»Če si krajan te skupnosti, moraš biti delaven...«
Delavnost in učinkovitost krajanov Muljave se tudi v po-letnih dneh ni kazala dopustni-ško. Dela, ki so se izvajala, so bila opravljena s tako zagna-nostjo, kot da so to končna dela, češ, ko se še to postori, se bo z delom za vedno zaključilo. Toda če poznamo dela in na-loge te krajevne skupnosti, vi-dimo, da je načrt obširen in ni-koli v popolnosti uresničljiv. Pred krajani so vedno nove in nove naloge. Delo in potreba jih silita naprej k izboljšanju obstoječega na vseh področjih njihovega življenja. Nekatere stvari so že tako in tako tradi-cionalno vezane na njihova pleča in prava škoda bi bila, da bi ustaljene »obveze« ne po-stale več obveze. Zdi se, kot da je samo po sebi umevno, da če si krajan te skupnosti, moraš biti delaven, in ustvarjalen pri pridobivanju materialnih do-brin in nadaljevanju bogatega kulturnega izročila.
Ljudje so pripravljeni delati drugza drugega, pripravljeni so se žrtvovati, saj v tetn vidijo smisel povezoyanja, kar jim omogoča tudi zadovoljstvo in radost. Delo sledi delu, priredi-tev prireditvi. Ljudje radi pri-hajajo na Muljavo in se potem 2adovoljni vračajo, ker vidijo trud, vložen v delu in »ploska-jo« tudi takrat, kadar uspeh ni popoln. Pomoč pri zbiranju lastnih in družbenih sredstev ne izostane; iz udarniškega dela se priliva v mnoge drobne prido-bitve, za krajane pa neprecen-Ijive vrednosti, saj v celoti poz-najo razmcre v času nastajanja. Priznanja se doživljajo sproti, brez kovinastih ali papirnatih odličij, temveč s ponosom ob vsakem uspehu.
V prvi polovici leta so dela minila v bolj pospešenem delu na družbenem področju, pri večjem angaživanju diuštev in organizacij. Dela na komunal-
nem področju so še iz leta 1983 pustila toliko dolga, da se kljub samoprispevku ne more misliti o novih obvezah, čeprav bi bil že nujen fini na že obstoječi grobi asfalt.
Ob šestdesetletnem delu Ga-silskega društva Muljava, njen največji jubilej v letu, je druš.-tvo izdalo »monografijo« z iz-črpnimi podatki, kjer je pred-stavljeno dolgoletno de!o te človekoljubne organizacije od leta 1924 naprej. Podatke je zbral Ciril Jurčič iz pisnih in ustnih virov in so bili v lepo izo-blikovani brošuri posredovani vsakemu gospodinjstvu v kra-jevni skupnosti. Kdo ne bi odrinil potrebne vsote kot pri-spevek za nov gasilski avtomo-bil, ko je pomislil da je njegov prednik — sorodnik dal za ga-silstvo, čeprav v težjem gmot-nem položaju, celo več. Mar društvo ni nudilo pomoči člo-veku pri gašenju in vsem hudem, ki ga je spremljalo? Mar lahko zatajimo, da je ta organizacija v teku let izobra-ževala in kulturno oblikovala našega preprostega človeka? In ravno zato je bilo s štršo po-močjo in prispevki skoraj vsa-kega krajana moč kupiti nov gasilski avtomobil, ki bo gasil-cetn omogočil še večjo opera-tivno sposobnost in učinkovi-tost. Praznovanje jubileja se je pričelo s slabnostno sejo druš-tva in skupnim shodom gasilcev in gostov iz občine, 22. julij pa bi se moral vpisati v kroniko, saj so gasilci iz Muljave s tem dnem bogatejši z ustreznim avtomobilom.
Podeljenih je bilo veliko društvenih, občinskih in repu-bliških priznanj veteranom in mlajšim gasilcem. Za tako lepo prireditev gre pohvala doma-čim in ostalim gasiicem iz dru-gih društev, interesni skupno-sti, občinski gasilski zvezi, saj
so s častnim sprevodom in tno-derno materialno gasilsko osnovo vlili ljudem upanje, da smo v občini tudi pri gašenju ognja vedno močnejši.
Turistično društvo je ob po-moči Muzeja na Muljavi prire-dilo »Ijudsko veselico s starimi običaji«, kjer se je skušalo pri-praviti prireditev, ki naj bi bila nadvse podobna prireditvam toliko let nazaj v preteklost. Ponovno se je slišal glas teric in pokanje cepcev v rokah sta-rejših mlatičev, ki vse to še prav dobro obvladajo. Okrašena miza z jedmi iz časov naših babic pa je opozarjala mlade gospodinje, ki se hudujejo, ko ni mesa, da je moč tudi češplje-vec in močnik postaviti na mizo. Fantje so svojo moč po-kazali tokrat ne v pretepu (kot star običaj), ampak pri pleza-nju po domačo klobaso, ki jim je ob koruznem kruhu in maštu še posebno teknila. Platonska Ijubezen se je sprevrgla v »pravo«, ko je šaljivi poštar dekletu Urski prinesel duho-vito razglednico od sosednje mize — imenovane Krjavelj.
Soseda je svojega moža še kar odkupila, ko so ga strogi redarji po intervenciji zaprli »v za-tvor«. Tudi brez čevapčičev in pleskavic, se je na ražnju pečen pujsek prilegel. Urejena doli-nica ob muzeju je še enkrat oži-vela, da pa je bilo živo, so spet prispevali ljudje, ki živijo z vasjo.
Neumorni delavci turistič-nega društva pa vas vabijo na polharsko noč v septembru, ko bo ob programu zopet lepo. Ponovno se bosta srečala Stari in Mladi Trpek, Krjavelj s kozo.če ga bo pot zapeljala tam mimo ter mogoče še kdo izmed Jurčičevih junakov,
Pridite na Muljavo!
Jernej Lampret