirala okrog 300 občanov. Iz odgovorov je bilo predvsem razvidno, da si naši poslušalci želijo predvsem predavanj, ki bodo razumljiva, pestra, spremljana s filmi ali diafilmi ter prikrojena kraju in času, v katerem živijo. Na vprašanje: Ali vam je takšno izobraževanje potrebno, je odgovorilo 98 °/o anketirancev z uda«. Iz tega je razvidno, da bo morala Delavska univerza tudi v bodoče nadaljevati s sedanjo metodo izobraževanja kmečkega prebivalstva, istočasno pa iskati pestrejših in sodobnejših oblik, s katerimi bomo lahko pritegnili čimveč poslušalcev na predavanja.
Ljubo Koglot
OB DRUŽBENEM PLANU OBČINE ZA LETO 1961
(Nadaljevanje z 2. strani)
vlaganja tvorijo tudi realno osnovo za prej navedeno povečanje celokupne vrednosti proizvodnje in narodnega dohodka.
211 milijonov proračunskih sredstev bi po predlogu družbenega plana bilo razdeljenih tako: za potrebe javne uprave 58,5 milijonov, za družbene službe, to je za zdravstvo, socialno varstvo, štipendije in prosveto 34,5 milijonov, za gospodarstvo 6 milijonov, za narodno obrambo 2,5 milijonov, za dotacije samostojnim zavodom 1,7 milijonov, za dotacije družbenim organizacijam in društvom 7 milijonov, za dotacije skladom 72 milijonov, od iega za šolstvo 64,5 milijonov, skladu na zavarovanje kmečkih proizvajalcev pa 7,5 milijonov, za kritje obveznosti iz posojil in garancij 15 milijonov ter za proračunsko rezervo 14 milijonov dinarjev.
Razdelitev gospodarskih investicij je po družbenem planu naslednja: v industrijo 349 milijonov (izgradnja tovarne sadnih koncentratov), v obrt 53,1 milijonov (ureditev »Klemosa« v Lenartu, gradbenega podjetja »Remont« v Lenartu in mizarske delavnice »Brest« v Voličini), v kmetijstvo 414 milijonov ( kmetijska gospodarstva 357 milijonov, kmetijske zadruge 57 milijonov), v trgovino 3,9 milijonov in v gostinstvo 14,4 milijonov (ureditev gostilne »Grozd« v Lenartu in ureditev gostilne v Cerkve-njaku). Tako bodo skupne gospodarske investicije v naši občini znašale 834 milijonov dinarjev. Negospodarske investicije pa , !>i po tem predlogu družbenega plana v letošnjem letu znašale 130 milijonov din, od iega v komunalo 35,7 milijonov, v kulturo in prosveto 12,8 milijonov, v zdravstvo 7,3 milijonov in veterino 900.000 dinarjev. O podrobnem namenu tako gospodarskih, kot negospodarskih investicij bodo volivci razpravljali na prihodnjih zborih volivcev.
Krajevni odbori kot organi lokalne samouprave vse bolj dobivajo na svojem pomenu. Zato so materialna sredstva, s katerimi razpolagajo in rešujejo lokalne komunalne probleme, izredno važna. Že v lanskem letu so zbori volivcev sprejeli sklep o uvedbi .krajevnega samoprispevka v Višini 3 % od katastrskega dohodka. Tudi v letošnjem letu se zborom volivcev predlaga, da sprejmejo sklep o krajevnem samoprispevku v isti višini, to je 5 "/o od katastrskega dohodka in
s tem zagotovijo materialna sredstva za reševanje najnujnejših komunalnih potreb. Za razliko od prejšnjega leta pa se letos predlaga, da bi krajevni odbori razpolagali ne več samo s polovico, ampak s celotnim samoprispevkom, ki bi po tem predlogu znašal v občini 12 milijonov dinarjev. Ce k temu prištejemo še približno 3 milijone lani neizkoriščenih sredstev krajevnega samoprispevka, potem bodo krajevni odbori v letošnjem letu razpolagali s preko 15 milijonov dinarjev sredstev. Posebej je treba poudariti, da ta sredstva niso zaje-
ta v prej obravnavanih družbenih sredstvih občine in da bodo s temi sredstvi povsem samostojno razpolagali krajevni odbori, kar je treba razumeti tako, da bodo naši krajevni odbori sestavili predlog za razdelitev teh sredstev in ga dali v potrditev neposredno zborom volivcev. Vzporedno s tem bo seveda treba rešiti tudi problem števila in območij krajevnih odborov, ker je 45 KO preveč. Za delo kra jevnih odborov je še posebej važno, da vedo za več let naprej, s kakšnimi sredsivi bodo razpolagali,
ker bodo le v tem primeru lahko
začeli s sistematičnim reševanjem najbolj perečih komunalnih problemov. Zato obstaja predlog, da zbori volivcev ne sprejmejo sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka samo za eno leto, ampak za pet let.
Vse to je le del problemov in nalog po družbenem planu za letošnje leto. Uspešno bomo to problematiko lahko reševali le skupno, to je s sodelovanjem vseh volivcev, ki bodo morali preko zborov volivcev bolj spremljati vsa družbena in gospodarska dogajanja v občini kot do sedaj.
VLOGA KRAJEVNEGA ODBORA
IN SODELOVANJE DRŽAVLJANOV
Naš družbeni sistem postavlja vsakega državljana v aktivno vlogo mehanizma samoupravljanja. Prav za to je nujno potrebno, da se funkcije organov oblasti prenašajo vedno bolj na same državljane. Zato postajajo komune vedno bolj zaokrožene samostojne ekonomske politične enote na svojem področju. Bilo bi pa premalo, če bi ta decentralizacija segala samo do komune, temveč je potrebno — če hočemo, da bo sodeloval vsak državljan —- da prenesemo samoupravi ja-nje neposredno na področja, kjer ljudje živijo. Takšni družbeni samoupravni organi so pri nas krajevni odbori. To ni podaljšana roka občinskega ljudskega odbora, temveč organ skupnosti prebivalcev, ki živijo na določenem področju. Zato odgovarja za svoje delo izključno volivcem. Da bi pa delo krajevnih odborov bilo lažje, so začeli del denarnih sredstev prenašati navzdol, tako da ima krajevni odbor možnost izvršiti tista dela, ki so za njegovo področje nujno potrebna.
Do sedaj so krajevni odbori skrbeli v glavnem za popravilo občinskih cest in teh je v občini okrog 500 km. Te naloge pa niso vsi krajevni odbori izvrševali tako, kot bi si želeli sami državljani, temveč so jo dostikrat tudi zanemarjali. Zato se državljani večkrat upravičeno sprašujejo, kaj dela krajevni odbor. Seveda če bi gledali le enostransko, ne bi videli tudi drugih nalog krajevnega odbora, ki so širše od samega popravila cest. Krajevni odbori naj bi danes odigrali na vasi isto vlogo, kakor stanovanjske skupnosti v mestu. Zato je njihova naloga, da skrbijo poleg
popravila cest tudi za druge ko-
munalne in kulturno-prosvetne objekte, ki so za življenje in razvedrilo ljudi na vasi nujno potrebni. Prav tako naj bi ustanavljali različne uslužnostne servise, otroška igrišča, organizirali skupno čuvanje otrok, skupna perišča, skrbeli za ureditev vaških vodnjakov itd.
Če hočemo, da bodo krajevni odbori lahko te naloge v celoti izvajali, je nujno potrebno, da sodelujejo vsi državljani. Krajevni odbori so v letu 1960 razpolagali s 6 milijoni din krajevnega samoprispevka in so ga namenili izključno za popravilo cest. V letu 1961 pa bodo razpolagali z 12 milijoni, to se pravi s 100 °/o več kakor v letu 1961.
Ugotavljamo pa to: čeprav so krajevni odbori izvoljeni od volivcev, pa ni nobeden odbor čutil potrebe, da bi sporočal volivcem, kako ta sredstva izkorišča. Zato se je dogajalo, da so posamezni odborniki vsiljevali popravilo cest tam, kjer so bili sami
Na obisku pri pionirjih-
Sadjarstvo na
Da so člani pionirske zadruge v Lokaveu prejeli za uspešno delo v lanskem letu zvezno nagrado, je znano že marsikomu. Morda pa še ne veste, kaj so dobili? Odgovor na to vprašanje sta nam dala predsednik upravnega odbora in gospodar zadruge. Dobili so namreč med drugim tudi televizijski aparat in magnetofon. Oba vneto zatrjujeta, da jim je dobrodošel zlasti televizor, na katerem pionirji redno gledajo domači in tuji program.
Gospodar zadruge je dobro seznanjen z delom, seveda ne zaostaja predsednik upravnega odbora. Povedala sta nam namreč, da so po občnem zboru, ki so ga imeli lansko jesen, posejali dva ha italijanske
najbolj prizadeti, za druge ceste pa niso toliko skrbeli.
Mnenja smo, naj bi državljani na zborih volivcev odločno zahtevali od krajevnih odborov, da podajo poročilo o svojem delu, Za v bodoče pa smatramo, naj bi organizacije SZDL zahtevale od krajevnih odborov, da skličejo zbor volivcev, na katerem bi odločili, kam naj vložijo denar, ki ga ima posamezno področje, kajti le na takšen način bo lahko dejansko odločal vsak državljan o sredstvih, ki jih za ureditev svojega kraja plačuje. Po končanem delu pa naj bi krajevni odbori zopet sklicevali zbore volivcev, na katerih bi se pogovorili, koliko je bilo potrošenih denarnih sredstev in koliko je bilo napravljenega prostovoljnega dela. Na takšen način bi bila vsako leto temeljito opravljena bilanca dela državljanov nekega področ-
ja.
Vinko Plevnik
-zadružnikih v Lokaveu
prvem mestu
»sanpastore« in 0,50 ha površine s hibridno koruzo. Na enako veliki površini so posadili tudi krompir sorte »Merkur«. Kmetijska zadruga Velka jim je šla na roko, saj je priskrbela kvalitetna semena ter umetni in hlevski gnoj, seveda za plačilo. Mladi zadružniki namreč pravijo, da želijo imeti čiste račune. Pionirji — zadružniki se prav dobro zavedajo važnosti šolske kuhinje, zato so se na eni izmed sej upravnega odbora odločili za saditev krompirja in zelja. Oboje bo znatno pripomoglo h kvalitetnejšim obrokom v njihovi kuhinji. V zimskem času so prav tako poskrbeli za ptice. Vsak pionir krmi ptice v bližini svojega doma.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Komuna naj bo nositeljica kulturno-prosvetnega
Komuna mora poslati tisti družbeni činitelj, ki ne bo vsklaje-val in vodil samo plolitično-gospodarskega življenja, ampak tudi kulturno-prosvetno delo.
V razvoju naše socialistične družbe smo prišli v razdobje, ko si je komuna s svojim organizmom gospodarsko-političnega sistema pridobila med širokimi ljudskimi množicami velik ugled. 'Naš človek je spoznal, da živi v enoti, ki je neposredno zainteresirana, da se kar v največji meri uveljavi glas ljudstva, da bodo ljudje kar v največjem številu aktivno sodelovali pri reševanju vseh gospodarskih in političnih vprašanj. Številni zbori volivcev, zlasti pa sestanki in konference SZDL so pokazali, da naši ljudje pravilno pojmujejo vlogo, ki bi jo naj kot neposredni proizvajalci odigrali v razvoju komune. Oestokrat so bile plodne debate ne samo o gospodarsko-političnih Vprašanjih, temveč tudi o vprašanjih šolstva ter prosvete. Danes se tudi kmečki ljudje zavedajo, da je izobrazba eno izmed osnovnih sredstev, s katerim se lahko izkopljejo iz ekonomske zaostalosti. Naša socialistična skupnost se tega v polni meri zaveda in daje na razpolago o-gromna sredstva, da dvigne raven našega kmečkega prebivalstva. Razumljivo je, da mora biti komuna tista, ki bo znala ta sred stva pravilno razporediti. Naša komuna daje ogromna sredstva za dvig osnovnega šolstva in si predvsem prizadeva, da se ta panoga izboljša in izpopolni. To je pravilno, čeprav proračuni naših šol še zdaleč niso realni in čeprav se materialni izdatki v primerjavi s preteklimi leti na marsikateri šoli niso povečali, temveč celo zmanjšali.
Mnogo premalo pozornosti pa posveča ostalim področjem kulture in prosvete, čeprav tudi ta niso nič manj važna. Delavska u-niverza je sicer bila ustanovljena in je kljub nekaterim slabostim odigrala vlogo neprecenljive vrednosti. Koliko lepih in zanimivih predavanj je nudila samo v okviru šole za starše in koliko ljudi je tem predavanjem z ve-
likim zanimanjem sledilo. Dejavnost Delavske univerze naj bi se še povečala, organizirajo naj se boljše in privlačnejše oblike dela, kar bi ustanova lahko izvedla, če ji bodo zagotovljena potrebna denarna sredstva. Treba bi bilo celo misliti na to, da dobi tudi primerne prostore s predavalnico in drugimi pritiklinami. Le tako bi se v njenem okviru lahko razvila v Lenartu potrebna šola za odrasle, politična šola in tečaji vseh vrst.
Delo prosvetnih društev-Predlog za prispevek v obliki kulturnega dinarja
Dnisro vprašanje je delo in napredek osm;h prosvetnih društev, ki životarijo v naši komuni. Njihova naloga bi bila pravzaprav, la nudijo ljudstvu kulturo »rseh vrst. hkrati pa tudi estetsko in kulturno razvedrilo. Dejstvo je.
da ta društva še zdaleč ne kažejo tiste nktivnosti, ki so jo knza-le pred let:. Vprašanje je. kje je pravzaprav vzrok, da je večina društev (nko popustila, nekatera rta sploh ne delajo ali pa so c^lo- razpadla kot n. pr. v Ju-rov«kem dolu. Res je. da društva že precej časa nimajo ne strokovne ne finančne pomoči. KI jnb temu. da denarnih sredstev ne bi cTieli mosta vi jati kot edini vzrok 7i nedejavnost, je vendar po-)t\«p rk?nie le-teh vsaj v nekate-r:h društvih odločilnesra pomena.
Večma društev na podeželju je sezonskega značaja in uspešno dela le pozimi ter še delno v pozni je°eni. ko delo na polju prenehn. Težko je seveda takim društvom, če dvorane niso primerno ogrevane, če so sploh brez
(Nadaljevanje s 3. strani) Od lovske družine so sprejeli v varstvo tudi petnajst fazanov, ki jih marljivo krmijo in negujejo. Ko bo primeren čas, jih bodo pustili na svobodo. V bližnji bodočnosti nameravajo v lastni zgradbi urediti orodjarno in delavnico za različna popravila, v kateri mislijo namestiti stružnico. Spomladi pa bodo šli s
Del razstave o dejavnosti šolske zadruge v Lokavcu
prisluženim denarjem na izlet nekam na morje. Del sredstev nameravajo vložiti tudi v sklade.
Že na občnem zboru so ugotovili, da bodo morali proizvodnjo specializirati, zaradi pocenitve. O tem, za katero panogo bi se odločili, so večkrat razpravljali tudi na sejah upravnega odbora, dokler se niso dokončno odločili za sadjarstvo kot najbolj rentabilno panogo na njihovem terenu.
Spomladi mislijo posaditi še okrc? osemdeset jablanovih sadik jonatana in zlate parmene, na površini 0,50 ha.
Mladi zadružniki ob naši severni meji, kakor vidite, delajo, razmišljajo o načrtih in se veselijo vsakega uspo^a. In prav je tako. Da bi še usoešneje gospodarili, se učiio tudi Dri starejših zadružnikih. Ni naključje, da se udeležujejo od časa do časa tudi sej upravnega odbora Kmetijske zadruge Velka.
-ec
peči, če manjkajo šipe ali pa ni denarja za nabavo kurjave. Malo je v naši komuni kulturnih domov. ki so v takem stanju, da lahko delo nemoteno poteka. Zanimivo bi bilo formirati komisijo, ki bi stanje kulturnih domov pregledala in občinskemu ljudskemu odboru podala predlog najpotrebnejših popravil in adaptacij. Zato je seveda potrebno precej denarnih sredstev, teli pa v naši komuni ni mnogo. Marsikdo bo rekel, da člankar ne pozna perspektivnega plana občine Lenart. Vprašanje pa je, če bo komuni vseeno, nko bo Kulturni dom v Cerkven jaku propadel, a-ko bo goba uničila tla itd. To so pa le objekti, v katere je družba vložila ogromno sredstev in katere je ljudstvo s prostovoljnim delom zjrradilo z željo, da bo v njih dobilo izobrazbo in kulturno razvedrilo. Nič boljše pa ni stanje doma v Tnrovskem dolu. Z?. Ščavnici in v Lenartu samem. Ne bi bilo napačno, da bi tudi naša občina šla po poteh občne Mari-bor-Center in Tabor, kjer podjetja mesečno odvajajo 2% od
življenja
svojega dohodka v kulturni sklad, s katerim razpolaga občinski svet Svobod. Milijoni, ki se bodo tu nabrali, bodo še poživeli kulturno delo v teh občinah, ki je že tako v največjem razmahu. O milijonih v naši občini seveda ne moremo govoriti, toda nekaj pa bi se le nabralo. Kako potrebno bi bilo poleg najnujnejših popravil misliti na naše društvene knjižnice, ki nikjer ne morejo najti potrebnih sredstev za nabavo novih knjig, časopisov in revij. Težko je govoriti o uvajanju klubskih oblik dela, če pa mnoga društva nimajo niti toliko sredstev, da naročijo potrebne časopise in revije, da o drugi opremi sploh ne govorimo. Tudi brez televizorja se klubsko življenje težko razvija, malokatero društvo pa lahko z lastnimi sredstvi nabavi aparat. Se manj možnosti imajo društva, da nabavijo kinoprojektorje, brez katerih si sodobnega izobraževanja na deželi sploh zamisliti ne moremo. Film privlači bolj kot predavanje, čeprav je še tako dobro pripravljeno, hkrati pa je dober dokumentarni a'li pa tudi umetniški film več vreden kot 10 predavanj, zlasti za podeželje.
Tu je seveda omenjenih nekaj najnujnejših potreb in problemov, s katerimi pa se bo v nrij-bližnji bodočnosti treba spoprijeti tudi po finančni plati. Drugi vzrok, da delo zaostaja, pa je ponekod tudi slabo izbran vodilni kader. Tudi v vodstvu se nahajajo ljudje, ki do kulturnega dela nimajo posebnega veselja in jim je vseeno, kaj in kako dela društvo.
V prosvetnih društvih naj se uveljavljajo vsi, ne samo učitelji
ra biti jasno, da tudi kmečki proizvajalec potrebuje po napornem
Gonilna sila so še vedno učitelji, ki pa zaradi preobremenjenosti s šolskim delom marsikje popuščajo. Dejstvo je, da so učitelji v večini primerov osamljeni in edini na vasi, ki jim je kulturno delo mar. Nešteto uslužbencev podjetij, zadrug in tudi uslužbencev občinskega ljudskega odbora pa stoji ob strani in se v delo ne vključi, čeprav jim je kot izobražencem tudi dolžnost biti v prvi vrsti kulturne arene.
Pred seboj imamo 20-letnico vstaje, katero bomo morali kar najlepše praznovati. Komuni mo-
delu zdravo in sproščeno kulturno življenje. Ce bomo spoznali, da socializem lahko uspešno gradijo le kulturni, izobraženi in vsestransko razgledani proizvajalci, bomo z lahkoto uresničili geslo: »Kultura mora postati last vsega ljudstva«. Prepričan sem, da bodo to geslo pozdravili v Lenartu vsi, ki jim je mar, da našemu človeku vsaj kdaj pa kdaj nudimo tudi kaj lepega in prijetnega.
Milan Nekrep
M fk jiflziurtE ?
Konrad Reber nik sindikalni delavec
Ze dokaj časa in dobro ga poznam. Tih in skromen uslužbenec, ki dela to, kar mu je določeno. Toda ni samo delavec v službi, marveč tudi uspešen v družbeno-političnem delu. Takrat, ko sem ga obiskal z namenom, da napišem nekaj skromnih vrstic o njem, me je najprej začudeno pogledal in odločno odklonil intervju za časopis. Kar mi je uspelo izvleči iz njega, sem zabeležil. Glede problemov v sindikalnem delu mi je povedal, da je zelo peneče stanje kadra v sindikalnih podružnicah, ki čestokrat ne razumejo niti
NEKAJ MISLI OB 8. MABCU
osnovnih nalog, zlasti kar se tiče dela z organi delavskega samoupravljanja. Isti problem kakor pri vseh ostalih organizacijah in društvih je tudi v sindikatu. Sindikalne podružnice se vse preveč ukvarjajo s prirejanjem raznih izletov.
Tovariš Rebernik je začel aktivno delovati v sindikalni organizaciji predvsem po letu 1951. Kmalu je bil izvoljen tudi za tajnika občinskega sindikalnega sveta in to dolžnost še sedaj uspešno opravlja. Pred tem je delal v OF, bil sekretar OO ZKS itd. Ze v stari Jugoslaviji je bil v vrstah najnaprednejših ljudi tistega časa. Kot mlad fant se je uspešno uveljavljal v podmladku Sokola.
Naslednje že običajno vprašanje se je nanašalo na njegov »konjiček« izven službe. Povedal je, da ga izredno veseli vožnja z motorjem. Seveda na tiho računa tudi z avtomobilom, čeprav zaenkrat nima možnosti za nakup. Vsi doživljamo v življenju vesele in žalostne trenutke in tudi on jih je doživel veliko, več žalostnih kot veselih. Vendar meni, da je bil zanj najbolj vesel trenutek v življenju takrat, ko se je končala druga svetovna vojna. Pravi, da lepšega trenutka v življenju ne more biti. «
Rebernika poznajo dobro tudi v Voličini, kjer je doma. Tam je namreč tudi predsednik krajevne organizacije SZDL.
T. T.
8. marca 1909 so socialisti v ZDA na javnih demonstracijah terjali volilno pravico tudi za ženske. Zato so naslednje leto na predlog Klare Zetkin, socialistke, na svoji drugi mednarodni konferenci v Kopenha-genu razglasile prav 8. marec za mednarodni borbeni ženski dan, za dan mednarodne mobilizacije najširših ženskih množic za boj proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva, ker lahko samo ta boj prinese svobodo in enakopravnost tudi ženskam. Tudi pri nas smo že pred vojno praznovali mednarodne ženske dneve in tedne, toda pravi, revolucionarni 8. marec je bil, kakor vse delovanje KPJ, obsojen na ilegalo.
8. marec je tedaj bil in mora o-stati politični praznik, praznik, ki se ob njem zavemo zgodovinske nujne povezanosti usode vseh zatiranih v usodo nasprotujočih si družbenih sistemov, s vprašanjem zasebne in družbene lastnine proizvajalnih sredstev, s vprašanjem boja med zatiralci in zatiranimi. Znanstvena socialista Marx in Engels sta z zakoni družbenega razvoja odkrila izvor in hkrati nakazala rešitev ne samo družbenemu vprašanju v celoti, ampak še posebej tudi ženskemu vprašanju. V imenu zasebne lastnine je nekoč družba odtegnila ženske družbenemu proizvajalnemu delu in jih s tem spremenila v družbeno manjvredna in brezpravna bitja, v imenu prav te lastnine jih je kapitalistični družbeni red spet pritegnil — seveda še vedno kot brezpravna bitja — v družbeno proizvajalno delo in jim s tem odprl vrata k enakosti proletarcev.
Vse od svoje ustanovitve, pred 41 leti, se je KPJ, ko se je skladno z načeli znanstvenega socializma bojevala za pravice vsega delovnega ljudstva in za pravice zatiranih narodov Jugoslavije, bojevala tudi za ženske pravice in edina med političnimi strankami že pred vojno, ko niso imele ženske še nobenih pravic, pritegovala tudi ženske kot popolnoma enakopravne v svoje borbene vrste. Nujno so se tedaj v naši Ihid-ski revoluciji, ki jo je vodila KPJ, tako proti okupatorju kakor proti domači izdajalski buržuaziji, ženske dokončno osvobodile političnega jarma. Zato danes, kot uqotavlja program Z K J, vprašanje ženske enakopravnosti v Jugoslaviji ni več politično vprašanje niti vprašanje pravnega položaja žensk v družbi, temveč v glavnem vprašanje nezadostno razvitega gospodarstva, primiti-vizma, religioznih pojmovanj in drugih nazadnjaških predsodkov. Ali kakor je rekel Lenin: »Enakopravnost pred zakonom še ni enakopravnost v življenju.';: Zato ob 8. marcu vsako leto pregledamo svojo revo- ' lucionamo preteklost in si začrtamo naloge, ki iz te preteklosti nujno slede za našo socialistično sedanjost in prihodnost, naloae, ki naj do kram znrade gospodarske temelje in izoblikujejo navred^o. socialistično miselnost, oboje nujno potrebno tako za resnično žensko enakopravnost kakor za resnično socialistično družbo. Tako si začrt.aimo v letošnjem, letu v.nlnno, ki vam jo narekuje rtlenum SZOL Junnslaviie iz leta 7057 in VT7. kn^nres ZK1 in sicer, da usnešnena re^eimnia družbenega volo^aia žensk, ki je od"i-od razvoja materialne baze, družbenega standarda in aktivnega
premagovanja zaostalih pojmovanj,
ni mogoče doseči, če se istočasno ne rešujejo vprašanja položaja družine, to je tehnične baze za razvijanje služb za gospodinjstva in dejav-
nosti za standard. Pri tem ima poseben pomen in vlogo poleg organov družbenega upravljanja v komuni, stanovanjska skupnost, družbene in politične organizacije itd.
Družbeno-politična aktivnost žensk in ostalih članov družine
Teritorij naše občine je skoraj izključno kmetijski in preko 60 °/o kmečkih proizvajalcev predstavlja ženska delovna sila. Če hočemo pospešiti razvoj družbenega in osebnega standarda, materialne baze za razvoj služb za pomoč družini in gospodinjstvu, potem se moramo v prvi vrsti angažirati žene same. Zavedati se moramo vloge žena, da samo naše aktivno sodelovanje v vseh družbenih in političnih organizacijah ter v gospodarskih edini-cah, kar predstavljajo v naši občini zlasti le zadružni in delavski sveti, a v teh so žene v manjšini. Pospešeno reševanje naših problemov zahteva: odpiranje novih delovnih mest za ženske, zagotavljanje možnosti za stalno usposabljanje deklet in za usmerjanje le-teh v proizvodnjo, strokovni napredek že zaposlene ženske delovne sile in kvalificiranje tistih, ki iščejo delo pri institucijah za razvoj družbenih služb v okviru stanovanjskih skupnosti. O-pravljale bodo gospodinjske posle, skrbele za otroke in razbremenjevale roditelje, predvsem pa žene v času, ko so na delu, pri opravljanju družbenih dolžnosti itd. Vse to je potrebno urejati v skladu s svlošnim družbenim razvojem in oblikovanjem napredne socialistične morale. Spreminjanje družbenega položaja žensk nikakor ni le akcijska naloga, to je daljši družbeni proces, v katerem se prepletajo vsi družbeni odnosi iv napori. V takem procesu so subjektivne sile družbe neprecenljivega pomena, ker omoaočajo, da se proces lahko razvija hitreje. K tem skupnim navorom pa lahko veliko prisvevajo ženske same z odločnim bojem proti vsemu staremu in socializmu tujemu, s tem, da s smelim
premagovanjem vseh težav odločneje zavzemajo mesto, ki jim v socialistični družbi pripada. Le tako bo obračun ob vsakoletnem osmem marcu zmerom boljši in prispevek k naši skupni blaginji vedno večji.
Križem po naših
goricah
GRADIŠČE V nedeljo 5. marca je izvedel šiviljski servis »Breda« iz Lenarta v dvorani Zadružnega doma uspelo modno revijo. To je bila prva prireditev te vrste v naši občini. Pri tem je našemu servisu priskočil na pomoč šiviljski salon >Metka« iz Maribora. Revija je prikazala okoli 40 modelov jutranjih, delovnih, popoldanskih in večernih oblek. Gledalci so sprejeli revijo z razumevanjem in odobravajoče spremljali prireditev.
JUROVSKI DOL Tukaj je precej razvita dejavnost telesnovzgojnega društva »Partizan«. Z aktivnim delom so zlasti začeli v letu 1958, ko so izvedli več športnih srečanj predvsem v počastitev Dneva mladosti. Tega leta je bila v Ju-rovskem dolu po dolgih letih tudi nabito polna dvorana ljudi, ki »o z zanimanjem sledili telesnovzgojni akademiji. Športniki v Jurovskem dolu so dosedaj že osvojili več različnih pokalov in priznanj. Stanje v društvu se v zadnjem času zopet izboljšuje. V bodoče nameravajo vključiti tudi čim več mladine in približati telesno kulturo širokim slojem delovnih ljudi.	I. S.
PIONIRSKE IGRE
Letos, ko praznujemo 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, bomo v praznovanje vključili tudi slehernega pionirja v naši domovini. Sodelovali bodo v kolektivni manifestaciji po naslovom »Jugoslovanske pionirske igre«. Te utrjujejo vezi pionirjev Slovenije s pionirji drugih republik Jugoslavije, utrjujejo pripadnost mladih k skupnosti jugoslovanskih narodov.
Pionirsko dejavnost v času Jugoslovanskih pionirskih iger povezuje enotna tema: Moj kraj včeraj, danes in jutri. Moj kraj včeraj — je posvečen preteklosti kraja. Pionirji odkrivajo njegove znamenitosti, lepote in bogastva, ki so jih ustvarjali naši predniki. Prav posebno se bodo seznanjali z zgodovino NOB v našem kraju; obiskali bodo aktiviste, partizanske matere, spomenike iz NOB, muzej NOB v Mariboru, zbirali partizanske pesmi, recitacije itd. Vsa spoznavanja naj izražajo v spisih, zbirkah, slikah, razstavah in podobno. Zaključijo lahko tudi z oddajo »Pokaži, kaj znaš!« z naslovom ^Spo-
znavaj naš kraj v preteklosti!« Moj kraj danes — sestoji se v tem, da vsi pionirski odredi povezujejo svojo dejavnost z vsakdanjim življenjem svojega kraja z namenom, da po svojih možnostih vse tisto, kar je lepo in veselo, potencirajo in s tem sebi in odraslim napravijo življenje še prijetnejše in bolj zanimivo. V ta del vključimo vse prireditve, ki se prirejajo tekom celega leta, vse kulturne praznike, še prav posebej pa mora zaživeti delo v vseh krožkih. Posebni poudarek je tudi na ureditvi kraja in pionirji bodo izvajali v zvezi s tem najrazličnejše akcije.
Moj kraj jutri — pionirji se zamišljajo kot jutrišnji proizvajalci in upravljalci. Ko spoznajo svoj kraj, predvidevajo, kakšen bo jutri, ko bodo sami' odrasli.
Jugoslovanske pionirske igre trajajo od 29. novembra lani do 29. novembra 1981.
Tudi pionirski odredi v naši občini imajo sestavljene programe dela in jih že izvajajo.
Marija Vidrih
delovanja šolskih kuhinj
Novi pogoji
z delno ukinitvijo mednarodne pomoči šolarjem v živilih so se pogoji za delovanje naših šolskih kuhinj izpremenili. To pa seveda ne more biti razlog ali opravičilo za morebitni zastoj v delovanju šolskih kuhinj, ker so te vse preveč važne za zdravo rast in razvoj naših otrok.
Za redno preskrbo šolskih otrok je treba razvijati in utrjevati mrežo šolskih kuhinj. Treba je zagotoviti redno preskrbo kuhinjam z mlekom in mlečnimi izdelki, tako da redni mlečni obroki, ki .so za zdrav
Prispevki staršev za šolsko malico so marsikje prenizki in ne zadoščajo dejanskim potrebam. Ni nujno, da starši prispevajo samo v denarju, prav isto vrednost predstavljajo tudi materialni prispevki v živilih, saj s tem dosežemo še večjo pestrost malic.
Za organizacijo zbiranja živil pa ne moremo obremenjevati samo vodstva šole. Osnovni pogoj je, da bodo vsi krajevni činitelji, t. j. krajevni odbori, družbene in gospodarske or-
Solska prehrana naj nudi šolskim otrokom vsaj en obrok hrane, to je malico in v njej tista važna hranila, ki so za otrokovo rast in razvoj nujno potrebna in ki jih v svoji dnevni prehrani dobiva običajno v premajhni količini. Analiza naše domače prehrane je pokazala, da vsebuje premalo živalskih beljakovin in
razvoj posebno pomembni, ne bodo odvisni od materiala iz mednarodne pomoči.
Da bi krili izdatke za šolsko malico, bodo morali na vsak način k temu prispevati starši v višini materialnih izdatkov. Občinski ljuiski odbor pa je šolskim kuhinjam dal krepko podporo s tem, da je zagotovil v svojem proračunu sredstva, ki so potrebna za poslovanje in sicer za plačo kuharicam, za kurivo in opremo.
ganizacije, šolski odbori, komisije za šolske kuhinje, pa tudi starši, sami prizadevno reševali vsa vprašanja v zvezi s šolsko prehrano. Glavni pobudnik bi vsekakor morali biti starši, ki jim je prvim zaupana skrb za lastne otroke, in pa šolski odbori s šolskimi vodstvi. Rdeči križ in druge družbene organizacije, v katerih se povezujejo tudi starši, pa naj v bodoče nudijo vso pomoč šolskim kuhinjam.
zaščitnih snovi, to je rudninskih snovi in vitaminov. Od zaščitnih snovi so največji primanjkljaji kalcija in vitamina A. V nekaterih pasivnih krajih pa primanjkujejo v hrani tudi druga osnovna hranila in celo o-glikovi hidrati (močnata živila). Prav zgoraj navedena hranila pa so za hitro razvijajoči se otroški organi-
zem najnujneje potrebna. V tem smislu predstavlja šolska malica neke vrste dopolnilno prehrano.
Šolska malica je obrok, ki ga ne moremo opustiti brez škode, ker jo mora otrok dobiti o pravem času, ko potrebuje za nadaljnje delo med poukom dodatno energijo v obliki hrane.
Šolska malica naj bo za otroke tudi vzgojna in sicer v dvojnem smislu: prvič v družbenem, ker vsi otroci ob istem času uživajo enako ma-
Gradnja
Lani so gradili v občini stanovanja predvsem z investicijskimi sredstvi. V Hrastovcu gradijo šeststano-vanjski blok, v katerem bo prostora za štiri družine in dva samca. Republiški sklad za stanovanjsko izgradnjo je temu zavodu dodelil investicijska sredstva v znesku 20 milijonov dinarjev. Elektro Maribor o-kolica gradi pri Lenartu upravno poslopje, v katerem bo tudi nekaj stanovanj. Prav tako je v izgradnji nadzidava stanovanjske hiše v Lenartu, kjer bo po predvidevanjih pet družinskih stanovanj. Gradnjo finansira občinski ljudski odbor s sredstvi lastnega stanovanjskega sklada. Pričakujejo, da bodo stanovanja kmalu vseljiva glede na to, da gradnja traja že precej časa in ker so ugodne vremenske razmere. Skupni stroški nadgradnje bodo verjetno znašali okrog 11 milijonov dinarjev.
V letu 1960 je ljudski odbor začel posvečati sistematično skrb graditvi stanovanj za učitelje. Vzrok, ki je navajal učitelje, da so leto za letom odhajali na službena mesta iz-
lico, kar vzbuja med njimi tudi čut za skupnost, drugič naj bo vzgojna v prehranjevalnem smislu, ker se otroci z enotno šolsko malico pripravijo k pravilnim navadam v prehrani in vedno bolj sprejemajo po vrsti vse jedi v malici, ki so zdrave in zanje potrebne. Razen tega pa se s tako malico otroci privajajo tudi lepemu vedenju pri jedi. Izkušnje so že pokazale tudi pri nas, da je imela urejena šolska prehrana zelo pozitiven vpliv na zdravstveno stanje in učne uspehe šolske mladine. Tega bi se morali zavedati vsi, ki odločajo o šolski prehrani.
Danica Cvar
stanovanj
ven občine, je prav v tem, da niso imeli urejenih stanovanj. Gradnji stanovanj za učitelje bodo posvečali vso skrb tudi v prihodnjih letih, saj predlaga osnutek petletnega družbenega načrta zlasti gradnjo teh stanovanj. Za preureditev učiteljskih stanovanj v Cerkvenjaku je ljudski odbor investiral iz lastnega stanovanjskega sklada nad dva milijona dinarjev. V tem kraju so uredili tudi štiri samska stanovanja, ki so ž vseljiva. Prav tako je bilo lani zgrajeno družinsko stanovanje za učitelje v Zgornji Sčavnici. Po družbenem planu občine Lenart je bilo predvideno, da bo Kmetijsko gospodarstvo Lenart zidalo šeststanovanj-ski blok iz sredstev republiškega sklada za stanovanjsko izgradnjo. Ker pa bo ljudski odbor začel graditi 18-stanovanjski blok pri Lenartu, bodo združili sredstva in v istem bloku predvideli stanovanja tudi za kolektiv KG Lenart. Tudi KG Selce se že dogovarja za investicijska sredstva, ker namerava graditi 4-sta-novanjski blok.	-ta
PRISPEVKI STARSEV
Kaj moramo misliti pri programu šolske prehrane
POMANJKANJE VADITELJSKEGA KADRA pri TVD „Partizan" Lenari
Kljub težkočam izvedli lani tekmovanja v nogometu, odbojki in pa-trolnem teku — Peto mesto Na pohodu ob žici okupirane Ljubljane — Pomanjkanje vaditeljskega kadra — Najzaslužnejši prejeli darila in diplome.
Na občnem zboru Telesnovzgoj-nega društva »Partizan« Lenart, kjer se je zbralo nad 70 članov in gostov, so živahno razpravljali o dejavnosti v preteklem letu. Med gosti je bil tudi tov. Krajnčič, predsednik okrajne zveze tel. vzg. društev. Poročilo, ki ga je prebral predsednik društva Jože Vidrih, je zajelo celotno dejavnost. Predvsem moramo omeniti, da je društvo, ki je, mimogrede rečeno, edino aktivno društvo v občini, doseglo v preteklem letu zadovoljive uspehe kljub nekaterim težkočam. Poleti so zabeležili namreč zastoj pri delu vseh sekcij, predvsem zato, ker so morali odstopiti telovadnico mladinskim brigadam. Takrat so vseeno pripravili vrsto srečanj v nogometu in odbojki. Pomerili pa so se tudi v pa-trolnem teku. Velja omeniti, da se je posebna ekipa udeležila tekmovanja Ob žici okupirane Ljubljane in je zasedla med slovenskimi ekipami TVD »Partizan« peto mesto, kar je lep uspeh, zlasti če upoštevamo, da se niso dovolj pripravljali za ta
nastop. V preteklem letu so se posamezni funkcionarji društva zavzemali za zgraditev igrišča ob Dom TVD. Kljub vsestranski prizadevnosti jim še ni uspelo dograditi igrišča, predvsem zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. V zadnjem času je znatno zaživela sekcija za roko-borbo. Poročilo nadalje navaja, da jim je uspelo vključiti v društvo v lanskem letu veliko mladine, saj leta sedaj prevladuje. Obstaja pa problem, ki ga bo potrebno rešiti. Gre namreč za krepitev telesne vzgoje v okviru TVD »Partizan«. V to društvo bi morali nujno vključiti študentski klub in mladince, ki si prizadevajo separatno za razvoj športa v lastnih vrstah, kar ni najboljše.
Poseben problem v društvu predstavlja vaditeljski kader. Starejši kadri so zapustili delo v društvu, medtem ko mlajšega naraščaja nimajo. Na občnem zboru je govoril tudi predsednik okr. zveze tel. vzg. društev, ki je zlasti povdaril, da premalo razpravljajo o telesni vzgoji v SZDL, ZKS in ljudskem odboru, kjer t^odo morali v bodoče moralno in materialno pomagati.
Na koncu so izvolili vodstvo društva ter podelili pet nagrad in osemnajst diplom najzaslužnejšim članom društva.
-ec
Tečaj prve pomoči
Občinski odbor Rdečega križa je priredil tečaj prve pomoči, katerega se je udeležilo 33 poslušalcev, predvsem mlajših ljudi iz kmetijskih zadrug, kmetijskih gospodarstev in trgovskih podjetij. To je bil prvi takšen tečaj v letošnjem letu v okraju. Zato so prireditelji prejeli tudi vse priznanje od predstavnikov okrajnega odbora Rdečega križa. Tečajniki so na izpitu pokazali veliko znanja. Občinski odbor RK namerava podobne tečaje organizirati skozi vso zimsko sezono. (Na sliki: Obiskovalci tečaja prve pomoči pri Lenartu).
Uspešna prizadevnost učiteljev v I. polletju
Uredništvo časopisa »Domače novice« se je odločilo, da razpiše
NAGRADNO ANKETO
o kmetijsko-gospodarskih šolah v občini Lenart. Znano je, da so KGS pred leti uspešno vzgajale kmečke fante in dekleta za nižji kmetijski kader, ki je zlasti potreben za našo občino, ker je naše področje izrazito kmetijsko, kmetijstvo pa kljub večletnim naporom še vedno slabo razvito. Mnogo absolventov dvoletnih KGS se je zaposlilo na kmetijskih gospodarstvih, kjer s pridom uveljavljajo teoretično znanje v praksi. Nekaj absolventov dela tudi v kmetijskih zadrugah. Uredništvo bi rado izvedelo mnenje bralcev o tem, ali bi bilo umestno ponovno oživeti delovanje KGS v naši občini ali ne. Zato prosimo, da bi odgovorili na naslednja vprašanja:
1.	Ali so KGS potrebne? (da — ne) ................................................................................................
2.	Zakaj so potrebne, oziroma zakaj niso? ...............................................................................-.
3.	Kdo naj bi obiskoval KGŠ? ......................................
4.	Katere splošne predmete naj bi predavali?
5. Katere strokovne predmete naj bi predavali?
6.	Kako bi organizirali praktično delo (v okviru šole ali sekcije mladih zadružnikov)? ......................................................................................................................._.......................
7.	Ali naj bi bil pouk strnjen v krajše časovno obdobje ali razdeljen na daljše? ..............................................................................................................................................................
8.	Ali naj bi bile šole v vseh večjih krajevnih centrih ali ena sama in-ternatskega tipa? ........................................................................................................................................
V anketi lahko sodelujejo državljani nad 15 let starosti. Izmed dospelih popolnoma izpolnjenih anket bomo eno izžrebali in jo nagradili s 1000 dinarjev. Odgovore s svojim naslovom pošljite do vključno 20. marca 1961 na naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Ptujska cesta 3. Po tem roku dospelih anket za nagradno žrebanje ne bomo upoštevali.
Uredništvo
OBJAVE - OBJAVE - OBJAVE - OBJAVE -
V občini je 8 šol z 79 oddelki. Nepopolnih šol, ki imajo VII. in VIII. razred skupaj, je 6, dve sta popolni osemletni. V te šole zahaja letošnje leto 2.667 učencev in učenk (1293 moških, 1374 žensk). Zaradi pomanjkanja prostorov sta v vseh šolah po dve izmeni. To še ni bilo prehudo, občutnejše pomanjkanje je v lem, da je premalo šolskih delavnic, kuhinj, kabinetov, telovadnic, kar je vzrok, da niso bili doseženi taki učni rezultati, kot bi si jih želeli. Nova življenjska in sodobna šola pa zahteva močno materialno osnovo, ne samo za učila, učne knjige, sodobna nazorna sredstva, temveč tudi primeren učni prostor, kakor zahteva nova reformirana šola. Učiteljski zbori s šolskimi odbori so kljub težavam napravili zelo veliko, da so se učno-vzgojni uspehi v I. polletju približali družbenim. Treba pa je bilo veliko iznajdljivosti in truda z dodatno pomočjo učiteljstva v razredih in šolskih skupnostih.
Učni uspeh je bil v letošnjem polletju sledeč:
Izdelalo je 2.228 ali 83,6%. Negativne ocene je prejelo 434 učencev a-i 16,3 %. Tako je naša občina v primerjavi z uspehi v celotnem okraju (od 11 občin) na četrtem mestu in je edina občina, v kateri se je za 1 % dvignil uspeh šolarjev v primerjavi z lanskim polletjem, kar pomeni, da je precejšen del učiteljstva uspešno izvršil svojo nalogo. Zelo veliko je učiteljev, ki z veliko ljubeznijo izpolnjujejo svoje naloge. Na pouk se vestno pripravljajo, njihov učni proces je urejen in logičen ter podprt s sodobnimi nazornimi sredstvi.
Obisk učencev na vseh šolah ne dela več nikakih težav, saj izkazuje 95,8%. Učenci sami so spoznali, kako potrebno je prihajati redno v šolo. Posamezne težje primere zamujanja pa bo treba obravnavati z ljubeznijo do otrok, ki v veČini primerov niso sami krivi takega neurejenega življenja. V lenarški občini deluje hospitacijska šola in je močno vplivala na strokovno rast učnega kadra od I. do V. razreda. In kako e z učenci, ki so bili ob koncu šolskega leta 1959/60 negativno ocenjeni? Ena četrtina lanskih nezadost-nežev je bila rešena nezadostnih o-cen s pomočjo dodatnega dela z njimi. Zakonodajalec je imel le prav, da je uzakonil napredovanje učencev tudi z nezadostnimi ocenami.
Najtežji predmeti so računstvo, fizika in slovenski jezik. Posebno prvi razredi so imeli mnogo nezadostnih ocen iz slovenskega jezika. Vzrok je v tem, ker pridejo otroci v šolo z majhnim besednim zakladom, ker se starši v predšolski dobi vse premalo ukvarjajo z njimi in le v domačem narečju.
Vse šole so organizirale dodatno pomoč učencem. Učnih krožkov je
OBJAVA
Režijski odbor za gradnjo vodovoda Lenart sprejme večje število
NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
za zemeljska dela pri gradnji vodovoda in kanalizacije. Plača po dogovoru. Službo lahko nastopijo takoj. Interesenti se naj javijo pri delovodji Golob Francu na delovišču ali na domu. Ptujska cesta.
Režijski odbor
bilo 96, individualno so pomagali 164 učencem, ena tretjina vseh učencev je prejemala strokovno pomoč. Učiteljev, ki so vodili to pomoč, je 59. Razredne skupnosti so organizirane na vseh šolah in so imele 60 sestankov, sestankov šolskih skupnosti pa je bilo 19.
Skupnosti so obravnavale teme: izbira poklica, medsebojna pomoč, šolski obisk, vedenje učencev, proslave, mladinski tisk, odnosi učencev do starejših, čuvanje družbene imovine, alžirska nabiralna akcija itd. V občini je delovalo tudi 43 krožkov, največ telesnovzgojnih, potem tehnični in literarni krožki.
Šolskih pionirskih zadrug je bilo 7 in so vse dobro delale. V čast si lahko šteje naša občina, kar dela na tem področju šola LOKAVEC, ki je prejela drugo nagrado v zveznem merilu.
Vsaka šola ima svoj šolski odbor. Odbori so na svojih sejah obravnavali važne šolske probleme in kar čutiti je, da postaja družbeno upravljanje v šolstvu iz dneva v dan močnejše in vplivnejše.
Izobraževanje odraslih je organizirano v Delavski univerzi, ki ima prav pisan program in dela z lepim uspehom. V Lenartu samem je ob osnovni šoli 1 razred odraslih za dovršitev osnovne šole.
Na vseh šolah manjka 32 učilnic, učnih oseb pa manjka 33. Kljub objektivnim težavam so naše šole to polletje napravile ogromno, za kar gre zahvala onim učiteljem, ki dosledno izvajajo načela naše nove šole.
Jože Križnič
OBJAVA
Telovadno društvo »Partizan« Lenart — sekcija za lahko atletiko vabi mladince in mladinke, ki so dokončali 14 let, da se prijavijo v lahkoatletsko sekcijo. Vadili bodo lahko načrtno teke na krajše in srednje proge, mete ter skoke. Prijavite se lahko pismeno ali ustno pri vodji sekcije Viliju Potočniku ali predsedniku društva Jožetu Vidrihu. Prijavite se do 20. marca 1961, ker bodo nato vsi prijavljenci vabljeni na skupni sestanek.
K polnoštevilni prijavi vabi odbor TVD »PARTIZAN« Lenart.
Med prvimi se je oglasil s prijaznim pismom in poslal naročilnico za časopis tudi Peter Fras iz Co-getinec in v pismu sporoča med drugim:
Spoštovani!
Zadovoljen sem, da ste tudi v naši občini začeli izdajati časopis, ki bo prinašal zanimive članke o dogodkih v Slovenskih goricah. Upam, da bo marsikdo v bodoče več vedel o delu lenarške komune.
Želim vam mnogo uspeha pri delu in vas tovariško pozdravljam.
Zdravo!
Peter Fras Cogetinci
Tovariš urednik!
List »Domače novice< mi je všeč, za to tudi pošiljam naročilnico. Vse
FILMSKI SPORED:
Kino Gradišče predvaja: 19. marca ob 15. in 19. uri poljski film »Eva hoče spati«; 26. marca ob 19. uri italijanski film »Očetje in o-troci«.
Kino Lenart predvaja: 19. marca ob 15. in 19. uri poljski kriminalni film »Stejnka«; 26. marca ob 15. in 19. uri bolgarsko filmsko komedijo »Adamovo rebro«. Kino Voličina predvaja: 19. marca ob 15. in 18.30 uri ameriški barvni film »Lov na pume«; 26. marca ob 15. in 18.30 italijanski film »Moj drugi oče«.
priznanje tistim, ki so dali pobudo za izdajanje glasila, iz katerega bomo zvedeli marsikaj zanimivega z našega področja. V prvi številki sem zasledil vse razen športa. Tovariš urednik, jaz in moji kolegi smo mnenja, da bi uvedli še rubriko:
»tudi pri nas Šport in Športniku.
Franc Anžel Zg. Verjane
Veseli nas, da vam je prva številka našega časopisa ugajala. Glede predloga, da bi uvedli športno rubriko, pa bo uredništvo razmislilo.
Lep pozdrav!
Uredništvo
OBJAVE - OBJAVE
OBVESTILO Obveščamo člane SZDL, oziroma državljane, da je naš odbor krajevne organizacije SZDL uvedel dežurno službo v pisarni Gasilskega doma v Zgornji Sčavnici in dela vsako sredo od 14. do 16. ure. Člani SZDL se lahko obračajo na odbor KO SZDL po razne nasvete, vlagajo prošnje, pritožbe itd. Dežurni vam bo posredoval zvezo z občinskim odborom SZDL v tistih zadevah, ki jih naša KO SZDL ne bo mogla rešiti. Dežurno službo smo uvedli predvsem zato, da bo čimtesnejša povezava med članstvom SZDL in odborom.
Za odbor KO SZDL Zg. Sčavnica, preds. Bogomir Vaupotič L r.
Na prvi seji Občinskega odbora SZDL so bili izvoljeni v izvršni odbor naslednji:
1.	Vinko Plevnik, predsednik
2.	Ivan Alt, podpredsednik
3.	Tone Stefanec, sekretar
4.	Ljubo Koglot, blagajnik
5.	Rudi Pen, član
6.	Danica Cvar, član
7.	Mirko Kristl, član	,
8.	Franc Suman, član
9.	Franjo Muršec, član
OBVESTILO Nekateri bralci nas sprašujejo, če je potrebno plačati za objavo članka ali vprašanja v našem glasilu. Vsem tem in ostalim sporočamo, da objavljamo članke in vprašanja brezplačno.
Uredništvo
pisma naših bralcev
TOKRAT O TEM
NALOGE GASILSKIH DRUŠTEV
Sem dijak učiteljišča v Mariboru. V šolo se vozim dnevno iz Gradišča, kjer stanujem pri starših. Odgovorite mi, prosim, v Vaši rubriki, kdo mi bo plačeval mesečno vozovnico za avtobus, saj je znano, da so ukinjene vozne olajšave.
T. S. Gradišče
Občinski ljudski odbor je sprejel Odlok o voznih olajšavah na avtobusih za dijake in študente, po katerem se daje regres iz občinskega proračuna. Ker nam niso znane vaše premoženjske razmere in družinskih članov, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu, ne moremo povedati, če ste upravičeni do regresa. Zaradi tega vas vabimo, da se oglasite na oddelku za občo upravo in družbene službe, da bomo ugotovili, če izpolnjujete pogoje 2. in 3. člena navedenega odloka. (Uradni dnevi za stranke so vsak ponedeljek, sredo in petek).
Alfred Pirher načelnik Oddelka za občo upravo in družbene službe
Tovariš urednik!
Koliko svetovnih rekordov v športu ima Jugoslavija, v kateri panogi, s kakšnimi rezultati ter kateri so vrhunski športniki?
F. A. Gradišče
Kolikor nam je znano, ima Jugoslavija trenutno samo eden svetovni rekord in sicer v smučarskih skokih. Naš mladi skakalec Jože Slibar je pred nedavnim v Oberstdorfu skočil 141 m. S tem rezultatom je postavil nov svetovni rekord in premagal »večnega zmagovalca« Helmuta Recknagla. Več o tem ste lahko prebrali v dnevnem časopisju. Vse naše bralce opozarjamo, da bomo v bodoče odgovarjali le na vprašanja, ki se tičejo naše občine.
Uredništvo
Ze nekaj let posedamo v mrzli in neurejeni dvorani Zadružnega doma v Lenartu. Človeku se ne ljubi obiskovati različnih prireditev, saj je v zimskem času nemogoče vzdržati v taki dvorani. Ali mi lahko odgovorite, če bodo in kdaj bodo začeli urejevati Zadružni dom?
A. N. Sp. Zerjavci
Priprave za ureditev Zadružnega doma Lenart so končane. Občinski ljudski odbor je s Projektivnim birojem v Mariboru sklenil pogodbo za izdelavo načrtov in bo investicijski program končan do 15. marca 1961. Po tej pogodbi je projektant obvezan, da v 15 dneh po sprejemu revizijske odločbe za investicijski program izdela idejni projekt in v roku 3 mesecev po prejemu revizijske odločbe za idejni projekt glavni projekt. S tem bi bil postopek za ureditev zadružnega doma v Lenartu končan ter bi se lahko lotili predelave doma.
Prvi pogoj za pričetek izvajanja gradbenih del pri ureditvi zadružnega doma je ureditev kanalizacije v trgu Lenart in s tem odvajanje vode, ki se nahaja v kleti — bivši ledenici pod zadružnim domom. Ker nameravajo pričeti s kanalizacijo že v mesecu marcu 1961, bo pravočasno odstranjena tudi ta ovira za ureditev zadružnega doma.
Sredstva za ureditev so letos prvič čvrsto predvidena v družbenem planu občine. Obnovo — ure-
ditev bi izvršili iz sklada negospodarskih investicij ter je v ta namen rezerviranih 5,000.324 din. Koliko bo stala celotna ureditev, za zdaj še ni znano, ker investicijski program še ni potrjen. Predvidevamo, da bomo s sredstvi, ki bodo letos na razpolago, uredili vsa gradbena dela, vključno sanitarije in ostale nujne preureditve v zadružnem domu, vprašanje pa je, če bodo ta sredstva zadoščala tudi za nabavo celotne opreme.
Rudi Pen
načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance
V prvi številki vašega časopisa sem zasledil v uvodnem članku, da bo tovarna »Boris Kidrič« iz Maribora gradila v Gradišču svoj obrat. Mi lahko v zvezi s tem poveste kaj več?	U. K., Osek
Tovarna železniških vozil Boris Kidrič je zaprosila za dodelitev prostorov bivše Usnjarne v Gradišču, da bi v njih uredila novi obrat za svoje potrebe. Svojo prošnjo je tovarna utemeljila s posebej izdelanim investicijskim programom, v katerem je predvidevala, da bodo stroški preureditve znašali 5,286.240 dinarjev za gradbena dela ter 8 milijonov 620 tisoč din za opremo. V tako preurejenih prostorih je bila predvidena zaposlitev 51 ljudi, ki bi naj ustvarili 320,813.503 din bruto proizvodnje, v tem ko bi stroški z mezdami, pogonsko, obratno in upravno režijo ter transportom znašali skupno 156,090.121 din. Ta kolektiv bi na ta način lahko ustvaril 124,723.382 din dobička letno. Obrat je bil predviden kot livarna za barvne kovine.
Občinski ljudski odbor je na seji dne 10. 12. 1960 sprejel sklep, da se prostori, za katere je zaprosila tovarna Boris Kidrič, dodelijo, ter je bila dne 26. 12. 1960 izdana potrebna odločba. Tovarna Boris Kidrič je nameravala že v mesecu januarju pristopiti k realizaciji predvidenega investicijskega programa ter je predvidevala, da bi proizvodnja v tem obratu stekla v prvi polovici 1961. Med pripravami za realizacijo predvidenega investicijskega programa se je pričela razprava o novih gospodarskih ukrepih ter je Izvršni svet FLRJ izdal Uredbo o prepDve-di uporabe barvnih kovin predvsem pa bakra za livarske namene. V celoti je bila prepovedana izdelava bakrenih peči za lokomotive.
Zaradi tega bi bila nesmiselna izvedba predvidenega investicijskega programa za ureditev livarne v Gradišču, ki je slonel na osnovni surovini bakru, katerega uporaba je sedaj prepovedana.
Upravni odbor Tovarne železniških vozil Boris Kidrič je zato odložil ureditev obrata livarne v Gradišču po že sestavljenem investicijskem programu. Istočasno pa je naročil svojemu tehničnemu oddelku, da zadevo ponovno prouči in pripravi novi elaborat za Gradišče.
Po informacijah pri šefu odseka za analize in napredek proizvodnje ing. Brenku njihov odsek sedaj intenzivno dela na tem vprašanju, vendar dokončni rezultati še niso znani. Upravni odbor Tovarne železniških vozil Boris Kidrič še vedno vztraja na ustanovitvi obrata v Gradišču, vendar pri svojih odločitvah čaka na rezultate novega investicijskega programa.
Rudi Pen
načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance
Na prošnjo uredništva odgovarja predsednik Občinske gasilske zveze tovariš Josip Merdaus.
Katere osnovne naloge so reševala gasilska društva v preteklem letu?
* Gasilska društva so se v preteklem letu največ ukvarjala s preventivo. O tem so veliko govorili na različnih sestankih. Posebno skrb so društva posvečala tudi čuvanju gasilske opreme, predvsem motornih brizgaln, cevi in voz. Ta sredstva so bila ob vsaki priložnosti pripravna za delo.
Zanima nas, kako se mladina
uveljavlja v gasilski organizaciji?
Mladina se v gasilskih vrstah dobro uveljavlja. Potrebno je, da se mladini prikaže pomen in potreba po delu v gasilski organizaciji. Mladina se mora zlasti seznanjati s pravilno uporabo gasilskega orodja. Prav tako je mladini potrebno zaupati od-
Vodoravno:
1. Prešernova pesem, tudi obrobni pripis, 5. Zdravniška mera za količino, 9. Opravilo, 11. Sanje, 12. Oblika pomožnega glagola »je« v angleščini, 14. Imetnik, 16. Šala, dovtip (nemško — fonetično), 18. Grška boginja, 19. Voda (latinsko), 21. Organska tvorba, 23. Tovarna barv v Sloveniji, 25. Moč, 28. Prislov kraja (v srbohrvaščini), 30. Lošč, 31. Mesni izdelek, 34. Kazalni zaimek, 35. Predmet, 36. Zelena žaba, 38. Nekdaj zelo razširjen prebivalec Severne Amerike, 39. Vodna ptica.
Navpično:
1. Značilni izraz za »lasje«, 2. Predlog, 3. Kurir, 4. Orientalski bog,
govornejše naloge, saj jih s ponosom rešuje ter z zadovoljstvom ugotavlja dosežene uspehe. V gasilskih društvih bo potrebno mladim ljudem zagotoviti tudi kulturno zabavo, s tem bi jo namreč uspešno odvračali od pohajkovanja in pijančevanja, katerega je še mnogo.
Kateremu vprašanju bo občniska gasilska zveza posvetila v letu 1961 posebno skrb in zakaj?
V	letu 1961 bo občinska gasilska zveza posvetila vso skrb zlasti vključevanju novih članov v gasilske vrste. Opažamo namreč, da članstvo iz leta v leto pada zaradi stalnega odseljevanja prebivalstva v industrijska središča. Vso skrb bomo nadalje posvečali strokovni in politični vzgoji članstva.
V	tem letu se bomo vključili tudi v proslave 20-letnice vstaje, o čemer smo tudi razpravljali na občnih zborih gasilskih društev. Storili bomo vse, da bodo proslave čimlepše.
U. K.
6. Očistil, 7. Priimek mariborskega komika, 8. Žensko ime, 10. Kraj v Slovenskih goricah, 13. Kaj dela kača, 15. Rastlinsko seme, 17. Razcve-la, 20. Orientalski prebivalec, (po-manjševalno), 22. Orodje (v srbohrvaščini), 24. Arabsko ime, 26. Glasbeni sozvok, 27. Ribje jajčece, 29. Tovorna žival na Primorskem in v Dalmaciji, 32. Zal, 33. Turški velikaš, 37. Začetnici imena in priimka pisca prve slovenske slovnice.
Bojan Oberčkal
KDO JE ZARADI KOGA?
Jaka: Kaj misliš Miha, ali so šoferji na avtobusih zaradi potnikov?
Miha: Ze ... toda na lenarškem avtobusu je drugače!
Za stare in mlade
KRIŽANKA
1		2	3	4	10	5	6 j (	7	8
(2	13		14			15			
									
16 19		17	20	18	21			22	
27	23	28		24	29	25	30		26
31 35 | 38	32			36	39	33	37	34