Judovski program
ali
kaj nameravajo Judje z nami.
(Dalje.)
»Bratje! Devetnajst stoletij se Judje bojujejo za sveto gospodarstvo, katero je Bog obljubil Abrahamu. Križ pa je lude potlačil. Razkropljene po celem svetu je Jude vse preganjalo. Vendar že sama razkropnost Judov po celem svetu spričuje da je celi svet naš. Danes sc judovsko ljudstvo vedno bolj okrepču-je. V rokah judov je nakopičen denar, ki se mu klanja ves svet. Denar je prihodnost Judov. Casi preganjanja so prešli.
Napredek in civilizacija krščanskih narodov so branik za Jude, to nam pospeši vresničenje naših načrtov. Judom se je posrečilo dobiti v svoje roke glavno središče svetovnih denarnih trgov
v Parizu, Londonu na Dunaju, v Berlinu, Amsterdamu in Hamburgu. Povsod kjer so Judje, razpolagajo z velikim kapitalom. Vse države so danes zadolžene. Za najete dolgove so države dale Judom v poroštvo rudnike, posestva, železnice, državne tvornice. Potrebno je. da si Judje povsod pridobijo velika posestva. Ko pride obilno posestev Judom v roke, nam krščanski delavci omogočijo obilne dohodke.
Devetnajst stoletij so nas pritiskali, zdaj smo zrasli čez glavo tistih ki so nas dozdaj pritiskali.
Res, da se da mnogo Judov krstiti: vendar nam tole pomaga, da svojo moč utrdimo, ker krščeni Judje, ostanejo vendarle Judje. Pride čas, ko bodo hoteli kristjani sprejeti vero Judov. Jud pa jih bo nevoljno zavrgel.
Naravna nasprotnica Judov je katoliška cerkev. Zato moramo Judje na to prekleto drevo vcepiti duha nezado-
voljnosti, nevere, nenravnosti in razuzdanosti. Mi moramo podkuriti boj in razdvajenost med raznimi krščanskimi veroizpovedanji.
V	prvi vrsti se moramo bojevati zoper katoliško duhovščino, brez usmiljenja in na vsej črti. Duhovnike moramo opljuvati s zasmehom in zaničevanjem. V njih zasebnem življenju moramo najti škandale, da jih tako izročimo občnemu zasmehu in zaničevanju.
Nadalje se moramo polastiti tudi šole! Krščanska vera mora iz šole izginiti. Cerkev bo zgubila svoj upliv, ko bo uboga, ko preide njeno bogastvo v posest Izraela.
Judje morajo dobiti v svojo oblast \se, posebno oblastnije in urade, odvetništvo, sodništvo, posebno pa zdravništvo. Judovski zdravnik ima najboljšo priliko občevati s krščanskimi družinami. —
Judje morajo odstraniti nerazdruž-nost zakona in povsod oveljaviti civilni
zakon. Francija je že v naših rokah, kali, zdaj pride na vrsto Avstrija.
Slednjič se moramo polastiti tiska. Tedaj bo naša oblast utrjena in zagotovljena.«
Ta govor ni morda izraz bujne domišljije blaznega Hebrejca. Ne, te misli, to prepričanje je v srcu 99 odstotkov Judov — le da so večinoma tako prebrisani, da tega ne povedo na glas.
Kdor nepristransko pregleduje zgodovino zadnjega pol stoletja, najde povsod dokaze, da delajo Judje po vsem svetu v duhu rabinca, čegar besede smo navedli. Kar je rabinec v Lvovu povedal svojim poslušalcem, ni druzega ko program mednarodnega Judovstva.
Morda še zdaj ne bodo spoznali slepci, kdo stoji zad za »svobodno šolo«. za "reformo zakona«, z;i “farsko gonjo«? Krščansko ljudstvo, kedaj seti odprejo oči? Kedaj spoznaš voditelje tvojih nasprotnikov?
(Dalje pride.)
slovensko
Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I 50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge' dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-tiirini štev. i).
Naročnino in naznanila sprejema upravništvov Gorici, Semeniška ul St. IG.
XX. letnik.
Kdo vlada svel?
»Časniki kar preplavljajo ves kulturni svet. Bero jih učenjaki, uradniki, obrtniki, kmetje in delavci. Naloga časnikov pa ni samo ta, da prinašajo novice iz domačih In tujih krajev. Časopisje se je polastilo vseh strok in panog na znanstvenem, leposlovnem, političnem, socialnem in gospodarskem polju, ki ga obdeluje človeški duh. Časopisi širijo pouk in izobrazbo za vse stanove, delajo javno mnenje, odstavljajo tudi ministre in provzročajo večkrat pravo sovraštvo med narodi in državami in posredno tudi vojske. Smemo torej reči, da časniki vladajo svet.«
Te besede, ki jih je pisal dr. Ig. Žitnik, deželni in državni poslanec v članku: Časopisje je velesila v slavnostni številki »Domoljuba«, zapomnimo si tudi mi in delujmo za razširjenje »Primorskega lista« na Goriškem.
Namen ljudske šole.
Ker vem, da berete radi povesti, vam hočem danes eno povedati.
V	deveti deželi so sklenili liberalci izdajati v prospeh svoje stranke velik dnevnik z vabljivim imenom »Napredek«. Namen so imeli, kakor povsod, pomagati sebi na konja in vničiti klerikalnega zmaja. Naprednjaški velikaši so izbrali poseben »nadzorovalni odbor« ter zložili ogromen kapital v ta namen. List je bil tako velik, da je bilo treba deset uradnikov, ki so bili seveda dobro plačani.
Pri izbiri urednikov pa niso bili do-velj previdni, ena številka — bila je velika. kakor sobotni »Slovenec« - je prinesla med »Raznimi vestmi« resnična , poročila o Lurških čudežih, med »Na-
V Gorici, 11
znanili« so bile priporočene tudi dobre katoliške knjige in o eni je bilo pisano, da je pošteno osmešila necega liberalnega »učenjaka«; objavljena je bila statistika, koliko hudodelcev pride na vsakih 1000 prebivalcev v liberalnih deželah, kako malo pa v zavedno katoliških krajih, med »Razno« so bile tudi naštete razne važne iznajdbe katoliških učenjakov.
Mislite si grozno razburjenje med kapitalisti! Ali smo za take spise skladali denar? Nadzorniki, kaj ste delali? Ali vas zato plačujemo? Težko jih je bilo potolažiti, še le slovesna obljuba nadzornikov, da bodo krivcu že pokazali, jih je za enkrat nekoliko pomorila. Razume se, da je bila takoj stroga preiskava in ko so našli onega urednika, ki je vse zakrivil, se je ta lepo mirno izgovarjal: »Take stvari pač spadajo v časnik. saj so take novice zanimive, bravci morajo biti pač podučeni« — niso ga pustili dalje govoriti: »To bi spadalo v klerikalne časnike, a 11 e v 11 a š, k e d o te plačuje, v č e g a v o korist moraš pisati, kakšen je namen našega lista in ti se predrzneš ravno v nasprotnem duhu pisati!« — ne bodem vsega našteval, kar je moral slišati in tudi ne povem, kaj so ž njim naredili, naši bravci so sami dovelj razumni, da bodo konec te povesti sami uganili, saj je tako leliko razumljivo!
Mislite si, kaj bi pa še le bilo. ako bi se bilo pri preiskavi dognalo, da je oni uradnik celo sodeloval pri krščanskih prireditvah kot pevec, govornik in igravec in da je - - ne ustrašite sc! | — celo pri volitvah agitiral za krščanske kandidate. Naj bi se opiral, kolikor bi hotel na »prostost, zajamčeno po postavi« — vsak naših bravcev bi vendar vedel, kaj bi bili »naprednjaki« ž njim naredili naslikajte si sami v mislili krik, zmirjanje, ogorčenost i. t. d.
julija 1912.
Sedaj pa obrnimo! Namesto »Napredek« denimo ljudsko šolo, namesto n a 111 e 11 a tega lista denimo versko-nravno vzgojo, urednik, ki ni spoštoval časniške smeri, to je liberalen učitelj, ki se ne zmeni, ali pa celo nasprotuje namenu, ki ga postava zahteva — dode-nite pa še konec povesti, katerega ste uganili sami, pa boste vedeli, kam naj bi take učitelje poslali. —
Kedor svoje dolžnosti ne spolnuje, a plačo pa vendar vleče - ta ji k r a d c kakor dninar, ki bi spal za plotom namesto. da bi delal: še slabši je pa oni. ki dela š k o d o celo, namesto, da bi delal to. kar delodajavec hoče. Več škode naredi liberalni učitelj s svojini slabim vzgledom, kakor, če bi bil Turek za učitelja. O teni bi se vedelo, da niti naše vere ne pozna, a naši so vsi krščeni, in zato je p o h n j š a 11 j e,, katero dajejo toliko v e č e.
Zahtev a 111 o v i 111 e n u p o -, i t a v e, da bo že vzgoja na učiteljišču v smislu n a m e 11 a i j u d s k c šole. Pri komur se vidi. da po svojem mišljenju ni sposoben /.a versko-nravno vzgojo mladine, tega odslovite! Ako že taki mladiči nimajo vesti in pameti, naj jo imajo vsaj o 11 i, ki so s t a r e j š I in imajo odločilno besedo ter naj povedo liberalnim gojencem: Dokler imamo s e d a n j o postavo, nisi za to. poišči si drugo službo, kjer boš leliko dal duška svojemu mišljenju in vendar leliko še svojo dolžnost spolnoval, a v I j u d s k i šoli ni mogoče! Pojdi za pisarja, ali kamor koli hočeš — če tudi liberalcem čevlje snažit, a za nas nisi!
Nadzorniki. - ko boste šole nadzorovali, te točke ne pozabite! Ne preglejte samo katalogov iu zapisnikov, pre-iščite tudi delovanje učiteljev glede ver-sko-nravne vzgoje mladine ali jo morda s svojimi slabimi vzgledi, ali kako drugače morda celo ovirajo. Pravico
Posamezne Stc-ilke se prodajajo v obakarnali v Go-poska ul. !), v ulici ilvio Pelllco, v ul. onte Nuovo 9, v apucinski ulici I Semeniški ul. 12, prodajalni »Kat. skov. društva« Se-icniška 10, v Šolski lici, Nunski ulici, na sip Verdijevem te-ališču nasproti me-Inem vrtu, po 8 v Oglasi iu poslanice e računajo po petit rsiali iu sicer: če e tiska enkrat 14 v, vakrat 12 v, trikrat 0 v. Večkrat po o(;odbi.
28. številka.
   »_________
imamo, dano nam vsled postave zahtevati versko-nravno vzgojo, a učitelji imajo sveto dolžnost potruditi se, da se ta namen doseže - in vaša dolžnost je nadzorovati posebno v tej točki vse vedenje učiteljev ter vse ukreniti, kar je v dosego postavno določenega namena potrebno. Ne prosimo, — zalite v a m o kazaje s prstom na tiskan paragraf, ki velja tudi za vas! Tudi vi dobivate svojo plačo za to, da skrbite, da se Ijtidsko-šolske postave spolnujejo, tudi S I.! Ako bi bili nemarni v tej najvažnejši točki, bi veljalo tudi o vas vse, kar smo pisali o liberalnih učiteljih!
K sklepu pa kličem: »slava« in »hvala« vsem onim, ki se v smislu postave po vesti trudijo za omiko in srečo naše mladine.
Na znanje.
Olede evharističnega kongresa na r>ui’.’i'i 1,1 lznanjamo sledeče podrobnosti, ki naj sc uvažujejo:
1. Popisovalne pole treba natančno izpolniti. Policija zahteva, da sc označi ime, priimek, stari iu bivališče vsakogar, ki se hoče udeležiti shoda. Dalje treba natančno naznaniti dneve, v katerih hoče kdo bivati na Dunaju in pa pristopnino, ki jo kdo plača.
2 Za tistega, ki plača le 2 K pristopnine. bo stanovanje preskrbljeno le za en dan iu eno noč, ki jo treba na poli določiti. Le tisti dan bo imel tudi druge ugodnosti. Izjema bo le za dneva 14. in 15. sept., ki se bosta smatrala za en dan. Najbolje je, da plača vsakdo 0 K. Kdor bi pa obstal pri K. njemu svetujemo, naj pride na Dunaj dne 14. sept.
3.	Vsakdo naj plača še 35 v za štempelj na železniški legitimaciji. Ta denar naj se sedaj doloži k že plačani pristopnini.
4. Razume se, bo moral vsakdo na Dunaju še posebe plačati stanovanje in hrano. Kdor bo bival v skupnih spalnicah. bo plačal za dan iu noč k večjemu
1	K. Skupne spalnice bodo v bližini cerkve, v kateri se ho opravljala služba Božja za Slovence.
5. Kdor bi hotel imeti sam svojo spalnico, bo moral plačati najmanje 3 K na dan. Manj bo treba plačati za spalnice, v katei ih bodo po 2,3 ali več postelj. Osebe, tudi duhovniki, ki bi hotele spati v družbi z 2, .5 ali več osebami, naj se na polah naznanijo.
6. Preskrbljeno je, da bodo ljudje tiste dni dobivali v dunajskih ljudskih kuhinjah hrano dober kup.
7. Č. duhovščina je nujno naproše-na, naj v redu izpolni pole, vsaj do 20, julija, ako ni tega še storila, in naj jih potem nemudoma vrne po tisti poti, kakor je bila že prej naznanjeno, ker moramo do konca julija poslati vse pole centralnemu odboru na Dunaj. Po 20. juliju se prijave ne bodo več sprejemale.
8. Centralni odbor na Dunaju bo preskrbel za vsakega posameznika posebno ali skupno spalnico in doposlal pristopnice, glaseče se na imena posameznikov.
Slovenski pripravljalni odbor.
Politični pregled.
Brambne predloge sankcionirane.
Cesar je 5. t. m. brambne predloge sankcioniral, vsled česar so stopile v petek v zakonito veljavo.
Skupni ininisterski svet in zahteve vojne uprave.
V pondeljek in torek so se vršile na Dunaju skupne ministerske konference. Razpravljalo se je o novih potrebščinah vojne uprave. Vojni minister je ministrom obeh državnih polovic predložil program za preosnovo topničarstva, ki izkazuje potrebščino okroglih 250 milijonov kron. Pogajanja niso dovedla do nikakega vspeha in ta načrt se je moral odložiti na poznejši čas.
Češko nemška spravna pogajanja v Pragi.
V minolih dneh so se v Pragi z vso vnemo nadaljevala spravna pogajanja med Cehi in Nemci. V političnih krogih se zatrjuje, da se še ta teden sklenejo pogajanja, nakar se skliče češki deželni zbor. ki naj bi sklepal o jezikovnih vprašanjih, ki spadajo v njegov delokrog. Češki deželni zbor bo najbrže sklican dne 23. t. m.
Lvovski občinski svet razpuščen.
Vlada je z ozirom na razsodbo u-pravnega sodišča, ki je razglasilo, da je 94 občinskih svetovalskih mandatov neveljavnih lvovski občinski svet razpustila.
Srbi se nameravajo pridružiti albanskim vstašem.
V Novempazarju in v Stari Srbiji so imeli Srbi več zaupnih zborovanj, na katerih so sklenili pozvati Srbe v Novempazarju in v Stari Srbiji, da naj se pridružijo albanski vstaji, da tako protestirajo. ker so turški častniki 1. t. m. na Kosovem polju slavili propad državo Dušana Silnega.
Obupen položaj portugalske republike.
Svobodomiselci in anarhisti vsega sveta so z velikim navdušenjem pozdravljali republiko na Portugalskem. Pa to navdušenje se je poleglo vsled sadov, ki jih je rodila ravno uvedba republike. Ne mine skoro dneva, da ne bi pokale po Portugalskem bombe. Strajki se množijo in obstaja nevarnost, da ' bi ne brezdelavni delavci pričeli ropati in moriti, da se preživijo. Sedanja vlada je v taki zadregi, da ne ve, ali bi sc obranila notranjih al ipa zunanjih sovražnikov. Razmere so take, da jih celo
oni svobodomiselni, republikanski in a-narhistični listi celega sveta obsojajo, ki so pred časom, posebno pa takrat, ko je izbruhnila anarhija najbolj odobravali nastop anarhističnih in svobodomiselnih elementov. — Karbonarji na Potugal-skem kar javno razglašajo, da imajo toliko bomb, da poženejo celo Lizbono lahko v zrak.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slove tt-s k o S i r o t i š č e:
P. n. gg: Jernej Kopač, svečar in posestnik v Gorici 20 K; Peter Medvešček. cerkovnik 1 K 00 vin.; Andrej Cvetrežnik. Avče 1K; Matija Kovačič, Avče 1 K; Andrej Mavrič, krojač na Kolebali 1 K; Anton Jenko, sluga na »Montu« 1 K; Alojzij Korte, dimnikar,
1 K; Miha Mozetič, delavec 1 K; Anton Rudolf, trgovec Gorica 1 K; Franc Če-bron, Brje 1 K; Leopold Batagelj, Kamnje 50 vin.; Nekdo v Gorici 40 vin.
P. n. gg. M. H. 50 v., Peter Lutman 00 v, N. N. 50 v, Franc Bitežnik v Solkanu 40 K, Lucija Miljavec 40 v.
Hranilnica in posojilnica v Cerknem 20 K.
Za »Sklad Slovenskega s i r o-t i š č a:«
P. n. gg.: Leopold Stubelj, vikar, 2 K, Jos. Abram 1 K, Blazij Grča, župnik.
2 K, Ivan Franke, kurat, 2 K, A. Pisk 2 K. Pahor 1 K, Rutar 1 K, A. Posega I K, Tvrdka Hedžet in Koritnik 2 K, Jos. Kosec, župnik v Kamnjah, 2 K, Ivan Rojec 2 K, Jakob Rejec 2 K, Ciril Za-mar 2 K, I. Strancar 2 K, Jos. Ušaj 2 K, Jos. Godnič v Ravnici 2 K, Ig. Leban, župnik v Batujah, 2 K, Iv. Pišot 1 K, Fr. Franke 1 K, Miha Marinič 2 K, Ladislav Likar 1 K, Savelli Julij 1 K. Anton Godrnjavec 1 K, Matko Urh 1 K. V. Bežek, ravnatelj, 3 K, dr. J.Srebernič
2	K. Fr. Kavčič 2 K, Kireher Magda >1 K. N. Karl 2 K, dr. Defranceschi 2 K, Mihajl Dodič, posestnik, 2 K, Anton Skubin, c. k. učitelj v p. 2 K, Andrej Tabaj, katehet 2 K, Maks Petrovič, gostilničar 5 K, Ivan Mercina, c. k. učitelj na vadnici 2 K, Olga Reščič 2 K, Alojzija Oberdank 1 K. tvrdka Pregrad in Černetič 2 K, ravnatelj Fr. Žnideršič 2 K, Ana Abuja 1 K. Avrclij Bisail 2 K. I. Velišček 1 K, Ivan Šuligoj 1 K. Josip Milielj iz Rihenberga 1 K.
Bogpoplača j stotero! V s -vboljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno v 1 a -doNjega Veličanstva c e s a -rjaFranca Jožefa L!
Za »Slov. Alojz i j e v i š č e«.
G. Jernej Kopač, svečar in posestnik 20 K.
Lepa hvala!
t Prof. dr Karel Šfrekelj.
V	pond. smo dobili iz Gradca brzojavko. da je umrl naš rojak dr. Karel Štrekelj, profesor slavistike na graškem vseučilišču. Vedeli smo, da boleha že dalje časa. a vendar nas je vest o njegovi smrti pretresla. Z njim smo izgubili Slovenci najboljšega poznavatelja slovenskega jezika, jezikoslovca, kateri ni imel para na avstrijskih univerzah. Pokojnik je bil predstojnik slovanskega iilologičnega seminarija na graški univerzi, dopisujoči član carske peterbur-ške akademije znanosti, kralj, srbske bclgrajske akademije in -Narodnopisne společnosti češkosiovanske v Pragi« itd. Njegovo ime sc mora istodobno in z istim spoštovanjem izgovarjati kakor Miklošičevo, Škrabčcvo. Oblakovo in drugih korifej slovanske filologije. Priobčil je nebroj temeljitih jezikovnih raz-
prav v raznih listih, a njegovo življenjsko delo je velika kritična izdaja slovenskih narodnih pesni. Take izdaje narodnih pesni, s iilologičnega stališča presojeno, nima noben narod. Z njo sije postavil pokojnik trajen spomenik. Rojen je bil dr. Karel Štrekelj v Gorjanskem na Krasu. Študiral je v Gorici in posvetil se je pote n •jezikoslovnim naukom. L. 1896. je postal izredni profesor slavistike s posebnim ozirom na slovenščino na graški univerzi in ko se je u-stanovilo v Gradcu drugo slavistično mesto, je postal redni profesor. Za svoje slušatelje ni bil le profesor, ampak pravi oče. Slovenskim dijakom v Gradcu je šel povsod na roko. Bil je odloč nega katoliškega mišljenja, katerega ni nikjer skrival, a bil je tudi odločen Slovenec. Rad je zahajal v svojo ožjo domovino, da je tu prebil počitnice. Večkrat je bival v bližnji Vrtojbi pri svojem bratrancu preč. g. vikariju. Pogreb velikega učenjaka je bil v sredo ob 4. pop. Pokoj njegovi duši in slava njegovemu spominu!
Domače in razne vesti
Naš prevzvlšeni knezonadškof in c. kr. tržaški namestnik v Ogleju. V nedeljo 14. t. m. bo v Ogleju pripravljalna slovesnost k evharističnemu kongresu naDunaju.Pontifikalnosv.mašo bo imel prevzišeni knezonadškof. Ta dan se bo blagoslovila zastava združenih oglejskih katoliških organizacij. Zastavi bo kumoval tržaški namestnik princ Ho-henlohe. Te slovesnosti se udeleže vse furlanske katoliške organizacije.
Smrtna kosa. Umrl je v Gorici de-želnosodni svetnik v pokoju g. Karo! Figi. Pogreb je bil v pond. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Pevmo, v rojstni kraj. N. p. v m.!
Duhovska zveza je imela svoje zborovanje minuli četrtek v stekleni dvorani »Central«. Udeležba je bila obilna. Razpravljalo se je o važnih pred-predmetih.
Tržaški škoi premilostni gospod dr. Andrej Karlin se je v pondeljek mudil v Gorici. Prišel je k semestralnim izpitom, ki se sedaj vrše v centralni bogoslov-nici.
Nov prerok Gorici vstaja. Pri odkritju Zoruttijevega spomenika je jako živahno govoril mlad, dobro rejen študent. kateri je lani dovršil gimnazijo. Zdaj sklicuje javni protestni shod proti izletu narodne delavske organizacije iz Trsta. Goriško itajijanstvo je našlo rešitelja. Mladi junak je rojen v Ljubljani in se piše Brežina.
Olika liberalnih učiteljev. »Soča« je prinesla iz učiteljskih krogov dopis,' v katerem imenuje dopisnik novega šolskega nadzornika »klerikalno klado, ki nezasluženo pride do koritca.« Človek strmi in ne najde besedi, da bi primerno označil to predrznost. Tako se drzne pri nas pisati učitelj o svojem predstojniku! Treba je energične metle!
Volitve v okr. sol. svet goriški še vedno pečejo »Sočo«. Praš i, da je vzrok liberalnega poraza ta, da so bili na lib. kandidatni listi neprimerni kan didati. Kateri so ti? Ali morda prvaškl župan, podgorski, kanalski? Kateri so tisti nesposobneži, ki so bili med kandidati?
Konec šolskega leta na c. kr. gimnaziji. V soboto je tukajšnja c. kr. gimnazija zaključila šolsko leto se slovesno sv. mašo. Pri sv. maši so peli goječi salezijanskega zavoda. Cast Salezijancem! Druga leta pa je c. kr. gimnazija sama skrbela za petje! Vprašamo, zakaj se letos to ni zgodilo?
Maturo na gimnaziji >o napravili sledeči Slovenci: V torek popoludne:
Bajec Franc. Berbuč Alfonz, Birsa Josip, Bitežnik Josip; v sredo pred-po Iti d n e: Dečko Franc, Gruden Ignac, Hackauf Friderik. Jerkič Franc, Klanjšček Konrad; v sredo popoludne: Koruza Josip (z odliko), Lavrič Rudolf. Leban Zorko; eden je padel na 6 mesecev.
Pred maturo so se štirje odtegnili,
Maturo na c. kr. realki v Gorici
so napravili minoli petek in soboto sledeči Slovenci: Budal Aleksander, Magušar Ivan, Medvešček Alojzij, Pitare-vie Anton (Hrvat), Retti Artur, Sigi Rudolf in Vilfan Ciril.
V 1. razred slov. gimnazije je bilo
sprejetih 125 učencev in tri učenke. Tisti stariši, ki nameravajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so naprošeni, da to naznanijo ravnateljstvu ali pismeno ali ustno že do dne 15. julija.
Slovenska pripravljalnica za srednje šole v Gorici. Vpisovanje bo 16. sept. od 8. do 12. ure. Učenci naj vpričo sta-rišev ali njihovih namestnikov ali po pošti izročijo: 1.) krstni list, s katerim učenec dokaže, da je že končal deveto leto, ali da je konča še I. 1912; več ko 13 let ne sme biti star; 2.) zadnje šolsko izpričevalo, ki priča, da je učenec z d o-b r i m v s p e h o m dovršil III. ali višji razred ljudske šole. Prednost imajo razumni dečki lepega obnašanja na deželi, ki v svojem prebivališču nimajo nobene priložnosti, naučiti se nemščine ali ki ne obiskujejo c. kr. deške vadnice v Gorici. Učnine je K) K vsako polletje. Ubožnl in vredni učenci morejo prositi za o-proščenje; prošnji morajo priložiti vbo-žni list in zadnje izpričevalo.
Na zavodih »Šolskega Doma« se je
končalo šolsko leto v pondeljek 8. julija s sveto mašo in »Te Deutn«. Učenci »Šolskega Doma« so imeli sv. mašo v cerkvi Sv. Antona, za »Mali Dom« pa je bila sv. maša v kapucinski cerkvi. — »Šolski Dom« je posečalo nad 600, »Mali Dom« pa čez 400 učencev. Vspeh je bil povsod dober. Pri tolikem številu šolskih otrok se Slovencem ni bati za dobro bodočnost.
Zrelostni izpit iz gluhonentstva so
položile naslednje g.čne učite jice: Babnik Alfonza iz Radovljice. Božič Jelica iz Cepovana, Rutar Alojzija iz Zalara pri Tolminu. Stepančič Marija iz Št. Petra pri Gorici, Turšič Anica iz Bezov-Ijaka na Kranjskem.
\ nedeljo je v gluhoncmici prejelo prvo sv. obhajilo 21 otrok, 17 dečkov in
4	deklice. Ginljivo je bilo slišati otroke pred svetim obhajilom na glas ponavljati krstno obljubo. Pri slavnosti sta pomagala tudi dva bogoslovca, za kar jim bodi srčna hvala. Bog daj, da bi nam pa tudi kmalu sezidali novo kapelo, kajti sedanja je res premajhna za 95 oseb. Konec šolskega leta bo 31. julija.
V »Zvezi slovenskih kolonov« ic
združenih že nad 460 družin. Po večini prihaja v te družine tudi »Primorski List«. Lep napredek!
Vojaški nabor. Dne 5. t. m. se je
predstavilo naborni komisiji 19 mladeničev. od katerih je bilo 5 potrjenih.
I)a se pride na sled pravemu storilcu, je Josip Bressan iz Ločnika, oče dne 23. junija 1912 na Kalvariji umorjenega Štefana Bressan, dal na razpolago podpisanemu 5011 K. ki se nakažejo kot nagrada onemu, ki bi podal sodni oblasti take dokaze glede storilčeve osebe, na podlagi katerih bi se mogla brezdvom-no dokazati njegova krivda.
Poživljajo se torej vse tiste osebe, ki niso še bile zaslišane od orožništva ali sodnije in ki bi jim bila znana kaka okolnost glede storilčeve osebe in načina izvršitve umora, da se zglasijo v uradnih urah pri podpisanem. Preiskovalni sodnik Dr. Gradnik.
(Dalje v irilogi.)
Priloga »Primorskemu listu" šf. 28. z dne II. julija 1912.
Zaradi potvorjenega vina. Pred časom so stali pred sodiščem Ivan Fonta-not iz Kopra, Pavel Gruden iz Gorice in Alojzija Grusovin iz Gorice prva dva zaradi prodaje potvorjenega vina Grusovin pa zaradi točenja ponarejenega vina. Pri prvi instanci sta bila Fortunat in Alojzija Grusovin oproščena, medtem ko je bil obsojen Gruden na 70 kron globe. Državno pravdništvo pa je proti ti razsodbi uložilo vsklic in v soboto se je vršila obravnava pred drugo instanco. Fontanot je bil obsojen na 2 tedna in Gruden na 3 tedne ječe; oprostilno razsodbo glede Grusovinovi pa je druga inštanca potrdila.
Nova društva. V Gorici se je ustanovilo protialkoholno društvo »Sveta vojska«. — V lirjili na Krasu se je ustanovilo »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«.
Razglas. Deželni odbor želi vzeti v zakup zdrav, zračen hlev obsegajoč prostora za 40 do 50 glav mlade govedi. S hlevom mora. biti združeno obsežno zemljišče (dvorišče, pašnik ali travnik), na katerem se živali lahko prosto gibajo. Glede lege bi se dala prednost kaki gorski planoti, ki je lahko pristopna od katerekoli železniške postaje na Goriškem in kjer bi se dobil v zakup tudi primeren pašnik, ali še bolje dobra, za mlado živino varna pianina. Seveda se zahteva tudi ,da je v bližini hleva na razpolago zdrava pitna voda z napajanje živine.
Ponudbe z opisi hlevov in eventualno pašnikov, ki se ponudijo v zakup, je vložiti do 20. tek. meseca deželnemu odboru.
Z Ustij na Vipavskem. Iz naše vasi že dolgo ni bilo nobenega dopisa v dragem »Primorskem Listu«. Zato prosimo, da objavite sledeče: Dne 21. t. m. se bodo pri nas pričele občinske volitve. Davkoplačevalci z Ustij in oni, ki imajo posestva pri nas, imajo sedaj priliko, obračunati z liberalnim gospodarstvom. Ne dajte se premotiti od liberalnih zapeljivcev, ki vam obetajo zlate gradove, a jih ostajajo vedno dolžni. Posebno z nekim glavnim agitatorjem sklenite račun. Ce vas pa pride kdo po liberalno motit v hišo vzemite metlo in pometite ž njim. Celi svet pozna liberalni^švindel, a v Ustjali da bi ga ne spoznali?!
Mazilo za drevje. — Koloni iz Medane so poslali »Goriški Zvezi« natančen zapisnik vseli kmetov, ki želijo imeti mazilo »Tanglefoot«. Skupno naročajo 290 klg. Želeti bi bilo, da bi tak zapisnik napravili povsod in čimpreje, da sklene potem lahko »Goriška Zveza« ugodno pogodbo.
V	gradežko morsko zdravilišče je
deželni odbor poslal na predlog g. prof. Berbuča brezplačno sledeče otroke: Miroslava Gregorič iz Gorice, Marijo Šuligoj iz Ročinja, Alojzija Gabršček iz Libušnjega, Bogomirji Klaut iz St. Petra, Petra Makuc iz Šempasa, Marijo Berginc iz Čezsoče, Albino Fabijan iz Štanjela, Jožefo Padovan iz Kanala, Korneljo Škrbine iz Gorice in Alfreda Cerkovič iz Gorice.
Ljubljanski tržni komisar Ribnikar pred ljubljanskim deželnim sodiščem. —
Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti ljubljanskemu tržnemu komisarju Ribnikarju zaradi hujskanja liudske množice ob septemberskih dogodkih I. 1908. Minoli teden se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava, ki je v soboto končala s tem, da je bil Ribnikar oproščen.
Vlada našega cesarja — najdaljša ‘v zadnjem stoletju. V soboto je avstrijski cesar Franc Jožef I. prekosil najdaljšo vlado minolega stoletja. Dotlej je bila bila angleška kraljica Viktorija največ časa na prestolu.
Umrli minister Braf je zapustil svojo knjižnico drugi češki univerzi v Brnu, ki se ima še-le ustanoviti. Do
ustanove te univerze naj se rabi knjižnica, ki je jako dragocena, na češki univerzi v Pragi.
V	Pragi je umrl profesor češkega vseučilišča Kaufmanu. V svoji oporoki je zapustil 300.000 K privatni gluhonemnici v Smihovu. Nadalje je zapustil mnogo legatov v znesku 90.000 K.
Pedagogični kongres bo od 8. II.
sept. t. I. na Dunaju t. j. neposredno pred evharističnim kongresom. Priredi ga mednarodna zveza katoliških učiteljev. Udeležijo se (ja največji pedagogi.
S	Koroškega smo prejeli sledeči dopis: Delavci iz kobariškega kota, ki se nahajajo na delu na Koroškem, se pritožujejo, da »Primorski List« ne dobiva iz tega kraja skoro nobenih poročil. (Seveda je vsakemu drago, doznatr kaj iz ožje domovine. Op. ur.)
Tu (kje?) je prav prijeten kraj. Tudi družabno življenje se lepo razvija. Ko smo prosti se lepo zbiramo in pojemo naše lepe narodne pesmi. To je lepa in prijetna zabava. Na praznik sv. Petra in Pavla so imeli ognjegasci svoje vaje. Bilo jih je 300 skupaj in kaj lepo jih jc bilo gledati. Tudi godba je svirala in pevci so prav lepo peli. To se nam je prav dopadlo.
Še bolj pa nam dopada, ko vidimo vsako nedeljo tukajšnje učitelje in učiteljice voditi otroke k službi božji v cerkev. Vedno si mislimo, da bi radi tudi pri nas kaj takega videli. V misli nam pridejo oni učitelji in one učiteljice, ki niti sami ne gredo v cerkev — kako bodo še-le otroke navadili hoditi v cerkev. To je res žalostno za naše stariše, ko vidijo, da je deca tako zapuščena od onih, ki so za to poklicani in plačani.
Osterfeld na VVestfalskein, dne .S.
VIL 1912. To pot Vam moram poročati o grozni nesreči ki sc je pripetila 3. t. m. ob 1. uri popoldne v tukajšnjem premo-gokopu. V drugem rovu, oddelek št. 5, jc nastala eksplozija gorljivih plinov, ki je zahtevala več človeških žrtev. 10 mrtvih trupel in 6. ranjencev so izvlekli izpod ruševine, ki je nastala vsled eksplozije. Med mrtvimi sc nahajata - žal tudi dva slovenska rojaka rodom iz Štajerskega. Imenujeta se: Jožef, licne-dek in Amon Pirc. Vsi ponesrečenci ra-zun enega so bili poročeni. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo 7. t. ni. je bil nad vse veličasten. Tisoči in tisoči rudarjev je iz cele pokrajine prihitelo skupaj, da spremijo ponesrečene tovariše k zadnjemu počitku. Da, kako se vrši v človeškem življenju nagla sprememba? V nedeljo 30. junija se je praznovala petindvajsetletnica tukajšnjega »Katoliškega del. društva«.‘Slavnostnega sprevoda, ki se je vršil po krasno okinčanih ulicah Osterfelda, se je udeležilo okoli 6000 mož zastopanih v02 društivh.Teden pozneje pa sc jc s podvojenim številom udeležencev, po ravno istih črno odetih ulicah vršil žalosten mrtvaški sprevod Veselje in žalost se hitro menjata v teku človeškega življenja. Človek je kaplja na suhi veji, le tnal veterček zapihlja in pretrgana je nit življenja ...
Iz Aleksandrije. Mislim, da malo kie se godi raznim oderuhom in izkoriščevalcem tako dobro, kakor v Egiptu. Gorje mu, ki pride taki pijavki v roke. Za posojilo po 50 do 100 od sto in še več obresti plačevati, ni nič nenavadnega. Zlasti »felahi« (egiptovski kmetje) so najboljše limanice za te brezsrčneže. Revež se zateče k takemu »dobrotniku« in se zadolži pri njem. Brezvestnež dobro presodi, koliko sme posoditi, si da podpisati zadolžnico n. pr. za 500 kron. na roko mu jih pa da v resnici 35(1 400 kron, drugo si pridrži nn račun obresti, potem pusti kmetiča toliko časa pri miru. dokler ga ne vidi spet v stiskah. Takrat mu spet da na posodo kako malenkost in si da podpisati dvakratno s\oto. Ni dolgo in že gre kmetovo imetje na kant. No. sedanji tuk. angleški zastopnik Kitchener je svetoval tukajšnji vladi.
napraviti takozvano postavo »petih« fe-danov. To jc zemljišče do iukluz. pet fe~ danov se ne more sekvestirati. Sedaj so pa vse pijavke pokonci, na čelu jim avstrijski judje. Ti slednji so sklicali protestni shod vseli družili trgovskih kamor v avstrijsko trgov, kamoro, češ, naj vse z združenimi močmi apelirajo na svoje vlade, da se dotična postava ne potrdi. Kakšne vrste meštirjem se udajajo naše zapeljane ženske tukaj, nam pove dogodek, da so minuli teden na dogani aretirali nekaj Slovenk, pri kojili so našli financarji tukaj strogo prepovedani strup »hašiš«. Torej tudi kontrabanda se navadijo od raznih barab. — V Kairu so odkrili zaroto proti kedivu, prvemu ministru in lord Kitsclicnerju. Več je že zaprtih. Preiskava nadaljuje.
Poslanec profesor Mandič operiran.
Pred par dnevi se je moral posl. prof. Mandič podvreči operaciji, ki se je popolnoma posrečila.
Dr. Ploj. Cesar je imenoval dvornega svetnika dr. Ploja za pravega se-'latnega predsednika pri upravnem sodišču.
Dražba zapuščine bivšega nadvojvode. Bivši avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator, poznejši Ivan. Ortli, je zapustil veliko premoženje, ki se bo prodalo v prihodnjih dueli na javni dražbi. Okoli Gimmdena je imel pet gradov, veliko knjižnico in mnogo dragocenih starinskih predmetov. Cesar jc sicer dovolil v dražbo, a obenem določil, da se nima dražba vršiti v Avstriji. Vršila se bode v Berolinu.
Zgorel v peči. iz Veprinea. Tu jc zgorel štiriletni Miklavž Bernejčič, ki je bil sam doma in se preveč približal goreči peči. Ko se je vrnil oče domov, je našel mesto sinčka ogljen skelet.
Konec skrbi bo dne L avgusta t. 1. za tistega, ki naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 zlatih frankov. Za nameček pa zamore zadeti tudi še dne IS. novembra t. I. 5000 kron vreden dobitek s srečko Slovenske Straže v korist revnim otrokom, ki se vsakemu naročilu popolnoma zastonj priloži. Pojasnila daje g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Listnica uprave. Gospica Marija Jug Anvers (Belgija):	Denar prejeli.
Hvala lepa!
Gosp. Miha Hrast, Loscndorf (Koroško): naročnina plačana do 31. d j c. 1910.
Mesine novice.
niNa c. kr. višji realki v Gorici je bilo koncem minulega šolskega leta 370 dijakov in sicer 149 Slovencev, 144 Italijanov, 71 Nemcev, 7 Hrvatov, 3 Cehi in 2 Ogra.
m Na c. kr. višji gimnaziji v Gorici je bilo koncem minulega šolskega leta 875 dijakov iu sicer 430 Slovencev, 389 Italijanov, 40 Nemcev, 3 Hrvatje iu I Poljak.
m Deželni zavod za gluhoneme v Gorici Po naročilu visokega deželnega zbora bo deželni odbor dal izvesti nekatera dela. ki so v zavodu gluhonemih nujno potrebna. Pred vsem bo treba pomnožiti prostore iu skrbeti, da se vlaga v hiši odstrani.
m V slovensko gospodinjsko šolo v Gorici jc bilo sprejetih 21 deklet, v italijansko pa 17.
m Deželna gospodinjska šola v Go* rici. Deželni odbor je sklenil, naj izgotovijo gojenke gospodinjskih tečajev vzorce raznega perila, ki ga je predlagal deželni kmetijski urad. Blago v ta namen se odstopi ubožnim gojenkam brezplačno, drugim pa proti celi ali polovični ceni, kakor pač plačujejo meseč-nino.
Podružnica Rafaelove družbe za izseljence se jc ustanovila danes v Gorici v posvetovalnici »Centralne posojilnice«. Predsednikom je izvoljen mons. .los. Pavletič; podpredsedn ikoni dr. Franc Pavletič; tajnikom dr. .los. Ličan. Kaj več prihodnjič.
Sotrudnikom in sotrudnicaiu »Slovenskega sirotišča«. V izpodbudo povemo, da je v Gorici en sam sotrudnik nabral v dveh tednih za sklad »Slov. sirotišča« 224 K. Slovenci in Slovenke, posnemajte ta zgleg!
m Pameten nasvet. V nedeljo priredi »Narodna delavska organizacija« v Prstu izlet v Gor.ico. Italijani se zaradi tega vsi iz sebe. Poskusili so vse, da bi izposlovali prepoved tega izleta. V mestnem svetu so protestirali proti temu izletu, a vladni zastopnik, namestništvo ni svetnik Rebek, jim je svetoval naj bodo mirni; če pa bo treba napraviti mir bo že poskrbljeno za to. S tem odgovorom vladnega zastopnika pa Lalii niso bili zadovoljni in so pozvali njih poslanca Ussaja, naj posreduje na Dunaju, da se zapreči ta izlet. — Ker so zgubili upanje, da se izlet prepove, so vsi iz sebe. Za danes zvečer napovedujejo velik protestni shod na katerem hočejo nahujskati mestno mularijo in drugo fakinažo saj pametni Lahi gotovo ne bodo zraven na poulično demonstracijo, ki se ima prirediti danes, po shodu. Cuje se, da je policija pripravljena. — 1'udi italijansko glasilo »Cor-riere« je ves iz sebe. Piše tako otročje neumno, da se je res čuditi, kako si upajo Lahi na svetlo s tako oslarijo. — Fno pametno pa je vendar povedal. — Regnikolom, ki so nastanjeni v Gorici svetuje namreč, naj se prihodnjo nedeljo odstranijo iz Gorice, ker je nevarnost, da jih policija za vsako najmanjšo besedo, katero bi izrekli izžene iz Avstrije.
Tudi mi svetujemo regnikolom, naj v nedeljo zapuste Gorico. A ne le regni-kolom, ampak tudi drugim vročekrvnim goriškint Lahom svetujemo, da zapuste v nedeljo Gorico, sicer so v nevarnosti, da jih kaj doleti. Tako prihranijo sebi sramoto in policiji delo. Parola vseh goriških Lahov prihodnjo nedeljo naj bode: V Videm! V Italijo! — Gorico naj pustijo »ščavom«! Tako bodo Lahi in »ščavi« zadovoljni. Lahi se bodo veselili v laškem Vidmu, »ščavi« pa v »ščavski« Gorici. Dobro! Živio!
Štrajk zidarjev v Gorici traja že deveti teden. Cujemo pa, da niso tudi podjetniki več edini mej seboj. Nekateri, na pr. Rossi, so izstopili iz društva ter se poravnali z zidarji. Zato vidimo tu pa tam, da so šli zidarji na delo.
10.199.60 K je darovala za novo cerkev Srca J. v Gorici neka neimenovana oseba.
m Mirodilničar Mazzolli v Gorici je bil te dni aretiran Osumljen je, da je prodajal nek strupeni prašek.
Kuhinjska šola v Gorici v S. Gregorčičevem Domu se dne 11. t. m. za-tvori. Kedaj se spet otvori se naznani v listih. Šola je nastopila namreč vsakoletno počitniško dobo.
m Tombolo v Gorici dne sv. Petra je dobila Katarina Gabršček, služkinja pri sodnem svetniku K. Covacigu, s kartelo, katero ji je bil podaril njen gospodar. Od dobitka po odbitih pristojbinah so dobili primerne deleže razni slovenski zavodi. Hvale vredno.
m Učenci slov. pripravljalnice za srednje šole v Gorici so priredili povodom sklepa šolskega leta svojemu priljubljenemu učitelju, gospodu profesorju Orešeu prav lepo slavnost v slovo. Zahvalili so se g. prof. v toplih besedah za vse nauke ter mu poklonili lep šopek svežih belili In rudcčili rožic in krasno knjigo spominčico / napisom: "Svojemu dobremu profesorju njegovi učenci ieta 1912. V to njigo so zapisali svoja voščila n. pr.:
Mirno teci čolnič Ti življenja.
Po valovili /.eniškega morja
Bog varuj Te vsakega trpljenja.
Vse nesreče, majhnega še zla.
Kakor solnce v žarnem jutru siju,
Z žarki v rosni kaplji se igra.
Sreče mile svit naj Te oblije,
Izpolnjuje želje Ti srca.
O. profesor jim je v vznesenih besedah odgovoril, navdušujoč mlada srca k lepemu in Bogu ter ljudem dopa-dajočemu življenju. Ko so odpeli učenci še cesarsko pesem in pesem »Avstrija moja« so sc učenci posamezno poslovili.
Iz goriške okolice.
g Soklan. Pondeljek, torek in sredo so se vršile pri nas volitve v občinski zastop. Pri teli volitvah si je »S. L. S. priborila večino. Izvoljeni so:
v III. razredu: Lenassi Oton, veleobrtnik Solkan, Oblokar Ivan, miz. mojster, in kov. Solkan, Gašperčič Jože, miz. mojster Solkan, Nibrant Ivan, zid. mojster Solkan, Gorjan Anton, posestnik Solkan, Lužnik Andrej, miz. mojster Solkan, Makuc Anton Kroti-berg, Pavlin Jakob Loke;
v II. razredu:' Čibej Josip, trgovec Solkan, Ličar Andrej, miz. mojster Solkan, Grbic Anton, trgovec Solkan, Jug Anton, miz. mojster Solkan, Bitežnik hrane, zaseb. urad. Solkan, Gabrijelčič Anton, posest. Solkan, Milost Anton, gostilničar Solkan, Širok Franc, posestnik Loke;
v 1. razredu:	Rustja Andrej,
kaplan Solkan, Makuc Ivan, profesor Solkan, Makuc Ivan, kmet Solkan, I >ra-šček Josip kmet Solkan, Cigoj Anton, kmet Solkan, Vinko Vodopivec Kron-berg, Komel Jakob, posestnik Kronberg.
V	II. volilnem razredu, bi si »S. L.
S.« z lahkoto priborila še štiri zastopnike, če bi nje pristaši volilci izpolnili svojo dolžnost, ali vsaj pravočasno prišli na volišče. V tein razredu namreč je odločeval žreb.
C. kr. pripravnica za učiteljišča v Podgori je končala letos svoje zadnje šolsko leto. Sprejemni izpiti za I. tečaj .delalo je 14, lansko leto 15 učencev, od katerih so prestali skušnjo vsi.S prihodnjim šolskim letom se združi" pripravnica z moškim učiteljiščem v Gorici. Vpisovanje za šolsko leto 1912 13 se bo vršilo ha c. kr. moškem učiteljišču, najin že It), septembra, kar se bo že pravočasno objavilo.
g Kojsko. — Uprizoritev »I >ivjega lovca« v nedeljo se je izborno spone-sla. Občinstva je bilo iz celih Brd mnogo. Igra se je izvajala na dvorišču g. župnika Mariniča in g. Stekarja. Čast vrlim igralcem!
g Vrtojba. — Deželni odbor se ie obrnil do c. kr. namestništva s prošnjo, naj bi blagovolilo pri merodajnih čini-teljili priporočiti prošnjo županstva Vrtojba, ki prosi podpore za zgradbo vodnjakov in napajališč v Gornji in Dolnji Vrtojbi.
g Javno vprašanje. Dne 7. julija so imeli Sokoli na Gradišču nad Prvačino svojo prireditev s plesom. K tej prireditvi so peljali v nastopu z drugimi "Sokoli« tudi šolsko mladino iz Prvačine v sokolskem kroju, kjer so javno nastopili, pozneje pa po vasi burke uganjali, popivali ter razsajali do noči. Vprašamo c. kr. okrajno šolsko oblast, ali je dovoljeno šolskim otrokom od s 14 leta v kroju udeležiti se sokolske prireditve? Aii tako spoštuje učiteljstvo in krajni šolski svet v Prvačini najnovejši dekret c. kr. šolske oblasti?
g Sokolada na Gradišču se je v toliko posrečila, da se je fest plesalo, pilo. preklinjalo ter razsajalo do jutra. \ sa čast vrlim Sokolom! Omenjeno bodi tu-
di, da gradiški oziroma črnogorski »Sokol« ie v očeh voditeljev vzor Sokola. Vsaj tako ga je prvaški starosta ob sprejemu imenoval? Kakšni so pa šele drugod? ...
Cerkveno blagajno odnesli. V pond. ponoči so dosedaj neznani tatovi udrli v prazno vikarijsko poslopje v Sovodnjah, v katerem se je nahajala cerkvena blagajna. Lopovi so odnesli celo blagajno, v kateri je bilo okoli 500 K denarja, razne knjižice iu pa obligacije vredne več tisoč kron. Ukradena vrednost se ceni okoli 10.000 K.
g »Kat. Slov. izobraž. društvo« v Dornbergu priredi dne 14. julija t. I. veselico ob 4. popoldne v posojilničnem salonu s sledečim vsporedom: 1. Bartol: »Nazaj v planinski raj«, S. Gregorčič. Moški zbor. 2. S. Gregorčič: »Za Hrvate — naše brate«. Deklamacija. 3. Jurčič-Cesnik: »Domen«. Narodna igra v 5 dejanjih. Vstopnina k veselici 40 v; sedeži I. vrste 80 vin. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor.
g Obrekovani mladenič spoznan za nedolžnega. (Iz Vipolž.) Veliko hrupa je bilo po domači in tudi po drugili vaseh v Brdih, češ, da je hotel 18-letni mladenič Anton Jasnič, sin tukajšnjega spoštovanega trgovca in mlinarja g. Vincenca Jasniča, posiliti neko 6-letno deklico. Hudobni jeziki so se brusili in obrekovanje se je širilo od ust do ust. Za ušes je prišlo to govorjenje tudi sinu Antonu in pa njegovemu očetu, ki nista mogla prenašati tega govorjenja. Sin Anton je stvar naznanil državnemu pravdništvu, naj stvar strogo preišče iu da če je kriv naj se ga kaznuje. Državno pravdništvo je po orožništvu uvedlo strogo preiskavo. Zaslišanih je bilo mnogo prič in tudi omenjeno dekle. Stvar se je vlekla eno leto. Konečno seje vršila obravnava proti Antonu dne 5. julija, pri kateri je bil popolnoma oproščen, ker dejanja, katerega so ga dolžili hudobni jeziki, ui mogel nihče dokazati.
g Požar. Dne 9. julija je zjutraj ob
9.	uri nastal ogenj v bivši tajnikovi hiši v Šempasu. Sosedinja je prva zapazila dim iu takoj pričela klicati na pomočili gasiti. V kratkem času se je zbralo precejšne število gasilcev, ki so s truda -polnim delom omejili požar na prvi objekt. Kmalu na to je došel tudi naš preč. g. župnik s svojo vrtno brizgalnico, s katero se je pridno delovalo. Posebno pohvalno moramo omeniti naša dekleta in žene, ki so pridno donašale vodo iz bližnjih vodnjakov, tako da se je možakom s njihovo pomočjo posrečilo cel;) nekoliko sena rešiti. Pravijo, da je okoli KKin K škode, a ubogi pogorelec žal ni bil zavarovan. Udarec je zanj zato tem občutnejši.
Iz ajdovskega okraja.
a Cesta Dol-Otlica-kranjska meja.
Za cesto Dol-Otlica-kranjska meja ie dovolil deželni zbor podporo 11.000 K t. j. 25;.' potrebščine. Deželni odbor 'e pozval c. kr. vlado, naj prispeva s 5(1' -in županstvo, naj zagotovi kritje ostale potrebščine.
Iz kanalskega okraja.
ki V cestni odbor kanalski je mesto pokojnega g. Henrika Malniča imenoval deželni odbor kot svojega zastopnika g. Kovačič-a, župana iz Avč.
ki Županstvu v Anhovem je sporočil deželni odbor, da bo deželni tehnični ruad izvršil načrt in stroškovnik za preložitev strmega dela ceste pri postaji v Plavah.
ki Cesta od Avč do Levpe bo kmalu končana. Cesta bo jako lepa. Dražba za nadaljni dve sekciji v Kalu se bo vršila v kratkem.
ki Letina na Kanalskem ne obeta nič posebnega. Zaradi mrzlega in deževnega vremena ob času cvetenja se je grozdje močno razsulo. Zlasti so ne katere vrste trt pri tem močno trpele. Posebno pa takoimenovana izabela ali katanja, ki je dajala navadno našim kmetovalcem vsako leto sicer šibke, pa zdrave in obilne pijače. Katanja bo letos prav malo obrodila. Ker sc je ta bolezen posebno na katanji letos prvikrat pojavila v taki moči, so jo ljudje takoj krstili z besedo: »nova bolezen«, kar pa ni nič res, kajti kdor je svoje trte pravočasno iu pravilno škropil, ta ima po vseh trtah lep zarod. — Cešpe bodo le sem ter tja pridelali. V nekaterih krajih jako lepo, da se že zdaj drevje globoko pripogiba. Enako je z jabolkami in hruškami. Ostali pridelki stojijo precej lepo. Vendar ne bo denarja, ker vino in sadje ne bo donašalo posebnega,- Sena je obilno.
ki Preskrbovanje planote z vodo.
V	to poklicani gg. inženerji pregledali so občine Lokovec, Kal in Lom ter izdelujejo sedaj za vse vasi podrobne načrte za vodnjake, vodovode, napajališča in sploh za vodne naprave. To bo za naše gospodarje velikanske važnosti. Vse te naprave bodo stale čez 20.000 K. V kratkem bodo obiskali dotični gg. inženerji še vstale občine.. Banjšice, Bate in Vrli nad Kanalom. S tem bo cela banjška planota preskbljena z zdravo pitno vodo za ljudi iu živino. Načrt za vodovod v Desklah, ki bo stal kakih 24.000 K je že dogotovljen. Je škoda, da sc spodnji del občine Deskle »Britofa noče pridružiti ostali občini, kar bi bilo za vseli največje važnosti. Svetujemo jim, naj sc zdaj vzdramijo in pristopijo k skupni napravi, da jim kasneje ne bode žal po zamujenem trenotku.
ki Načrti za nov vodovod v Kanalu,
ki bo stai gotovo nad 40.000 K so tudi že v delu. Isto tako so v delu načrti za vse občine na desnem bregu Soče v kanalskem okraju, ki še nimajo vodovodov. Upati je torej, da bo vodno vprašanje v celem kanalskem okraju v nekolikih letih rešeno.
ki Cesta Vrhovlje - Kobalarji - Marija Celj proti Kainhreškem izdelana je do blizu Kostanjevice. Da vsa tu navedena dela ne napredujejo tako naglo kakor bi bilo želeti je krivo edino pomanjkanje denarja.
Iz tolminskega okraja.
STRAŠEN POŽAR.
Ravnokar nam naznanja brzojavka iz Hudajužne, da je sinoči ob 9. uri zvečer strela udarila v hišo Tomaža Torkar v Kalu v Baški dolini. Nastal je grozovit požar, ki je uničil štirim posestnikom vsa poslopja in vse, kar so imeli v njih. Nesrečni pogorelci prosijo pomoči. Škoda je ogromna.
t Železničarji proge Jesenice-Gorica-Trst, pozor! Vsem članom »Prometne zveze« in somišljenikom se naznanja, da bo v nedeljo, dne 14. julija popoldne ob pol 4 uri v prostorih »Slov. kat. izob. društva« v Podbrdu javni shod. Na shodu bodeta govorila državni poslanec dr. Krek in deželni poslanec župnik Pi-ber. Vse člane »Prometne zveze«, somišljenike, kakor tudi člane izobr. društva se vabi, naj se shoda udeleže. Pripeljite s seboj še svoje znance in prijatelje. Na svidenje torej dne 14. julija v Podbrdu!
t Iz Tolmina. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep šol. leta s sv. mašo dne 3. julija t. I. Vseh gojencev je bilo 21, z dobrim vspehom jih je izdelalo 17. K sprejemnemu izpitu za I. teč. c. kr. učiteljišča v Gorici se jih je oglasilo 14 in so bili vsi sprejeti. Koncem leta je prejelo 12 potrebnih dijakov drž. podporo v skupnem znesku 520 K. Najpotrebnejši so prejeli še večje ali
manjše podpore iz podpornega fonda, za kateri je prejelo vodstvo tekom leta 200 kron od sl. Hranilnice v Tolminu in 50 K od Okrajne posojilnice v Bovcu. Bog plati! Novo šol. leto prične dne 16. sept., vpisovanje učencev dan poprej.
Vodstvo.
t Tolmin. (Strela). V četrtek okoli
6.	ure zvečer so se umaknili pred bližajočo se nevihto kosci s senožeti v bližnji senik. Nakrat je strela udarila v senik in omamila tri osebe; eno dekle je bilo luido omamljeno, eno je bilo ranjeno glavi in na levi nogi. Po dolgem času so jih spravili spet k zavesti. Nek mladenič pa je bil v omedlevci več ur. Pravijo, da jg strela udarila v senik zaradi tega, ker so kosci pustili dve kosi pred senikom.
t Iz grahovskega županstva. Ni dolgo odkar smo čitali v »Soči« dopis tz Kneže, v katerem dopisnik pravi, da na Kneži ni vse v redu. Ako se je dopisnik vse drugo zlagal, to pa je resnično povedal, da na Kneži ni vse v redu. Pozabil je pa pristaviti, da se na Kneži in Temljinah tudi ne more nobena stvar končati brez tožbe.
Ni se še pozabila tožba za knežke zvonove, ki so se slišali zvoniti celo na visokem Dunaju ter sta vsled tega šla na boben dva posestnika. Začelo se je deliti občinsko zemljišče, ki se tudi m moglo končati brez tožbe in pritožb, tako da vsled tega dotični razdelitveni operat še sedaj ni potrjen.
Dopisnik v »Soči« napada deželni odbor in županstvo, da sta zakrivila, da operat še ni potrjen. Ali kje tiči krivda, naj povejo sledeča pojasnila: Še živemu starešinstvu občine grahovske je še dobro znano, kdo je imel glavno besedo pri tozadevnih sklepih starešinstva, ki ovirajo odobritev razdelitvenega ope-rata. Pri razporu delitvene komisije, kako se*ima tolmačiti 3. in 4. člen razdelitvenega načrta se je komisija obrnila na deželni odbor, da jiin pojasni, kako najse3. in4. člen raztolmačita. Deželni odbor je vprašanje delitvene komisije odstopil občinskemu starešinstvu z nalogom, naj ono sklepa, kako se imata raztolmačiti 3. in 4. člen razdelitvenega operata. Starešinstvo je v seji 9. okt. 190(> na predlog podžupana na Temljinah, ki mu je bila vsa stvar znana, naredilo sklep, katerega je deželni odbor potrdil in vse pritožbe proti njemu zavrnil.
Ker pa na Kneži ni vse v redu, se tudi davka na občinska zemljišča ne more izterjati. Zato še tisti, ki bi radi plačali, ne plačajo. Dolg na Kneži zastaja leto za letom za 5000 6000 kron. Druge davčne občine pa morajo zalagati. Največ je pa takih, ki za tožbe in odvetnike imajo denar, za občinski davek plačati pa ne.
Da pa ne pozabimo, oovemo tudi, da tudi nov vodovod na Tetneljinah se ni mogel zgraditi brez tožbe. Podžupan Jož. Kenda je na vse pretege branil, da bi se sosedom dovolilo podaljšati vodovod do njihovih hiš na lastne stroške. Delal je ovire po vseh uradih, ki imajo s tern opravila.
Ker pa temu modremu g. podžupanu gospodje inženirji niso hoteli parira-ri je obsovražil soseda in ga celo tožil pri c. kr. okr. sodišču v Tolminu za žaljenje časti.
Tožba se pa ni nanašala na vodovod, ampak na razdelitev občinskih zemljišč. Da bi pa imel obsovraženi sosed več stroškov, moral je biti odvetnik iz Gorice. Kakor so priče izpovedale, je tožil podžupan soseda za čisto druge besede, kakor se je v neki gostilni v resnici govorilo.
Gospodu sodniku se je zdela malovredna dolgotrajna razprava vže odveč ter je sodil za to, zakar se 1ii tožilo, ne pa za kar se je tožilo. Podžupan Jož. Kenda je sam jasno povdarjal. da se gre le za skiep starešinstva z dne 9. okt.
1006, tie pa za formalitetne pogreške zastarelih starešitistvenih sklepov, po katerih noben vprašal ni. Ker pa nobena (tnežka tožba ne more biti končana v Tolminu, pride tudi ta na višjo inštanco.
Iz kobariškega okraja.
kbd Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice« v Idrskem,
reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. julija 1912 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. — Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za leto 1911. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Pre-memba § 14. zadružnih pravil. 5. Slučajnosti.	Odbor.
Idrsko pri Kobaridu. Dne 2. t. m. je
strela ubila na planini Matajur tri mlade konje v vrednosti okolo 2000 K. Hud udarec za posestnika! Dobro bi bilo postaviti na planini več strelovodov, da se take nesreče ne ponovijo.
Pri nas se je staro mlekarsko društvo razdelilo v dva dela, ker je nad 100 članov preveč za eno samo društvo. — Za novo mlekarnico je hiša že pod streho in bode stala okolo 8000 K.
Pri nas je bil skozi en mesec oddelek vojaštva, fantje so bili sami Slovenci in so se dostojno vedli. Nastanjeni so bili po gostilnah.
Iz cerkljanskega okraja.
c Poroka. V Straži pri Cerknem se je dne 19. minolega meseca poročil g. Anton Prebil z gosopdično Marijo Tušar, oba iz Straže. Novoporočencema obilo sreče!
Iz komenskega okraja.
Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila novoustanovljenega društva »Slov. kat. izobraž. društvo v Štanjelu«.
Iz sežanskega okraja.
s Kazlje. Uzorne svinjake si je napravil posestnik Viktor Pupis št. 54. -Želelo bi se, da bi mnogi posestniki se oprijeli te zelo koristne naprave, ker umna prašičjereja in govedoreja je temelj kmetijstva.
s Kazlje. Zelo občuten udarec nas je zadel, odkar nas je zapustil naš preč. g. župnik lilaž Dekleva. Zlasti sedaj ob tem času ga občutimo ker imamo na polju veliko dela in skrbi, pa še ob nedeljah moramo uro hoda daleč do službe božje . . .
Tukaj pri nas je ljudstvo še dobro verno in za službo božjo vneto; razun par zagrizencev ni v naši občini takih ljudi, koji bi motili ta ljubi mir; pa še tste zagrizence bo že sčasoma ukrotila roka pravice . . . Naši očetje in pred-■ četje so imeli veliko troškov in truda ta so zgradili našo hišo božjo, da smo sedaj lahko ponosni na njo. Marsikateri tujec jo pohvali, da je zelo lepa ko je praznično opravljena. Pred par leti smo imeli veliko stroškov s popravo kapla-rijskega poslopja, a sedaj stoji prazno brez dušnega pastirja. Enak udarec čutijo z nami tudi ljudje iz bližnjih vasic. Tudi ti ljudje čutijo potrebo do službe božje. Ko smo imeli duhovnika, so redno k nam hodili vsako nedeljo k službi božji, a sedaj kamor se ozrejo, imajo povsot daleč. Zatorej prosimo naše zastopnike, da bi posegli v tej stvari vmes, da bi kmalu dobili dušnega pastirja.
s S Krasa. Po Krasu se vršijo vsako nedeljo javni plesi, včasih celo več plesov na eno nedeljo, tako da ne ve mladina, kam bi šla plesat. Lansko leto je bi! vinski pridelek jako pičel, a to ne
moti, da bi vseeno ne bilo vse polno gostiln. V Koprivi, v Skopem, v Krajni vasi se sicer malo pije, posebno sedaj poleti, temboj pa so goste gostilne od 'Tomaja do Koprive. Kamor se ozreš, vidiš vejico na hiši. Ona mladina, ki ne pleše. pa pijančuje po teh gostilnah in zapravlja denar in zdravje. Pa ne samo fantje uganjajo to, so tudi dekleta, ki se podajajo v te gostilne. Ali stariši tega ne vidijo?!
s Iz Tomaja. Ker se dosedaj ni še nikdo zmislil, da bi javil »Primorskemu Listu« o živinskem činu. hočem pa jaz to storiti. Na dan sv. Petra in Pavla jč bil ples, katerega se je udeležila ogromna množica mladine. Še-le pozno v noč so končali. Nekaterim ni bilo dovolj, da so sami sebi napravili škodo Zato so zatajili po naukih svobodomislecev svojo človeško nrav in prav kakor poživinčeni Portugalci razbili blizu Dutovelj kip sv. Roka ter ga vrgli na cesto. To so sadovi novodobnih naukov svobodomiselnih ljudskih osrečevalcev, ki s pomočjo plesa in pijančevanja naredijo iz človeka žival, le da bi s tem dokazali, da ima človek res še nekaj živalskega v sebi od one dobe ko je bil žival, kakor oni učijo. No, človek res postane kakor žival, a le takrat, ko je izgubil vero v Boga in v njegove nauke in ko mu ni nič več sveto na zemlji. To naj sl zapomnijo oni, ki s svojim sistemom zastrupljajo srca ljudi. A prišel bo čas, ko se bo njih orožje obrnilo proti njim in takrat nastane gorje!
s Štjak. — Vabilo na X. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Štjaku, reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. julija 1912 ob 2. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o upravnem letu 1911. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
s Nakelska županija. — Deželni odbor je odposlal c. kr. namestništvu zakonski načrt o delitvi nakelske županije s prošnjo, da ga predloži osrednji vladi, ki naj izposluje Najvišje potrjenje.
* s Županstvu v Povirju je sporočil deželni odbor, da c. kr. vlada ni dovolila nikake podpore za zgradbo kapnice in napajališča, ker je Povir sprejet med občine, ki se bodo preskrbele z vodo potom splošnega vodovoda po kraški planoti. Županstvo naj počaka, da se ta zadeva konečno reši.
tz korminskega okraja.
kr Briško okrožjo Orlov priredi dne 28. t. m. na Dobrovem javen nastop s telovadbo in ob enem tudi Slomškovo slavnost. Svirala bode vojaška godba iz Gorice. Somišljeniki, pohitite ta dan vsi na prijazno Dobrovo, da se prepričate o napredku naših vrlih Orlov in o vspehu naše izobraževalne organizacije! Natančen vspored priobčimo prihodnjič.	Pripravljalni	odbor.
Književnost.
Napoleon I. Narodna biblioteka«, ki je začela izhajati v tiskarni J. Krajec v Novem Mestu leta 1883. in ki je dosegla leta 1899. svoj 60. zvezek, a je med tem prenehala, je zopet oživela. Tiskarna J. Krajec nasl. je izdala ravnokar 61.. 62. in 63. zvezek skupno v enem snopiču z vsebino: Življenjepis Napoleona L. iz ruščine prevel prof. Ivan Steklasa. Cena zvezku je ostala, četudi so tekom tega časa tiskarske cene zelo poskočile, namreč zvezek 30 vin.: po pošti 10 vin. več. Dobiva se pri založništvu .1. Krajec nasl. v Novem mestu in v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Drobtinice.
Prva popolna univerza na Balkanu.
Srbska vlada je sklenila ustanoviti v Belgradu medicinsko fakulteto. Na ta način bo izpopolnjena belgrajska univerza prva na Balkanu, ki bo imela vse fakultete.
Veliko hudourje na Bavarskem. —
Iz Monakovega poročajo: V Hinter-steinski dolini v Allgiiti-u se je 7. t. m. utrgal oblak, ki je opustošil velik del pokrajine. Toča je padala tako na debelo, da so izgledale gore kot zasnežene, —	A
Pozor
pri nakupu manufakturnega in modnega blaga, drobnarij itd. itd. za šivilje in krojače na narodno tvrdko v: V	JT____■„ V * V
:ic & mu,
Gorica, Gospodska ulica št. 11.
^ Odlikovana pekarija ^ /(In sladčlčarna ^
♦
♦
♦
♦
♦
♦
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
Izvršuje naročil* vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna flna vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
S
ukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
JugosloB. razpriiljalna
R. Stemnili g Celju It. 301
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
Št. 318.
Razpis službe.
Cestni odbor v Kanalu razpisuje s tem službo cestarja za skladovno cesto Vrhovije-Kobališče z letno plačo 800 kron, ki je plačljiva konec vsakega mesec?.
Merodajna pri imenovanju cestarja je v prvi vrsti sposobnost, potem zdravje in poštenost, kar morajo prosilci s primernimi spričevali dokazati.
Nadaljne pogoje zvedo gg. prosilci pri podpisanem načelniku cestnega odbora. Prošnje naj se vložijo v 14 dnevih.
Cestni odbor v Kanalu,
dne 10. julija 1912.
Načelnik: M. Zega.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	.	...	~
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK
sr
i
t
Goriška zveza
n©
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupe Imetijskili potrebščin in pri prodaji ‘'v* ^ tietijstil prideltov. */v#	*%»-
Zaloga je v hiši „CENTR M.NE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
■ Poetri
_w
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši,.Goriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja ra pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave m upeliave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in numpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska m hišna oprava. Poetrelba točna, domača in cene konkurenčne.	—
 — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
7T~
role. A
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ui. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
izdeluje cerkvena dela.
spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
VIKTOR TOFFOLI -- 60NICS
prva zaloga oljkovega olja -—
Via Teatro 16. — Via Semlnario 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia
Cene so sledeče:
vinarjev
Jedilno olje..............................................litra
Namizno	olje.......................................‘2
Istrsko-oljkino olje..........................................„
Valona.................................................'2	„
Bari...................................................1 ,	„
Oneglia................................................12	»
Lucca, Nizza...........................................1 ,	„
52 56 60 64 70 80 I’—
Išče se mlad
trgovski pomočnik
z dežele ali pa močan pošten učenec i vso oskrbo v hiši.
Ponudbe na Fr. K O fl Č, S°lkan.
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele ln izven države.
Išče se trgovskega
tro i yi/■>o Kateri je končal Ijud-VClJtJIILdj ske Sole. Dovoljeno mu je nadaljevati trgovske tečaje. Službo lahko takoj nastopi. Oglasiti se je pri naši upravi.
„Ljubljanske kreditne banke“
 se bavi z vsemi v bančno Btroko spadajočimi posli.-
Dloge na knjižice obrestuje po !»/,%, vloge v tekočem računu po dogovoru. V \A \J XII V . Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	Rezervni zaklad K 800.000. —
= ■ =..........-	PODRUŽNICE:	Celje,	Celovec,	Gorica,	Sarajevo.	Split,	Trst. — =._ —=—=—=
Dunaj
Gradec
Loterijske številke.
28, 47, 59, 43, 49 54, 69, 78, 85,	1
Dvoje stanovanj
se odda v najem na lepem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. 16, II. nadstropje.
Priporočam na novo urejeni oddelek optičnih predmetov kakor: očala, dalno£lede in se v to
stroko spadojoče stvari.
V
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic in m m zapriseženi sodni cenilec m m
 GORICA,	T-
Gosposka ulica št. 25.
Knpnica.
Podpisani krojaški mojster priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč, gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
]osip Smet
krojaški mojster
Gorica, v hiši g. J. Kopača, svečarja Olica sv. Antona 7.
Lekarna	^
£ (riitifihtti v Gorici
Prave in edine žel. kapljice Q
znamko sv. Antona Pado- £ vanskega.	W
ri
Zdravilna m o i A teh kapljic je ne- $ prekosljiva. Te V kapljice uredijo ►.J redno prebav- ^ /janje, če se jih ^ dvakrat na dan M. po jedno žličico $
(Varstvena znamka pop I j e. Okrepi ^ IjJ želodec, storč. da izgine v krat- W ^ kema času omotica in šifotna ^ M lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^
Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvornic-a nad-platov. Jermeni za stroje in goži.
Gorski čevlji ter nabrbniki. RazilOiirstllP DNflrsliO blflgo.
J. DRUFOVKA
Gorica, Gosposka ul. št.3 nasproti,Monta‘.
Srečke v korist Slovenski Straži
prineso obmejnim Slovencem pcmoč, naročnikom v srečnem slučaju bogat^vo. Nihče naj ne zamudi
žrebanja lurških srečk dne I. avgusta tega Ifeta
pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek Čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi er.0 srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj* Pojasnila daje za Slovens-ko Stražo g. VAL. URBANČIČ. Ljubljana.
„CENTRALNA POSOJILNICA1*
REGisc^ovnnfl zadruga z omEjeno zavczo v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4' /to. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘4°0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GiMS. Verdi št. 32. I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
hJ store.
V
n
r
da človek raje je.
^ Cena steklenica 60 vin.
►5i fi fj rt rt r» ri r> »i»ii G C? ^
►s
v
Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice
navsdnih in raztezajočih od 3—4 80 m. Cene od 50— 80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K.
Pinter & Lenard
v Gorici, RSštelj štev. 7- 9.
*******
Sode in čebre
iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka
lulius Gutman & sin
tovarna sodov
Bross-Ranisza — Ogersho.
ODLIKOVANA i-nJKARNA
Gorica, vla Formica
■a priporoča za odjen.anje razneja peciva navadnega in najf:ri*-jš«-ga. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset S spoštovanjem	E. Jakin
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na^drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
ti
K
n n k n 2 1 a,i ve^ Posteljami se
sil n r p°zmern*ca™za
HUMU £asa šolskih počitnic pri
Hedviki Pehani
Gorupove nllce št 3,1 nr.dst. Ljubljana
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta ir. z dežele za obilen obisk. Postrežba točnf. in strogo snažna. Brije in striže tud. na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska nlica, št. 1.
Izdiiatelj in odgovorni urednik J. Vimpoliek v norici.
Tiska .Narodna Tlstama* v (jorict (odgov. L Lukežič.