3
NOVE KNJIGE
BESEDA UREDNIKA
Revija Stati inu obstati, ki je pred vami, v drugem letu svojega izhajanja
kot »revije za vprašanja protestantizma« nosi zaporedno številko 3-4. Po
dvojni številki (1-2) iz prvega leta s tem izražamo in poudarjamo kontinuiteto
ne glede na pogostost izhajanja in hkrati puščamo odprta vrata za – zaželeni
– izid tudi dveh posameznih številk v letu.
Razprave, študije in njihova težišča so v letošnji dvojni številki drugače
razporejeni kot v lanski. Začenjamo s prispevki, ki prikazujejo sodobno
protestantsko teološko, filozofsko in kulturološko misel oziroma nekatere
njene vidne predstavnike. Na prvem mestu je teološka študija o pnevmatološki
ekologiji, ki jo je avtor, Ciril Sorč, posvetil Jürgenu Moltmannu ob njegovi
80-letnici. S tem izraženi čestitki znamenitemu tübinškemu protestantske-
mu teologu se tako pridružuje tudi uredništvo. Študija Cvetke Hedžet Tóth se
posveča izjemni osebnosti in delu – pri nas premalo znanega – protestant-
skega teologa, filozofa in zdravnika, tudi Nobelovega nagrajenca za mir,
Alberta Schweitzerja (1875–1965), ki je večji del svojega življenja preživel
kot zdravnik gobavih bolnikov v Afriki. Stota obletnica rojstva in izid
slovenskega prevoda izbora iz njegovega dela ob 60. obletnici njegove smrti v
nacistični ječi sta bila neposredni izziv za predstavitev in razpravo o Dietrichu
Bonhoefferju (1906–1945), ki jo je pripravil Nenad Hardi Vitorović. Da
Bonhoefferjeva misel ne izziva pozornosti le ob obletnicah, priča tudi raz-
prava Marka Kerševana, ki sicer piše o piše o protestantizmu in svetem v
(post)modernem svetu. Sklop razprav končuje pregledna študija Gorazda
Andrejča, ki odkriva korenine sodobnega pojmovanja verske svobode (tudi)
v nazorih in ravnanjih anabaptistov in njihovih naslednikov: njegov prispevek
tako poveže obravnavo sodobne problematike z obravnavanjem protestan-
tizma v času reformacije.
4
BESEDA UREDNIKA
Obravnavanje slovenskega protestantizma 16. stoletja kot tokrat drugega
težišča Razprav, študij uvajajo prispevki, ki govore o njegovih knjižnih in
posebej jezikovnih prizadevanjih. O nekaterih vprašanjih, povezanih z
Bohoričevo slovnico, piše Kozma Ahačič; Megisserjeva večjezična slovarja s
konca 16. stoletja in slovensko besedišče v njih analizira z zornega kota
razvoja knjižne norme Majda Merše; Franc Novak raziskuje oblikovanje
pisne norme ob primeru uporabe predpon v- in u- pri slovenskih prote-
stantskih piscih 16. stoletja. Franc Kuzmič piše o usodi domnevno neohra-
njenega abecednika Števana Küzmiča in dokazuje, da je bibliografsko še ne-
obdelan primerek vendarle ohranjen v Budimpešti.
Prispevki, ki govore o Trubarjevem delu, zaokrožajo razdelek razprav in
študij. Alojz Jembrih piše o prevajanju in izdajanju hrvaških knjig (v glagolici
in cirilici) v Urachu ter o Trubarjevem delu, sodelovanju in nenazadnje
kritičnem stališču pri tem. Glavni del revije sklepa pregledna študija Igorja
Grdine o pogledih na Trubarja in njegovo delo na Slovenskem vse do naj-
novejšega časa. Avtor se v obsežnem besedilu ob prikazu pogosto kontro-
verznih pogledov ni izogibal lastnim presojam tako samega Trubarjevega dela
kot sodb o njem. In če smo številko in razprave že začeli z obletnicami: v
Grdinovi razpravi je osvetljen tudi Aškerčev prispevek k »recepciji« Trubarja.
Prav(ično) je, da je bil Aškerc ob letošnjem jubileju – 150. obletnici rojstva –
(vsaj) tako deležen pozornosti tudi za ta svoj prispevek slovenski kulturi.
Sicer pa bomo Aškerca v tej številki srečali še enkrat.
V rubriki Bilo je povedano objavljamo krajši izbor iz nemško napisane
obsežne Dimitzove zgodovine Kranjske (1874–76): odlomki, ki jih je prevedel
Dušan Voglar, govore o prav zgodnjih začetkih protestantizma na Kranjskem.
Razgledi, vpogledi tokrat z izborom odlomkov iz diplomske naloge Brede
Dvořák Drašler ponujajo vpogled v nastajanje obnovljene (nemške) prote-
stantske cerkvene občine v Ljubljani v 19. stoletju. Diplomska naloga je na-
stala pod mentorstvom Bogdana Dolenca na Teološki fakulteti na osnovi še
neprevedenih in neobjavljenih tipkopisov/letopisov, ki jih hrani evangeličanska
cerkvena občina v Ljubljani.
Potreti, ki naj zajemajo predvsem pomembne raziskovalce protestan-
tizma na Slovenskem, tokrat predstavljajo Franceta Kidriča (1880–1950) in
Oskarja Sakrauskega (1914–2006), letos umrlega avstrijskega evangeličan-
skega škofa in raziskovalca slovenskega protestantizma, posebej na Koroškem.
Člani društva se bodo spomnili njegove zavzetosti za slovenski protestantizem,
5
BESEDA UREDNIKA
ki so jo doživeli ob srečanju z njim maja 2005, ko so obiskali evangeličanski
muzej v Brežah (Fresach) na Koroškem; tega je ustanovil Sakrausky in ga
tudi v visoki starosti vodil prav do smrti.
Kot Prevod objavljamo izbrane dele luteranskega veroizpovednega bese-
dila Formula concordiae iz leta 1577 (v prevodu Božidarja Debenjaka).
Concordio so ob vztrajnem Trubarjevem prizadevanju podpisali protestant-
ski duhovniki tudi na Kranjskem in Štajerskem in nazadnje tudi na Koro-
škem. Trubar naj bi jo leta 1581 objavil v slovenskem prevodu (po Ruplu,
Slovenski protestantski pisci, str 25), toda doslej se še ni našel noben izvod.
V rubriki Kronika (dogodkov, ki naj dobijo širši in trajneši odmev)
objavljamo govor ministra za kulturo Vaska Simonitija na proslavi Dneva
reformacije 2005, poročilo o kolokviju v Krškem o vlogi in pomenu krških
protestantov (predvsem Bohoriča in Dalmatina) in zapis ob razstavi o
življenju švedskega slavista in prevajalca Alfreda Jensena (1859–1921) na
Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je obudila tudi spomin na njegovo pri-
jateljstvo z Antonom Aškercem in na švedskega pesnika Carla Snoilskega
(1841–1903), verjetno potomca ljubljanske protestantske družine Znojilšek,
katere člani so se izselili v času protireformacije.
Tudi letošnja dvojna številka je izšla zgolj s pomočjo sponzorjev in članov
društva, ki so revijo naročili vnaprej. Vsem se v imenu uredništva in izvršnega
odbora društva najlepše zahvaljujem.
Marko Kerševan