Uto IXV«, It. 148 LJubljana, ponedeljek 4« julija 1932 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popodne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2JSO, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljevm ulica »t. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trgr st. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 1P0. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. P0KL0NITEV SOKOLSTVA ^REZIDENTU MASARYKU Po včerajšnjem glavnem nastopu se je danes vse slovansko Sokol-stvo poklonilo prezidentu Masaryku - Prihod jugoslovanske vojne M~* — Silne manifestacije slovanskega bratstva Pragn. 4. ruHi-a. s. 7.t nekaj dni sem ima mesto Praga r^ebno svečano lice. Vso mesto |c okrašeno z zastavami in zelenjem. Včeraj je v mesto prišla velikanska množica gostov j« vseh krajev Češkoslovaške m tz inozemstva. Prišlo je tudi na tisoče in tisoče jug osi o venski h sokolov, ki so predmet naiprisrčneiših izrazov s^mpatii, ki iim j;h izkazujejo Pražani. SnkoVske svečanosti se vrše na velikanskem stadionu, ki je postal prizorišče garrfi'v'h manifestacij slovamsflcega bratstva. Prvi glavni nastop Včeraj je nastopilo 17.000 Sokolov Ln prav Koliba Sokolić. Predsednik republike Masarvk, ki je z zunar m ministrom Benešem in drugimi član* vlade prisostvoval včerajsrnian svečanostim, je sprejel v svoji loži starešini iugo^nvenskega Sokola Oangla iti Paunko-viča in zastopnika jugo slovenskih mest gg. carića in Hoferja in ljubljanskega župana dr. Puca, ki jih je Masarvku predstavil jugoslavenski poslanik v Pragi Orisogono, ki je bil z drugimi člani diplomatskega zibora priča narodnega navdušenca, ki je vladalo ves čas. Vrhunec navdušenja je zavladal med ?op.o~h> glavo množico, ko je nastopilo 1200 lugoslovenskih Sokolov m 6O0 j ka'erih bi učinkovito zedinili vse Slovane za skupen cilj. Jaz vidim v tem, kar je že naS Kolar videl: Slovan se imenuje človek. Nato j? predsednik Masarvk prisrčno pozdravil zastopnike mednarodne gimna-stične federacije ter poudarjal, da so sedanji časi izredno težavni, ker obstojajo gosiprdarske težave po vsem svetu, toda Sokoli vedo, da je Tyrs dejal, da je treba osredotočiti vse sile za delo v prid naroda in človeštva in zato tudi upa. da bodo Sokoli še nadalje delali za odpravo vseh sledov nesvobode, zlasti pa za povzdigo in vzg-ojo na£e mladine. Vodite mladino v zavednosti in duhu pravice, discipliniranost i. da bodo novi ljudje, ki pridejo za nami. delali za narod in državo. Nova generacija mora biti boljša, kakor smo mi. Nato je starosta COS dr. Bukovskv predstavil predsedniku Masarvku vodstvo čeSkoslr vaškega sokolstva, zletne odbore, diplomate, funkcijonarje vseh čeških in slovaških žup. zastopnike ruskega sokolstva. starešinstvo SKJ, E. Gngla, Paunko-vića in Sre tenovi ca ter delegacije vseh ju-g-osloven^kih sokolskih žup in nato ameriške Cehe. Poklcnrtev vsega slovanskega sokolstva predsedniku Masarvku je izzvenela v veličastno manifestacijo za edinstvo vseh Slovanov ter je zapustila pri udeležencih najgloblje neizbrisne vtise. Spremembe v vladi Vlada dr. Marinkovića podala ostavko — Novo vlado je sestavil dosedanji notranji minister dr. Milan Srškić Beograd, 4. julija. Ker je m in istrski predsednik in zunanji minister dr. Voji-slav Marinković iz zdravstvenih razlo-gp/v podal ostavko, je podala po parlamentarnih običajih demisijo celokuiptia vlada. Ni. Vel. kralj je demisijo sprejel in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru dr. Milanu Srškiću. ki je v soboto popoldne sestavil naslednjo vlado: predsednik ministrskega sveta: dr. Milan S r skic, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfefrja: dr. Albert K r a m e r. minister na razpoloženju in narodni poslanec: minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Puceflj. minister na razpoloženvu m narodni poslanec; minister brez portfelja: dr. Hamdži-ja Karamehmedović, senator in bivši minister; minister za prosveto: dr. Prajrutin Ko j i ć, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister pravde: dr. rtja Šumen-kovic, bivši stalni delegat pri Društvu narodov in narodni poslanec: minister brez portfelja: Boža M a k-s i m o v i ć. minister na razipoloženju in narodni poslanec; minister za promet: Brž. Lazar Radi v o j e v i ć. minister na ra^okvženja in narodni poslanec; minister za kmetijstvo: Juraj D e -metrović. minister na razipoloženiti in narodni poslanec; minister za vojsko in mornarico: armijski sreneral Rra^omir S t o j a n o-vić, minister na raapoložeTrju: minister za finance: dr. Mtk>rad Djordjevtć, mmister na raspoloženju: minister za telesno vzgojo: dr. Dra-jran Kraljević, minister na ra-z?>ok>-ženke Lazica, ki prispe danes v Beograd. Minister brez pootfetia dr. Kramar bo imel svoci kabinet pri predsedništvu vlade, nrnister brez portfelja Boža Maksimović v notranjem ministrsr\-u. minister brez portfelfa dr. Hamdžiia Karamehmedović pa v ministrstvu pravde. Beograd, 4. julija. Davi je prispel v Berjgrad iz Ljubljane novi minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohortft. Dopoldne mu je dosedanji minister trgovine g. dr. Kramer izročil posle tega resora. Popoldne bo priapel tudi novi notranji minister g. ž tka Lazie. Vlada bo imela najbrž dan*« popoldne svojo prvo sejo. na kateri bo razpravljala o sklicanja Narodnega predstavništva, da se mu predstavi. * Novi minister za zunanje zadeve Bora Jeftlć se je rodM 24. decembra 1886 v Kra-gujevou. Tu je obiskoval ljudsko šolo in dokončal gimnazijo. L. 1909 je dokončal pravno fakulteto v Beogradu, nakar js nadaljeval studije na berlinski In curfflkl nniverzi. L. 1911 je dokončal visoko trgovsko Solo v Berlinu. Za svetovne vojne se je odlikoval v borbah na Kajmakoal anu. V vojski je doseg«! etn peSadijskega majorja. V diplomatsko službo je vstopil kmalu po končani vojni in služil pri naših inozemskih zastopništvih in v zunanjem ministrstvu, kjer je vodil oddelek za mednarodne pogodbe. L. 1929 je bil imenovan za ministra dvora, 1. 1929 in 1930 pa je bH pomočnik zunanjega ministra. Novi minister je bil za svoje vojaške m edvime za-sluge opetovano odlikovan z najvišjimi domačimi m tujimi odBfkovanji. Angleški glas o novi vladi Pariz, 4. julija. A A »Temps« piše c novi jugosloveuski vlad« in pravi, da se ja^ov v venska zunanja politika ne Ho izpremer ia Jamstvo za to (e novi zunanji mini*te*' Bo-golrub JevttŽ. Prav tako pa bo ostAlo rudi pri dosedanji finandiri potitaki. Za nova-nje-ga ministra pa je bff imenovan Zivojin La-zič. U se je uveljavil kot han vardarske banovine. Prenos Briandovega trupla v Cocherel Pariz, 4. julija. AA. Svečan prenos Bt*-aodovlh posmrtnih ostankov is začasnega groba v Pasavju v rodbinsko grobnico ▼ CJochereln je bil včeraj ob 15. uri. Nad rodbinsko grobnico je vetMc hJok iz granita, ki so ga prepeljali iz Bretagne, kjer se je pokojni Briand rodH. Pred g'n4wh» je predsednik francoske vlade najprvo prečit al pismo predsednika angleške vlade MaedonaMa, ki je globoke obžaloval, da ni mogel osebno priti v Oo-efaerel, ker so ga zadržali posli iaueann-ske konference. Herriot je v svojem govoru poveličeval zashige puikojnega Brianda za Francijo m za vse človeštvo. Vrhu tega je bil pokojni Briand nenavadno delaven mož in je kot tak dormniral v političnem življenja celih 25 let. Pokojni Briand je bil 24-krat minister in 11-krat predsednik vlade. Na kraju svojega govora je Herriot izjavil, da pač sme z groba tega velikega človekoljuba govoriti narodom in jih povabiti k sodelovanju za mir in splošno pomiritev. Svečanosti se je udeležila ogromna množica. RmiiuiiSU kralj v poplavljenem Nemci odklanjajo Tndi zadnji skrajno pomirljivi predlog zaveznikov gle de ureditve reparacijskih plačil je bil odklonjen flu*ar€*f«, 4. jal^a. AA. kralj je sinoči odpotoval v MoldavUo, Lausaime, 4. julija, g. Pet držav upuic je včeraj po predsedniku konference Macdonaldu rzročilo nemški delegaciji nov predlog glede ureditve reparacij. Ta predlog vsebuje na dveh straneh in v 12 točkah zahteve držav upnic in način plačila. V primeri s prejšnjimi predlogi ima ta dokument bistvene izpremembe. Kot končno v?oto navaja 4.2 milijarde zlatih mark ali eno milijardo dolarjev, ter predvideva izročitev zadolžiric banki za mednarodna .plačila, čije obrestna in amortizacijska služba bi šele pričela po triletnem moratoriju in po ugotovitvi zmožnosti mednarodnega kapitalskega trga, ki bi izvršil ,S-odstotno nemško posojilo. Izročitev tega predloga se je izvršila ob 9. dofpoMne v navzočnosti MaedonaMa. nemškega kancelaria Papena, nemškega zunanjega mirnstra Neuratha in nemškega finančnega ministra grofa Schwerina-Krossi^jka. Takoj po Izročitvi je Papen opozoril na one točke predloga, proti katerim stavlja nemška delegacija svoj ugovor, predvsem glede višine vsote, zveze med reparacijami in dolgovi ter trajanja in modifikacijo dobe prizanesljivo >ti za Nemčijo. Državni kancelar ie zahteval čim daljšo dobo prizanesli i vosi i. k^nenovetjav-rto ureditev reparacijskega problema m čim nižjo končno vsoto. Macdonald je poudarjal, da tvori predlog držav upnic celoto, izjavil pa je. da se more razpravljati o posameznih točkah. Končno je prosil nemško delegacijo, naj mu sporoči svoje formulirane ugovore. Okoli 18. ure so nemški delegati ločili svoje protiipredloge. Zastopniki držav upnic so se takoj se- stali k novi konferenci. London. 4. julija, n. Reuterjeva vest iz Lausanne trdi, da se je med Anglijo in Francijo dosegel popolen sporazum glede uredkve reparacij na ta način, da bo Nemčija izjplačala določeno vsoto tako imenovanega ostanka. Istotako se je na.šla formula sporazuma v vseh podrobnostih. Vse države upnice so sprejele novo francosko tezo glede reparacijskega vprašanja. Nemci odklanjajo Lausanne, 4. julija. Nemška delegacija je sinoči obvestila predsednika konference Macdonalda, da tudi tega najnovejšega predloga zaveznikov ne more sprejeti. Svoje odklonilno stališče utemeljuje s tem, da je predlagana vsota mnogo previsoka. Nemčija bi bila pripravljena plačati največ 2 milijardi mark, a to šele čez pet let v deset do petnajstletnih obrokih. Zaradi svojega gospodarskega in finančnega položaja tudi ne more dati nikakih obveznic v jamstvo, kakor to predvideva predlog velesil, končno pa odklanja vsako zvezo med ameriškimi vojnimi dolgovi in nemškimi plačili, češ, da je obračun med Nemčijo in Ameriko že davno napravljen in poravnan. V francoskih in angleških krogih odklonitev Nemčije ni presenetila, ker so po dosedanjem postopanju nemške delegacije s tem že računali, presenetila pa je nemška ponudba glede plačfla preostanka v višini 2 milijard v dolgotrajnih letnih obrokih. Nemčija se je dosedaj borila proti sistemu dolgoročnih reiparacriskih plačil, s svojim predlogom pa se zavzema baš za ta sistem- V Albaniji vre Pokret albanskih nacionalistov zoper italijansko nadvlado se vedno bolj Siri — Napadi na fašiste in druge rimske eksponente Kotor, 4. julije. M. Po vesteh tz Albanije se atrijo tam vedno vezji nemiri ki neredi kot posledica naraeeajoče mržnje zoper italijansko okupacijo Albanije. V Mb Babic* v ▼»tonskem okrožja sta bila te dni obfta dva fašista, intimna prijatelja italijanskega profesorje Ciciana, enega najhujših zatiralcev aHiatMiko samostojnosti. Cenit ti na Fi-renzj po imenu. V italijanskih krogih je iz-zra1 ta trmor silno ogorčenje in zahtevali se, da se da Italijanom vse mogoee zadPštenje. Preiskava je bfla poverjena Hafijanskemti oficirja, kateremu je bil prtdeljen neki mlajši albanski oficir. Ko sta se z avtomobilom peljala proti Babici, so ja na poti napadli nacionalisti, oba trjeli m ne mesta ustrelili, avtomobil pa potili z bencinom in zažgali. Tudi iz drugih krajev poročajo o stičnih dogodkih, Id kažejo, da odpor proti italijanskemu zavojevanja Albanije vedno bolj narašča. Zopet revolucija v Limi Pariz, 4. joJaja. 1* iLđme (Pera) poročajo. 4a je tannftcaj tottrrahaoM nov rervohietj-Rktf pokret, ki pa ee je iponeereoa. Ofate-atva so prijela voditeSe in veifto fttevfflo njihovih prta*aaev. Dra*a; vodfroflđ tega pokret* p* ao v tooeemafcva. Iz državne službe Beograd, 4. ju*ija. S knaijevmi ukn* m je imenovan za ▼:5jcga reoarekega lnsiek-sorjt pri dravski finančni direkciji v Ljubljani Fran LenarfrS. dosedaj pri oidetka državnega računovodstva v Beogradu. Za tajnika finančnega o* nastracva pa je postavljen dr Rudolf Ban, dvorni tajnik v pokolu in abeultifiani pravnik iz Ljubljene. Fantje s koli ubili orožnika Jezersko, 4. hrfHa. Stioči okoli 2& so sedeli v gostimi Grabnar na Jezerskem domačini Jože Kern, Mihael DoHnšek in Aloitaj Povim. Pairtie, ki sta dva od nfth še tako mkda, da Se nista od8*nŽ»a voteScega roka, so pogledati precej jrloboko v kozarec Malo pred polnočjo je prišel v gostikio orožniSki kaplar Narajndč Stojati, ki jta vea okoHca poena kot jako mirnega in zanesljivega orožnika, ki ni mlodar zahajal v &rv%bo, it mani na v gostilne. Napovedal je poH-ciisko aro, fantje so mw pa odgovorili, da se jkn se ne modi in nari maio počaka, da bodo pop* vino. Ko je bila steklenica prazna, so fantje odSti, Narančič pa počasi za nikni, ne da bi stoti 1. kaj ga čaka. Pijani fantje so med tem od plota odtrgati kole ki v temi počakati orožnika ter ga napadli. NensrnHqeno so udrihali po njegovi glavi in je bil vsak udarec smrten. Po zločina so fantje zbežali, orožnika pa so oboi 3. zjutraj našli vsega krvavečega ob cesff. Olnvo ie knei popolnoma razbito, globoko rano xra je prizadejal kol z žeMJera. PrepeftaC so sra v Kram in je med potom se kazal znake iivfief^a, zdravnik dr. Božidar Pafdtsa. na je mosrel pri takojšnjem pre^edn aajoagaSI te smrt Žandarmeriji je takoj otkjosjafai patmfio, ki je fante izsledila in fn teroCfla sreskemu aodBBg. Pokoinf SarandC je bit doma tz Like in star 29 tet VSlograd< ravnatelj inž. g. Pirkmajer, za Delavsko zbornico g. Kopač, za Narodno strokovno svezo g. Kravos, mi 9trokovno komisijo g- Vuk in trije stavku joči delavci. Konferenca je sklenila: 1. Podjetje >S1ograd< plača vsem delavcem po 3 Din na uro. 2. Po 14dnevnem zaposlenja bodo delavci razdeljeni v kategorije in se jim bi> plar* povišala na 3.50 Din. 3. Podjetje se obveie. da nobenega stavkajočih ne bo zasledovalo ali preganjalo. Jutri ob 7. se delavetvo vrne na delo in bo delalo normalno naprej. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. J>«=i vi si e: A/msterdaim 2269.32_-22$0.61. Berti« 13S3.42—1344.22, Bruealj 782.40 1o 7S6j&4. Curih 1097.36-^102.85, Ix>ndoa 200.&1 —202.11, Newyor(k 5599.13—5627.35, Pariz 2«1.13_222.25. Praga 106.23—167.09, Trst 287.68-^89.97. INOZEMSKE BORZE. Čarih: Pariz 20.15, London 18.32 in pol, Newyork 512 in četrt, Bruselj 71.30. Milan 24.26, Madrid 42.35, Amsterdam 206.80, Berlin 121.70, Sofija 3.72. Praga 16.16, Vatčavaa 57.46, Bukarešta 3.05. * o ti a vfinsiLi nar ; d«, ane 4. janja rssz Ste v. 148 Počastitev spomina j ruskih mučenikov Prisrčnega spominska svečanost pri 1 Kranjska gora, 3. jul;sa. Kakor vsako loto, so tudi včeraj pohiteli smamrti ne Vršič, da sc ob r J nem giobu ruskega neznanega vojaka ob tem najslavnejšem in obenem najveJačastne išem simbola strašnega trpljenja in ogromnih žrtev ruskega naroda poklonijo spominu mu-©enikov-rusJdh vojnih ujetnikov, ki jih je deloma pobrala lakota, deloma pa zasuli plazovi med gradnjo ceste iz Kranjske gore na Vršac. Udeležba letos ud bna tako v etika, kakor prejšnja leta, ker je bilo vreme v soboto zvečer in. v nedeljo zjutraj preveč slabo. V lepo okrašeni ruski cerkvici je opravil prvič, odkar imajo ruski emigranti vsako leto tu svoj spominski praznik, celo tirurgi-o prota g. Gjorgj-a Budimir. Med službo božjo je pel ruski zbor. Po cerkvenem opravilu je imel prota v srce segajoč nagovor ki se je v njem spominjal nesrečnih ruskih žrtev in izrazil trdno prepričanje, de ni daleč čas, ko se bodo po vsem svetu raztreseni sinovi ruskega naroda lahko vrnili v domovino. Izpred cerkvice so odšli udeleženci spominske svečanosti h grobu neznanega ruskega vojaka, kjer je izpregovoril predsednik Ruske Matice vseučUiski pri>J. dr. S^ekto'-ski, rekoč: »Spoštovana gospoda! Na pome-pberi dan našega tro d i c jonalnega romanja k ruski cerkvici 6e klanjamo manom naših ruskh vojakov, ki so z o-oijem v rokah bran:li svoje slovanske brate in s svojim trudom zgradili i to cerkvico, simbol njrhvve vere, upanja in ljubezni, i lepo gorsko cesto ki je prekoristna z* ves ta kraj. Globoko smo hvaležni g- županu Kranjske gore in vsem oblastvom. ki podpirajo v vsakem poseda naše prizadevanje ?a ohranitvijo cerkvice Prav posebno se zahvaljujemo častni Jerici Ruske Matice ge. Terezini Jenkovi iu notarju v Kranjski gori g. Ivanu Graš:*-j. k1 sta z izredno požrtvovalnostjo in pravD slovansko ljubeznijo storila vse, kar se ie le j dalo. da bi pripomogla Ruski Matici pri re- i stavraciji cerkvice in pri nakupu tega sveta. Smatramo končno za svojo dolžnost, da se zahvalimo zastopnikom sicvenskega časopisja, t ie ves čas moralno podpira'o ro akcijo, m vsemu prebivalstvu tega prelepega kraja, ki smatra rusko kapelico za svojo in vid? v njej spomenik težke usode m neomajnega verskega prepričanja pr prostih ruskih vojakov. V imenu R. M. se toplo zahvaljujem tud: domačinom teh hribov, ki so obkolili našo siro.našno cerkvico, med njimi tudi g. Hanzi, ki nam z delom svojih rok pomaga oskrbovati jo. Lepa hvala vsem, ki so danes prišli z nam\ da počaste spomin nesrečnih ruskih vojakov.« Potem se ,e govornik po krasnem nagovoru v ruščini poklonil spominu ruskvh vojakov in g. Tkačov je položil na g t ob neznanega ruskega vojaka lep venec Ruske Matice. Za prof. dr. Spektorskim je izpregovon! kranjskogorski notar g. dr. Ivan Graš'*, ki je ob 51 etnici romanja k ruski cerkvic; kratko omenil njeno zgodovino ter pnpoin:i?l, da so neznani lopovi že trikrat vlomili v nabiralnik, kamor mečejo dobri lju"i;e skromne darove za vzdrževanje cerKvna B:bi«, je bila velik praznik zlasti za vso Tuhinjsko dolino, kjer je živinoreja edina gospodarska panoga, ki donaša še nekaj dc hodkov. z napredovanjem plan-šarstva bo Tuhinjcem precej pomagano, zato zasluži stremljenje banske uprave in okrajnega kmetijskega odbora še posebno priznanje. S tem, da sta posvetila toliko pozornost melioraciji tega dela Kamniških planin, je položen trden temelj bodočemu razvoju planšarstva, ki bo gotovo postalo, kakor v drugih naprednih alpskih deželah, dotoickanosna panoga narodnega gospodarstva. Otvoritev planinskega doma na Menini pa pczdravljajo z velikim veseljem tudi vsi planinci in izletniki, saj jim nudi solidna zgradba v svojih zračnih sobah z lepimi posteljami vedno gostoljubno streho, zlasti bo pa dom prišel prav smučarjem, ki imajo na prostornih poljanah in paimikih široke planete Menine najugodnejšo smuko in idealen svet zanjo. Dom bo vso zimo oskrbovan in ima veliko prednost pred drugimi postojankami zimskega sporta v Kamniških planinah, ker prideš do njega cd avtobusne postaje na Ceanjici v dveh urah prav zložne poti. 2« v soboto zvečer je svečanost oznanjalo več kresov, a ko so se izletniki pripeljali s prvim jutranjim vlakom v Kamnik in z avtobusi prispeli do Cešnjice, jih je zlasti prijetno presenetila izvrstna markacija, ki je bila izpopolnjena tudi še z državnimi zastavicami. Ze ob 10. dopoldne je bila ob domu zbrana velika množica turistov in izletnikov, zlasti pa mnogo kmečkega ljudstva s kranjske in štajerske strani. Po cerkvenem opravilu je bivši veliki župan g. dr. Miroslav Lukan v imenu banske uprave pozdravil mnežico ter v obširnem govoru navajal vse koristi, ki jih bo od tega doma imel inteligent iz mesta, predvsem pa tudi vsa kmečka soseska zaradi vzornega planšarstva. Za slavnostnim govornikom se je zahvalil banski upravi za dom načelnik pašniške zadruge g. Novak, nato so pa vsak s svojega stališča poveličevali dom zastopniki raznih organizacij, in sicer za turiste načelnik podražnice SPD iz Zagorja, za lovce načelnik oližmje podružnice lovskega društva, a tudi smučarji so imeli svojega govornika. Med gosti smo opazili tudi zastopnika savinjske podružnice g. dr. Likarja in direktorja ljubljanske poštne direkcije g. Gregorica ter več drugih znanih planincev, ki so si popoldne ogledali tudi znani izvrstni vodnjak pri Smrekovcu ter bližnjo ledeno jamo, ki jo nared imenuje »Izbac. Prečkali so Menino do Kamnika in bili zvečer že zopet v Ljubljani. Z novim domom se nam je torej omogočil zopet krasen enodneven izlet, posebno primeren je pa dom za daljše bivanje družin z otroci zaradi izvrstnega mleka. Motociklistične dirke na Ljubelj Vzorna organizacija dirk — Veliko zanimanje športnega občinstva za prireditev M. K. »Ilirija« v Ljubljani je priredila včeraj veliko mednarodno motociklisko dirko na Ljubelj ob ogromni udeležbi športnega občinstva iz Zagreba, Ljubljane, Maribora. Kranja, Tržiča in Avstrije. Dirke so vzbujale splošno pozornost športnega občinstva, ki jim je sledilo z velikim zaimanjem od 10. do 14. ure popoldne. Vreme je bilo ~elo ugodno. Kljub težkim gospodarskim prilikam je M. K. »Ilirija« pod vodstvom predsednika Moto-sekcije g. Ivana Jermana, člana športne komisije g. ing. Stanka Bloudka n vodje dirke g. Gojka Pipenbacherja izvedla d;rks v najlepšem redu in brez vsake najmanjše nezgode* Rezultati so sledeči: Kategorija sport-motorjev do 250 cem: 1. Uroič Anton, I HMK Zagreb, Puch, 6:02.6. Kategorija sport-motorjev do 350 cem: 1. Strban Anton. I. HMK Zagreb, Har- ley Dav., 5:44 6ek. Kategorija spor t-motorjev do 500 cem: 1. Honel Fredv, Kor. Avtomobilski klub, Celovec, Sunbeaim, 5:49.8. Kategorija sport-motorjev do 1000 cem: 1. Uroič Anton, I. HMK. Motosacoche, 5:32.8. — Rekordna čas in najboljši čas dn*- va. Kategorija sport-prikolic do 600 cem: 1. LTroi.č Anton, I. HMK, Motosacoche, 6:04. Najboljši čas prikolic! Kategorija sport-prikolic do 1200 cem: 1. Benedik Gabrijel. Moto-sekcija Avto-kluba. Ljubljana, Hair-lev Dav., 7:36.2. Kategorija turnih motorjev do 500 cem: 1. Zorčič Vckoslav, I. HMK, Zagreb, Motosacoche, 7:10. Kategorija turnih motorjev nad 500 cem: 1. Breznik Dušan, M. K. »Ilirija«, Ljubljana, 6:51:2. Najboljši čas dneva za turne motorje. Kategorija turnih prikolic: I. Benedik Gabrijel, Moto-sekoija Avfo-kluba, Harlev Dav., 7:4.4. Po končani dirki se je zbrala na vrtu restavracije Ankele mnogobrojna množica športnega občinstva in tu 60 bile razdeljene nagrade. Krasne in dragocene nagrade so vzbujale splošno pozornost, posebno inozemskih fukcijonarjev, ter se Moto-sekcija MK rije« tem potom na jtopleje zahvaljuje p. n. darovalcem, ki so v današnjih težkih prilikah pomagali M K »Iliriji«, da so se «*-mogla dirkačem, ki so tudi za to dirko mnogo žrtvovali, razdeliti tako lepa danla. M. K. »Ilirija« se tem potom zahvaljuje p. n. Avtoklubu kralj. Jugoslavije sekc^a Ljubljana, mestni občini Tržič, tvrdki »De-sa« z. z o. z., g. Viktorju Kocbeku, industrijalcu, stavbniku g. Miroslavu Zupanu « tvrdki Žužek, g. Ivo Miklavčiču iz Ljubljane ter tvrdki Kolbenkraus iz Avstrije, ki so blagohotno prispevali za nabavo dariL Sreski načelnik iz Kranja g. dr. Ogrin je ob razdelitvi nagrad nazdravil tekmovalcem ter jih bodril k nadaljnjemu delu za povzdigo jugoslovenske motocikl-istike, posebno se je pa zahvalil M. K. »Ilirija« za požrtvovalno delo. II. ljubeljska gorska dirka M. K. »Ilirije« je bila torej v vsakem pogledu na višku. Kratek športni pregled Gostovanje dunajskega Rapida — Vodfa moštva in trener o obeh tekmah — Kako s« naša kolesarska četvorica drži v madžarski etapni vožnji. Kakor smo vt poročali, napenjajo svoje mišice in krivijo hrbte v madžarski etapni vožnji tudi naši kolesarji. Rekli smo še. da ne smemo od njih pričakovati bog ve kakih uspehov, ker niso za take vožnje dovolj pripravljeni. Razen daljinskih težav in pa v prvih dveh etapah nekaj strmih klancev, se morajo dirkači boriti še proti neznosni tropičnd vročini in pa cestnemu prahu, ka ga je včasih toliko, da 6ega nad dva do tri palce. V klasifikaciji posameznikov po tretji etapi ni do 10. me v a nobenega našega, v skupinski klasifikaciji je pa Jugoslavija na šestem mestu, oziroma na petem. Se upoštevamo, da ima Ogrska skupino A in 6. Skupinska klasifi-kaci je po 3. etapi sledeča: 1. Ogrska A (68:33.45), 2. Italija (68:54.10), 3. Ogrska B (69:01.20), 4. Avstrija (60:12.50). 5. Francija (69:21.45), 6. Jugoslavija (70:20). Lepite na pisma uiamfcc Ljubljana. 4. julija. Ljubljana je imela v soboto in v nedeljo v sostih renomirano profesijonalno enajstortco dunajskega Rapida. Nastop Punaičanov je pomenil prvovrstno atrakcije, kateri ie oba dneva prisostvovalo več tisoč gledalcev. V soboto so se ob svitu reflektoriev pomerili s Primorjem, kar je povzročilo, da so prišli na tekmo tudi taki. ki jih sicer nikoli ne vidimo na športnih orostorih. Ljubljančani so pa? veliki prijatelji senzacij in so seveda pričakovali, da bo nočna tekma nekaj prav posebnega. Pri sportu je pač tako, da je treba stvar razumeti, sicer je brez pomena za gledalca- Tisti, ki »o bili prvU? na nogometni tekmi, so izpraševali stalne obiskovalce, vendar se zdi, da s pojasnili niso postali prav nič pametnejši. Slišali so o solih. cor-neTjih, foulih, of-sideu, samih rečeh, ki jih razumejo le športni krogi. Mnogi na svoja vprašanja niso dobili odgovora, športnikom ni Slo v glavo, kako je sploh mogoče, da se naide Človek, ki ne ve. kaj je otit, in so za-ničevalno premerili ubogega povprasevalca, čudeč se, da pridejo takšne športne ničle na igrišče in motijo strokovnjaka. Blagajniku je bilo seveda vseeno, kdor je plačal, je mogel na igrišče. Brez majhnih sleparij pa vendar ni Slo. Stari športni >tigri< so izrabili začetni naval pri vhodih in so prav poceni dospeli na igrišče, če si kupil stojišče za 15 Din. si dobil dve vstopnici, eno za 12, drugo sa 3 Din, in tako se je zgodilo, da sta eno vstopnico izrabila dva. Bilieterji so kaj kmalu ta trik spoznali in niso šli več na lim. Bili so zopet drugi, ki so izrabili moč teme in so se preko ograje »kobacali na igrišče. Teh ni bilo malo. Je pač tako. da v današnjih pokvarjenih časih ne velja več starodavna slovenska prisk>vica: poštenjak vedno dobro vozi. S športne strani, oziroma » stališča gledalca, ni bilo vse v redu. V začetku, ko je bila žoga Se bela, si mogel dokaj točno zasledovali potek igre, kasneje pa si jo za momente sploh izgubil iz vida. Razsvetljava je bila sicer dobra, vendar bi bilo treba Še nekaj reflektorjev. Najtežje statiste je imel vratar, ki je bil pri strelih % strani brez moči. Za- radi gledanja proti močni luča se mu je tako bliščalo, da sploh ni videl žoge. Rapid je s svojo igro zadovoljil. Proti Primorju je v prvi polovici predvedel sijajno igro, ki ji domača obramba ni bila kos- Skoraj vsak strel je bil gol. Po odmoru se gosti niso več napenjali in so dovolili tudi Primorjašem. da pridejo do veljave. Povsem drugačna je bila borba z Ilirijo. Tu so profesijonali naleteli na sijajno obrambno formacijo, ki jih ie pustila le do kazenskega prostora, tu pa jim ie razbila vse kombinacije in so mogli streljati le iz daljave. Take 6trele pa je nad vse sigurno lovil sijajno razpoloženi vratar Jakšic. Igra sama je bila ve* čas odprta, Rapid je seveda v kombinacijskem pogledu prevladoval zaradi precizne taktike, ki je krilcem znatno olajšala točno podajanje. Po nedeljski tekmi smo se obrnili na vodjo moštva gostov Hieratha in na trenerja Bauerja za mnenje o obeh tekmah. Oba sta izrazila veliko zadovolistvo o gostoljubnosti ljubljanskih prirediteljev, počutili so se. kot da bi bili doma. Tzredno jim je ugajal Bled, katerega so posetili v petek, tudi kopališča Ilirije, kjer so bili danes dopoldne, niso mogli prehvaliti. Z igro proti Iliriji so bolj zadovoljni. G. Hierath je izjavil, da so na prošnjo nekaterih gospodov, v drugi polovici igre proti Primorju znatno zavrli, tudi se jim ie zdela igra nekoliko preostra in jim je moštvo Ilirije v tem pogledu znatno bolj ugajalo. Glede sodnika prvega dne pravijo, da jim ni priznal povsem regularnega gola in da je v enem primeru, ko bi moral zaradi grobega foula branilca brezpogojno diktirati enajstmetrovko proti Primorju, kaznoval Rapid s prostim strelom proti njim. O sodniku ilirijanske tekme pravijo, da je bil najboljši, kar so lih fmeli na turneji po Poljski in Jugoslaviji. Trener Bauer je izjavil, d« ie ni videl tako sijajnega vratarja kot je Jakšič. kar je znatno vplivalo na na padalce, ko so videli, da je branil še tako plasiran strel. e V Beogradu so končali tekmovanje za balkanski pokal. Proti pričakovanju je zmagala Bolgarija, ki je premagala vse nasprotnike. Jugoslavija Je zasedla le drugo mesto, največ zaradi napačne sestave moštva. WAC je zaključil plavalno turnejo po Jugoslaviji. Na Sušaku je zmagal le v water-polu s 6 : 1 in v prsnem plavanju Stein-bach z 1 : 2 24. 4. dočim so v drugili točkah zmagali Viktorijaši: na 200 m prosto Mini s 2:25.4, na 8X50 m mešano s 1:41 in na 5 krat 50 m prosto s 2:26.4- V Splitu so tki krasni igri premagali Jadran s 3:1, v prsnem plavanju Steinbach s 3:03. Jadranasi so zasedli prvo mesto na 100 m prosto po SenjanoviSu s 1:01.6!! in na 3 krat 100 m mešano 9 3:47.8. KOLEDAR Danes: Ponedeljek 4. julija katoličani Urh, Berta. Belizar, pravoslavni 21. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Stric iz Amerike. Kino Ideal: Temna pota. Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč* občni zbor ob 20.30 v Trgovskem domu. DEŽURNE LEKARNE Danes.- Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Fotoamaterji v dolini gradov Novo mesto, 3. julija. In beseda naših tujsko-prometnih propagator jev je meso postala. V nedeljo se je odela dolenjska metropola v najbolj slavnostno obleko. Vse mesto, osobito pa trg je brilo v zastavah. O pol 8. uri je zaigrala godba, zatulila 6irena, natrpani glavni tng je zavalovil in od dveh smeri so zavozilc avtobusne kolone na trg kraljeviča Petra, Izstopilo je 120 Ljubljančanov in 98 Zagrebčanov. Prvi je pozdravil mri le goste in jim želel dobrodošlico mestni župan dr. Rezek. Za njim je govoril v imenu tujsko-pr.->m. krogov učitelj Viktor Prrnat, pozdravil pa je tovariše fotoamater je tudi njih novomeški tovariš v imenu vseh amaterjev. Zahvalil se je prvi v imenu Zagrebčanov delegat Putnika dr. Zlafcko Prebeg. Inicja-tor in ljubljanski prireditelj izleta Bcn.-m Gregorič se je zoh-valdl za nepričakovano lep sprejem ter izročil mestnemu županu v spomin na lepo bratsko današnjo prireditev kolajno firme Perutz. Ta je po veliki večini prispevala k izletu. Izletnika so si najprej ogledali Novo mesto, nato pa v dveh smereh krenili po krasni »dolini gradov«. Zvečer so se zbrab spet v Novem mestu in edini so si bila, da ne pozabijo teh divnih krajev in se še virn^'o med ljubke dolenjske griče. Gradova Tolsti vrh in Otočec jim ostaneta nepozabna- In tajinstvena kartuzaja Pleter je. Ob slovesu 6e je od vseh poslovfl organi za tor izleta, novomeški učitelj Viktor Pjt-nat in jih pozdravil z željo, da se še in šc vrnejo ki privedejo še druge. Okoli devete ure zvečer so se izletniki povrnili domov. Podrobnejše poročalo o izletu priobčimo jutri. j Kresovanje cirilmeto-darjev v Kurji vasi i^ntjakobsko-tmovski podružnici GMD so se vremena vendar zjasnila. Spominjamo se še, kakšno smolo je ta zgledno požrtvovalna podružnica imela z vremenom ob svojem jurjevanju na gradu, zato »e je pa včeraj vso trlo v Kurji vasi na ogromnem Putrichovem vrtu, ki je s svojimi košatimi kostanji m sosedinimi zelenimi orjaki botaničnega vrta kakor vstvarjen za take prireditve. Ze ob 8. zjutraj se je pričelo tekmovalno kegljanje in šele pozno zvečer je po skoraj 2000 lučajih razglasil vodja kegljanja, ravnatelj g. Franjo Štrukelj, da si je za L nagrado zaslužil kapitalnega pujsa g. Pavle Meglic, a g. Leopold si je z enakim številom podrtih kegljev priboril kar H. in J3BL nagrado, namreč krotkega koštrunčka in prijazno grahasto kokljo s tucatoan piščet v kurniku na triumfator-skem vozu, a marij srečni tekmovalci so se potolažili z ostalimi lepimi darili ter s krasnimi in tudi dragocenimi dobitki sre-čolova, ki ga je spretno vodila ga, Božena Strukljeva, ki sta ji pa zaradi navala rada pomagala oba svaka, možičeik Albert je pa seveda moral biti pri roki. Ker sta bili tudi nabiralki prostovoljnih prispevkov gdčmi Mica Zupančičeva in Mica Longika pri delu ves čas goreči in vneti, je seveda komaj zmagovala svojo odgovorno službo ga. Mara Slaoničeva pri glavni blagajni, da je od zadovoljnosti ves žarel sefa rani er, inspektor g. Kovač, srečni so bili vsi od- « borniki, dobre volje pa tudi njih gostje, ki smo med njimi opazili rudi senatorja g. dr. Valentina Rožiča, zastopnika župana, občinskega svetovalca g. Likozarja, pri vseh narodnih in humanitarnih prireditvah prvo go. Mašo Gromovo in sploh vse Sent-jakobčane in Tnnovčane, ki se vedno radi odzovejo, kadar jih poki i četa blagovest-nika Ciril in xMetod. Neprisiljena domača zabava se je kmalu razvila, da je bil res prekrasen pogled na pisano vrvečo množico in na neutrudljive plesalce na bajno razsvetljenem in z žarometi ter ume talnim ognjem ož ar j enem vrtu. V-i ^a je množica šele pozno in nerada zapustila tudi zaradi dobre podlage in izvrstne kapljice. Skratka, zidana volja vseh je pripomogla, da sta zadovoljna tudi Ciril in Metod s prav Čednim čistim dobičkom. Režiser in ravnatelj. — Gospod ravnatelj, kaj pa pride ca vrsto prihodnji teden? Ravnatelj vzdihne: Prihodnji teden pridejo na vrsto odpovedi osebju. Sovražnik mesa. — Sklenil sem postati vegetarijanec. — Na zdravnikovo cdredbo? — Ne, na mesarjevo željo. Odklonil rri je namreč kredit. Stev. 14^ »SLOVENSKI NARODc, dne 4. julija 1932 Dnevne vesti — Promocije. Na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani bodo v sredo, 6. L m. ob 11. url dop. promovirani sledeči SZ-abs. pravniki za doktorje prava: Pretner Leo iz Trsta, Pretnar Stojan iz Bovca, Leskovic Stanislav lz Ljubljane, Trampuž Milan iz Pazina, Krulc Franjo iz Zg. Pol-gkave. Kalan Zdrav ko iz Motni k a, sm.il ▼*ladaslav iz Jurklostra in Frelih Ivo rx Ljubljane, čestitamo. — Odlikovanja češkoslovaških javnih delavcev. Na predlog ministra dr. Kramer-;a je odlikoval kralj Aieksander z redom Sv. Save IV. stopnje urednika >Xarodinih Listov* Jana Soukenko, z redom Jugoslo-veaske krone IV. stopnje ravnatelja češkega tiskovnega urada Ladislava Tvaruzka, z redom Sv. Save I. stopnje pa generalnega ravnatelja socijalne zavarovalnice pa. mag. Petra Zenkla. — Profesorski izpit so naredili na ljubljanski univerzi ge. Emilija Branc-MJak-i.r, asistenka na tehnični fakulteti v Ljubljani. Silva Trdina, aupjentka na realni gimnaziji v Mariboru in g. Mri lan Zi<\eler, su-plet na klasični gimnaziji v Ljubljani, čestitamo! — Zanimiv jugoslovenski koncert v Pragi. V sredo zvečer priredi v Smetanovi dvorani v Prasi akademski zbor Mladost — Balkan t iz Zagreba zanimiv kos-cert. Zbor je prispel v Prago na vsesokoi-ski z!et in obenem se pokloni spominu ju-goslovenskih vojakov, ki počivajo v mavzoleju v Jin1richovc;h. Zbor je že nastopil v Pragi in seer na proslavi 10-le*jnice praškega >HIahola« in med konsrresom dijakov Male antante L 1929. Zbor vodi zna-ni skladatelj in dirigent Jakov Gotovac. V Pragi vlada za koncert veliko zanimanje. — Prijateljski večer Jugoslovenov v Pragi. Jutri zvečer priredi ČJ Liga v Prv ga* pod pokroviteljstvom primatorja dr. Baze prijateljski večer Jusoslovenov, ki so prispeli na vsesokolski z let. — Osebne vesti s pošte. Postavljeni so: za služitelja II. SKuplne Pavel Breznik na "_;::v ;an.i 1, za dnevničarja Josip Hafner v Tržiču in Franc Plevčak v Rogaški Slatini. — Napredovali so: za upravnika VI. skupine Ivan Kambič v Novem mestu; za pripravnika Rafael Treven, dnevničar na Mai-ihoru 1 in za zvaničnika III. skupine Olga Prešeren na ravnateljstvu. — Premeščene: so: uradnici Marija Verl:č iz Maribora v Moškanjce in Marija štruke'j iz Litije v Ljubljano na glavno pošto, uradnik Janko Kavčič z Ljubljane 2 na ravnateljstvo in uradnica Marija Praznik iz Radovljice v Novo mesto, poštna mani-pulan&ka Josip i na Ko&iček iz Hrastnika v Dobrno; služitelji K. skupine Karel Želez n:kar iz Guštanja v Prevalje, Franc Zu-pax.ee iz (T-robelneea v Celje. Marija IngLič iz žirov v Tržič in Anica Trampuš iz Za-gerja ob Savi v Litijo. — Umrla je Antonija Zmrzlikar, uradnica VIII. skupine v Mariboru. _ Upokojeni so: Mihael Straus, uradnik VI. skupine v Raihenburgu tn zvaitičnik II. skupine Josip Biglez v Celju. — Služba je prenehala pogodbenemu poštarju Karlu Bohunu v M i slin j ah. — Svarilo! Vsi oni, kd nameravajo potovati za delom v Beograd, se opozarjajo, naj to opuste, ker v Beogradu ni zasttaik". Razen tega bodo izpostavljeni raznim no-prtietnostim in težavam, ker ee Jim radi pomanjkanja potrebnih sredstev ne more nuditi nikaka podpora, niti za pot domov. Notranje ter ministrstvo za socijalno p-o-I ::ko in nardno zdravje odrejata, naj se opozore vsi oni, ki hočejo v Beograd, da ni upanja, da bi tam dobili delo in zapo-sištev. — Delomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Za deJomržneže m izkoriščevalce občinskih podpor proglasa kr. banska uprava dravske banovine med drugimi Cirila Medveda od Sv. Katarine, Karla Umeka iz Pisece, Julija Goloba in Julija Pevca iz ŠL Rupe rta, Štefana Rutolena iz Žetal, Janeza Kramerja iz Gorenjega polja, Antona Mastnaka iz P revo rij, Karla Fe-renčaka in njegovega brata Friderika iz Sel. Štefana Strmska iz Podbrežja, Jožefa Rodoška od Sv. Trojice v Halozah. Antona Pirnata iz Velike Poljane, Alojzija Hribarja in Ivana Možino iz Rudnika pri Ljubljani. Gabrijela Ovna iz Ljubljane, Martina Furarja iz Slovenske Bistrice, Av-susta Pseida iz Janežovcev, Jerneja Bizjaka iz St. Ilja, Ivana Straussa iz Gornjega sv. Jakobskega dola, Ivana Brodarja iz Moravč. Ivana Pavlica iz Starega trga, Alojzija Lubeca iz Podvincev, Ivana Ar-beiterja od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, Viktorja Ceha iz Vurberka. Alojzija Kut-nerja izpod Boršta in Jožefa Kluba iz So-dražice. — //. banovinska skupščina JUUt sekcija za dravsko banovino. Jutri in pojutrišnjem bo imela JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani svoje II. zborovanje in sicer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Iz državne službe. Za sodnika okrožnega sodišča v Celju je imenovan namestnik državnega tožilca v Celju Jurij Lesjak; tehniški uradniški pripravnik pri sreskun uačelstvu v Novem mestu Vladimir Petrov je imenovan za tehničnega pristava. — Gornje Primorje dobilo vodovod. Včeraj je bil v Crikvenici ob veliki udeležbi prebivalstva svečano o tvor jen vodovod Novi—Crikvenica—Selce. Vodovod, Iri je za gornje Primorje zlasti v tujsko-proinet-nem, pa tudi v zdravstvenem pogledu velikega pomena, je o tvoril ban savske banovine dr. Perovič. _ Brežice, Poročajo nam: »Iz Novega me si a v Brežice in nazaj obratuje državni avtomota, ki prevaža poštne pošiljke in lja.1; Voznina je bila znižana zadnji čas za 25%, to je od 40 na 30 Din. Najmanjša vozaina znaša 5 Din, kar je pa m dobra dva k iz. razdalje med mestom tn kolotrvo-rom preveč. Ker obratuje avtomobil med Brežicami in kolodvorom dvakrac na da*, t; se «5t mehčanje radi posluževali, ko h- ne biia ta vožnja tako prebi'o draga. Vozilu a raj bi se znižala raaj n* % Din. L:udje se bodo radi vozili ter bo zmanjšana Tozaiaa pri večjem številu potnikov več donašala kakor zdaj. Proga Brežice — Novo mesto je v dravski banovin"« najaktivnejša med vsemi pocestnimi poštnimi zvezami. — Dofoova. Na zelo slovesen način je proslavila tuk. organizacija JRKD predvečer Vidovega dne. Tukajšnji tajnik, Sol. upravitelj Lj. Kokot je s šolsko mladino že popoldne napravil velikansko grmado na bližnjem hribčku. Kmalu po 9. zaslišal si iz vasi Dobova Iooko godbo, ki se je, čeprav silno utrugena od prejšnje noči, ra-devolje odzvala pozivu tajnika. Po pozdravnem govoru g. predsednika Pintari-ča, je povzel besedo tuk. tajnik, sol upravitelj L j Kokot, ki je v vznesenih besedah orisal pomen tega ve Je važne« a slavja. Z vzklikom na Nj. Vel. kralja in njegov vzvišeui dom je končal globoko zasnovan govor. Ločka god-ba je intonirala narodno himno. Tukaj je treba posebno pohvaliti agilno iočko godbo ter njenega nadvse delavnega kapelnika. Ko je začel ogenj pojemati, je množica ljudi v četverostopih odkorakala z godbo preti Dobovi, ter se porazgubila po vaseh. — Dolenja vas. Na predvečer Vidovega dne je v našem kraju gorelo šest kresov, ki so jih zažgali tukajšnji rodoljubi, kot brat g. župana Franc Henifcman, g. župan *am. Sokolsko društvo. Strelska družina la še več drugih. Vsi kresovi so bili vidni daleč po ribn.ški dolini. Šolsko leto je na tukajšnji" osnovni šoli končalo z vsak> letno proslavo. — Dne 24. julija bo v Dolenji vasi razvitje sokolskoga, prapora pod pokroviteljstvom g. ministra Ivana Puclja Društvo se pridno pripravlja na praznin razvitja svojega prapora, ki ga je samo naredilo s svojimi člani. Predsednik odbora za nabavo prapora je g. župan Henik-man. Kumica prapora bo gospa Dejakova iz Rakitnice, kum pa g. Merhar Franc :z Prigorice. Vsi pripadniki lepe sokolsko misli ste k tej slovesnosti iskreno vabljeni. Pri prireditvi bo sodelovala godba Sokola Ribnica. Po razvitju bo veselica. — Dobava ovsa, ječmena, sena in slame. Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani (Moste) razpisuje dobave večje količine ovsa, ječmena, sena in slame p^-tom Komisijskega nakupa neposredno o-i producentov t. j., zadrug, ekonomij in po sestev. Trgovci, banke in špekulanti so yii teh nabav izključeni. Pričetek nakupovanja je 10. t. m. Plača se takoj po predaji blaga v gotovini in po tržnih cenah. Podrobai pogoji so razvidni pri vseh obč.nskih uradih in mestnih nače-Lstvih. Ako od imenovanih oblasti slučajno ni katero prejelo predmetnega oglasa, naj se takoj zadevno obrne na dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved prav:, fia bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Beogra du, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 33. v Skoplju 32, v Zagrebu in Splitu 27, v LjurbUani 26, v Mariboru 24. Davi je kazai .barometer v Ljubljani 766.2, temperatura je znašala 15 stopinj. — Štirje poskušeni samomori v enem dnevu. V Zagrebu so se zopet začeli množiti primeri, ko ljudje pod težo razmer obupajo m sežejo po -atnomorimem »kozji;. V soboto zvečer ai je hotel končati življenje 231etni delavec Viljem riržina. V botaničnem vrtu je skouil v ribnik, pa ga je potegnil iz vode neki delavec. Skoraj ^točas-ix> se je hotel v Tuškancu obesiti 50!etni brezposelni dimnikarski pomočnik Dragotin Stergar. oče treh nepreskrbljenih otrok. Tudi njega so še pravočasno rešili. Mauo pozneje so našli tudi * Tuškaneu nezavestne ga Roberta Branensterja. Zastrupil tse je, ker ga je zapustilo dekle. Odpeljali so o jo prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. _ Grančica >Franz-J°sef< odstranjuje želodčne bolečine, telesno zaprtje, lenivost črevesja Iz LittMfane _lj Delo pri regulaciji Ljubljanice je v soboto popoldne popolnoma počivalo Druga skupina, ki začne delati ob 12., *?e ni lotila dela. Dolgo ne bo moglo mirovati ker je rok za poglobitev struge kratek in zdaj je tudi najprimernejši čas za takšno delo, dokler je suho vreme. Ko nastopi deževno jesensko vreme, bo s poglabljanjem težava ter bo težko izolirati strugo, da b: ostala suha Delavci so pripravljeni vztrajati, pravijo, da so vajeni stradanja ter jim je vseeno, če nekaj časa kaj zaslužijo aLi ne. Podjetje je v soboto izplačalo vsem delaivcem, kar so imeli zasluženega, Za ne« a j dni so torej še za silo nreskrb-ljeni. _lj Ceata za gradom je med najbolj frek ven tirani mi ljubljanski m i cestami, odkar je vusmerjen avtobusni promet po njej. že prej je bila vedno razdrta in blatna, sedaj pa sploh taka, da po njej ni več mogoče hoditi zaradi prahu ali mokrote in, kdor varuje svojo obleko, si sploh več ne upa na njo. Zato bi bil pa že skrajni čas, da bi gospodje z magistrata vendar te enkrat ob slabem vremenu pr.JšM na ixprehod tudi na to cesto, ker smo preverjeni, da hi bila potem cesta prav kmalu tlakovana. Ne moremo skoraj verjeti, da bi bili odločilni gospodje namenoma prezrli to cesto, ko ao pripravljali načrte za tlakovanje tolikih drugih cest, pač pa maslino, d« so pozabili na njo, ker le redko kdo zaide na to stran mesta ali pa le s avtomobilom' zdrvi mimo. Cesta sicer ni dolga, vendar pa še vedno nima najekromnejeega trotoar j a zaradi svoje ožine, tako da Je človek •vedno v nevarnosti, da ga ne prCtaane kak avtomobil t o srak ob zid %M pa na drugi strani vrte čez nizko ograjo v Grobarjev kanal. Ker je promet na tej zanemarjeni cesti vsak dan večji, upamo, da bo mestna občina tu rada storila svojo dolžnost in in cesto tlakovala, da bo tudi pešcem, slasti pa šolski ded ooroaooena vama hoja po njej. DANZING ▼ hotelo „TIVOU" OD JUTRI DALJE VSAK VEČER! Posebna senzacija bo skupina ORLOV Velik peater program inozemskih artistov. — — Ples, jazz-band itd. —lj Globoko znižane vstopnine v kinu Maticu Da omogoči kino Matica tudi na,-skromnejšim 6lojem obisk 6vojah lepih predstav, zato je vodstvo /nižalo vstopi i-ne tako nizko, da si lahko vsakdo ogleda najznamenitejše filme, ki jih je kino Matica predvajal v minuli sezoni. Za 6 Di'n bo vsakdo že lahko gledal, a za 12 Din bo na najboljšem prostom občudoval vsakdo že jutri prekrasni film »Planine v plamenu«, ki spada med najpretresljivejše vojne m tudi med najlepše planinske filme vsega sveta. Ker bodo filme predvajali le po dva aH tri dni. zato občinstvo opozarjamo, naj ne odlaga obiska, da ne zamudi najlepše zabave, ki jo bodo nudili tudi ostali filmi, ki so namenjeni za ta mesec. Poleti bomo imeli namreč same reprize in bomo že ta mesec vživali vse veselje in pestrost ter lepe melodije najbolj znanih filmov, namreč filme: »Gospodična, napačen spoj!«, nadalje pa »Ljubavni regiment«, »Tatvina Monne Lise«. »Nezvesti Jakob«. »Operna reduta« »Mamselle Nitouche« in »Netopir«. Tor*»j program, ki nudi res najprijetnejše razvedrilo z« vsakemu dosegljivo malenkostno vstopnino! — Mestno kopališče v Mednem se otvori jutri. Cene so sledeče: kabina Din 3. garderobna omarica Din 2, za otroke Tfc 1. Vstopnine ni. —lj Društvo induatrijcev in veletrgov-c©v v Ljubljani bo imelo dne 7. t. m. evoj sedmi redni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27, •!. nadstr. Delovanje tega društva, ki ščiti interese upnikov, se je v preteklem letu močno razvilo. Splošna gospodarska depresija, iti je zadela vse sloje naše države, je najobčutjiejše udarila upnike, predvsem veletrgovee in industrij-ce, ki so morali vsled tega preurediti svoje poslovanje in ga primemo prikrojiti današnja m razmeram. Previdnost v kreditiranju jih ue privedla do tega, da se poslužujejo v večj.i meri, kot kdaj prej, informacijske službe. Tudi »o uvedli organizirano opomimjevanje dolžnikov, evidenco o soladnosti prosilcev kreditov in njih gospodarskega poslovanja. Pa tudi skupen nastop v varstvo interesov upnikov je danes v novih razmerah drugačen, kot je bi i svojec as no, ko je mogel vsak upniK zase nastopati proti svojemu dolžniku. Ker se obrati naših veletngovcev in industrijcev modernizirajo ,in ker gospodarska depresija najbrže ne bo še v kratkem končana je nujmo potrebno, da se pridobitni ki bolj kot kdaj strnejo v močni organizaciji in je zato želeti, da se ravno občnega zbora tega društva, v katerem je včlanjena večina naših veletrgovee v iai industrijcev, v polinem številu le-ti udeležijo. Na občnem zboru bodo podana poročila o delovanju društva in njegovega tajn.lškega urada v preteklem letu, iz katerega ne bo razviden samo razmah društva, ampak tudi položaj upnikov v sedanji kriitični dobi. Veliko tombolo priredi v nedeljo 10. t. m. na Kongresnem trgu ob 3. uri popoldne Društvo za zgradbo Sokolskoga doma v Šiški. 221 _I j Društvo upokojenega učiteljatva ima svoj poletni sestanek z od borovo sejo v četrtek, 7. t m. ob 15. uri popoldne na Laverci. Odhod iz Ljubljane z vlakom deset minut pred 14. uro in pes ob tej uri od karlovskega mostu na Dolenjski cesti. Vabljenji vsi tovariši-ce. Nova društvena pravila so od banske uprave odobrena. Po teh pravilih lahko k društvu pristopi vsak državni upokojenec-ka in njdh žene, odnosno vdove, ki imajo vso pravico do posmrtnine, ako so zadostili i društvenim pravilom. — V četrtek 7. t. m. gostuje ljubljanska drama v Ptuju z zanimivo Begovičevo dramo >Brez tretjega«, ki je pri vseh do-sedanj-ili vprizoritvah v Ljubljani Ime'a velik uspeh. V glavnih vlogah nastopita ga. Mira Danilova ta g. Ivan Lev ar. —lj Najdena očala. Tisti, ki je v sodnem parku pozabil na klopi svoja očala, jih dobi v parku pri pazniku. Ko se začno cevi poapn jeva ti, deluje uporaba naravne >Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjen je črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različna vrste >Franz Josefovoc grenčico, ker odpravi sastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi janje ter omili draž-ljivost živcev. >Franz Josefovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogsrijah in špecerijskih trgovinah. V pomladnem Jntru. Dve dekleti sedita kraj gozda. Narava je odeta v mlado zelenje, vse se prebuja m klije. Prva pravi: Kako krasno jutro je! Zdi se mt kakor v raja. — Da* samo Adama manjka, — meni Cvrli smo se in hladili Kako so Ljubljančani preživeli in pretrpeli včerajšnjo nedeljo Ljubljana, 4. julija. Ni konec sveta, čeprav je nastopilo poletje in so se začele počitnice povsod, celo tam. kjer itak niso nikdar delali; tudi v Ljubljani se še gibljemo in praznujemo nedelje, čeprav ne več tako slovesno in s takšnim prazničnim vzhičenjem kot prej. Včeraj ni bilo v Ljubljani niti žegnanja in podobnih prazničnih dogodkov, toda kljub temu mestu ni izumrlo in so mu ostali zvesti celo največji ljubitelji narave, kajti jutranje nebo jih je zadržalo doma. Nekateri so se sicer odpravili proti Gorenjski, a mnogo truda jih je stalo vprašanje, ali se spodobi nositi v hribe marele, preden so ga rešili. Ko so pa že vsi vlaki odsopihali iz Ljubljane, se je nepričakovano zjasnilo in je začelo pripekati solnce tako močno, da so se začeli topiti asfaltni trotoarji. Nepopisno navdušenje se je polastilo kopalcev, da so nekateri zbežali k Ljubljanici kar v samih kopalnih oblekah. Toda preden so pridrveli na Ljubljaničin breg, so zopet zakrivali sonlce debeli oblaki. Manj razočarani so bili sprehajalci, ki niso posebni prijatelji soba ca in radi iščejo v Tivoliju — takorekoč s prižgano trsko pri belem dnevu — sence. »Oborožili« so se z naočniki zoper solnce, ki so zadnje čase silno moderni. Brez teh naočnikov si ne moreš misliti dostojanstvenega meščana. Nosijo jih seveda tudi ob deževnem vremenu in je ta skrb za oči res kar ganljiva. Včeraj dopoldne je bila na promenad-nem koncertu v Tivoliju nekakšna revija zelenih naočnikov. Baje so ti naočniki priporočljivi tudi zaradi tega, ker vidiš skozi nje vse zeleno ter ti ni tako strašno tesno pri srcu, najsi se sprehajaš kjerkoli. Torej, promenadni koncert smo imeli, kar je za nas še poseben dogodek. Ljubljana je mesto glasbe. Vsi ljubimo nepopisno pesem, godbo pa izredno. Seveda se nam sreča le redko nasmehne, da bi imeli promenadni koncert. Tedaj pa poslušamo z ušesi in usti. Ljudje so popolnoma obkrožili godbenike ter z največjo ljubeznijo poslušali zvoke. Pot jim je curkoma lil po razgretih obrazih, kajti soparno je bilo kot v vicah. In strašno so trpele dame. Kaj takšnega lahko prenese le požrtvovalna žena, ki se že od narave nagiblje k požrtvovalnosti. Znojile so se namreč pod kožuhovino, ki je letos velika moda. Dama brez kožuhovine na tilniku ni dama. Toda meščani niso ljubitelji glasbe le zaradi tega, ker so tako verno poslušali promenadni koncert. Po vsem mestu plavajo ob nedeljah premile melodije. Vsak spoštovani meščan ima gramofon. Gramofonski zvočniki izredno povzdignejo praznič-nost nedelje in sladke melodije polnijo srca s čudovito blaženostjo, da po vsej sili za-dremlješ. Tako je tudi včeraj po poldnevu zaspala Ljubljana, kot da je začarana. Na svetlo so si upali samo kopalci, ki so kar drhteli, ne sicer zaradi mraza, pač pa, ker so se strašno bali, da se bo zopet pooblačilo. Kopalci so letos nepopisno nesrečni. Ne upajo si niti v vodo, da bi si ne oprali še tistega Samo ie danes ob 4^ 7% in 9M Stric iz Amerike _^ Hans Moser Bomba Heinz Kiehmann Cflieha f Hans Junkermann Hedy Kiesler Elitni kino Matica Telefon 2121 Slavnost na Orljem Na idiličnem Orl jem je bila včeraj uprav veličastna gasilska slavnost, saj je k blagoslovitvi nove motorne brizgalne, ki jo j« izdelala domača tvrdka Zupan iz Krope, prihitelo v ta prekrasno ležeči, s češnjami in borovnicami oblagodarjeni gorski paradiž na tisoče Ljubljančanov m kmečkega ljudstva z vseh strani, v prvi vr*ti je bik) pa seveda mnogo gasilcev, ki so prišli iz Laverce, iz Škofljice. Bizovika, Vevč in z Rudnika, gasilsko župo sta zastopala podstarosta g. Verbinc in tajnik Mikui, šolski upravitelj z Brezovice, ljubljanske prostovoljne gasilce je pripeljal odbornik Zveze in župe, poveljnik g. Me-žek, barjansko društvo je pa vodil podstarosta g. Tit Gerčar. ki je pripeljal seboj tudi društveni naraščaj, ki povsod vzbuja pozornost in pohvalo. Pred blagoslovom motorke, ki ao ji kumovali veletrgovee g. Fran Stupica z gospo Irmo in g. Kralj s soprogo, je govoril župnik g. Karel Zaje z Rudnika, po blagoslovitvi je pa načelnik domačega društva g. Fran Jager pozdravil vse zastopnike in goste, nato je pa v imenu župe čestital društvu tajnik g. Mikuž, slavnostni govornik g. Fran Zebal je pa z izbranimi besedami v imenu občanov in društva izrekel zahvalo vsem dobrotnikom, zastopnikom m gostom ter poudarjal pomen gasilskega društva in orisal zgodovino njegovega uspešnega delovanja, zlasti je pa podčrtal, da je gasilsko društvo na Orl jem staro šele 7 let, pa si je nabavilo že mnogo opreme, ročno brizgamo in postavilo tudi že gasilski dom, sedaj pa zelo pripravno prenosno motorno brizgamo s pripadajočim vozom, Id j« prva motorna brizgama v občini Rudnik, čeprav ima soseska tri društva. S prisrčnimi besedami se je govornik zahvali! vsem darovalcem, predvsem pa Ljubljančanom, ki imajo za gasilce vedno odprte roke. ter končno poveličeval lepote kraja, saj so Orlje v resnici I bornega rumenila, ki jih je stalo na funte raznih r"A*. Solnce se nas je pa končno le usmililo, ne le kopalcev, ki jim je prisvetilo celo skozi nešteto plasti umetne kože, temveč vseh, ki so se cvrli pod debelimi oblekami in iskali zavetja pozno popoldne povsod, kjer je vsaj dva dni sveža pivo. In naj še kdo reče, da v Ljubljani ni dogodkov, saj je že največji dogodek soln-čna nedelja! Iz policijske kronike Ljubljana je bila v soboto in v nedeljo v znamenju športnih dogodkov. Oba ljubljanska kluba Primorje In ilirija sta igrala z dunajskim profesioonaLnim moštvom RapLda in je bilo oba dneva navzočih več tisoč gledalcev. Prvrstna senzacija je bila sobotna nočna tekma ob svitu reflektorjev. Mnogo Ljubljančanov je obiskalo motociklistično dirko na Ljubelju, kjer se je zbralo okoli 4000 gledalcev. Veliko število meščanov je izrabilo vročo solnčno nedeljo za kopanje. Vse bližnje reke so bile polne kopalcev, tudi! kopališče Ilirije je bilo nabito polno. Nedelja ni bila brez nesreč. Dijak Rožič Miroslav, stanujoč na Vodovodu! cesti, si je dopoldne pri tekmi na igrišču Ilirije zIomiM desno roko. — 63-letna žena vžit-karja, Debevec Marija je doma padla z voza in se poškodovala na levi nogi. — Pripetili sta se tudi dve kolesarski nesreči. Rozman Ferdinand, sin premikača, je v Mostah padel s kolesa in si zlomil desno roko. uradnik državne železnice Gre-gorc Metod pa se je na Š-mantinaki cesti pri padcu s kolesa poškodoval na glavi. — Delavec PeterLiin Ivan s Homca je padel s češnje tn dobid notranje poškodbe. _ Rešilni avto je prepeljal v bolnico pomočnika Mojškra Franca iz Bizovika, kt je bJ snočd na gasilski veselici na Orl j ah. Zaradu dekleta ga je nekdo z nožem sunil v levo stran prsi in so ga našli nezavestnega na travniku v bUUnS Rudnika. Prepeljali so ga v gostilno Jeršin, od koder ga je rešilni avto odpeljal v bolnico. Policiji je bilo prijavljenih več tatvui koles. Mesarskemu po močniku Francu Toni j u je bilo z dvorišča glavne pošte ukra-deno kolo znamke >M.iinac št. 766.245, vredno 1700 Ddji, sedlarskemu pomočniku Jožetu Zajcu kolo Atlas« št. 257.09$, vredno 1300 Din, istočasno pa sedlarskemu pomočniku Letnarju Antonu kolesna sve-tlilika. Neki doLgoprstnež je z odprtega okna stanovanja dmevničarja tobačne tovarne Viktorja Ambroža izmaknil moško srajco, v kateri je bida nikljasta ura, vredna 300 Din. Pilarski vajenec pri Figarju. v Voš-njakovi ulic, Naglic Marjan je bili zaradi neposlušnosti odpuščeai 30. preteklega meseca iz službe. Od tega dne se še ni vrnil domov. Davi oh 1. je stražnik aretiral delavca Stanka Levičarja iz Glkiške ulice, kd je pijan prevračajl v tivolskem parka klop;. Policija ©a je kaznovala s 160 Dia globe v pnkl ubožnemu skladu mestne občine. pravi biser ljubljanske okolice, njih gasilci pa vedno pripravljeni k nadaljnjemu plodanosinemu delu. Po blagoslovitvi se je pri Nebcu razvila prav živahna zabava s srečolovom, a ljudstva je bilo toliko, da so ga komaj na-pasli in napojili. Prav zadovoljni so se ljubljanski izletniki prepevajoč m tikajoč v hlada vračali domov s trdnim sklepom, da gredo še večkrat v goste k siromašnim, a prijaznim in dobrosrčnim ter za napredek: vnetim svojim najbližjim sosedom na Orl jem. i Jutri ob znatno zniža nih letnih cenah! Jutri ob znatno znižanih letnih cenah! Rezervirajte vstopnice telefonično 2124 ELITNI KINO MATICA Zopet ugrabitev v Ameriki Komaj se je v Ameriki nekolika poleglo razburjenje in ogorčenje nad morilci Lmdberghovega sinčka, že poročajo o novi ugrabitvi. V San Pauk sta dva tolovaja ugrabila 201etnega sina bogatega industrijca Bobna. Ugrabitelja sta poslala očetu pismo, ki v ndem zahtevata 33.000 dolarjev odkujpoine za sina ter mu grozita, da zadene njegovega sina usoda Lmdberghovega otroka, če ne dobita odkupnine. ■ Stan« »SLOVENSKI NAROD«, dne 4, julija 1932 09 d* Aghome: - (pustolovke Roman — Da, grof je mrtev. — je odgovoril Pbger, ne da bi se prav zavedal, fcai se je zgodilo. Cim je pa zagledal prazno steideničico, ki jo je bil prinese* svaku polno, jo je vzel m vtaknil v zao. — Za vsak shičaj. — je dejal sam pri sebi. — Previdnost je mati modrosti. Ta ste^deradica je sicer nedolžna, a vendar bi nas mogla korriprornitirat!. Vrnil se je k materi rekoč: — Mama. prinašam vam nazaj ste-Heoičico. V nji je bMa sicer samo pobarvana voda. vendar pa iz previdnosti nisem hotel pustiti v trrnobo4nrci naslova vašega lekarnarja. Gospa de Marfllac je nrtro pogra-Hfa steklernčico m hitela h George+ti. Georgetta, na videz se vsa strta m obupana, si je ponavljala, da bi bila o tem črni bolj prepričan-j: — Vdova sem... vdova sem! — A misel na knežjo krono je potisnila vse daleč v ozadje. — No, drasra Oeor^etta. — Ji je dejala mati, — zdaj sva sami tu. povej mi brž. kako se je to zgodilo. Najprej me pa moraš pomiriti, kar se tiče baronove oporoke. — Ah, jaz ničesar ne vem. — je odgovorila grofica. — Ko sem govorila z Mamicom o oporoki, mi je zalučal v obraz naigrše psovke. Sicer pa tudi ▼am ni prizanese!, mama, to mi lahko venjame/te. — Norec... kai se naju to tiče? Kdo se zmeni za norčevo gobe zdanje? — Norec ali ne. Maurice mi je odgovoril, da je njegova oporoka že davno najpisana. Vprašala sem ga. da-li mi je vse zapustil. Odgovoril je, da ne. Tedaj sem ga prosila m rotila, omenila sem mu. kai mi je nekoč nihlrrubil, toda vse je bilo zaman. Znova me je razžalil in mi očital strašne reči. naenkrat je pa dejal: — Ihniram ... Hotela sem zakričali, toda Maurice mi ni vo-lil in ta Čas ko sem stala tako vsa zbegana in prestrašena - sama ne vem. kako dolgo je to trajalo — ta čas ic Maurice trmrl. — 1 Tfnrl! Brez oporoke! — je za-rrrrmrala gospa de Marillac. — Ah. tega sem se najbolj bala. Ti te ugodne prilike nisi znala izrabiti, bila si nerodna, a -Maurice je gotovo imel poldrugi milijon. Za ta denar je Mo že vredno malo popustiti in potruditi se. Za poldrugi milijon frankov je mnogo 1-uibimko-vanga in dobrikanja. — Morda. mama. kdo ve?___— je odgovorila Georgetta počasi. — Ker je Mamice ze davno napravil oporoko, je moralo biti to prve dni najinega zakonskega živlienia. ko je mislil samo name. Verjetno je torej, da mi je zapustil vsaj velik del svojega premoženja, če že ne vsega. — To je moia iskrena žekia. — je dejaJa gospa de Marillac. — samo verjeti ne morem. Globoko je vzdihnila in pripomnila: — Svojemu notarja naročim, naj se informira nri svojih kolegih, kako je z grof ovo oporoko. P redno odpečatijo oporoko, morava vedeti, kdo jo ima v rokah. — Pišite tud' kneza Vladimirju, mama, treba ga .ie obvestiti, kaj se godi. Glejte, da zdaj ne bo nobene ovire vec, da postanem knegnrja. — Ce te je mož razdedinil česar še oe ve mjera, čeprav ae bojim tega„ je knežija krona fes najmaoi, kar ti mora poslati nebo v nagrado za težko živtje-ntfe, ki si ga imela pri tem norca. Pisala je tudi ravnatelju umobolnice proseč ga. naj pošlje po redovnico, ki bi molila pri dragem pokojniku, in naj da vse pripraviti, da bo pogreb grofa de Crzereta dostojen njegovega imena m bogastva. Zvečer trstega dne je zaspala gospa de Marillac mimo, toda ne brez dolgega razmišljanja o Klari, ki ji ni pisala tako pogosto, kakor je bila obljubila, m ki jo je puščata zdaj že tako dolgo v hodih skrbeh, kaj se godi v Rimu. Sluga, ki ga je bila poslala gospa de Marillac s pismom h knezo Vladurmriu. se je vrnil kaj kmahi. toda brez odgovora. — To je pa res čudno. — de dejala lepa HoTterrsie, — ... in ... ničesar vam niso naročili? — Ne, zvedel sem samo toliko, da je knez bolan. — Ah, bože moj! — de pomishaa gospa de Marillac. — še tega je bilo treba. Čeprav je bfla v hudih skrbeh, vendar ye dejala sama pri sebi: — Vse opravke in sterbi preložtm na jutri, prvo je zdravje. Jutri po idem sama pogledat, kaj se je zgodbo. Nocoj pa storim najboije. če ležem k počJtikn in če Georgetti sploh ničesar ne ntneujm. xxin. POLITIČNI DOGODEK Knez Vladimir ni bil noben fant, čeprav de trdil, da mu je Georgettina ljubezen vrnila njegovih dvajset let. V teti letih ljubavne pustolovščine niso preveč zdrave. Izbrana jedila, malo spanja in razburljivi trenutki ltjubez-ni so nevezan račun na blagajno življenja, ki je v njem malo dni, ker je starost že napredovala. Ce se črpa iz blagajne življenja tako razsipno m lahkomiselno, kakor je delaJ knez Vladimir, se rado pripeti to. kar se je pripetilo tudi njemu. Prejšnji dan se .ie bil zadržal zelo dolgo pri svodi ljubljeni Georgetti in vrnil se je od nje še boli razvnet. za-linbften in omamljen kakor običajno: čutil je. da ga obhaja neka čudna slabost. Mislil je. da je tako zelo utrujen, in pozvonil je komornikn. ki ie takoi prihitel. Kmalu je bilo vse na nogah. Njegova Visokost je bila težko bokia. Njegova imenitna glava, pogreznjena v mehke blazinice, ki so še vedno tako prijetno dišale po bujnih Georgettinih kodrih, ie bila boij podobna glavi mrtvega nego živega Človeka. — Njegova Visokost se počuti zelo slabo! — — — Njegova Visokost je težko bolna!... je šlo od ust do ust. In nihče si ni upal glasno potrditi te vesti. Treba je bilo poslati po zdravnika, ki je z največjo obzirnostjo ugotovil, da je njegov blagorodni pacijent v žalostnem stanju. Svetoval je njegovi slu-žinčadi. naj brzojavi sorodnikom Njegove Visokosti. Starec je bil tako oslabel, da je njegov zdravnik pri odhodu majal z glavo in mrmral: — Leščerba. ki ji je pošlo oJje. ne sveti dolgo... Knezu Vladimirju so sicer zelo skrbno stregli, vendar je pa vedno bolj pešal. In nihče več ni verjel, da bi mogel okrevati. On sam pa ni vedel, da se mu bliža zadnja ura. Z brezzobimi usti je šepetal besede ljubezni ženi. ki je bila pri njem. da bi jih slišala. Te nežne, otroške besede so postajale smešne in uboge, ko jih je izgovarjal ta trhli starec. Korupcijska afera na španskem Tipičen primer oderuha, sleparja in veriinika, kakršnih je na sveta vedno več V zadnjih letih monarhije, zlasti pod | otoku Mallorki za poslanca. Ljudstvo ie dtctaturo v Španiji, so prešla javna pod- pač neumno in kaj rado nasede takim jetja, kakor brzojav, telefon, petrolejski vrelci, elektrarne, železnice in paro-brodne družbe v roke domačih in tujih kapitalistov. Novi gospodarji so si seveda prizadevali iztisniti iz podjetij čim več dobička in da bi vsaj na zunaj ne bili tako požrešni, so odštevali neznaten del dobička vsako leto v dobrodelne namene, javnim bolnicam, zavetiščem za stare ljudi in znanstvenim ustanovam; toda še to je bil samo pesek v oči ljudstva, kajti javna tajna je bila, dd gre ves ta denar v žepe španskih vlasto-držcev. Eden teh ^podpornikov« je bil Juan March, ki je postal eden najbogatejših mož v Španiji. Zdaj preiskuje njegovo afero »poseben odbor narodne skupščine. March je doma z otoka Mallorke. Njegov oče je bil tam siromašen poljede^c in mož je v mladih letih pasel krave, pozneje je pa gonil prašiče na trg in trgoval z živino. Ko se je tega naveliča-1, je začel tihotapiti tobak ter posojati proti otieraškim obrestim denar ljudem, k; so kupovali zemljišča, si zidali hiše m potrebovali inventar. Tako je postal edan največdih zemljiških posestnikov na otoku, poitem je pa začel kupovati in prodajati zemljišča tudi v Španiji sami. Tihotapstva tobaka pa ni opustil. Tihotapil ga je na lastnih ladjah ter ga predekval v lastni tovarni v Alžiru, tobačne fzde'-ke, R jih je prodajal ceneje kakor špa«7i-ski tobačni monopol, je pa prevažal ponoči skrivaj na španske otoke. S tem t* trpel španski tobačni monopol tak> občutno škcdo da je začela vlada rjz-nrsl at:, da bi prepustila tobačni mom "> pol v na'em Marchu. Izkazalo se je tv», da so bile Marchove trgovske knjige ponarejene in oblasti so dvignile p-oti njemu obtožbo, ki .ie pa bila pozneje preklicana in potlačena. Med svetovno vojno je rihotap*! March vse, kar so potrebovale vojujoČe se države. Njegov glavni pomočnik je bil neki Garau. ki so ga pa našli nekega dne v Barceloni na ulici ustreljenega. Kdo ga je ustrelil, še zdaj ni znano. Diktator Prrmo de Rivera je odredil proti Marchu preiskavo zaradi umora, kš je pa bila ustavljena. Potem je ustanovil March banko s kapitalom 300.000 pezel in kemično tovarno na otoku Mallorki. Ko se je začelo prebivalstvo otoka pritoževati, da izpuščajo iz tovarne neznosno smrdeče pline, je postala tovarna naenkrat na zunaj angleška in nadaljevala je svoj obrat. Tobačni monopol je pozneje res dobil v najem March, kajti zaradi njegovih sleparij in tihotapstva je morala država vsako leto doplačati k tobačnemu monopolu 200.000 pezet, čeprav je baš ta monopol povsod drugod najbolj rentabilen. March je pa dobil tudi koncesijo za elektrifikacijo otoxa Mallorke. pa jo je prodal neki amerišAi družbi. Da bi lahko nemoteno nadaljeval svoje špekulacije in služil milijone na račun vedno bolj obubožanih malih ljudi, je ustanovil v Madridu dva -ista. Mož je torej tipičen primer oderuha in verižniika, kakršnih je zlasti po vojni na svetu vedno več. Po republikanskem prevratu je brž vpregel svoje milijone, podkupil je volilce in bil je izvoljen na tipom. Lani v novembru so pa Marchu mandat vzeli. Na španskem imajo od republikanskega prevrata sem v parlamentu odbor, ki preiskuje razne umazane afere. In pred ta odbor je prišel slednjič tudi March zaradi podkupovanja, sleparij, napačnega knjigovodstva, protipravne obogatitve na račun narodnega premoženja in umora. Zagovarjal se je. da je bogato podpiral dobrodelne ustanove m da je dajal denar na razpolago tudi diktatorju Riveri. Nedovoljene manipulacije v trgovskih knjigah je zvračal na svojega družabnika Garaua, odgovornost za njegov umor je pa odločno odvračal od sebe. Španska javnost je zelo radovedna, kakšen bo konec te a*ere. Razmere v Španiji so navzlic republikanskemu prevratu še vedno take, da ni izključeno, da ostane March kljub debeli plasti masla, ki ga ima na glavi, Čist in nekaznovan. Don Manuel umrl Iz Londona poročajo, da je umrl tam v soboto bivši portugalski kralj Manuel II. Pokojni je bil iz bragansko->sa-šlto-kobtiTško-gotskega rodu, ki je vladal na Portugalskem od leta 1837, ko je bii Manuelov praded princ Ferdinand saško-koburški in gotski poklican na prestol kot soprog portugalske kraljice Marije II. Manuel je bil drugo-rojeni sin kralja Carlosa I„ ki je bil ▼ februarju 1908, ko se je peljal s prestolonaslednikom Ludvikom Filipom -iz Li-zabone, z njim vred ustreljen. Manuehf takrat še ni bilo 19 let. Že Čez dve leti v oktobru 1910 ga je revolucija pregnala v Anglijo. Izgnani krali je živel potem s svojo materjo na gradu Wood-northon blizu Londona, pozneje pa v Fuflwerparku pri Twickenhamu, Leta 1913 se je poročil s princeso Augusto iz rodu Hohenzollern - Sigmariugen. Otrok pa nista imela in tako je kobur-ško-braganski rod izumrl. V zasebnem življemju je bil don Ma- nuel navdušen bibliofil, imel je zelo dragoceno zbirko, zlasti portugalskih avtorjev, pa tudi rokopisov in miniatur. Leta 1927 je izdal krasen katalog svojih zbirk. V svoji mladosti je bil znan zlasti pojjubavnem razmerju z lepo plesalko Cleo de Merode. Zanimal se je tudi za sport in na mnogih mednarodnih teniških turnirjih je bil sodnik. Star je bil šele 42 let. Vzrok smrti je bila srčna napaka. Tragedija ljubosumnosti V Dunajskem Novem mestu se ie odigrala v petek zvečer pretresljiva rra-gedija ljubosumnosti, ki je zahtevala življenje kletnega šoferja in ključavničarja Henrika Novaka. Novak ;e ml zaposlen pri stavbnem podjetju Liru et Melmhofer in zvečer se je vračal z dela domov. Sredi mesta ga je pa ustavi! 2u-letni brezposelni uradnik Engelbr^cht Kleppinger in se mu pridružil. Nekad časa sta šla skupaj, naenkrat sta se pa začela prepiTati zaradi Novakove ž^ne. Novak je trdovratno zatrjeval, da hoče Kleppinger navezati z njegovo ženo ljubavne stike in prepovedal mu je hoditi k njemu na dom. Med prerekanjem je Kleppinger naenkrat potegnil \z žepa revolver in petkrat ustrelil na Novaka. Vsi streli so Novaka zadeli v hrbet in mu poškodovali hrbtenični mozeg, ena krogla ga je pa zadela naravnost v srce in mož je obležal takoj mrtev. Kleppinger je po zločinu zbežal, a so ga mimoidoči zadržali in izročili policiji. Nadomestilo za Schneider jev pokal Francoski Aerokhrb priredi v maju prihodnjega leta hitrostno tekmo za svoj pokal, ki naj bi bil nadomestilo za znani Schneiderjev pokal, katerega so si definitivno priborili Angleži. Doslej so se priglasili za tekmo samo Francozi, pričakuje se pa rudi udeležba Angležev. Tekmovanja se bodo lahko udeležili aeroplani, ki imaiio n&ih motorji kubični obseg naiveč 8 H t rov. Tekmovalci bodo leteli dvakrat na 1000 km dolgi krožni progi, dočim so letali tekmovalci na tekmah za Schneiderjev pokal v trikotniku, dolgem 50 km. Pogoji za priboritev novega poka.la bodo torej mnogo strožji, zlasti kar se tiče aeroplanov samih, kajti tekma bo trajala več ur in rezultat bo mnogo prak-tičnejši od rezultata na tekmah za Schneiderjev pokal. Motorji, ki so jih pripravili Francozi za prvo tekmo, bodo lahko razvijali pri predpisanem kubičnem obsegu 450 do 500 HP. Strokovnjaki računajo, da bodo dosegli aeroplani hitrost 400 km na uro, tako da bo treba leteti najmanj 5 ur. če bo hotel letalec preleteti določeno progo tja in nazaj. Schneiderjev pokal je bil določen samo za hidro-plane. Zadnji zmagovalec na tej tekmi je bi znani angleški letalski poročnik Stainiorth. ki je dosegel 1. 1931 največjo Mtrost 664 km na uro. Njegov motor je razvil presenetljivo moč 2500 konjskih sU, pogandala ga je zmes bencina in metilalkohola. Pred sodiščem. —. Obtoženi ste, da ste ukradli zasebnemu tožitetju 1.000 Dm. Želite zagovornika? — Ne, gospod sodnik, če mi dovolijo, obdržim denar kar sam. 71 xfc „TRIBUN* ! F. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Kariovska c. 4» Znižane cene. Največja izbira. Cenilci Srar».fco. C* m x Kako se veselim noči Ko bom spal na mehkem, udobnem, spalnem fotelju, ki sem ga kupLJ pri tvrdld 0D Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29 Telet. 2405 4 ► 1 JlMg^DFuffofcca jj Ljubljana, Sv. Petra nasip it 23 > mM ali og1asi< M maka beseda SO par. Plača mm lahko tod* m znamkah, ta odgovor mamkof - Na mpraianja hram tnamkm mm OTROŠKI VOZIČKI moderne oblike, po zelo nizkih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 52. 2631 DENARJEV 125.— 1 m8 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepie, Sv. Jerneja cesta S t. 25. — Telefon 2708. 23/T VOZ Z MRO na oljnate osi, pripraven za čebelarje ali pa prevažanje pohištva, prodam. Ogleda ss pri: Anton Rozman, kovač, Vrhnika it 1X4. 2666 >vTktoria« STANOVMfl\ STANOVANJE dvo- ali trisobno, s pritiklinami iice stalna stranka v stari ali novi nisi. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe na upravo > Slovenskega Naroda < pod > Snažna stranka 2605«. VEC SOB ZA LETOVIŠČARJE s priložnostjo kopanja in gozdnih sprehodov odda po nizki ceni Mici Dernic, Radovljica, Loncovo 33, Gorenjsko. 2651 SLUŽBE GOSPODINJA poštena in pridna, starejša moč, dobra kuharica, vajena vseh hišnih del, iice službo pri boljši rodbini; gre tudi k starejšemu samcu. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Varčna 2643«. SLUŠKINJA Id zna tudi kuhati in je vajena vseh hišnih del, išče službo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pridna in zanesljiva 2662«. UČENCA s primerno šolsko izobrazbo, dobrega računarja, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Franjo štumberger, Sv. Barbara v Halozah. 2664 POTNIKA agilnega, mlajša sila, sposobnega v alkoholni stroki, dobro uvedenega v savski, primorski in zetski banovini, za inkaso zaupno osebo iščemo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Potnik 2671«. PAZMO TELEFON 2059 FIE 11 O G MIHA DRVA Bohoričeva 6. -V- - M&liNOVEC ori sten. naraven, s čistim sladkorjem vkuban se doba na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoll. Liubliana. Dunajska cesta 6. 57/T RADIO APARAT zamenjam za Zeissov fotoaparat. Ferdo Culk, Orna pri Pre-valjah. 2667 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledali'"'-a ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 NOGAVICE damske svilene, perilo _ SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56/T L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 oriporoca svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. mmt mmtmi Oton CatimXat, — Val V